—   87  —
Od kantonskih cest.
(Konec.)
Ali od tehmal, ko so jeli poprejšnje kantonske komisije in kresije konca pričakovati, od tehmal se je veliko v nemar pusalo in s žalostjo vidimo, de veliko potrebnih tacih naprav hira, kakor jetični človek. Od takih prigodeb hočemo tukaj le ene omeniti, ki nam je dobro znana.
Lansko leto 13. septembra je grozoviten naljiv pokončal cesto, ktera pelje od Svibna v terg Rateče pri zidanim mostu na Dolenskim in reka Zapota je most v Ratečah poderla. Prebivavci Svibenške in Šent-Urške fare so bili v zadregi, ker niso imeli poti do Rateč in do kantonske gosposke na Dvor; z vozam se nekoliko dni ni moglo voziti; pešci so pa po takih stezah mogli hoditi, ktere so komaj za koze pripravne. C. k. stav-sko vodstvo je neutegama napravilo most čez Zapoto v Ratečah, zastran poderte ceste se pa ni dolgo nič dru-ziga zgodilo, kakor de se je v enim kraji nekaj hriba odkopalo, tako de kako kljuze komaj naprej precipa; v družin krajih je pa podertija ostala, tako de morajo pešci še zmiraj po kozje hoditi, vozovi pa le z veliko nevarnostjo in težavo se naprej pomikovati, ker morajo na več krajih čez vodo bresti, čez grabne gomaziti in dostikrat po produ ceste iskati. Koliko de živina in ljudje terpe , koliko de se orodja potare, vsaki lahko prevdari. Ker od nobene strani pomoči ni bilo, je neki posestnik na poprejšnjo c. k. kresijo v Novim mestu 14. novembra p. t. prošnjo poslal, de naj se ta cesta popravi. C. k. kresija je 28. decembra p. 1. to prošnjo na poprejšnjo c. k. kantonsko komisijo na Dvor poslala in ukazala, de kaj za popravo pokvarjene ceste po-trebniga stori. Kantonska komisija je pa to prošnjo pro-šniku nazaj poslala, de naj ima za vednost, kar kre-sija ukaže. Ta prošnik ni mogel druziga storiti, kakor tiho biti, ker sam ni mogel ceste narediti. Celo zimo se je uboga živina po tistih podertijah terpinčila; celo zimo so se ljudje plazili, kakor je bilo mogoče, na spomlad pa jim je že preveč bilo in poslali so ne-kteri soseskini predstojniki in g;g. fajmoštri tistih krajev prošnjo do deželniga poglavarstva, de naj bi se cesta naredila, de oni so pripravljeni vse storiti, kar je potreba, samo de naj kdo vodstvo prevzame. Gotovo je deželno poglavarstvo to prošnjo na zadevajočo gosposko za spolnjenje poslalo, ali kje de zdaj ta reč leži, ne vemo, samoto vemo, de ceste še zdaj ni. Mi scer dobro vemo, de take in enake reči so izvirale iz nestanovitniga stanu (provizorium), v kterim so se zadnji čas kantonski uradi znajdli, in tudi prena-petiga ne tirjamo, de bi novi uradi, ki so komej svojo službo začeli, vse na enkrat poravnati mogli, posebno kar po večim delu spada v prihodnje opravila srenj — vunder kjer je potreba tako očitna, mislimo, de bi se ne čakalo vstanovitve srenj,   posebno tukaj,   ke'r
soseskam nič druziga ne manjka, kakor vodstva za izdelovanje ceste in potrebne pomoči zoper nektere zani-kernike.                                                               Ambrož.