J&*o toJtot/ ratun šf. Ž4. — Conto ctrente con la posfa). Posame*na stzvilka 20 ifoffok. hhaja vsak ponde/ftttt m četrtek ob 8. uri -~~ Predpoldne. — ztaneza celo letoiS L., **polleta8 L.,začetrt *'« 4 L. Za inozemstvo ce/o leto iO L na naroči/a brez «»Poslane naroCnine se ne oziramo. Vdjovoruj urecfnißt; mmnn okel. mmmzA Stevilka 67, V üorici, v četrtek 23. avgusta 1923. Letnik VI. tfefraniiran* toisma se ne sprejemajo Oglasi se računajo po dogovo- ru in sepJačajo vnaprej lust, izdaja konsordj „GOniSKESrRAZE" TisJf. 5. Spazza/ v Trstu. (Jprava in UrwinHtvo: ulica Mameli 6. (prej Scuole). Besetfa o ladruiništvu ^'viiuo v času, ko se ninogo govo- 0 fcadnižnislvu. Nekateri so njc^o- Prijate] ji( drugi odlooni nasprotni- • Ni-g no bo škodovalo, če spregovo- 80 n«š list o 1cm odkiito bosedo. Načelno snio mi seveda za /adniz ^'o na majširši podlagi in v vsob J'rjclobitvcniJi krogib. Toda, izkusnje jäu'Ujidi let so liam rmiogokrat pre- ^•osLao dokazale, da je bilo to naše a'išče preidealno, in smo so mora- boritj proti zadnižništvu, ki jo hi- 0 Povsoni kapital istieno. Ustvarjale 80 aadruge pod firmo, da lioCejo J1°Iria#ati skupnosvti, toda v prvi vr-ii n^m«iiom% da si bodo «zadružnikb °d. lu])o zvencrim iniennm in /. neka- 111 obranihnini moralnim pl-aseoin ^niagali |ui |K)^e Vs](i(| ],iMavgCinOi Je bila s tein v neposredni zve/.i, to a^rUižništvo» ni imclo vspe-ba in ,, °X>ada sedaj ma vs»h koncili in kra /*• Po vseb uafiih vasoh, zlasti Uvu Jer so se po vojni ustanovilo razn*. . Ul*u#o v oUnovitvene svrbc r.u- 0 divjili bojib in nasprotjib , ' zadrwgam in njibovim vodito!.. Jem. ,^kod to ? Mi jo zamisol zadnr/- Vil nezdrava. in neplodovita tor '"^levü, da jo proprečimo ? IiaolK>jni vprašanji l.ahko mirno ^ovorinio, da sta 'nomm stni in ne- ^vičoni, Uivzdvoinno .so /Jasti jio n(>mü pi-czrli bistveni tcniolj za- «-«Listvrj v svoje saitioj)ašnc liauic- ¦10 A* • «taogi so — veCinoma hole.....- po- nonia itrczrli bistvcni vzrok za- ^Už>nifitva tor so sku.šali pad to za- ödV° kaza!ti ohCinstvu lcpo lice in ^eMiii SV0j niofinjičck. Zadružni- jj J.° 1'ostalo za vse sigovo jmto, z» n *ri|n .so si hotoli pripravili uclcl»- ¦ eži.^v Ljudstvo pa jc bil0 kakoi Se . ({>u.i: vtiasih prczaupljivo. da j ^e ^alo Hvojomu dowacinu z du- ta !l te'°somt včasih nezaupljivo, da Je lahko osleparil pj-vi tnji prifc- ^ n<>s j)o par |(.jj|t p^ ^0 Dioranio ll)T'* m bi ^a najrajše i>otognili v jw ln°- Co jo kdo odločon im moiat. ij, fl ^bavljajo Cez Jijega, da niora 1 ; Ul vso vosoljo do nadalin<'ua dc- 1 ^ato : $Gl "sts^ zadnižništvo pi-e^eti itii- 1 ^ jo njegova najsvctojSa dolž- no>t. vzbn^lili v lias zalilovo, da j«1 |)i-- vi pogoj vsakoga /.adružncga življr- nja nvsebiänosh I{adi dobiv.kaželjno- sti posaDU'znib «zadiMi^arjev» je nnm go ]H>vojnili zailrug proj'-ndlo, dni.tr«1 so pa prtul l>ankrotoin. Potrclkno je tudi, da vsa gospodar ska vprašanja ne lcsiijcino po trcnui nein pol. položajn, aiiij ak hrez. vsf strasti i"(jsno in do))]'(> picnii.šljeno. Koliko bomo s tem dose :li po jnavi- ci |)ovs'dano ne voiri. Imeli bomo )•:', liiij'no zav casojiisc. Pravijo, da nc prma.::ij;i nobenih novosti in da postajajo vsl«-d tega vod,no bolj dolgočasni. Kor jo za deva zelo kočljiva in .so no rnaranm s])\išj\{i z nikonnu" v neprijaieljstva ))odi jK)Yo-damo: Naš list kot gliasilo goriških Slo- \"enco.v noče nikdar .nobonega po nc. potrebnem žalili in dražiti. Priprav- ljon pa je kljub nasprotniin nagajivo- stini oliraniti ono miscl, ki bi iiaj bi~ la najsvetejfia svotinja vseb« narodov: ljubi svojega biižnjega kot snnioga sc.bo. Co bi so to nafolo vdrjstvovalo v lnp-dnavodnem življonju, potoin bi tu- di v nasom listn ne posvočaU take po- zornosti dopodkom iz zunanjepa s\ eta kot jib posvp^aTDo sodaj. Račanaj vedno snmo s svojo lasino načjo ! () bojiii in tožavai), ki jib imatiic d.oina, pod krovom lastno državc ne bomo govorili, ker vsi na laMni kozi eutinjo kako zadevo stojo. IJa<'- pa se nain zdi prirnorno, ic priobcitu,-) \nk glas iz onib ki-aji-v, ki so pomonjali našo snžonjstvo. Ko mi je drscly fie- ro po papirju in sem skoro nohote /u- pisal bosodo «suženjsivo», sen» bil uvorjen, da je moja opomba nopo- trobna. V vcliki, niladi Italiji, kjor je bajo več svobodo y^i posameznika kakor jo s}»loli mora pro nest i, jo 1a- ka flvoinljivost sicor uniljiva, toda n^ priporočijiva. Kljub vsej svobodi so nainreč prav labko zgodi flovoku, tia je tepen in po krivici ka»novan. To- da tudi kazon jo vfcasih bo?Ji blago- slov. Kor se pa bojim očitka, da niseni v današnji številki ni-TosTir pove.dni o vprnfianju: «Kaj jo novega. po hvoüi?» zato naj na torn nie&tu zadovo kolikor mogoče bitro odpravim. Mednarodna konforenca v Kopeahatjenu. Na tej konferenci se jo govorilo t.ir di o i^ravicctb narodnib manjsin. Ker jo prelopa tozadevna pes«ni in je ne- mogoce, da. bi jo vžival savno jaz, seni se obrnil na prijatelje, ki so me radi preveliko ljuiM'znivosti v mopem nine- nju skoro potrdili. Kljub vsem svojim sklopoin &em pa viJo-eno obdržal hlad- no kri, Čitam o mednanxlnib zvezab vso časopis« in si vstvarjam lastno mnenje, toda kanečno vendar me pri- deni do lastne sodbo. Ker se mogočo marsikomu godi kot meni, zato n^j porooam o vprasanjib, ki sem jib zgo- raj oznacil, po graški «Tagespost», z dno 17. t. m. List poro^a: V seji dne 16. t. m. je medparla- ineuitarna konforeinca razpravljala ^ pravicah in dolfcnostih narodnib mianjsin. ftvicar dr. IJlstm jo uigoto- vil, da obstojajo trije sklopi. Pryi do- ločujo, da morajo oblast o rnznih dr žavob nuditi svojim sorojakom v.so zaščito glede jozika i)i roligije. Drugi pravi, da morajo biti vspostavljeno \ vsob dožolab z mc.san.inii narcKlnost- nii takozvano enake komisije, katcv rim naj se predlagajo spori. Tretji do- loT'UJe, da moi'a imeti mo(l|\irlaiuc"n- tarni svot. stalen odbor k f.osvotn a y-rii i nianjšinskib vi)iaša:ij. Kaj je z ctadičcin ? Hridi-r: igra v jngoslovenski javnosli zelo važno, Ce ne odlofilno vlogo, zato rno- ra Lii 1 i vsuka beseda, ki govori o Djern zelo previdna. Mislil je g. Hadir. da je neomejcini go&podar svetovja, tocia prilikc so dognule. da je tudi njegova. slav«, bolj kratko^a obsega. Sodaj je zapustil Hrvatsko iji odšol v tujino. Kakšen nan»en naj ima njegovo poto- vr:njo, ne vemo. Govori se o marsi corn, toda vse knže na to. da so naj- Jiolj gliasni tisti, ki bi iz )jotranjo-po- IHifnega «f)ora v Jugoslaviji radi na- I>r^ivili dol)ro kuptijo. lladir jo od- šel iz Jiigoslavijo v tujino. ampak zdi so, da je za nje.gov odbod vedo- la vlada, ki je pred •časom s svojimi grožnjami bila nekoliko proves krop Reka in Italija. Coj>rav je i»aritotna komisija preki nila svoja posvetovionja in svoje ra/. J)rave o reškem vprafianju, se vondai midaljujejo pogajanja nird Himom in Beogradom preko Evians les IJains. kam or so prispeli predsodnik dj*. (\ Hybar, ilan, ju^oslovansko delegacijc v p-aritetni komisiji Račic in posla- nik Antonijovic. Novi italijanski pre- dlog \^\v za ten», d>a zaTasno za vno le- to prevzanie upravo Roke paritetna komisija, ki bi v upravni odbor odpo- slala po enako število članov iz obeb dolegacij. .lugoslovanska vlada jo pri- lu'avl joina sprejeti ta prod log pod po- gojem, da se v to zasiopnistvo pozo- vo tudi zastopnik iz krogov Zanollo- M' reäko konstituante. Dalje trdijo, da sodanji predsednik jug. d elegiac »jo dr. O. Hybar ne sogla&a z vladnim stali- 5čem glede roškega problenia in da namerava podati demisijo, kar jo ba- jc že storil. Vest še ni potrjenia. Jugoslavia in Cehoslovakija. Ugledni f;eskoslovnski publicist J. Hu- defek je priobčil te dni v «Bratislavskib Novostih« danek le-le vsebine: Uela Ljubljana je vsako leto prifia nnjlepsih nnrodnib in slovunskili slavno- sti. Lani je bil to nepozabni zlet jugo- slovenskega Sokolstva, letos pa v dneh 4. do (>. kongresi jugoslovenskih novi- narjev, uftiteljev in študentov. Divna minol slovanske in specijelno češkoslo- v.'isko - jugoßlovenske vzajernnosti na- haja tu navdujen sprejem in moramo priznati, da sioji (Ljubljana) v marsika- terem oziru nad Prago. S svoje strani z nidosijo svedotimo zaves' I.jubljani ne plede na zaprokc sjsteina- iit-no in neumorno deluje /.a idejno uje- dinjenje jugoslovenskega narodu in s fern tudi za politico in gospodar»ko riior na^ega bratskega zaveznika. Z ju- nslškim samozaiajevanjen» o/.nanjajo sl- no\i Slovenije vzajeinnost in ljubav v kfiosu pogubonosnega separatisticnega hiijskanja, in danes Jahko že zabele/.ijo znatne uspebo. Ljubljani gre a so stražjlj svojo domovino pro- ti Dunaju in Trstu. proti dvema tern bolj rafiniranima sovražnikoma, čim bolj sla le-ta kulturno nadkriljevala Mad^nre. In pot cm, ko so Ilrvati to bor- bsi končali, lahko rereino z uHpehom, Tiiorajo Slovenei šc danes z boleHijo inakii.l>ejske rnatere gledati, kako irnpe- rijalistii-ni sašisti prelivajo v Istri in Go- riei njihovo kri. Tržaški botel »Balkan«, po'Joben rii7.valinam bratislavskega gra- du, je dunes žulo8tna bo/ja pot za vga- ko skivansko sree, ki ne moie zatreti v sebi vprašanja: Quosque tandem...? /. teb motivov postaja Ljubljana iz- kristalizir^pi) tocit-r-c slov.irmVrc \zajem- nosti na jugu, jein be- Jržimo, da jo \v/ry> /. n.'irru Manen naj- tesnejše bratftke vezi. V Ljubljani je bi) ustanovljcn prvi odbor jugoslovensko- roSkosIovHJike Jige, tu se realizira jugo slovensko - csl. novinarska konvencija, pripravlja se ueiteljska in studentovska konvencija. Tu se polagajo temeljl prak- tifiie slovanske vzajemnosti, ki je t bodočnosti neobhodno yxiirehnn za obra- nitev na^e eksistern Naöi Slovaški in j»nsn>cj lij'au.siavi pa y)ripadn v tern delovanjti fastna vlo- ga, da tvori z bližnjirn slovonskirn Mh- ribororn spojilni most. Naša prva dolž- nost je, da stvorimo idejni koridor, ker narn mirovna pogodba ni dala pnivi t.i koridorja. Maj.ski izlet bratislavyl.. y .. odbora reškoslavško - jugoHlovennke lige, ekHkurzija študentov tuknjšnje tr- govake akademije in nauc'no potovanje Slovaftke uriteljske zveze v Jtigoslavi- jo dokazuje, da vlada na Slovašken veliko razumevanje tega delovanja, uprav bratski sj)rejem udeležencev v Jugoslaviji pa docela opravicuje nado, da bosta slovaska Bratislava in sloven- ski Mari bor dva močna stebra kot zve- 7A\ mod severnimi in južnimi Slovani. Bankovec za de«et milijonor mark. Kakor smo že vočkrat poročali do živJja nemška mark a zadjrijo tedrio udiarce, ki so sli-čni poloniu, ki ga je pretrpel svojetski rubel j. Ofividno se zdi, da so povzročitelji te#a gospo- darskoga poloma Ncmčije ne upajo prisiliti to nekdctj najmogo-čnejSo državo na niaihl na kolena. J'roj bi si radi ziavarovali svoj brbet od vsob strani indos^gli poCasno umiranie za sovražene konkurentinje in ji p")( .knr v začetku vujno. Za svojim lastnim pogreborn. V Kohiju na Japonskem sta si prire- dila prod nekaj dnevi. dva 70 letna za- konska svečan pogrcb. Po ulicah se jo vil ogromen sprevod z dvema praznima krstamu. za katerima sta stopala oba 70 letna »mrtveca«, sorodniki in %stevilm prijatelji. Tudi niso manjkale najete /.enske, da so jokale in cvilile radi izgu- bo, ki jo zado.la mcsto vsled »smrti« omenjenih zakoncev. Po izvršenem po- gi-ebu pa je bil sveoan banket, pri kale- rem sta se proslavljala »mrtveca« v sijajnih govorih in na katerem se je pridno jedlo in pilo. Konfc'no so želeli »mrveeema« So zelo dolgo življenje. Za mir med narodi... Tz Anierike javljajo, da se pripravlja v Ameriki silna propaganda za vojno zračno flotiljo. Te dni odleti iz Lungy l'ielda 27 vojaskih aeoroplanov, ki se bodo ustavljali nad raznimi mesti in izvajali razne vaje ter tako nuditi pre- bivalststvu sliko, kako se branijo mesta v vojni. Med drugim bodo letalci za- trmnili nobo z oblakom dimfi. debelim 30 cm. Te dni bo dokončan ogromen aero- plan, naročen od ameriškega mini- si rstva za zrakoplovstvo. Ta aeroplan bo najvecji, kar jih je narejenih doslej in bo prihodnjo pomlad odletel nad se- verni tečaj. Aeroplan, ki bo nosil ime Z. l\. I., bo imel scst matorjev po 300 konj- skih sil. Vaak motor bo imel posebno inžtalacijo, tako da bo povsem neodvi- scn od drugih dveh. Seveda bo aeroplan imel tudi svojo posebno močno radiote- hvgrafsko napravo in, če bo t.reba, tudi... bombe. Anglija, seveda, ne namerava zaostatl za Ameriko in so njeni uspehi na polju aeronavtike znani. Zanimiv je bil tudi nedavni prcpir med listi glede vprasa- nja, ali ima mocnejšo zraf-no floto An- glija ali pa — Francija. Husija, .Tapon- ska in druge države so tudi že dosegle lepe nspehe na polju oboroževanja in čisto vojažkemu in vojnemu vzgajanju mlade generacijc smo priča vsak dan. Tako se pač no da utajevati, da se ve like države res ]>ripravljajo na mir. ki bi bil že zapečaten za večno, fie bi le ne bilo teh nesrečnili manjših držav, ki ku- jejo orožje!... Novi »svetnikla v Rusiji. /nano j<\ da je sovjetska vlada s po- sebnim dekretom prepovedala krstiti otrokc do H> leta. Ker pa se ta prepoved ni obneslii, je krst sedaj dovoljen, irnc; ])a lahko stai-ši izbirajo po svoji volji. Doljševiški organ »Izvestija« piše o »mo- skovskih tipih« in pripoveduje zelo za- nimive stvari. Tako se jo zglasil nek knmunist v madti za krš<"(!nje otrok in izjavil, da hose dati svoji hcerki ime \'olga. Tfradnik jj.v j<> racudeno pogle- dal. Olga, inenit««, kaj no? No, Volga s<; jo glasil odgovor. Doliro. l'larajie 10 rni- lijonov takse in napisilo vso podatke. Mnogo otrok krstijo z iiroiu: lodoracija, Konstitncija, Komuna, Marseillesa, Svo- l'oda in celo Moskva. Delavec, ki je za- dol sreeko di'/.avne loterijo, jo krstil svojo hčerko Obligacija. Mnogo je tudi imen: Ribica, Cvetlica, Radost itd. Nova prniika bo res zanimiva. Vellk požar. Dno '20. 1. m. je izbruhnil na i>oljih I'atllisi (Kalabrija) velik pozar, ki j(^ unicil več poslopij. Vlada Je objubila svojo pomof. Nevarno je, da bodo čakali nanjo kot mi na vojno odskodnino. Posebni vozovi za potnike s psi v Avstriji. Po sedanjih predpisili se smejo je- rnati v osebne vozove v Avstriji samo mali psi, ki se nosijo v naror-ju, pa le tedaj, ako sopotniki ne ugovaijajo. ()d- slej pa uvede železniška uprava v Av- striji za poskušnjo pri vseh osebniji vlakib zadnji voz 3. razrcda za potnike s psi. V ta voz se smejo vzeti psi vsake volikosli, morajo pa imoti nagobfnik. Za nala dekleta. Iz škofjeloke smo dobili sledeče obve- stilo: Začetek žole v tukajšnjeni dekliškem zavodii uršulink bo v sredo, dne 12. sep- tombra, s sv. mašo ob 9. uri. V četrtek, dne 13. septembra, ob 8. uri se prične rcdni pouk. Vse gojenke morajo bit! pravo^asno v zavodu, da se morajo1 udo- lo.iti šolske sv. maäe. — Samoslansko predstojništvo. Dljakl! Dobili smo in priobčujemo: V nedeljo 26. tega meseca ob 9. uri zjutraj se vräi v (iorici visokošolski zbor «Dijaske Matice.» Pozivljamo vse visoko- šolce naj su udeležijo zbora v čim ve- čjem številu. Mislimo, da ni treba povi- dn.rjati va/.nosti zbora. Znano Vam je, da izvoli visokosolski zbor odbor, kate- remu je kakor znano - podeljena naloga ra/.deljevanja posojil. V.vAn: vi- sokošolci v nedeljo vsi Gorico I Nubi- ralna akcija napreduje zolo pof-asi. Zelo majhno je btovilo dijakov, kateri so kaj nabrali. Kje ste ostali dijaki? Ponda- rjali smo vedno in poudarjamo tudi da- nes. Sami si morate nstvarltl močno «Dljaško Matico!» Se imate časa: en meses in še več: delajtel Izv. odbur. Čnden zločin blizu Opčin. V pondeljck, dne 20 t, in. so nekateri ojienski decki, ki so iztikuli za ptičji011 gnezdi v neki goščavi blizu Dola liri Opčinab, našli truplo po kmotsko oble- čenega moža; neznanec jo hil ves Vci"vaV po glavi in po obrazu. Dečki so tekli v vas, ter so obvostili orožnike o stmsncm odkritju. Dva orožnika pod vodstvom brigadirja sta se nomudoma. podalst n(1 rr.esto zločina. Istočasno j(; bil pokli«*n vaški zdravnik, ki je ugolovil, da 'e neznanec umrL prod piibližno ilvenia dnovoma. Imelje' na glavi in po obraz» vor inn, povzročenih orividnos kamnofli- Sodna komisija je po n.-ifanrnejšem PrC' glo.dovanju frujila ogotovila pod vrsttoW ztiako zadavljonja. Našli so neznan»'11 š^ druge poškodbo po hrbtu in na prßih> V majhni oddaljenosti od trupla sc jl% nahajalo ua tloli ver; krvavib kamnov- Sodna komisija jo dognala, da grc 7* zlofin. Tz poškodb, ki jifi jo imol neznanec J1'1 tolosu jo sklopati, da so krvoločm' nl0' riloi držali /rtcv za vrat tor jo tolM s kiimoiiorn, ali kakim dnigini 1rdin» prodmotom po glavi. Krvavi rin jo 5e P0' polnoma zavit v temi. Umorjenec ni ^' äo identificiran. Kakor rečeno, je nczn»- ncc po kmetsko oblečon; kaže pribli^0 starost. 50 let, ima erne, nekoliko siv' kaste lasc in brke temno-kostanjevP barve. Po končanem sodnem izvidu ie bilo truplo nmorjenca prepeljano v tu" kajšnjo mestno bolnisnico, kjer *° ** vtoraj popoldne raztelesili. Izmed vaš?8' nov, ki so v velikem številu prihiteli n* kraj zlocina, so nekateri baje spo»«111" umorjenoa za nekega godca, ki je Pa dni ])roj igral na harrnoniko po ^0' stilnah v vasi. A nikdo ne ve, kako & neznanec imenuje. Tudi policiji ac ^0' sedaj še ni posroßilo ugotoviti, kdo JÄ umorjenec, kakor tudi ni dosedaj noW noga sledu o morilcih. Zloc'in je vzbud' med tamkajšnjim ljudstvom mučon vtia' Tiraboschi izvrs-ten italijaruski plavaC: jo tP ^n preplaval morsko ožino med Fnv'lf sko in Anglijo. (Rokav-La Manch). Ta ožima meri 31. kni. in jo j© P plaval Tiraboschi v 16 urah. S torn jo ustvaril nov svotovn» ] kord,- Prod njiru so prop]avali o^ dosedaj v sere bo v k ratkern v seji ministrskega sVe razen dveh novih dežel: TaraTito Spezia imonovana tudi dežela lJoi** (Dozen). Sadno drcvjc inia ninogo sov?^*Pj kov. Kako se proti njim ImaS b°rJ to pouoi «G-ospodarski list». JULES VERNE : ČRNA INDIJA ROMAN. Protto poslovenll z. Z. «Neii !» je vzkliknii Harry ves osup- mjen. «Nc.\ ne», jo odgovorila nilada dokli- ca, «jaz se moram žrtvovati. I.e ono sredstvo more zagovoriti nesrečo, ki preži na vas: vrniti se moram k svo- jemu staremu o-'-eiu. On ogröza ves Aberfoylo !.... O, njagov zn.acaj je >ne- spravljiv i.n nikdo no more vedeti, kaj vse mu še navdahae hüdobni duh maščevainja. Živo vidim svojo dolž- nost pred očmi in največjega zaniče- vanja vredno bitje bi biia, čo bi od- lašala njeno izpolnitev. Srečno — hvala vam z-a vso ! Nautili ste spoz- navati srečo tega sveta. Naj se zgodi karkoli, vorujte mi, moje sreo bo med vami !» Pri teh besedah so Simon Ford. Madgo hi Harry prestrašoni skočili. «Kaj, Nell !» so vzkliknili obupano «ti nas hočeš zapustiti ?» James Starr pa je vse tri potisnil nazaj in stopil naravnost k Nolli, ki jo jo pri j el za roko. «Dobro, detc moje», jo je nagovoril, «jK>vedala si narn, ker je bila to tvo- ja dolžnost. Toda ^uj nas prej, kar ti homo na to odgovorili. Mi te odtod nikdar no i>ustimo in Co bo treba, te bomo s silo zadržali. All. nas sma- trai5 za tako brezmočne, da moramo aprejeti tvojo žrtev ? Silfax nas res- no ogroža; no prav. Toda koneöno je človek le -Clovok, proti kateremu se bomo znali braniti. Ali nam morda mores povedati, kaki so njegovi obi- čaji in kje se skriva ? K tennj nas si- li dolžnost, da onemopročimo njegovo razdiralne naklepe in ga morda colo zopet s pravi mo k pameti.» «Vi poskušate nekaj nemo^očega», je odvrnila Nell; «moj atari oče je povsod in nikjer. Njogovih lastnih skrivnih kotov sploh nisem nikoli |>o- znala. Nikdar ga nisem videla spati. Edino sredslvo, ki bi ga razorožilo je, da so zopet povimom k njemn, toda vidi prav vse. Vpraäajte se vendar, kako je mogel vedno vedeti o najtajnejših namenih zvozo s llarrijem, Co bi ne imel ne- razložljivo lastnosti, da je vse videl. Moj stari oče je, kakor sodim, colo v blaznosti bistroumen. Popreje se je pač /j^o^lilo, da mi je praviL o rnarsi- čem. Učil mo je spoznati Boga in me je v t<^m motii, da uü je popis-al vse ljudi kot hudobno in brezvestno, In da bi mi zbudil .sovraätvo proti vsonui človeŠtvu, Ko me je pripeljal Harry v kotažo, sto sprva niislili, da sem jkv poJnoma iievedina. O, šo voo ! Od gro- ze prevzeta sera menila — o, dflpusti- te mi mračno .sumnjo ! — da »e na- hajam v rokali hudobnih ljudi in sem vam notela zbežati. Vi, Madge, ]*a sto me napotili na čisto drugo misli, manj s pomočjo svojih besed, kot s tern, da sem iuiela priliko opazovati vase zivljenjo in vsled spoätovanja in ljubezni, ki sta vain jo izkazovala vaä mož in sin. In potem pozmeje, ko «em videla, kako zadovoljni delavci iaste gospoda Sdarra, ki nem jih sni^*1,;, za njegove sužnje, in ko sem bik* $0. 6a, kako se je prebivalstvo celeg^ ^ vega Aberfoyla zbiralo v kapo^ ^, službi božji, kjer ho so ,na koletnih iTnvaljevali Stvarniku za nesko1^. ljubezien in usmiljenje, sem si d0}* ^ «Stari oče me jo prevaril !» 7A&i ' t ko ste me toliko dobrega in ulIin^jf, nau-cili, sem rnneinja, da so jo ^ j sam vo.ral. Pustite mo toroj, da Z°C • If fir'' poiščorn svoja sknvna pota, Ti-a *\^, rih spit) ga sicer sproinljala. ^*0^ ^, la ga bom... ßlisal me bo in krod sV. J^ prijatelji, ki jih jo raislila v svoj1 ^j, meniti samoprevari yax vedno ^^ ti. Ko pa je utrujena in vsa '^ ^ obmolknila se je Harry obrnü k " go in dejal: j[i «Mati, kaj bi si mislila o n10*11'^' bi bil zmožen zapustiti tako blstL^ «GORI5KA STRAŽA»_______________________________ stram 3. Gradežani in voda, Gradež jo prav7japrav otok. Odkod fx> ilobiva vodo? Do 1900 jc bilo v ^radežu par vodnjakov, v katere sr Je ob deževinein vremenu lovila stro- *llca. Večinonia so vodo s parniki v02üli iz bližnjih krajcv. Leta 1900 vn So PriSli inženirji na imenifno niisel. ^ sredi otoka so začeli kopati jamo; "vrtall So VCL tednov dokler so so. do- ^opali v globočino 217 metrov, ko jo lle«uuU>ina brizgnila voda kvišku. T;i v° dosegel 25 et'. Ako se liiD141 25 let, mora doJnti ^ očeta ]>ismpino dovoljenje za po- roko. w v k 1 e se |>a srae omožiti broz, oLe- .J°Vl-La dovoljcnja, čiin je dovršila 21. leto. Mix. ^Q-sc mesto dobiva ncko znatilno lice: an &a dnem postaja bolj mirno. Mir ada po nod, popoldnc in tudi ob urah, 0 bi goriski trgovci imeli radi precej entira. Ne vemo, ec niso gotovi krogi °'o?:ili, da mom Gorica — v mii-u za- ¦«Pati. Družba sv. Ciriia in ivlctoda. pramuje letos znamenito 15. lctnico : d,ne 8. sept. t. 1. bp minilo ]>etnajset 1st, ko je ob priliki obcnega zl>ora Ciril-Metodovo družbe v Ptuju nem- ška driilial napadla vdeležence ter zlasti s svojo sirovostjo naprara žen- skain dosegla. višek. Napad je vzbadil v vseh krogih najve-čjo ogorčenje in je miiogo pripomogel k dviigu narod- no aaves-ti mod Slovenci. Letos 8. sept. za petnajstletmico se vrši občni zbor Ciril-Mctodove družbo zopet v Ptuju. «Der Tiroler,» glasilo tirolskih Nemcev je, kakor smo že poročali svoječasno v «Gor. Straži» radi prcfektovega odloka, menjalo svoje imc, ter je ižšlo '/. imenom: «Brenner- Heimat Deutsche Zeitung für das Volk itii dor Klscb und in Gebirge.» Proti presektovemu odlokn so lirolski ncmäki poslanci seveda odločno ugova- rjali, pa ni nif; pomagalo. Kratki natlov, ki so ga Numci nadeli svojemu glasilu, pa kaže da še niso vrgli puäke v koruzo. imiuiiiiiiiiummmiimiiuuiuuiiimmmiimiiuuiiiiiiimiiiiiitti Sirite Naroiaite Berite „GcriSko Strato". Odgovore na razli&na gospodarska vprašanja dobiš v «Gospodarskein li. stu», seveda moraš biti njcgov naroč- nik. MESTNE NOVICE, Zadrntna tiskarna. ^ftkor su naäi citatclji žc parkrat čita- 1 ^tHl oglasi v nagem listn je K. T. D. v°Hlo v lastnih prostorib Riva Pia- j "tta Hvojo tiskumo. Vcseli smo, ko vi- ^0 kuko st' kljult mnogoterim na- r°t.stvom krepko gibljemo in žclimo Bi Veniu podjetju najvce vspehov. Ti- °iiu) seveda toplo priporocamo. Nesreča v hribih. ^ V nedeljo so je v hribih potnesrefil llti1^ lastnik ti^karn« in knjigarno ..' Ivan Paternoli. Ko je Io/xjI z ne- idlm. f)1%iJaU;ljem ,na hrib I'oldanovc iz . nJsko strani se mn je spodrsnilo in revež v tern padcu rrašel snirt. ^ "3- je bil jjokojuik oWM'spostovan r* Priljubljon moščan je pokazal to J°Kov sijaj.ni' po»gi^eb, ki se je vrail. T ti sledim tudi jaz. Ako hočo;> ez Uigbvora proč, do.bro, potem gro- pl i?arry' Harry !» je mladenka za- v^, a- Toda razburjenjo jo je pre- *\r z' ^s^nxcv> no ji pobledele in onc- to J°' ^a^ra jo prosila iiiženorja, Si- w.üria in Ilarry ja iiaj jo puste % ubo- *lco samo. XVIII. > Nellina poroka. Ajotili so 80f io ^>rt'ias'ntt( da bi je no \ipoftt-evali. *oyi u-Vali >So se« e° ni projönji al>°r- Uih- spok°rnik v posesti srcdstva, jT1 z njim lajhko uni^il ves rudnik. •* razliCnih izhodih janie so posta- vili oborožene straže, ki so tana stale noč in dan. Vsakega tujca so moral" privesti k Jamesu Starru, da se ixka- VAi, Tudi se niso sedaj bali, da podu- če prebivalcc Coal Cityja o nevarno- stih, ki prete podzemeljski naselbini. Ker'ni mogel tu imeti Si 1 fax z Jiiko- mur nikakega tajnega sporazuma, se ni bilo bati izdajstva. Tudi Nell so obvestili o tozadevnib varnostnib pri- pravah, ker jo je potolažilo Harryje- vo zagotovilo, da jo bo spremljal pov- sod, liakar je obljubila, tla ne bo sku- s^ila pobe-gniti. V tednu pred Harryjevo ]>oroko se ni v novem Aberfoylu n'^e&ar poseb- nega primerilo. Tudi rudarji .so se od- dahTiili, od strahu, ki je ogrozal ves obrat. Viarnostnc priprave so bile še vedno v najstrožjem teku. Medtem pa ni James Starr prenehiai iskati starega Silfa^a. Ker je »tan os- v««t'itelj zažugal, da n« sme Nell nik- dar postati Harryjeva žena, se je bilo treba pripraviti na možnost, da se ne bo čudak zbal nobenoga sredstva, 1<* da to zvezo onomogoči. Kaj je novega na deželi MIREN. Na dan po prazniku due Jti. I. m. .«sn je prigodila pri nas nesreta, ki bi bila kmalu /.uhtevala par mladih človeakiJi žrtev. V pralnici g. I.. špacapana se je kulial v «Alfa Separatorju» lug za pra- nje. Okrog kolla je sedela vefja dru/lia niladih dečkov, med njimi par studcn- tov, ter razmišljala o moci pare, ki ,^e razvije v tukih kotlih. Ko je videla, da je moč nabrane sopare prevelika in preti navarnost, da kotel razpofi, je eden izmed druzbe dvignil pokrov kolla hoteč na ta nac-in preprečiti kaj hujšega. Bilo je pa žc prepozno. Sila pare je odneslo pokrov in vrela voda je oblila okrog stojeco drnzbo mladib fantov. Irije so bili težko i^rizadeti in sicer: šestnajsiletni Danilo Budin, dvanajst- leini dijak Milovan Beltram in osern- ldni Ladislav Spacapan. Dva detka : Boris Beltram in Julko Budin sta srec.no odnesla ]>ete. Poškoribe na zgoraj ome- nenjenib dci-kib so precej opasne in jib je goriški «Zeleni križ» odpeljal v bol- nisnico, kjer se sedaj zdravijo. Tako se pač večkrat popiača hrepenenje po zna- nju in ufenosti. PECINE. Po praveati suši smo dobili dež. Pre- teklo nedeljo v nočnib urab pa nas je obiskala šiba božju v podobi zelenega zrnja Po nekaterib krajih je napravila grozno skodo. Ajda, ki je obetala dobro letino, jo popolnoma posekana. Pa tudi na drugib pridelkih je velika ökoda. Naši kmetje obupavajo. Dan za dnem pribajapo novi davki, a nobene olujšave ni tudi v sluoajib nesreče. Iludega vre- menu nas reši Gospod! IZ PODMELCA V korJ.st «Dijaskc Maticc» pri rede podmelški dijaki v nedeljo, due 2(5. t. in. ob 17'ili (5^iii; i^poldne v Podniel- cu s sodelovanjeni podmelškoga tani. buraškftga zbora, veselico s sledečini vsporedom: 1. Smotana: ProdaTLa nevosta, proiz. tamb. zbor. 2. Mascagni: Cavalleria rusticana, tamb. zbor. 3. Andrič: Pes- nikov cvijetak, tamb. zbor. 4. — Sa- motarjev zvonček, tamb. zbor. 5. Me dved: Staii in mladi, drama v 4 dcj. (1- setem bratu, Veleji, Razvalini življe. nja i. t d., ali dovoljemo naj mi bo tu spregovoriti j>ar bes^di o burki sami: __ Bachovi «Španski muhi». Zadosto- valo bi sicer reti. da spada i ta bur ka med one, ki jiii je že ošvrkala predkratkim «G. S.» pod naslovom «Metlo v roko !» Ker je pa gotovo oni ^lanok marsikdo izmed onih, ki so odločujoč sodelovali za vprizoritev to burke prezrl, Vas moram vpnasati go- sjKxlje, ali so prav nič ne zavedate, da s tako vpriÄoritvijo blatite ime kul. turne ustanove kot je pevsko dr)*6tvo «Rombon» in delate proti njeg^temu namenu. Glaviii uaiucru burkf je p>a pripraviti glc-dalcem y.nr uric, kjer s< lahko brezskrbno razvedri in nasnif ji pozabivgi na skrbi in težavc, ki p;i tarejo vs.ak dan. To je res ! Ali to im1 cenier se naj smeji mora biti ni'ka.' ki jo vsaj J.mliferentno, ako že niiu;. pozitivne vrediiote. Pri tej burki ža) Tega ne rnoremo trditi. Tu se ljuf! nudi sineh in znbava nad ono i- ob kateri se, /Jasti v Tia.seli dneQi« boi kot kedaj poprej razbije toliko mw' zlasti mladih inofi nase^ra ljudstva n em oral n os t jo, da preti \\\ in tam t; pregreha in nas vreči med narode, k gledajo usiliajoči zarji nas-proti. AI se bonio mi nad tem smejali ? —... I\v slednjiC in zadnjič bi človek inisli da bo to vsaj burka z pr^cizno \v.V}< sanim sloigom in bles-tečim jezikon.. ali i v tem oziru spada med literatv ro, ki bi najlv^i" --i¦"'¦''• ¦/• /.avijalii r-apir. I. L. VRTOJBA. Pri kolesareki tekmi Gorica, Trno vo, Lokve kiatero je prirodilo «Gori ško Sportno društvo «Audax» je pr1. prevozil ciJj naš domačin GorkiČ \n vak Kolesarskega drustva «V'rtojba^. Izrued 14. dobrib dirkačev je na« ko- l«jsar odnesol zdobrim uspebom I. da rilo. Nase K. I). V. je lahko ponosii'. ma ta nepri-Sakovani uspeh svojeg«, rojaka ('laria. Vrlemu mlademu dirkaču od kate re-ga se nadejamo š> vecjih uspehov na kolesarsk«'in nolju. na-fte iskre- 11« častitke. Kolesar. Luittko-Srbsko DiiaStvo. Kljub neprijnznirn okolnoKlim je In žluko-srbsko Studentovstvo trdno orgH nizirano. Na posarneznih zavodih v Bn diöinu, v Lipskem (univurzaj in Fu' di (katol. bogoslovnila), obstoja v< srbskib dijaških društev, ki imajo jak' važen smoter. Oni vzgajajo svojeruu malemu narodu inteligenco, ki bi sicer utonila v nernSkem morju, a.li katera b> dokončavoi študije, .ne obvladala ne > govoru, ne v pisavi svojega materine* ga jezika. Pokrovitelj takega drustva je kak ugleden Srb. Tu spoznavajo Srbi svojo narodno literaturo, o kateri v §oli nikoli besedice ne slišijo in tudi v bo doee ne bodo slifeali, ako Neinci ne iz premene svoje praktike proti inanjfti- nam. Kakor kaze statistika »Srbskega šludenta« (glasilo Zveze srbskega štu- dentovstva), ätudira na srednjib feolah 71 študentov (brez trgovskih akademi k(>v obrtne sole in realcev, katerib fits vila rjinenjeni fcasopia ne ornenja). N; visokib solah študira 20 Srbov in \v teh 5 na č^Ski univerzi ^ Pragi. N deno število se tiče samo narodno za vednih studentov in &e to samo onih \/. saksonske Gorenje Luzice. Pruske Sole v Gorenji in Dolnji Lužici preveva ge vedno strupen pruski duh, ki ne pusti srbskim čtudentom tako nastopiti, kako> nastopajo njih bratje na Saksonskern Število studentov bi se potem podvoji lo. In koliko jih vsako leto utone v nemgkem morju! — Slavnostni dnevl srbskemu dijaštvu so takozvana »skba- džovanka«. Glavna je v velikih počitni- cah (letos od 12. do 15. avgusta) in s# vrgi vedno v kakönem ogroženera me- stu, kjcr ni nobnega srbskega društva. Letos se bo vr&ila v GrodziScu. Tako izvršuje srbski student jako zaslužno delo: varuje pred germanizacijo seb© in vzpodbuja preprosto ljudstvo s svoji- mi sbodi in nastopi. Zavedni Slovan» Podpirajte ta slovanski otofie v nem- gkem morju. Ce ne morete gmotno, p?> vsaj moralno, da pokažete zanj bvoj simpatije. Vi ne veste, kako to takega Srba pozivi pri njegovem napornem de lu za dusevno svobodo naroda! SfeWM 4. «aORlSKA STRAŽA» Knjiievnost in umetnost Josip Jurčičevi «Zbrani spisi». V založbi Jugoslovenske knjigarno je ravnokar izšel VI]I. zvezek Jurči- čevih zbranih spisov pod urednistvoni prof. dr. Grafenauorja. Tako homo imelv v kratkem celotnega Grafe- nauorjevcga Jurčiča v ljudski izdaji. Vspl)ina tega zvezka j« sledeča: Ivan Erazem Tatenbaab, Bojim se U\ (irti- ca iz življenja političn.ega agitalorja, TeleCja pe-čonka, Šcst parov klolms, Po tobaku snirdiš, Zen i lev iz novo- ščljivosti in Andreja Pajka spomini starega Slovene a. — Sedaj je Grafem- iauer poskrbel, da bo Jure 12a lahko vsakdo čital. Saj Jurči-č je eden ti- stih redkih pisateljev, ki ga smes dati v roko brez skrbi celo 14 letno- mu dečku ali doklici. Zato mora naš pripovedni klasik v zadnjo gorsko vias, vsaka I j ml ska knjižnica naj si naroči po več izvodov in vsak izobra- ženec naj pomn.oži svojo knjižnico z JurJičem. PROSVETNA ZVEZA. Gaberje pri Stanjelu. Na Angelsko ne- deljo duo ^. sept., ko iraamo cerkveni shod, priredi naše prosvetno dmštvo «Danica» svojo drugo veselico z boga- tim vsporedom. Oruštveite vesti. Na Saksidu pri Dombergu jirirodi točno ob 15X« uri veliko poletno veseli- «Izobraževalno društvo» dne 26. t. m. z zelo hogatim vsporedom, kakor: pe- tjem, duklamacijami in malomestno igro v troli dejanjili s petjem: Cigani. Nasto- pajo pevski zbori iz Saksida, 2 iz Dorn- berga in Itihembcrga. I'o veselici pro.sta zabava z domačo godbo na lok. K obilni udeležbi uljudno vabi. Odbor Voznired zelezDii veliaven od I.ianiia Podbrdo - Gorica — Trst Podbrdo odh. —5.05 9.20 16.40 20.50 Hudajužna —5.19 16.54 Grahovo — 5.35 17.10 Podmelec — 5.45 17.20 S. Lucija Tol. — R.10 9.49 17.55 21.23 AYfte -G.33 18.10 Kanal — 6.4410.08 18.21 Plave — 6.54 18.38 Gorica N. 5.20 7.26 10.33 19.05 22.09 6t. Peter 5.89 19.13 Volejadraga 5.37 19.20 Prvacina 5.50 11.00 19.30 22.29 Rihemberg 6.05 10.45 St. Danjel 6.33 11.29 20.07 Dut.-Skopo 6.43 30.17 Repentabor C.57 20.21 Opčine 7.06 11.56 20.39 23.19 Trst D. P. 7.45 -12.25 "1.15 23.4s) Trst — Gorica — Podbrdo. Trst D. P. odh. 5.35 6.10 16.3017.25 Ops ine 6.07 7.04 17.0118.15 Repentabor 7.14 18.25 Dutovlje-Skopo 7.84 18..'54 St. Danjel 7.3fi 17.2818.45 Rihemberg 7.48 18.58 Prvaeina 652 8.01 17.4019.11 Volčjadraga 8.09 19.22 St. Peter 8.18 19.31 Gorica Nord 7.218.31 18.17 19.43 PlaT« 8.56 20.07 Kanal 9.08 18.47 20.17 Avee 9.18 20.28 Sv. Luc-Tolm» 8.12 9.4ft 19.12 21.01 Podmelec 10.01 21.15 Grahovo 10.11 21.23 Hudajuina 10.35 «1.41 Podbrdo 8.5010.5C 19.5021.56 Gorlea — Ajdovičina. Gorica J. P. odh. 7.15 13.4018.3519.25 gt. Peter 7.2913.52 18.4610.37 Volčjadraga 7.41 14.03 19.48 Prvaeina doh. 7.4914.11 19.55 •dta. 8.05 14.16 20.- Dornberg 8.1314.24 20.08 Batuje 8.2514.36 20.20 Kamnje 8.3714.48 20.32 Dobravlje 8.4814.59 20.4M Sv. Križ-Cesta 8.5G 15.07 20.51 Ajdovseina 9.0515.17 21.— Ajdovlčina — Gorica. Ajdov^tina odh. 4.45 *) 11.1016.15 Sv. Križ-Cesta 4.55 11.251C.25 Dobravlje 5.02 11.3216.32 Karnnje 5.11 11.4116.41 Batuje 5.83 11.5416.5U Dornberg 5.37 12.0017.07 Prvačina doh. 5.4« 12.1117.12 Volčjadraga St. Peter Gorica J. P. VIDEM Odh. 5.25 8.00 10.10 14.00 •)17.30 19.55 TRST Odh. G.05 9.40 13.10 16.40 18.00 odh. 5.46 12.1317.1? 5.54 12.3517.35 6.08 7.39 12.47 17.39 8.17 7.48 12.56 17.48 0ORICA OdV 6.28 8.50 11.19 15.00 18.36 21.0t GORICA Odl. •) 5.56 8.00 11.3« 14.5T 18.1T 20.01 TRST Doh. 8.15 10.45 12.40 1G.55 22.50 VIDEM Doh. 7.00 9.00 12.35 15.45 19.05 21.05 *) Ob nedcljah Be vori. Pekatete so Dredraai-Dravl kslG Kdor pa jih je preskusil, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše ker ze zelo nakuhajo in se manj od drugih potrebujejo. FRANC STERMAN Kobarid. Priporoöa si. občinstvu svojo dobro založeno trgovino, namre<- kuhinjsk» posode, barvo, lake in firncy^e štedil- nik*i za vzidaiijo, žstjg«, sekire, oapin< \z noinskih tovaren. Prostovoljna dražba. Proda se na pro- slovoljni dražbi kmečko posestvo obsto- ječe iz liiše, hleva, travnikov, njiv in dveh gozdov prvc vrste, kjer ,se lahko redi 3 krave in nekaj preišiccv. S teiri se proda tudi občinska pravica in v/i- vanjo dveh planin. Cena se izve na lieu mcsia, Anton Gaberščik, LJubinj 19 Tolmin. VABILO k i/Aiinrodncmti obr-nemu zborn < Okraj- ne posojilnlce v Kobaridu», reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršii due 1. scptembra tl. ob 9. uri zjutraj v poftojilnicnih prostorih. DNKVNI RED : 1. Spiernemba zadnižnih pravil. 2. Slučajnosti. Ako ne bo obc'ni zbor sklepčen pri prvem .sklicanju, vršil hc bo pol un1 poznejc drug občni zbor pri vsaki vde- ležbi v istih prostorih in z istim dncv- nim redom. Kobarid, dne 18. avgusta 1923. Naftelstvo. Mlad trgov. sotrndnik vest hIovcii ske#a, italijanskoga m nemškeg; jezika, popolnoma izurjen. v manu fakturni in konfekcijski stroki iši( i^žbo liajraje v me-stu ali pa, na da zÄ. — Infonnacije so dobe pri upravi Gor. Straže. Sirite „Goriiko Straio" Vsakovrstno porilo za moške iö ieD' ike, izvrsi dunajska šivilja po zmernih cenah Via Ponte Isonzo St. 16 (pritlifje)' Kmetovalci! Kdor fell TOMAŽEVO Ž1.INORO, kalijevo sol all druga ^metna gfiojlla, naj Hh naroCI pri do mail hra- nilnici ali zadrygl, v gorlSki okolicl pa pri Zadružni Zvezi v Gorici Corto Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. FELtBEHBflUM & ROIiICtf (prej Hedžet ft Korltnlk) Gorica - Corso Verdi štev. 7 « Got»ica Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno- vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zalogt pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebfcčin = za krojače in šivilje. — NA DROBNO! NA DEBELO ^jliiiitmiiiiiiiiuiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....iiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiutiitiiiiiuiHiitiuimfnttHMiituiiiiiHiitiniiiuiuiiuifittiuil^ | Pro da j a na o broke. s S prvim septembrom ae otvori veliko skladišče «liateale» E (glavni sedež v Trstu) ( Via Duomo 5, 11. = Manufakturno blago, obuvalo, perilo, domače in tuje blago, suknj