tT* ;

SUBSCRiPTlON:

, U ' s ' Canada & Mexico:

One yean . *,

Six months _ gg

Three months _25

Foreign Countries:

* ne  y ®f r  .. $1.50

Smale Copy 2  C6nts .


NAROD

Vol. IX. No. 23. —

(SlaO V.13 NIC PEOPI-ČE)

Phene: Cortland 51 R 8 -

NEW Y0EK — PITTSBURCi, PA .četrtek, 29. julija (Thursday, July 29.) 1915.

Geslo: ..Slovenijo Slovencem 1 '-

Leto IX. Št. 23.'

LIG1N0
AVSTRIJCI ZMAGOVITI

SE PRIČENJA.

SEVERU N JUGU.

KAKO Sl NAMERAVAJO LIGAŠKI „STEBR)“
RAZDELITI ZAPUŠČINO RAJNKE LIGE. j

Oficijelno ali službeno trobilo ligaške svojati si v zad- j
njih dneh v potu svojega obraza prizadeva zakriti j
pravi namen nesrečne in sramotne kramarske lige, po ka-j
teri niti njeni lastni ustanovitelji ne žalujejo. Nerodni pisec!
tistih vrstic v omenjenem gobezdalu ne mara nič več imetij
stikov z ,, Jugoslovani" ter se končno pospe do trditve, da jej
liga ,.ameriška* 1  organizacija. (Menda mu je kdo pisal, da
smatra ligo za culukafrski nestvor.) Na vsak način se hoče j
izviti ter uveriti kratkovidneže o ,»preblagem* 4  namenu ;
kramarsko ligaške zalege.

Pa ga je izdal le-tem in razgalil njegov lastni bratec,
neki že v zadnjih trepljajih hropeč listič, ki sliši na ime
,,Glas Svobode*'.

Kakor čitamo v tem pravkar omenjenem lističu, se la¬
sanje za zapuščino pokojne lige skoro prične. Da je zapu-j
stila precej najbližjih sorodnikov, ki se bodo potegovali za :
njene dolarje, se tudi lahko povzame iz napovedi zapuščin-j
ske razprave po preminuli ligi žalostnega spomina.

Zapuščinski upravnik, neki John Jager — to menda
tisti ,,umetnik", ki je prednedavnim zapravljal svoje ,,pre-
sijajne" risaiske „talente*‘ po „Glasu Naroda*' w me ta¬

va rnenovati dedičem slovenskega denarja, nabranega mea
ubožnimi slovenskimi delavci — trpini, sledeče ljudi na sle- j
deč način:

PRIZOR Z VELIKE STAVKE V BATONNE, N. J.

RUSI OBKOLJENI OD TREH STRANI, |

BEL0W KORAKA PROTI DUNABURGl) — AVSTRIJ¬
CI SO Z NASKOKOM ZAVZELI MESTO SOKAL IN
VIŠINE OB BUGU. — GALLWITZOVA VOJSKA JE
ZAJELA 3.300, MACKENSENOVA 3 900 IN BOEHM-
ERMOLLIJEVA 3000 RUSOV. — MACKENSEN ZASE:
DEL DEVET VASI.

iUN PLAV”
ibe  S1GEE.TS

.vomnž:

Pred nekolikimi dnevi je izbruhnila v tvornicah Standard Oil Co. v Boyonne, N. J.

! ) Sto slovenskih dolarjev naj se pošlje »Jadranski Le-j V€ |jk a  stavka tvomiških delivcev, zaposlenih pri imenovani kapitalistični družbi.

giji v  — Nišu na Srbskem.

2. ) Dvesto slovenskih dolarjev naj se pošlje neki ženski,
ki čuje na ime Slavka Gujič v — Nišu na Srbskem.

3. ) Sto slovenskih dolarjev naj dobi neki I. Matanovič,
ki se klati po — Cetinjah na Črnogorskem.

4:) Nakaže naj se po uredništvu „Glasa Naroda“ javne¬
mu sramotilcu Avstrije in bivšemu avstrijskemu konzulu,
drju I. Goričarju, sto delavskih dolarjev.

5. ) Štiristo dolarjev, štiristo delavskih žuljev, naj se od¬
pošlje jugoslovanskim dezerterjem in postopačem v Londonu

6. ) Zdržuje naj se z delavskim denarjem komedijanta

Delavci se širom Amerike potegujejo za svoje pravice, a večkrat brezuspešno.
Kajti kapitalizem je silna pošast, ki izrablja delavske sile.

Bayonska stavka ima ii  dokaj žrtev, in na današnji sliki vidimo, kako strelja dela

vec na redarja. _____________

ITALIJANI ZOPET STRAInTkRVAVO PORAŽENI,! BECKER PRIDE JUTRI

NA ELEKTRIČNI STOL.

SRDITI NAPAD ITALIJANSKIH ČET NA DOBERDOB-
SKO PLANOTO KRVAVO ODBIT. — NA VERONO,
MESTO V SEVERNI ITALIJ1,JE AVSTRIJSKO LETALO
METALO BOMBE. - AVSTRIJSKO BRODOVJE OB-

in dobesednega pohajača, R. Trošta, na njegovih pustolov- STRELJUJE ITALIJANSKA OBREŽNA MESTA PRI AN
ščinah po Ameriki. 1 TONI. — JUNAŠTVO C . IN KR. ČET. -— ITALIJAN

Tako, dragi rojaki, odslej boste morali poleg svojih
družin rediti in zdrževati še celo tolpo tukajšnih in london-

JUNAŠTVO
SKI GENERAL

ČET.

PADEL NA BOJIŠČU.

skih postopačev, to pa na ukaz tistih ljudi, ki so vam že
sami požrli marsikateri dolarček, in sedaj, ko si mnogi naših
rojakov komaj toliko prislužijo, da se le iztežka prerinejo
skozi življenje, sedaj, ko vam lezi v stari domovini na tisoče
težko ranjenih vojakov, k 1  branili Vaše domove in vrtove,
koder ste se kot deca brezskrbno podili t^r se veselili kli¬
jočih vigredi, Vašo zemljo, na kateri ste ptebili najljepše
dneve svojega življenja, preživeli zlato dobo svoje najnež-
nejše mladosti, zemljo, kjer še žive naši stansi, bratje in

sestre. ' •

Vaš denar, naj gre v Srbijo, ki je neprestano ruvala pro^i
naši stari domovini, v Srbijo, ki je zanetila sedanji svetovni
požar, v tisto Srbijo, kjer je padlo pod srbskim mečem toli¬
ko naših junakov'

Dunaj, 28. julija, preko Londona, — Silen v velikanskem obsegu
poduzet. in’ob srditem topniškem ognju pripravljal napad ogromnih
italijanskih čet na Doberdob*ko planoto se je docela izjalovil, kakor
vsi dosedanji. Izgube italijanske vojske so bile. ob tem ponesreče¬
nem napadu krvavejse kot kdaj prej.

Tozadevno poiročil-o e. in kr. vojnega ministrstva se glasi:

,.PoA zaščito besnega artilerijskega ognja so Italijani iznova
navalili na Doberdobsko planoto z ogromnimi masami svojih čet.

Napad so naši zmagovito odbili, in sovražnikove izgube preka¬
šajo vse dosedanje.

Po silnem boren ju ramo ob rami so naše čete obdržale vose stare
postojanke c*b planoiinem robu v svojih rokah.

i ..Na drugih točkah bojišča na Primorskem in na koroškem ob¬
mejnem okrožju se ni pripetilo nič posebnega* ‘.

VERONA V STRAHU PRED AVSTRIJSKIMI BOMBAMI.
Verona, 28. julija, — Neko avstrijsko letalo je vrglo včeraj oko¬
li ' dvanajst bomb na. naše mesto. Nobena oseba ni- bila ubita ali ra
njena, in prizadjana škoda je neznatna.

Bržko se je avstrijsko letalo prikazalo nad-Verono, so bile na-

l? ■  L- evru nanavprlnvali SC ie Miah pagašene vse luči. Vse utrdbe, k>. objemajo trdnjavo, so name-

Kar smo poprej z  bojaznijo v srcu napavedovaii, seje  ^  nR let g lo . Ali k y ub tem« s e  je mu posrečilo potem,

že začelo uresničevati. Peščica naših ljudi se je dejansko udi- bf)  ^ oprav ii svo j posel — ko je zmetalo dvanajst bomb — uiti ne-

njala srbski propagandi, in rajnka „slovenska“ liga je bila poškodovano.

njena dekla. . 1  J Verona je glavno mesto province enakega imena. Leži 62 milj

’ Zato pokažite takim ligaškim zapeljivcem vrata, kadar- | zapadno od Benetk na - obeh bregovih reke Adiže ter je trdnjava pr-
koli in S kakršnokoli pretvezo se prikažejo pod Vašo streho, i ve vrste, v mestu je mnogo srednjeveških palač, muzejev in starino-
Nikar ne verujte izdajalcu! Le-ta je podkupljiv m verolo-f^ornib *birk. Prebivalcev je okoli 75.000. Verona je sedež povelj -

men obenem. Pogrebci rajnke lige so zmožni pošiljati slo¬
venski denar na Srbsko. Potemtakem se ne bo zgodilo prav
nič čudnega, če utegne kar čez noc popihati ,»operni ko¬
medijant s Četo zapeljanih Slovenčev na Srbsko, seve, ako
ga prej ne zatme dalekosežna-roka afrieriške pravice, A  _

armadnega zbora in ima v mirnem času 6000 mož broječo
posadko.

AVSTRIJCI OBSTRELJUJEJO ITALIJANSKO OBALO.

Rim., 28. julija, preko Pariza. — Nekaj lahkih avstrijskih ladij
in. štirje avstrijski torpedni' rušilci so včeraj zjutraj zarana na mno¬
gih' točkah obstreljevali železniško progo ob jadranskem obrežju
{Nadaljevanje na 3. strani.)

Včeraj ;zjut,raj ob trieetrt. na
šest bi bil moral, bivši policijski
poročnik Becker na. električni stol
ter tako .oprati svoj zločin s smrt¬
jo. Ali namesto tega še vedno ko¬
raka po svoji celici' v Sing-Singu
tor z napetostjo pričakuje, kdaj
ga pozovejo pred sodnika Forda
na zasliševanje. Kajti sodnik Ford
še sedaj ni docela prepričan, da je
Becker kriv umora Rosenthalove-
ga,

Snoei nekaj minut po desetih,
pa je bila Beckerjeva usoda zape¬
čatena.

Sodnik Ford je odločil, da prej
me Becker plačilo za svoj. zločin

jutri.

i POŠLJITE SAMO !

25 centov

na upravo SLOVENSKE¬
GA NARODA* kot četrt¬
letno naročnino in dobi¬
vali boste najugledneji in
najneodvisneji časnik v
Ameriki.

Polletna naročnina .....  $0,30
Celoletna naročnin#   $1.—

(Opozarjamo vos na mA«  kra¬
sne darove)

»»®®«®®«®«®®«*®o®»»®®t*®®*

. M

i'  b

—--- , !

' *

Petrograd, preko Londona, 28. julija. —-' Troje mogočnih in pro¬
dirajočih silnih gibanj, ki so jih istočasno pod vzele zavezniške pekf-
ške in avstrijske vojne sile na vzhodnem bojišču, zasledujejo''tu¬
kajšnji vojaški strokovnjaki z 'velikansko -napetostjo! ;  ‘ . ->t,

Te tri ofenzive ha severu, jugu in vzhodu merijo vzajemno na.
to, da presekajo ruskim vojskam zveze od-zadaj. - £•

Nemške vojno operacije zapadno od reke Visle merijo baje,
samo na to. da so Rusi tudi v tem oddelku bojne črte zapleteni v
boj. j,..

Nemški presek Narev—črte smatrajo v stratagienem pogledu
za prav tako pomembnega in važnega kakor prodiranje vojske feld-
maršala Maekcnsena in ono nadvojvode Jožefa Ferdinanda proti
Holmu in ob Bogu.

Kakor vse kaže. ima nemško prodirajoče gibanje na severo¬
vzhodu v ruskih pokrajinah Kurlaudija in Kovno podoben cilj,
namreč presekati Rusom pot umikanja. r

SOKAL ZAPET V AVSTRIJSKIH ROKAH. ‘

Dunaj, preko Londona, 28. julija. — Poizkusi ruske vojske, da
hi prekoračila Bug, potisnila vojsko Boehm-Enmollija čez reko -in
tako ogrožala Maekensenovo vojsko za hrbtom, so se docela pone¬
srečili.

Avstr, .-ogrske čete so ?.  naskokom zavrele m-sto Lo-kaL ki leži
na vzhodnem bregu reke Bug, in istotako neke strategično važne
ruske višinske postojanke na južnozapadni strani tega mesta.

Ob tej priliki so zajele več kakor 3000 Ritsov.

Obvestilo velikega generalnega štaba s,, glasi:

'To zavzetju mesta Sokal v severni Galiciji so se nadaljevali
hoji za posest neke južnovzhoduo o-d imenovanega mesta ležeče
višine, ki je za obvladanje prehodov čez reko Bug posebno velike
važnosti.

"Včeraj so se naše hrabre cere polastile tudi te postojanke
ter zajele 20 ruskih častnikov, 3000 mož in pot strojnih pušk.

"Boji severno od Grubešova, na severu mesta Sokala, na juž¬
nem Poljskem, se razvijajo uspešno za nas, drugače je položaj na
•evenovzhodu neizpremenjen. 1  *

Berlin, preko Londona 28. julija,— Armada v. Galhvitz. je dos¬
pela na severni breg reke Bug med Viškivom in Šenkom ter se bije
na celi črti za prehod čez reko, ki je zadnja zapreka za zavzetje
železniške proge Varšava-Bjelostok. Močni ruski voji so poizkušali
zadrževati Nemce, pa so bili odbiti ter so izgubili nad 3300 Ujet¬
nikov.

General v. Bolom prodira na črti med Poslovom, -železniškim
križiščem Ponev ješem, mestom Kajdani in Njemnom, zapadno od
Kovna, dalje. ' '

Z velikanskim oddelkom nemške kavaljerije, kroječim 30.000
mož, preganja naglo so umikajočega sovražnika v smeri proti že¬
lezniški progi Vilna-Dunaburg, ki je v jako resni nevarnosti.

¥ LONDONU TREPETAJO ZA  VARŠAVO.

London, 28. julja.— Z  ogromno obsežnostjo zavezniškega boj¬
nega gibanja na vrhodnem bojišču se z resno pozornostjo pečajo,
mgleške vojaške- oblasti, kakortudi vsa londonska javnost. Naj¬
novejša poročila pravijo, da je General v. Bclow krenil s svojo
ogromno 30.000 mož broječo kavaljerijo od Rige proti jugu "ter
■ la je samo še 30 milj od važne železniške zveze Petrograd—Var¬
šava.

Na ta način se pomikajo nemške vojske na severu severnega
železniškega omrežja vedno bliže guvnemu mestu ruske države,
dočim si na isti način prizadevajo južne zavezniške armade prese¬
kati južno glavno železniško žilo, ki drži iz Varšave v Odeso.

Časopis Times" izjavlja v prov.orni obupnosti, da nima sve¬
tovna zgodovina gjimera za velikansko razsežnost obkolilnega gi¬
banja nemško-avstrijskih vojsk, ki utegne imeti ■za Rusijo in nje¬
ne zapadne zaveznike take posledice, kakor kakšna invazija Mongo¬
lov za Rusijo.

Nadalje je omenjeni časopis mnenja, da niso sedanje zavez¬
niške vojne operacije sila nevarne samo za Varšavo, nego tildi za
eel železniški sistem, čegar torišče je Varšava, in da je sedaj, popol¬
noma razvidno, da nameravajo Avstrijci iu Nemci obkoliti celo
rusko armado. ‘ ,

"Times" rudi poudarja, da bi bil padec poljskega glbvnega
mesta usoden celo za zapad. Kajti ruska moč. iznova započeti ofeh-
7ivo, bi bila za ncdogledni čas zlomljena, in poglavitna okorišča
.vojnih operacij v nemških rokah.

' P . , ‘ : : 1  ’ '1 ;

Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod",
najboljši slovenski list v Ameriki 1

„!SL6v£NS«t NAfe6£>", 29. julija 1915,

» NEKAJ UMAZANOSTI IZ SAKSERJEVE
ŠIFKARTAŠNICE,

DOBRO DELOVANJE ^SLOVENSKEGA NARODA“

ŽE PRINAŠA SADOVE.

. » ;  - - — ——■-

Frank Sakser je leta in leta strigel naše 'ljudi in doslovno kra
deldei od početka sedanje svetovne vojne po štiri dolarje pri vsa
kih sto kronah, ki jiti je ljudstvo izročalo v njegove roke.

In še sedaj, ko ga je "Slovenski Narod" prisilil znižati cene,
zaračunava po $6.50c. pri vsakih 1000 kronali voc kakor Narodne
banke.

Ta človek je mislil, da je naše ljudstvo slepo in da bo šlo za
njun čez grm in strm. Pa se je silno urezal. Kajti od vseh strani
Združenih držav nam prihajajo pisma, v katerih se naši rojaki pri
ločujejo proti Franku Sakserju ter z ogorčenjem obsojajo n j go
vo tatinsko početje.

Tu p 'ujemo pismo g. Marka Golobiča, Box 231, Suimvsi-
de. Utah, v polnem obsegu, kakor sledi-

Sunnyside, Utah, 13. jul. 1915.
, "Cenjeni "Slovenski Narod": Prosim, pošljite mi "Slo

venski Narod ‘. Tu Vam pošiljam naročnino za pol leta v znam¬
kah ter Vas prosim da pregledate kako je Frank .Sakser .pra¬
vičen. PTilagam rezid za denar ki sem mu ga poslal, pa kurzne
cene ki jih je sam tiskal. Ni mi hotel dati in poslati moji ženi
’ ‘iliti toliko kolikor je bil dal v svoj papir "Glas Naroda".

Zdaj lahko vidite in imate v rokah dokaz, kako vara Frank
• Sakser nas Slcvencc. No, mene ne bo nikoli več.

Prilagam tudi pismo, v katerem sem.mu pisal, da me je o-
pehard najmanj za. 56 kron. Tu Vam je tudi pismo, v katerem
mi je odgovoril. Piše mi, da pridejo njegove cene šele tedaj v
veljavo, kadar dobim njegovo cunjo — njegov list — v roke.

Sedaj Ves vprašam, bi-li hoteli to natisniti v ‘ Slovenski
Narod" ter obrazložili Slovencem* kakšen varač je Frank Sak¬
ser. Nadalje Vas vprašam za svet, kako bi moral postopati, da
dobim tiste svoje cente nazaj od tega varača.

Prosim, da mi v kratkem odpišete. Jaz ga namreč namera
vam izročiti advokatu. 6e pa hočete Vi prevzeti to zadevo v
roke, Vam dam polovico, kar iztožite. Ce pa ne, pa mi, prosim,
pošljite nazaj rezit, ničgovo cunjo in pismo. Ga bom pa sam po¬
iskal.

KoneČDo Vas prijateljsko pozdravljam ter želim ’ ‘Sloven¬
skemu Narodu" velike uspehov >

Marko Golobič

r Box : 231

Sunnyside, Utah,"

Nadalje objavljamo tudi odgovor, katerega je Mr. Golobic pri¬
jel od Franka Sakserja in v katerem' se le-ta kramar naravnost
norčuje iz ubogega Golobiča. Pismo se glasi:

Mr Marko Golobič,

Box: 231

T  Sunnyside, Utah,

Cenjeni:— Vaše ccnj, pismo prejeli. — Glede pošiljatve
št. 295408 zdne Feb. 25. Vam moramo sporočiti, da niste opravi¬
čeni do K  46.00. katere smo po Vašem mnenju premalo poda-

f  li. J?

Mi smo popolnoma pravilno računali. Cene stopijo v velja
vo za Vas, takrat kadar pride list k Vam. Ravno tako tudi ako
ss cene povišajo.

Naslednje vprašanje Vam bode zadevo bolj pojasnilo: Ali
bi Vas vprašali koliko nam dolgujete, ako bi se cene povišale" 7 ??

Konecno Vas prijateljski pozdravljamo, ter bilježims s
spoštovanjem

f  Frank Sakser.

Glasom napačnih denarnih cen. natisnjenih in priobčenih v
"Glasu Naročja" z dne 25. februarja 1915. hi se moralo izaračunati
popetstokronslri ceni za 100 kron $17.60c. ali Golobičevi ženi bi bil
moral Sakser poslati za 108 dolarjev 613 kron. Toda v resnici jih je
poslal samo 554, t, j. 59 kron ali $10.45c. premalo.

Vprašamo slovensko ljudstvo šivom te velike dežele zakaj sma¬
trajo tako početje? Ali za tatvino, ali za rokovnjaštvo? Jemati de¬
nar ped napašnimi pretvezami’ No ozirajo sc na to-, kako nazivi ja. jo
to Sakserjevo .početje, moramo prihiti dejstvo, da je Frank Sak. er
pobasal $10.45c. preveč v svojo bisago, a Golobič je bil prav za to¬
liko prikrajšan in oškodovan. Koliko časa. naj še traje to? Team
vprašanju lahko takoj odgovorimo. To ho trajalo tako,dolgo, dok¬
ler želi slovenski nred. Ce hoče zaustaviti, lahko izausfavi že kar
jutri.

Pa ne -samo da Slovenci lahko zaustavijo Sakser j a v njegovem
umazanemu poletju, nego ga tudi lahko dajo v luknjo.

In če ostane kaj denarja za njim. dobe lahko naši ljudje pot mu
Sodnega postopanja povrnjene vse one vse vxo+e -za katere se jih je
nod napačnimi pretvezami opeharilo

Ros je, da so naši ljudje raztreseni no vseh kotih Združenih
držav in’da hi bilj stroški večji kakor iz tožene vsot.-.

In Franku Sakserju je to natanko znano, in za to si pa upa
še nadalje striči in skuhti naše ubogo ljudstvo.

Toda mi imamo zdravilo tudi za to zlo. in tisto zdravilo tiči v
naslednjih vrsticah:

Vsak Slovenec, širom združenih držav in širom Cana.de naj
‘ nam sporoči dejstva ter peki je receipt, kakor je to storil naš
prijatelj Marko Golobič is Sunnyside, Utah.

Na podlagi le teh podatkov-se potem lahko ugotovi natan¬
ko, koliko je Sakser preveč zaračunal vsakemur, ki je odposlal
denar v staro domovino po Sakserju.

Mi bomo potem izročili vso to zadevo na lastne stroške svo
iemn zastopniku ter na ta, način prisilili Sakser ja, da povrne
našim rojakom ver preveč zaračunjeni denar, ali pa mu naprti
r  mo  vse posledice tocadevne postave

Kadarkoli govorimo o Sakserju. moramo vselej govoriti o po¬
stavi in ječi. Kajti tu človek jc že zdavnaj pozabil božjo zapoved:
"NE KRADI".

mo že del.i času; tudi ne za tiste bolj ali manj vojaško urejenje
organizacije brambovcev (VVehrkrrtft-Vcirine), stezosledcev, (Pfud-
finder), telovadcev ali za potovalne in športne zveze., ki so si v z rtiči-
njih letih prizadevale, mladino, še preden stopi v vojaško službo,
vzgajati v duhu vojno sile. jo telesno uriti ter privajati disciplini,
tovarištvu in skupnemu delu v prid enotnemu smotru.

N.Novi mladinski pokret je drugačen, bolj zamotan pojav,

mlajši in drugega izvora, nego vojaška organizacija mladine .

Opiši, kako je, in pojasni, kako je nastalo - To .ge naloga tistega
ki hoče razpravljati o tem ali onem pokretu". Zato se tudi tukaj
glavno vprašanje glasi: Kdo so nositelji in kaj so cilji novega

mladinskega gibanja,

A. Nositelji tega gibanj?.

Nosi tel j c v tega gibanja jo danes troje: a), .mladinske organiza¬
cije različnega obsegu in različnih smotrov, b)'društva in misli od
■iistlih prijateljev mladine, e) literarne priredbe. ^

1.  ) Mladinske organizacije. To je cela vrsta mladinskih druš¬
tev, ki jih je mladina sama osnovala in jih tudi -saaba upravlja
Semkaj spadajo društva, ki n. pr. goje potovanje in to v prvi vrsti
radi tega, da se ne izgubi stikov s prirodo, in potem šele radi zdravja
tovarišije ali narodopisnega zanimanja. Dalje yee organizacij, ki
ii prizadevajo preosnovtiti način življenja 'alkohol, nikotin, spol¬
nost). Tako sc skuša mladina sama vzgajati "k plemenitejšemu živ-
Ijenskemu stilu, nego j: ga nudi tradicija iu ga jimajo odrast 1 ':''.
Da bo v marsičem treba kreniti na "nova pota.", 'toga sicer m ugoto¬
vila šele sodobna mladina: toda resnici za ljubo jo treba priznati,
ta prejšnja gci|< r-ci.ja ki jc n. pr.\spoznala škodljivost alkohol¬
nih pijač, ni imela dovolj sil, sc po svojem izpozmitku tudi ravna¬
ti.

Kajpada prav te organizacije oč itn je jo' najpestrejših odtisov,
vse po. s-vojem prizadevanju, ki koleba od prvih ppčetkov nove
Imžabnosti do plemensko-hlgijenskeg:a vizora, v kar največji jne
ri negovati telo. od pojasnila o akademičnem življenju njegovih
:>ra'yieah. dolžnostih in nevarnostih pa do socijalriega ( pornoztiega
dela, od tega in tega- posameznega zahtevka po reformi, n. pr.
'drznosti, do hajobčnejšega, <lo obsežne volji po preustrojbi. ki bi
hotela vse, kar je nednstatnega v sedanjem stanju kulture, nadre-
motiti z boljšim." fn slednjič bi bilo tijeba tu omeniti mladinska
društva, kj gredo za pedagogičnimi cilji, bodisi da skušajo njih
člani posredno ali neposredno- (s svojimi obtožbami, željami) so¬
delovati ob prerajanju našega šolstva ali pa da se kot dijaki, ki ke
pripravljajo za učiteljski poklic, ne zn imajo.— po, starem kopitu
— le za svojo stroko, "ki je bodo kdaj predavali, temveč tudi za
mladega človeka, ki ga je treba poučevati in vzgajati za duševno
stanje svojega časa .za ves napredek v metodiki in v učilih".

2.  ) Odrastli, oziroma skupine odrasti ih so v toliko nositelji in
pospeševat el ji .tega pokreta, vkolikor so stali in že stoje mladin¬
skim organizacijam svet lijoč ob strani ali pa vsaj tega'mnenja,
da je svobodnejša, drugačna ureditev živi jenskih' odnosu je v in
vzgoje v 'zrelejših letih možna, upravičena in potrebna, ter dobro¬
hotno in naklonjeno spremljajo vsak resen poizkus mladine za,
•amoVzgojo". Ker je bila mladina vedno up in nada za bodočnost
■e ne smemo čuditi, da jo tudi danes snubijo vse stranke in'smeri.
"Umevno je. cla se ve g. ‘tarči in esperantovci pravtako trudijo za
njo kot zmerniki, soci.jalisti pravtako kakor konservativci in vers¬
ko stranke". A prčdvsem se mi zde programske te-le besede: "Naj¬
važnejši pospeševalci mladinskega gibanja.' pa so br^z dvoma pa
vsi tisti, ki že leta in leta govoreč in pišoč poudarjajo-, da je pri vzgo
jevainju zrelejše mladine v šoli in doma ni potreben str-ogi način
otroškega strahovanja, da je zlo; tisti, ki so ustvarili vitvpde, kjer
se mladina pplagorpa. ni) v^ino, bolj razširjeni samovladi. na uči
rabiti prostost; tiste, ki si prizadevajo doseči pahieten sporazum
med pravico mladega človeka pa učiteljevo dolžnostjo varstva in
brižnosti. V mladem človeku gori želja, ne biti samo predmet
vzgojevanja, gor h repen ?i je. da bi smel malo globlje, pogledati v
vsako določbo in odredbo in inebil primoran, se ji kar pasivno
podvreči, tli’načrt, se sam vzgajati tudi tam, kjer danes '.ad ra s tli
vtzgojevalec pusti ravno dozorevajočega človeka brez nasveta in
vodstva ali pa napak postopa >z njim ter ga še povrh pahne v du¬
ševne stiske." .

(Konec prihod.)

Zdravje

moč

in

krepost.


ZASTONJ

Zdravniška knjižica
Kažipot k zdravju.

Ta pove enostavno, ^^ truplje .

tere  mozolii kožne bolezni, stare rane,

- slabost moška onemoglost, semeno-

. kapavica, živčna slabost, mm l liive ixl  druge

ftok, mehurne in ledvične

moške ter ženske bolezni-na ^  ^ w ma jhnimi stroški.

vspešno zdravijo privatno doma

spešnem ,

_ v  , , • ip+pr žolcnica, zapeka, zlata

nerednosti želodca m jet ,
tar, naduha in sličn

ali trpite

Pove tudi o nažem vspešnem zdravbeniu^uiug.h

bolezni, kakor so nerednosti želodca i
šila, revmatizem, katar, naduha m slične teskoc .

katerem izmed sledečih simptom

ov: bolečine v križu,

bolečine v zgibih, gl«-

hrane, bljuvanje, žolčno

vobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, I’ ‘ ‘ ]abe saa j e , slabost in nagla
riganje, nečist jezik, «mdeča sapa «gubt“»^omoglost ob jutrih, črni kolobaril
rsrhnrip.nost. nervoznost m razdiazenost. ono - s .... U,.4 srena

pod očmi, sramežljivost in izo ^ b ^® ag^lesm^istem nfv redu 7  in da potre-
f uca ? — Ti simptomi so znamenje, da vas telesni sisic
. t? . -_,7 In riomnči.

razburjenost, nervoz

” ' sramežljivost

bujete zdravniških nasvetov in pomoči. . . . 51  ».

Naša brezplačna knjižica vam pove vfmogkim “o^dravja, moči in

pove vam tudi o našem zdravljenju, ki po b vsebuje nasvete in podatke,
svežosti, da so zopet možje. Zaloga '“S pa tisti, ki se name-

katere bi moral znati vsak moški in ž - ^ P trpljenja in kako bi se

kažipot k zdravju, in okoristite
se z njo. _ _—

PošIflSc ta kupon še danes.

TI« T VITSSELL PRŠCE CO., S 1002. 208 N. Slh Ave.. Chicago. 111.

cln^eM dvoril Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico nonoinoma
zastonj in poštnine pošto.

Ime . ......  ...........

Štev. in ulica ali Box No.
Mesto

Država

AVSTRIJSKA RDEČA
KNJIGA.

NIKAR SE NE DAJTE ZAPELJATI POTOM
NIZKIH GEN !

NOVO MLAOINSKO GIBANJE.

Vscnč el Učni ]
Fischer, jc spisal

in

ste vri!,; i 16.

Jug -ndbcivcgiuif
a članek ’

UJt:

f:-sor- v Monakovem na Nemškem, doktor -A.
"Zeitvchilj j, pad. Psychol.il. cxi)cr. Pad." v
letnika (1915. krasen članek pod naslovom
— Novo mladinsko gibanje '—. K
2. štev. lotos, letnika slovenske re vl-

"Die nem
Orrald ob

je "Veda",

Kar sc mi zdi primernega /a ameriške razmero, priobčim v nasled¬
njih vrsticah / nekolikimi končnimi pripombami.

"V dnevnem časopisju in šolskih listih, v javnih skupščinah
in 'parlanjeiifih, v zvezali staršev in učiteljskih zborih sc že nekaj
mesecev razpravlja’« celi vrsti'pojavov in idej, ki mislijo o njih.
da se dajo z imenom mladinsko gibanje strniti v enoto." Tukaj pa
ne gre morda za katoliška in protestanska društva vajencev, za
marijanske kongregacij- po srednjih šolah, za socijalnodemokiut-
pke mjadinske zveze in podobne družabne tvorbe, kakor -jih požn^-

Na sto. lahko bi rekli na tisoče naših rojakov je bilo zapeljanih
vsled nizkih cen in raznih vabljivih ponudb in se jih še dandanes za-
peljuje.

Posledice so bile in bodo vedno edne in iste. Izgubili so ne samo
svoje denarje, temveč tudi zaupanje v poštene trgovce in ljudi. Zato
morajo biti previdni kadar se" jih mami in vabi z nizkim cenami.

Od dneva, ko je izbruhnila sedanja nesrečna vojska je začelo
več takozvanih bankirčkov spet izrabljevati zaupanje in .neizkuše¬
nost našega naroda z nizkimi cenami in drugimi metodami pri
pošiljanju denarja v staro domovino. V zadnjem času smo dobili več
pritožb od naših ljudi, da denar katerega so poslali po takih bankir-
kih ni bil po štirih in več mesecih na določenem, kraju izplačan in
ko so povpraševali za vzrok, zakaj denar ni izplačan so jim ti moj¬
stri hladno in šablonsko odgovorili —- da je temu vojna kriva.

V mnogih slučajih res zadržujejo ti bankirčki denar in čakajo
tla bo denarna cena padla ali pa zaradi kake druge špekulacije me¬
neč. ako bodo še po končani vojski v svojem poslu, da bodo pozneje
denar odposlali. Lahko se pa zgodi, posebno v tej zemlji, da eden ali
drugi propade iu bankrotira iz tega. ali onega vzroka -— tedaj naši
rojaki prav dobro vedo, kaj se bo z  njihovim denarjem zgodilo
kar sc je večkrat zgodilo ko je. faliral kak bankir. To je, ako ostane
kaj ali pa ima tak bankir še kaj denarja, ga v&aino konkurzni u-
pravnik. In ko se pokrijejo vsi stroški odvetnika in kon}curzne n
prave razdeli se morebitni preostanek denarja med,narod.

To je kardinalni vzrok, na katerega opozarjamo naše rojake
da se ne dajo zavesti z nizkimi cenami in ponudbami, temveč da svo
je denarne zadeve kot je pošiljanje denarja v domovino, prepuste
narodnimi bankam in sličnim varnim inštitucijam.

In kar nič ne odlašamo, da ne bi priporočali slično varno in ja¬
ko kularifno narodno banko, a to je First Second National Bank na
Fifth Avenue in Wood Street, Pittsburgh, Pa. katere delovanje
nadzoruje vlada združenih držav po svojih preglednikih, iu kjer je
sigurnost in varnost zajamčena, ker ima sijajno urejen svoj možem
ski'oddelek, posebno za slovenske kraje in kjer.lahko v svojem ma¬
ternem jeziku izvršujete svoje posle in iščete nasvetov 'v .katerikoli
stvari.

Tisti pa, katerim ni potreba pošiljali denarja v staro domovino,
naj svoj denar plodonosno nalože v ta denarni zavod, kšjti ta banka
plačuje obresti iu kakor sama naglašuje, izplačuje denar brez vsake
odpovedi, kadarkoli to želite. A

■ :  . (Nadaljevanje.)

la člen je bil sprejet v pogodbo
na željo Italije, tedaj v času, ko
,sta pogoduika gotovo hotela ure¬
diti samo usodo Turčije in njene¬
ga ozemlja. Ni dvoma, da se je to
dogovorilo v prvi vrsti samo zato.
da se y  sluča ju, če bi .so ne dalo
vzdizati i urške posesti v ivvi opi
ocizpremnn t, n,\ prepreči, da brise

interelsi enega, dela enostransko
in brez. enakomernega upošteva¬
nja drugega 1  preveč upoštevali.
Tedaj se ni mislilo na drugo, ue-
tursko džemi j e na Balkanu, kar
jasno izhaja i z  besedila, ki j e  . 0 d
leta 18S7. ostalo nčizpremenjeno
in iz tega je razvidno, da so te
določbo -nanašajo pač. na turško
rež je v Jadranskem in Egej¬
skem morju, ne pa na grško ali
črnogorsko obalo.*

S polno pravico je tedaj avstrij
ska vla.da zavzela, stališče, da se
člen VII. nima uporabljati v slu¬
čaju, da .pride do spora s Srbijo
in če se zasede srbsko ozemlje; za¬
to tudi ni čutila dolžnosti pred
diplomati enim korakom v Bcl-
gradu, ki še ni pomenjal vojske,
četudi jc lahko vodil k nji, si tako-
rekoč pridobiti odobritev od stra¬
ni Italije. .

Nasprotno mnenje je nastopala
Italija, ki je kakor >:-• -omenjeno,
vsled tega. ker sc nismo prej ž
njo sporazumeli in ker smo to po¬
godbeno določilo -drugače razla¬
gali, to vzela za pretvezo, da sa¬
je odvezala vojaškega sodelovanja
nami, na drugi strani ravno na
temelju svoje 'razlag/ na Dunaju
niglasila ' hačel
venzacijske zal
Avstrija' zasede

Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narotV',
najboljši slovenski list v Ameriki!

prijateljskem
ianja,

tudi nemška
podrobnosti
dovolj, čc

J.P 0 P 0 VIC,

CLEVELAND. OH 10

2537 St. Clair Ave.

ir~

Prva slovenska veletrgovina domačega
tropinovca in domačega vina.

Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50
Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50
Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25
Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali
pismeno na:

JOHN POPOVIČI

537 Št. ('lair Ave
LEVELAND.OHIO*

U  I

f n

strt

l  51

tV


POZOR!

KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA
JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO.

Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬
lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬
nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. —
Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh
vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih
držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬
žav na zemeljski krogli i t. d, ...

Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika
m posije dotični znesek (v tem slučaju' najmanj $ 1 .-—), na
upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid
brez vsakih nadaljnih stroškov.

“V

ir

hr

uibm ))'0|ntst.ljrvošt. «I;> j,, tedaj
\ vst lija kniičn o ven d a rlc: prizna¬
la itaijlansko razlago člena- VII.
)i .-c. jr izrekla /a pripravljeno v
slučaj u začasne Vi 1 i trajne osvo¬
jitve kakega na Balka-iij ležeče¬
ga ozemlja slepili z Italijd v raz.
gozor glede kompenzacij.

8 lem so bila pogajanja med
dunajskim in rimskim kabinetom
j  o načelni strani njihovega med¬
sebojnega razimerja zaenkrat za¬
ključena. Prihodnje mesece je Ita
Uja- v prvi vrsti porabila za dopol¬
nitev in okropitev svojih vojaš¬

kih sredstev. Istočasno se je 'za¬
čela tudi akcija Italije, ki si je
hotela onstran jadranskega mor¬
ja v Albaniji pridobiti teritorial¬
nih opirališč. Ta. akcija je v za¬
četku le privid,no napredovala,
pozneje pa se je v toliko bolj po¬
udarjala, v kolikor j^rhstla itali¬
janska -pripravljenost in čim bolj
se je ja-milo, da svetovna vojska
ne bo prinesla nagle izmage ene ali
drage, skupine, ampak dolgo, trdo
vratno borbo. Četudi to italijan¬
sko postopanje ni soglašalo z do¬
go v evro m iz leta 1900-1901 niti z

' oTinel-nimi izjavami, kitili je Ita-
'bja podala lani v avgustu na Du-
riaju. vendar Avstrija ni ugovar¬
jala, posebno ker je Italija vsako
začasno" odredbo sporočila pa
Dunaj in pri tem vedno poudar¬
jala. da se hoče držati londonskih
sklepov in je priznala, da še ob¬
stoji dogovor iz leta 1901.

pa je bilo jasno, da čas-
dilepm načrti Italije nko Mi sa .

tcra ' da  dalija .Zpi in i'

ustavi na altra sponda"
stranskem obrežju. Dežele sr
"lilo. btrastno razburjenje sil
vek o absolutni,nevtralnosti' se  • ■
moral umakniti novi paroli -<w
icce m oborožene" nevtralnosti Z
kasneje entieni frazi "Sac.ro f ,c 0

+ZW ° ; 0d Vlade  ^ skrivaj, 'od

ua <ono-
je

•eiltcntnih agentov pa očitno podpi¬
rano in gojeno, je o-b irredentis-
tienih, radikalnih in l-epublikan-
skih frazah zrastlo gibanje, ki je
brez skrbi za zvestobo in zastav-
j eno Ije-sed o zapihalo na svo j pra-
P'u # : združitev italijanskih oze-

mel ; i monarhije 7  Italijo" m pri¬
staši tega gibanja so v listih, n*
Mici in p 0  shodih burno zahtevali
da v . ta  namen stopi Italija na
strani 'entente v vojsko.

I »a j e  oficijelna italijanska
R°.nM..ft dala voditi od enakih.ten-
1  - ne, je postalo jasno šele. ko je.
po smrti markiza di San Giuliano
' za četku novembra prošlo vod-
SA0  italijanske zunanje politike
v roke barona Soinnina.

.' •¥?! -i e  stopil razvoj dogodkov
! ti’ v drugo stopnjo, v kateri
h v adal sklep, brez ozira na
zv i ,,lk  dolžnosti in druge moralne
pomisleke, ko sta oba zaveznika
■ tam v težkih bojih z mogočniin
sovražnikom, izrabiti ugodno pri-

'. 1° .f od Avstrije odstop

.lužni i oz.i-nilj, kjer prebivajo Ita-

lam, a<i pa jo s silo do tega pri¬
siliti.

(Halje prih.)

nr ^ ll!  ^i° ven Re, naročajte se

'f?.! m , ski  najboljši

- neonski list v  Ameriki! .

M

NAROD 1 ', 29. julija 1915.

3 —

mi prizadet, dokler j </ 1o narodu v korist. Ena stvar pa je, ki jo
ramo poudariti. Naši čitatelii in naročniki nai si namreč: dn

NEKAJ 0 UMAZANOST! FRANKA SAKSERJA.

posvetil s svojim močnim reflektorjem v to gadjo izalego.

in to-se je zgodilo vprvie 1. aprila 1915. ter se nadaljuje nepre-
aano m se bo nadaljevalo, dokler bo "Slovenski Narod” izhajal.

ii‘ i a ’ bl bil ° l ,otrebri ° še katero ziniti o teh hijenah v elo-
v »ki obleki zozirom na korist naših naročnikov, ali "Slovenski
Naroc , zvest svojim dolžnostim, ne sme prezreti sedanjih dogodov-
scm, ki utegnejo še bolj odpreti oči našem ljudem.

■Slovenski Narod 1 -  je časnik v pravem pomenu besede in zato
ne trobilo tega ali onega bankirčiča ali šifkartaša.

Slovenski Narod” j e  časnik u pravem pomenu besede in zato
i službi naroda prinašajo dejstva, ne da bi ser oziral, kdo je z  nji-

mo-

čitatelji in naročniki naj si namreč dobro
zapomnijo da more ’ 'Slovenski Narod 11  z njihovo pomočjo še veli¬
ko več doseči tekom časa. Vsakdo izmed naših naročnikov mora hi¬
ti doslovno zastopnik in razširjevalec ''Slovenskega Naroda 11 , če
hceote, da. se poveča naš neodvisni list ter postane v najkrajšem
časti^dnevnik. Ni že zadosti, da pošlje vsakdo samo svojo naročni¬
no. Ce list izpolnuje v polni meri svoje dolžnosti ter e poteguje .za
blaginjo svojega naroda, potem si mora vsak naročnik ina vse krip-
ljČ prizadevati, da nam pridobi vsaj enega novega naročnika več.

Na ta načih se bo ’ Slovenski Narod 11  mastnil poki vsako sloven¬
sko Streho širom Združenih držav in Canade.

h raiik Sakser in njegovi petelini so v resnici obnoreli, odkar
izhaja Slovenski Narod 11 . In če pravimo obnoreli, smo rekli še
prav v mehkem tonu.

Ea vidi naše čitatelistvo, kako jih je strah pred našim listom,
priobčimo odspodaj pismo, ki smo ga prejeli iz Steeltona, Pa. od
svojega dobrega prijatelja Mr. A. M. Papicha.

Le-ta je bil tudi zastopnik Sakserjeve reklame plenice, ki je
v resnici prava pravcata reakcija prot* Sakserju samemu.

Tudi ta naš .stari znanec si je drznil pisati Papičhu pismo, ku¬
rirja tudi priobčujemo octšpoidaj.

Škkserjevo pismo Mr. Papichu se glasi:

”Cenjfeni:— Priloženo najdete skupni dosedanji račun, ka¬
terega blagovolite čimprej poravnati.

1  Dalje Vam poročamo da smo opazili v neki takozvani novini ‘Slo¬
venski Narod 11  ki je pričel izhajati v New-Yorku, da ste tudi
Vi zastopnik imenovanega časopisa Mi smo določno proti temu,
da bi naši zastopniki zastopali tako zloglasne časopise, kot je
zgoraj navedeni, vsled česar Vam damo na razpolago in sicer
pustiti zastopništvo omenjenega lista ali pa našega.

Prosimo obratnega odgovora ter Vas pozdravljamo s spošto¬
vanjem

Upravništvo

"Glas Naroda”

i \  V. Zevnik 11

!* Pismo Mr. Papicha nam pa je sdeidččfe všebine:

"Cenjeni: — Tu Vam pošiljam štiri naročnike pod št. 1293-
94—95 — 96,, in vsoto od 2 dolarjev,

Obenem Vam dajem na znanje, da sem opustil zastopniš¬
tvo "Glas Naroda”. Mislim in upam, da pridobim vse, ki ima¬
jo sedaj "Glas Naroda”, za "Slovenski Narod” prej kakor, te¬
kom 6 mesecev v Steeltonu intokolici.

Prilagam Vam tudi pismo, ki sam ga prejel od Sakserja,
da se prepričate na lastne oči, kako umazano in podlo piše proti
''Slovenskemu Narodu”.

/ ' ' Prosim, da mi' ga ob priliki vrnete. *

Zdaj Vam nimam nič več kaj poročati, samo prosim Vas,
da mi skorc pošljete Receipt-Book,

S pozdravom

M. Fapich, zastopnik.”

Šbljšega zadoščenja si "Slovenski Narod 1 ' ne more- želeti!

Piše Zvonko Novak.

ITALIJANI ZOPET STRAŠNO KRVAVO PORAŽENI.

(Nadaljevanje s 1. strani-.)

med Senigaglia (16 milj/zapaduo od Ancone) in Pesaro. Obenem so
bombardirali tudi Pano in Senigaglia.

Ob istem času je metalo dvoje avstrijskih letal bombe na Anco¬
no. Pri vseh teh obstreljevanjih ni bil nihče ubit ali-ranjen in naprav¬
ljena škoda je malenkostna.

C. IN KR. ČETE SE JUNAŠKO OBNAŠAJO,

Genova, 27. julija, preko Pariza, — »Tribune” prinaša sledeče
obvestilo o vojnih operacijah na italijanskem bojišču.

..Avstrijci se bore po levje in silno hladokrvno gledajo smrti
v oči.’ Izgube so na obeh straneh strašne, vendar pa so menda na av¬
strijski strani težje kakor na italijanski. Kajti italijanska vojska
kar kosi Avstrijce. (To je najbrže pretirano poročilo. Ce se namreč
pomisli da morajo Ijtalijani napadati silne avstrijske utrdbe, se mo
ra nepristransko priznati, da je na napadalčevi strani vedno več

žrtev kakor pa na napaden cevi.- — Op. ur.}

Na kraški planoti se pomikajo Italijani v smeri proti Gorici.

!!0b Črnem vrhu so italijanske čete iztrgale več postojank so¬
vražniku iz rok. (Takim poročilom niti ameriški časopisi več ne ver¬
jamejo. — Op. ur.)

y Podpori so Italijani zavrnili vse avstrijske napade, dasi so
bili le-ti izvedeni z izredno srditostjo.” (Iz vseh teh poročil zveni
priznanje avstrijskim junakom.)

ITALIJANSKI GENERAL PADEL.

Videm, 27. julija, preko Pariza, 28! julija, V bitki ob Boči je
padel italijanski general Antonio Cantore, prvi častnik tega reda,
ki so ga izgubili doslej Italijani. Generalno službo si je pridobil s
svojo hrabrostjo, izkazano na bojnem pohodu v Tnpolitamjo.

General Cantore .je vodil operacije v jrrimh Tirolah okoli Ale

in Rovereta. '

DOPIS.

Delagna, Colo.— Ceifjeno
uredništvo "Slovenskega Naro¬
da” : — Naznanja v Vam, da sem
prejel Vas krasni dar- — lepo po¬
zlačeno nro s pravtako veTžiooi in
obeskom ličnim liožkom —za. svoj
trud — za deset novih naročnikov
na Vaš cenjeni list "SlovrmVl
Narod”. Sedaj sem izpoiznal, da
so vsa natolcevanja in Obrekova¬
nja odstrani new-yorškega slo-
zlobna izmišljotina. Presrčno^ se
venskega” kramarja gola laž in
Vam zahvaljujem za prejeto vter
Vam zagotavljam, da Vam osta¬
nem zvest naročnik in neumoren

šega izvrstnega lista
Narod”.

'Slovenski

i zadnji številki tega lista
sem objavil pravila glede konven¬
cije ali glavnega zborovanja svo¬
bodomiselne podporne enicute.

Audiatur et altera pars.—
čuti je treba obe plati zvona.

Zato priobčim danes 'konvencij¬
ska določila povsem katoliške eno¬
te in prihodnjič pa še ona naše
konservativne podporne enote.

I' IV. členu svojih pravih ima
povsem katoliška enota sledeča
določila: A

člen  ne

T Konvencija je glavna ali vr¬
hovna oblast Jecteote, katera ima
pravico delati ali ovreči pristave
zase in za vsa svoja podrejena
društva, ter sestoji iz glavnih u-
radnikov Jednote in iz vseh pra¬
vilno od krajevnih društev izvo¬
ljenih delegatov.

2.  ) Jednota zboruje vsako tret¬
je. leto enkrat in to na 15. avgusta
na istem kraju, kojega določi vfeči-
m pričujočih delegatov na glav¬
nem zborovanju.

3.  ) Predsednik ima pravico od¬

ložiti Jednotino glavno zborova¬
nja za ne delj kot 60 dni, ali pre-
meniti mesto zborovanja ako po
njegovem mnenju blagor Jednote
to zahteva pod pogojem, da je do¬
bil predsednik poprej tozadevno
dovoljenje c!d večine podrejenih
društev. . '

4.  ) Podrejena društva smejo po¬
slati po enega delegata od vsakih
12 do 100 članov od 100 do 200
dva in 'enako nadalje. Dolžnost
delegatov je, vdeleževati se Jedrio-
t in ega zborovanja in pospeševati
njen napredek.

5.  ) Nobeno društvo ne more bi¬
ti zastopano pri glavnem zborova¬
nju po kakoršnemkoli si bodi po¬
oblaščencu drugega društva, te-
muč le po članu svojega lastnega
društva.

6.  ) Član ki zastopa društvo pri
glavnem 'Zborovanju mora biti tu¬
di Jednotin član in ne samo pod
porni član društva.

7.  ) Ženska društva imajo tudi
pravico pošiljati moške delegate
na glavno zborovanje. Taiste naj
ši izbere od kakega domačega' dru¬
štva ali pa od druzega.

8.  ) Delegatje se morajo na kon¬
venciji izkazati s poverilnimi lis¬
ti, ali spričevali, od svojih podre¬
jenih društev, da so postavno iz¬
voljeni.

Kvorum.

9.  ) Dvanajst delegatov, ki ima¬
jo zahtevane sposobnosti, dela kvo¬
rum glavnega zborovanja. Ako je
manj kot 12 pričujočih, se razide¬
jo in zberejo ob določenem času.
Če je pričujoč kvorum. V odsotno¬
sti predsednika in obeh podpred¬
sednikov se zariiore izvoliti z ve¬
čino glasov kateregakoli delegata
la predseduje.

10. ) Ta točka govori o redu na
glavnem zborovanju.

Ker pa nima za mojo razpravo
nobenega pomena, je tudi ne pri¬
občujem.

Premem be pravila in glasovanje!

11.1 Pravila, ali postave Jedno
te se zamoreje premeniti pri vsa¬
kem glavnem zborovanju z dve-
tretinsko večino glasov vseh pri¬
čujočih glavnih uradnikov in de
legatov. Za vse druge točke ali
slučaje zadostuje večina oddanih
glasov. N

12.  ) Glasovanje za premembo
pravil in vse druge važne Jednoti-
ne zadeve se vrši lahko tudi na
jednaki pftdlagi potom "Referen¬
duma 1 1 .

13.  ) JV  prvem slučaju se mora
vse take spremembe od krajevnih
društev pismeno predložiti prav
nemu odboru Jednote najkasneje
14 dni pred glavnini zborovanjem.

(Dalje pihod.)

TURČIJA NE MARA SE¬
PARATNEGA MIRU.

G&ilf, 29, julija.—; Turški pravo¬
sodni minister Nedjemkden Ef-
ffendi se je zadnji čas mudil na Du¬
naju. Odtamkaj je šel v Švico, da
se podvrže v bolnišnieidrja Rouxa
Tu se je izjavil naprafn nekemu
čashikanskemu poročevalcu, da se
vsled svoje bolezni ne more spusti
tiyv" pogovor o zadevah svoje de¬
žele.

Poročevalcu sč je poltem vendar
lfe posrečil daljši razgovor z mini¬
strovim (Spremljevalcem, Fatepum
feškell Effendijem. Le ta je odloc-
tto demantiral vest, SIS, ida se mu¬
di turški minister radi mirovnih
pogajanj v Švici.

"Turčija ni želela te vojne”, je
rikel Fšssitm Effendi, ’ 'in z A-e-
seijhm bi pozdravila mir. Ali vse
zadaje govorice, češ, da si Turčija
prižkdeva skleniti separaten mir z
šlliitci, so neresnične”.

Glede preskrbe Turčije z voj¬
nimi, potrebščinami je izjavil Ef¬
fendi: "V takšnem položaju seve
da ne more biti govora o preobili¬
ci orožja v moji 'domovini. Ali mi
delamo z vsemi močmi A’ Carigra¬
du, ki je Uločn-o utrjen in se lah¬
ko zdrži nieseee in mesece. Seve
ne more nihče prerokovati konca
Turški vojaki se pa bore z največ-
jim junaštvom, ker je to boj na
življenje in smrt”.

ki jih je kot .strategične/ rezerve 1
razpostavil spredaj v štirih odse
kih zapadne in južne meje (Gard¬
sko jezero in Ledroška dolina Ju-
dikarije, Sulzberg in Morisberg
in Vinfsehgau), medtem ko sta
brigadi gm. Kainlza in polkovnika
Montluisšrita stali kot »strategi-
ene rezerve 1 * v dolini Adiže krog
Tridenta. V staroizkušeni zves¬
tobi je vstala tirplska črna voj
ska pod podmaršalom grofom I
v*iiom C as ti gl ion e z nad 42.000
nfož. Garibaldi je nameraval glav
ni sUnek proti Judikarijaiu, da bi
skozi dolino Ledra čez Ampolo in
in Condino prišel do Tridenta;
cesarske moči pa Stilfzerskem so¬
dih in Toiialu pa naj bi se zadrže¬
vale z navideznimi sunki. Kuhn
je zamislil brambo tako-le : A r pad-
lega sovražnika naj bi primerno
potisnjeni oddelek tako dolgo ra

V

ARO0NIH,

SRDITI ARTILJERIJSRISPU
PADI SE VRŠE NA CELI ZA-
PADNI BOJNI ČRTI.

KATASTROFA PARNIKA

Berlin preko Londona 28. jul.—

Nemška ofenziva v Argonih se še
vedno nadaljuje. Kakor se glasi
današnje poročilo vrhovnega po¬
veljstva, so nemške čete z  nasko¬
kom zavzele sovražne postojanke
v zapadnih Argonih. V ostalem
je na zapahnem bojišču še pre¬
cej mirno.

Samo v Vbgezih se opaža neko¬
liko živahnega gibanja na sovraž¬
ni strani. Sovražnik si prizadeva
predreti našo bojno črto.

Poročilo vrhoivnega armadne¬
ga poveljstva «e glasi kakor sle¬
di:

"Slabotni francoski napadi se¬
verno od Soucheža, kakortudi eks¬
plozije min v Le Mfesn.il — okrož¬
ju so se izkazale brezuspešne.

"Zapadno od Ar gonov smo se
polastili nekolikih sovražnih štrfel-
nih jarkov.

“Kot v. odgovor francoskemu
obstreljevanju Thiaucourta smo
začeli bombardirati Piaint-a-Mou-

sson,

"V Vogezih je sovražnik včeraj
zvečer zaAlzel naše prednje strel¬
ske jarke oh Lingekopfu, severno
od Miinstra.

"V soseščini Roucqa, severno-
zapadno od Tourcoinga. smo strmo
glavili neki francoski zrakoplov
na tla in blizu Peronne pa zajeli
neko angleško letalo a njegovim
moštvom vred.”

" NA
JL

ŽIVLJENSKIH IZGUB
ENA NAJSTRAŠNEJŠIH
PODOBNIH TRAGEDIJ,

OKLICI.

Proslo soboito, 24. jul. let. 1. se
je odigrala na reki Chicago v mes¬
tu istega imena, v držac-i Illinois,
fena najgroznejših, žalo&ger, kar
jih pozna moderni svet.

Izletniški parnik "Eais.tland”,
na katerem je bilo nad dva tisoč
potnikov — izletnikov, povečini
so bile ženske in otroci, se je nag¬
nil prav v tistem hipu, ko je imel
odpluti po chicaški reki tna Michi¬
gansko jezero, na levo ter se po-
opil tekom šestih minut.

Glasom uradnih poročil je izgu¬
bilo ob tej nesreči ni*i manj ka
kor 1220 ljudi svoje življenje. Po
temtakem je to druga največja
katastrofa na vodi.

Vnaslednjili vrsticah prinašamo
kratek pregled drugih podobnih
katastrof.

NEMCI POTOPIL!
RIŠKO LADJO.

London, 26. julija,— Ameriš¬
ki parnik Leelanaw je bil torpe
diran in pogreznjen v morje ob
eni včeraj popoldne, osemdeset
milj od rta VVrath. Ta novica je
zbudila velikansko senzacijo.

Leelana v je plula napolnjena
s predivom iz Arhangela proti Bo!
fastu. Glasom :  nemškega seznam
ka je predivo kontrabandski pred
drže val, da bi mogla strategična met, a glasom angleškega pa ne.
priti na pomoč. Garibaldi je otvo-

Pozdravljam Vas, vse naroč¬
nike "Slovenskega Naroda” ter
Vam želim obilega uspeha
Vam vdani

Anton Udovič,

LISTNICA UREDNIŠTVA,

Naročnik, New-York N. Y.

Vaš dopis nam je vše j, a dospel je
nam prepozno in brez podpisa
Če pošljete še konec, — pa nepo
zabite svojega imena — ga pri¬
občimo v prihodnji številki.— Po-
ždraTljetii!"

T! TIROLSKI LITA 1886.

Voditelj italijanskih četašev
Garibaldi je s svojimi prostovolj
ei poizkusil udreti na Tirolsko na
ravno tistem mestu, kjer se je tu¬
di v tej vojni izvršil prvi sunek,
namreč v Ledroško dolino proti
(joldinu. Bvamlbo Tirolske je Vo
dil tedaj Kuhn pl. Kuhnenfeld
(umrl 1896). Na razpolago je imel'
poleg 4400 deželnih strelčev krog

ril sovražnosti >z  nasilnim jioizve
dovarijem v dolini Chiesa, potiš
nil (25 junija) avstrijske predst-
raže s kaffarskegs mostu (na se¬
vernem koncu idrskega jezera)
nazaj, se pa radi poročil pri Cu-
stozzi s'Svojo' četo Umaknil zopet
nazaj na jugozapadni konec Gor¬
skega jezera (Dešenzano in Lor-
atol. Zato je pa Kuhn v mali voj¬
ni prešel k napadu in v bojih na
Moute Suello in pri Veiz.zi (3 in 4.
julija) rdečesra.jčnika krvavo po¬
tolkel.

Nato je Garibaldi svoje moči
?opet polagoma potiskal proti
Ledroški dolini in Judikarijaiu.
a. zadel na protisuuek cesarskih.
Pri mostu Cimegro (16 julija) so)
bili njegovi prostovoljci pognani
v beg; edinole mali tort Gligerti
v Ampolski dolini je postal
po štiridnevnem s  obstreljeva¬
nju (stala sta dva topova proti
12)tplen Garibaldincev.

Ponomi Garibaldijevi ofenzivi
v dolini Chiesa in I.edra je Kuhn
Ustavil, v krvavem boju pri Bezz-
ccci (21. julija) • še se hrani v mu¬
zeju ..Fefdinandeum' 1  v Iaomos
tu takrat uplenjeni stol, na kate-'
rem so prenašali Gribaldija. Is¬
tega dne so bile prostovoljske če
te poražene pri Condinu. Khuno-
va strategija je bila poplačana Si
cer je ponovno prišlo do majhnih
bojev; Garibaldijev napad na Ri
vo je ohrezuspešiia cesareka flo
tilja na Gardskem jezeru, ki se je
tudi proti italijanskim topničar-
kafn krepko držala. Od te strani
ni pretila deželi nobena resna ne
varna st vec. Driigačen je bil po
ložaj vzhodno od Tridenta. Do<
god ki. na Češkem, Kraljevi Gra¬
dec, .so cesarja prisilili, da zmanj
Ša južno armado ; od treh armad¬
nih zborov je ostal razen podmar-
šala Marojeiča na beneškem, ki
se je postavil soški črti vse to je
opogumilo Viktorja Emanuela za
1  [ribv napad. Medtem ko naj bi ita-
' "o brodovje v Aldriji izsililo

Njeno moštvo, 29 po številu

0 rešili Nemci na majhnih čolnih
katere je privlekel na liefe rnesfa
nemški podmorski.čoln.

To dejstvo izpričuje, da so
Nemci pred torpediranjem opoizo-
rili ladjo, naj se vda.

lijanski armadi namenjena osvo¬
jitev južnih Tirol in Trsta- za za
vzetje trdnjav in zavarovanje
operacijske črte. so izbrali 3. in 1.
zbor. Pri Padovi je italijanski vo
litelj Cialdini razdelil svojo moč)
in ukazal, generalom Medici, da
prodre skozi Lugansko dolino
proti Trjdentu. Dejansko se mu
je posrečilo, da je potisnil nazaj 1
majhni avstrijski oddelek podma-
j o rje Ig Pichlerjem: 23. julija je
stal Medici pred Levice v lepi na
di. da bo naslednji dan gospodar
Tridenta; toda Kuhn je bil odlo
cen. da drži Trident do skrajnosti
in napravi iz njega drugo Sara
gosso, Medici je poizkušal, ha hi

1  denarjem podkupil kmečko prej
bivalstvo, da bi razdrlo železniš¬
ko progo v Verono, a zaman. V
Sordski dolini je prišlo 25. julija
pri Vigolu še do hoja, ki je bil za
vpadnike poln izgub.. Nadaljnjim
bojem je napravilo konec premir¬
je v Nikolsiburgu.

Uradni oklici c. kr. oblastev v
stkri domovini, so velike varnosti
za tistega, kogar se tičejo. Ker se
utegne zgoditi, da bi ta ali oni v
oklicih prizadeti rojak ne čital
našega lista, opozarjamo cenjene
čitatedje »Slov. Naroda”, naj do-
tičnilta obvestijo o oklicu, ki se -
Sa tiče.

.*-s. '»> J

OKLIC. v

Zčper Antona Puschler-Ja,
neznane njegove pravne nasledniki,
kojih bivaliSSe je nežnano, se je rodi¬
la pri c. kr. okrajni sodniji v ViSnjigd-
ri po Janezu 4  Piškur, posetniku v Skr-
jančem, tožba radi zastaranja terjat-
e v znfesku 2B4 .K. 10 h.

Na podstavi 1cžbe določil se je na¬
rok za ustno lazpravo na, dnA

18. junija 1915. )lj

6b 10. uri dop. pri podpisani sddn".; .
šoba št. 2.

X  obrambo pravic toženca se poJta-
vlja za skrbnika gosp. .1. MIklavdiC ptu
šetnik in župan v Hudem. Ta skrbnik
bo zastopal toženca v oznamAnjeni
pravni stvart na njega nevarnost in
stroške, dokler se ali ne oglasi pri so¬
dniji, ali ne imenuje si pooblaščenca.

C. kr. okrajna sodnije. Višnjdgora,
odd. IX., dne 11. junija 1915.

OKLIC. 1

Zoper Janeza Petrigoj iz Hod št. 2.,
katerega bivališče je neznano, se je
podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ko¬
stanjevici po Janezu Petrigoj iz Ij05
št. 2. tožba radi priznanja priposest-
vovanja.

Na podstavi tožbe odredil se je na-:
rok za ustno Sporno razpravo dne

700

600

•

Živi jenske izgube
Titaiiic, 24. aprila 1912., ob

New-Foundlaind -.. 1.595

LuSitaina, 7. maja 1915. na

Atlantskem oceanu ....  1.100
Empress of Ireland, 29 maja
1914 na reki St. Lawrenee 1.024
General Slocum 15 jun. 1904
na East-River N. Y. ... .  959

ogne, 4. jul. 1898. ■ ob

New-Foundland .. 871

Aliče 3. spt. 1898 na
Thames blizu W’oiolivich .

Norge 25 jun. 1894 io'b Ruek-
fall Reefg (Pečinah) ,, .
Utopia, 17. marca, 1891. oh

Gibraltarju .. 574

Matsu Maru, 23. marca 1908

ob jajnmski obali . 300

Ship Kajsunda 29 mre. 1897
ob brazilskem obrežju . .

Lady Elgrin, 8. spt. 1860. na
Michiganskem jezeru .. .
Excursion steamer, 24. aprl.

1909. pri Montevideo ...

Nile River steamer, 8. aprila

1912. na reki Nil.

Latchmont, 12. febr. 1907.

Long IslaUd Sound .*

Volturno, 11. okt. 1913* na
Atlantiku ,

State of Florida, 18. aprila
1884, ob kanadski obali .
Libava, 7. junija, 1908 pri
Marseille« . 100

289

287

200

200

183

0

135

128

• 28. junija 1915.

Ob 9. uri .dop. v izbi št. 4.

V obrambo pravic toženca se po¬
stavlja za skrbnika g  Janez Spila!-:
posetnik v Prilipu št. 11. Ta skrbnik
bo zastopal toženca v oznamenjeni
pravni stvari na njegovo nevarnost in
stroške, dokler se ali ne oglasi pri so¬
dniji ali ne imenuje pooblaščenca.

C. kr. okrajna sodnija Kostanjevica,
Odd. II., dne 9. junija 1915.

1289 C IV. 19311513

O K LIC.

Zoper odsotnega Franca Žužek,
kleparja na Bledu. 9€ je podala pri
c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani po
Fr. Stupica v Ljubljani tožba zaradi
506 K 92 h s prip.

Na podstavi tožbe določa se narok
za ustno razpravo na

1. junija 1915,

dopoldne ob . pol 10. uri, soba št. SS,

V obrambo (pravic Franca Žužek
skrbnikom postavljeni g. Ivan Stisne,
c. kr, davčni pristav v pok. y Ljublja¬
ni, bo zastopal toženca toliko časa,
dokler se on ne oglasi pri sodniji ali
ne imenuje pooblaščenca. ■

C. kr, okrajna sodnija v Ljubljani,
odd, IV, dne 18, maja 1915.

1327 E 198114115

OKLIC.

Zoper neznano kje v Ameriki , od¬
sotnega Antona Logar' ir Podklanca
?t. 1 so se pri podpisani sodniji po
Kmetijskem društvu v Rovtah zaradi
izvršljive terjatve 215 K 78 h s pr,
naperile izvršbe s prisilno vknjižbo
zastavne, pravice na njegove vi. št ■ 23
n 120 k. o, Dole in 77 in 84 k, o, Opa-
e ter s prisilno dražbo istih.

V Obrambo pravic zavezanca po¬
stavljen skrbnik g. Valentin Kržišnik
v  Račevi št. 14 ga bo zastopal, dokler
se ali ne oglasi pri sodniji ali ne ime¬
nuje pooblaščenca,

C. -kr, okrajna sodnija v Idriji,
odd, II. dne 18, maja 1915.

Ujeti Rotšild grabi seno.

"Bayerische Kurir” poroča:
Med vojnimi ujetniki v ujetniš-
kem taborišču je tudi eden izmed
pariških Rotšildov, ki je zašel s
Svojim avtomobilom v nemško n-
jetui.štvo. Ta gospod dobiva po
več zavojev delikates, sladkarij,
konjaka, finega vina (označen
kot za lase mazilo in ustna voda;
Za tega "visokega gosta” je in
terveniralo celo špansko poslaniš¬
tvo, toda s takim uspehom, da je
moral takoj naslednjega dne, ob
štirih zjutraj, iti z drugimi ujetni
ki vred seno grabit, vsekakor na
zdfrivo. čeprav zanj nenavadno
delo J '

FRAN GIULIATTI

Priporoča slavnemu občinstvu svo
jo najmoderneje urejeno krojač
nico na

2163 West 73i d Street
CLEVELAND, OHIO.

SLIKE y Z  BOJIŠČA.

PRIHAJAJO VSAK TEDEN
NOVE IN JIH LAHKO
* DOBITE POPOLNOMA
BREZPRAfiNO.

Vsakemu našemu naročniku, ka-

razširjevalec in poBp-eševalec na- ____

12.000 mož rednih čet z 82 topovi ročno zastavo, je bila manjši it a- \ ^

Hrvatje najboljši mornarji sveti,

V , : '

"Fremdenblatt” slavi junaštvo
hrvatskih mornarjev in opozarja
na izjavo angleškega mornariš¬
kega atašeja nasproti glavnemu
uredniku "Fremdemblatta”, Re¬
kel mu je: Avstrijska mornarica
je najboljša na svetu. Ni sicer ve¬
likana nobena se. ne more primer¬
jati z (njenim moštvom. Ne (zanika
vam, da avstrijska mornarica pre¬
kaša angleško. "Agr. Tagblatt”
pristavlja, da tvorijo mornarico |teri nam najde novega naročnika
pred Vsem Hrvatje in Slovenci in vsaj za pol leta in pošlje njegovo
da velja zato navedenima nar odo-ime in naročnino (najmanje 50c)
ma pohvala angleškega morna- na 'upravo bode dobil na zahtev
riškega atašeja. gori imenovane bojne slike za pok-

pošten delavec
si lahko zasluži
v svojem pro-i
stem času neko¬
liko dolarjev na
teden, ako se ta¬
koj obrne na upravo »Slovenskega
Naroda” za pojasnilo. ^

NAŠIM NAROČNIKOM
NA ZNANJE^

V zadnjih dneh nam je došlo
veliko vprašanj glede vojaških
zadev. Mnogi naši rojaki so nam
priložili tudi zneske po 50 c., mi¬
sleč, da tudi mi računamo za par
stopinj na avstrijski konzulat po
50 e., kakor je to storila svojca«
Sakser j eva šif kartašnica.

Da obvarujemo rojake pred
nepotrebnimi stroški, naznanja¬
mo vsem naročnikom »Slovenske¬
ga Naroda”, da izvršuje uredni¬
štvo ,.Slov e nskega Naroda” vse
zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim
konzulatom in katerih ne morejo
opraviti naši naročniki sami, po¬
polnoma BREZPLAČNO. . Le če
je treba vrniti listine po pošti naf
nam priloše poštnih znamk v pri¬
merni vrednosti.

Uredništvo »Slovenskega Nar”.

BIVŠI FODGOVERNER UMRL,

lun brezplačno in poštnine $>Io§to.York,

'■ V. »

Providence, E, L, 28. julija, -
Bivši podgoverner F. H. Jackson
je danes tukaj nenadoma in ne¬
pričakovana prenehal živeti. Smrt
ga je zalotila med pomenkom z ne¬
kim njegovim prijateljem. Jack¬
son je bil rojen v Kirklandu, N. Y.
star 67 let. ter eekaj časa član šta¬
ba governerja Dix v državi Ne\v



SLOVENSKI NAROD


(SLOVENIC PEOPLE.)

Bstablished 1906.
Published every Thursday.

Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. c* K^ismi^fec-^ft Treiis.

AMERICAN IN ŠPIRIT. FOREIGN IN LANGUAGE ONLY-

The best advertlaing Medlum to reach the Slovenlc people ln the.

United States and Canada-

Entered as second class of mali matter at tke New Tork Post Office under

act of Congress of March 3. 1879.

Naročnino pošljite po Post.. Express- ali Bank Money Orderju. ali pa

v registriranem pismu na:

»SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N«w York, N. Y.

&th YEAR. —

Thursdajr, July 29. 1915.

— No. 23.

SLOVENCI, POJDIMO VSI KAKOR EN MOŽ V SOJ
ZA »RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI!

Narod hoče, in nam je narodova volja sveta.

Celo kopieti 1  pisem smo že prejeli odstrani cenjenih naročnic in
naročnikov "Slovenskega Naroda", v katerih se nas opozarja, naj
priobčimo v svojem listu poziv na slovensko ljudstvo, da bi začelo
izbirati denar za "Rdeči križ" v stari domovini.

Za zgled takih pise/m priobčimo samo enega, ki ga nanj je pi¬
sal g. Oton J. Majerle, ugledni rojak v Elevetbu, Minn.

Pismo se glasi:

"Cenjena uredništvo "Slovenskega Naroda" : Prosim Vas, da
priobčite v svojem cenjenem listu poziv na ljudstvo', naj bi začelo
zbirati kakšen denar v svrho pomoči "Rdečemu! križu". Moja ide¬
ja je, da bi se za ranjence potom enot ali časopisov izbiral. denar.
Za nabrani denar naj bi se v tej deželi najelo zdravnikov in postrež-
nic ter se jih poslalo v Avstrijo streč in zdravit ranjene vojake.
Kajti uverjen sem da bi jih še veliko več okrevalo, če bi bilo do¬
volj zdravnikov in postrežnic. katerih ubojih bržkone primanjkuje
tudi v Avstriji. Če imajo avstrijski sovražniki toliko zdravnikov
in jih še vedno več potrebujejo, in če izbirajo rbjaki le-teh nepre¬
stano denar za "Rdeči križ" v svojih rojstnih deželah ter pošilja¬
jo tja tukajšnje zdravnike in postrežnice, zakaj bi jih tudi mi ne
poslali nekaj v Avstrijo, ki je naša stara domovina. Pomagajmo ji.
kakor to delajo Nemci, ki so že veliko število zdravnikov poslali
v svojo domovino na pomoč največjim revežem, ranjenim vojakom.

Zdaj sklenem to svojo skromno prošnjo ter ostajam Vaš zvesti
naročnik

Oton J. Majerle."

Plemenita duša ima le plemenite ideje. In plemenitih duš so
vsi naročniki in naročnice "Slovenskega Naroda". Zato take ple¬
menite ideje tako vzvišene in nesebične zahteve od njihove strani.
In odkrito povedano, ponosni smo na to že veliko četo naročnikov
*'Slovenskega Naroda".

In ravno sedaj je ugodna prilika, da se poprimemo vsi brez iz¬
jeme tega človekoljubnega dela.

Rojaki, zgodilo se je prav te dni nekaj tako sramotnega, da
bi bili sprožili to misel, čeprav bi se ne bil oglasil prav noben izmed
vas!

Nekaj ljudi je med našim Uarodom, ki se pravkar poganjajo,
kako bi se najhitreje iznebili med našimi rojaki nabsračemega de-
marja. Takclzvani ligaši — sramotilei slovenskega naroda — trde,
da so nabrali med nezavednimi Slovenci nekaj čez tisoč dolarjev,

ki jih nameravajo poslati Srbom, sovražnikom naše stare domovine,
morilcem Franca Ferdinanda in ubijalcem tolikih in tolikih naših
očetov, bratov, sinov, prijateljev in znancev, tolikih Slovencev.

To je brezprimerna sramota, bahat sad ligaškega strupa!

Da vsaj nekoliko popravimo efijalstvo svojih zaslepljeni rojakov
stopimo vsi kakor en mož v bojno vrsto za ’ ‘Rdeči križ' ‘ Ljub¬
ljani !

Za ‘Rdeči križ’ v Ljubljani smo zapisali. Morda bi nam kdo uteg¬
nil očitati sebičnost. Če bi to storil, bi nam delal krivico.

Slovenci nismo velik narod pa tudi ne bogat. Vemo, da je vsak
narod v Avstriji sedaj potreben podpore. Ali drugi narodi so veli¬
ki in bogati. Zato lahko nabirajo 'za splošni avstrijski "Rdeči križ".
Mi se moramo ločiti od splošnosti ter nabirati le za oddelek avstrij
skega "Rdečega križa", za "Rdeči križ" v Ljubljani, da bo taiko
naš nesrečni in ubožni, a kulturno vrlo naobraženi narod po vseh
slovenskih deželah, po celi Sloveniji, deležen naše podpore,
pomaga v dvojni meri.

Slovenke in Slovenci, nabirajmo neumorno, .nabirajmo brez
prestanka! Začnimo takoj, začnimo brez odlašanja in oklevanja!
Saj je vsakomur znana prislovica, ki pravi: .Kdor pomaga naglo,

Rojakinje in rojaki! Na sto in sto naših domačih v stari domo¬
vini sedaj trepeta in drgeta v neprestanem strahu za tega ali one¬
ga svojca ki se zadet cd sovražne krogle bori z življenjem in smrt¬
jo na bolniški postelji. Morda je ta dobri ranjenec še edina nada
svojih starišev. morda je bil doslej edina opora svoji bolehni in
slabotni materi, morebiti je mož mlade žeiie in oče še nedorastlih
otrok!! Koliko gorja je že prihranjenega in koliko bridkih in gren
kih sollza otrtih, če rešimo samo tega s svojo podporo! Zato urno in
vneto na delo vsi, ki imate dobra srca in plemenite duše! S tem naj¬
boljše odgovorimo podlim nakanam ligaške svojati.

Mislimo, da je umestno, če že na tem mestu nasvetujemo, kako
in kam naj bi sc pošiljal za Ljubljanski "Rdeči križ nahrani denar.

Skoro v vsaki večji slovenski naselbini je po eno ali še po več
slovenskih podpornih društev. Z enim naj bi se domenilo, da bi
prejemalo denar za "Rdeči križ" v Ljubljani. Vsako tako društvo
bi bilo potem krajevno nabirališče. Eno izmed vseh naj bi se do¬
ločilo za glavno ali centralno nabirališče, kamor bi se stekal ves
za "Rdeči križ" po krajevnih nabirališeih nabrani denar.

Za centralno nabirališče predlagamo mi slovensko podporno
društvo "Orel" št. DO. G. S. K. P. E. v Nev-Yorku. Ne vemo sicer
še -zagotovo, bi-li bili "Orlovi" člani zadovoljni s tem. Ali obrne s?
lahko nanje. V-kolikor nam je znano, ima društvo "Orel" še nekaj
nad $900 svojega lastnega premoženja, ki je dovolj visoka jamšči-
ma. Nadalje ima izborne člane, to pa od najzadnjega člama pa tja
gori do predsednika.

Predlagamo ga zato, ker ga najbolj poznamo, in pa, ker se je
treba takoj poprijeti dela.

Naš list "Slovenski Narod" je pa pripravljen prevzeti vse.
kar se terja od časopisa v takih slučajih.

Torej, rojakinje in rojaki, še enkrat Vas poživljamo, da gres¬
te vsi brez. izjeme in takoj na to nadvse plemenito in človekoljub¬
no delo! Ne bojte se ničesar! Nihče Vam ne smej zabranjevati tega,
dela. niti zasebnik, niti državna postava! S prispevanjem za "Rde
deči križ" vršite človekoljubno delo ter ne kršite zakona ameriške
nevtralnosti! Naši rojaki v stari domovini vas bodo s hvaležnimi sol-
v očeh blagoslavljali, ko bodo čitali med darovalci za "Rdeči križ"
v Ljubljani Vaša imena, priobčena v našem listu, a ligaške posrbi-
ce pa bodo preklinjevaje in zaničevaje izgovarjale njihove uvele in
zasinele ustne.

. - - , Uredništvo '-'Slovenskega Naroda".

,.PROPAST AVSTRIJE" - PREO SODIŠČEM.

V hrvaškem tedniku "Domovina" čitamo, kakor sledi:

’ 'Pcošli teden se je vršila pred new-yorskim sodiščem na pod¬
lagi -tožbe državnega odvetnika Združenih držav, obravnava zoper
V. Vui-ča, ki je prodajal knjigo: "Propast Avstrije". Obtoženec je
bil obsojen na mesec dni zapora, a knjigo je država zaplenila in
sežgala. Bilo je še okoli 2000 izrisov. '

tej knjigi, ki jo je spisal oni srbijanski potepuh Dimitrije*
vic in ki so jo oglasovali naši "hrvatski" listi ter jo priporočali
vsi od onih popa Grškoviča pa do onih profesorja Pupina, je bilo
kar nagrmadeno laži in svinjarstev, ki se jih more izpljuvati samo
srbijanska "jugoslovanska" duša.

Ti jugoslovenski “prosvetitelji" so mislili da se sme v tej de¬
želi tiskovne svobode nekaznovano lagati in svinjariti, kakorkoli se
komu poljubi. No, sedaj so se prepričali, da se ne more niti v tej
svobodni deželi širiti podivjanosti.

Ne maramo o tem izgubljati še veš besed, nego le opozoriti ho¬
čemo naše rojake, naj bodio oprezni glede te knjige. Kajti bržkose
naleti nanjo pri tem ali onem našem rojaku, in če se obvestiti o tem
državnega odvetnika Združenih držav, utegne doleteti dotičnika
prav taka usoda kakor gori imelnovanega V. Vuiča."

To smo priobčili z ene strani kot časnikarji, z druge pa tudi
zato, ker se Slovencem tudi že obeta morda prav taka knjiga izpod
peresa nekega bivšega avstrijskega kbnizula.

Gledali bomo na to, da bodo v eventualnem slučaju kaznova¬
ni pravi krivci, ter pazili da ne uidejo pravični postavni kazni, ka>
kor je odnesel neznano kam svoje pete avtor knjige "Propast
Avstrije" postopač Dimitrijevi«!.

Torej, bivši avstrijski konzuli, pozor in pamet! Kajti znano, je,
da je pamet boljša kot žamet

počila v -njem, se je lahko

• • • eh o m a, j Mn o pod lastno streho. In tD, Se

prepričal,, kako avstnjci n P p a  š»| je tydi zgodilo; V to svrho so kiti
beže. Toliko časa so bežali, da so vse R-mse pognali; cfi* mej^ ^  „ 0 l piH lepo  hišo in prostor za dr U g e
sedaj beže. In ne bo dolgo, pa bodo pribežali v \ arsavo. o potrebščine iza lep znesek $7.000

ti lažnjivi kljukec, C. A, čeprav sem tvoj naročnik, da bos ,1 - .

vem,

sklepanju miru tudi ti sklenil svoje- umaizano delo

m

ne

pobral ti

rugi ligaški ostanki svoja šila in kopita, in o vas ne bo duha
sluha.

Dragi rojaki, obrnite hrbet ligaškim postopačem, ligaškim ko¬
me ljantom! Kajti bratenje z  njimi bi Vam utegnilo škodovati v
revolucionarno ^ drŽava smatra  njihovo početje za izdajalsko in

n-vrmu, 8 ^ 01 ' se _ m  že omenil zgoraj, se je ob ustanavljnju ralznih pod¬
ri i * organizacij odzvalio ogromno število naših rojakov, ker so
• 0 r Ve ,.f Iy  i a  Poštena in koristna stvar, in ker soi bili- njiho¬
vi roditelji pošteni in vestni delavci.

n  4  f 1 * slovenski ligi je pa ravno narobe. Izmed tisočev in tisočev
a naro a se jih je zbrala le malenkostna peščica, katere,ste

lige’.’ na led. Če stei še avstrijski

zopet

speljali vi, pclditelji "slovenske

podaniki, ste izdajalci, če ste pa že. ameriški državljani, pa
niste nič. vredni, ker ste prelomili ameriško ustavo. Saj ste pod pri
šego obljubili, da boste natančno izpolnovali, kar zahteva ameriš¬
ka ustava. Potemtakem so taki ljudje ravno tako nevarni novi do¬
movini kakor Avstriji. . ,

Prihodnjič še kaj. — Pozdravljeni!

. V . J. K.

«L£6A NAZIONALE".

Vlada je

LIGASEM V ALBUM.

Mineral, Kansas, 26. julija 19i5 -

Pred kakimi 25 leti so se jeli zavedni slovenski delavci v tukaj¬
šnji novi domovini zbujati ter jeli stremeti še za čem drulgim kakor
za vsakdanjim delom, namreč za napredkom. Ustanavljati so 'začeli
vsakovrstna politična, izobraževalna in podporna društva. Tako
pridno se je delalo na tem polju, da jih imamo 'dandanes vsepovsod
po Združenih državah, kjerkoli živi le. nekoliko naših rojakov.. Vsa
čast le-tem ustanovnikom, ki so imeli veliko truda in stroškov na
rovaš svojega lastnega žepa. Ali vse to so drage volje žrtvovali,
ker so si bili svesti, da vrše plemenito narodno delo. če se kateri
danes živi izmed onih nesebičnih narodnih delavcev, vidi lahko
silno bogate saldove svojega dela. In pozabljen je ob tem prepriča¬
nju ves trud, vse trpljenje, in veselje jih navdaja, ker vidijo koliko
sollza ubogih vdov in zapuščenih otročičev je že bilo posušenih po¬
tom njihove požrtvovalnosti.

In vse te številne organizacije je ustanovil cisto navaden in
preprost delavec slovenski.

V sedanjem kritičnem in nadvse žalostnem času, ko divjajo
silni hoji po .Evropi, ko si ta in ona sila prizadeva docela izčrpati
in izkrvariti svojega nasprotnika, katerih bojev se udeležuje na ti¬
soče naših bratov Slovencev, bojujočih se in prelivajoči svojo kri
za domove in deželo svojih očetov, je slovenski narod usmiljenja
vreden in podpore potreben. Gotovo ga ni rojaka med nami, ki; bi
ne imel globokega sočutja do svojih bratov v stari domovini. Zato
je naša sveta dolžnost, da jim vsestransko pomagamo v tem ali onem
oziru. Ali, dragi rojaki, taka pomoč za kakršno so se začeli pehati
nekateri avstrijski doktorji, bivši konzuli, operni pevci, slikarji-ma-
zači in druga taka, sodrga, je brezuspešna in nzmiselna. Ko so posta¬
la tem ljudem tla v Avstriji prevroča, ko jim je zmanjkalo svetlih
avstrijskih kronic v žepu, pa hajdimo v Ameriko. Tam se bo dalo pa
še par dolarčkov izmolzti iz zabitega Slovenca. Vidite tako je in
nič drugače. Ta sodrga ni prišla semkaj iz namenom, da si služi kruh
v potus svojega obraza, nego da živi na rovaš ubožnega delavca-t-rpi-
na, kar je bila navada v nadvse ljubljeni Avstriji, dokler jim, je
bila tam pot s cvetlicami posuta.

Ker se je tem gospodom Avstrija pristudila, pravzaprav hoče¬
mo reči, ker so se le-ti gosodje prignusili Avstriji, se hočejo sedaj
maščevati nad njo. Zategadelj so se bili zbrali nekega dne v Chica¬
gu ter ustanovili takozvano "slovensko ligo". Odtedaj se ti gospod¬
je naizivljajo ligaši, ker so drug drugega vredni, Ti neumneži si pri¬
zadevajo iztrgati slovenski narod izpod avstrijskega žezla ter na¬
praviti iz slovenskih dežel srbsko'državo. Samostojnost slovenskega
ljudstva poudarjajo na vsa usta, na drugi strani pa m  vso silo tišče
pod žezlo zanemarjenega, slabostnega in. popolnoma revnega naroda
srbskega. Potemtakem je hotela liga pod plaščem "samostojnosti"
prodati naš narod Srbom. "Slovenci, Hrvati in Srbi, pravite, morajo
biti samostojni pod srbskim kraljem. Ali pa ste že vprašali Čika
Peru je-li zadovoljen s to Vašo željo 1 ? Ali je tistih par mandeljcev
vprašalo Slovence, hočejo-li izpod avstrijskega "jarma". Nadalje je
Vam lahko tudi znano, če imate le količkaj soli v glavi, da bi ne bilo
onikdar mirU, ako bi bili Slovenci. Hrvati in Srbi pod istim srbskim
kraljem. Srbska verska nestrpnost je vsakomur dovolj Iztaana, slo¬
venska vdanost katolški veri tudi ni nepoznana, in hrvaška mržnja
napram Srbom je takorekoč nespravljiva. Ligaši pravijo: Zakaj pa
nam avstrijska vlada ne da tiste svobode, ki jo uživajo drugi na¬
rodi. Teanu so deloma krivi ravno sedanji ligaški stebri. Kajti pred
leti so bili le-ti narodni zapeljivci v stari domovini.

Rajnka liga ni bila nič drugega kakor revolucionarno gibanje.
Dokaz temu je dejstvo', da je pred nekolikim časom, ko je bubnil
izmišljeni glas o revoluciji v Ljubljani na dan, pisal edieln glavnih
ligaški postopačev, "velmožni"Blatnik sledeče: ."Z veseljem pi¬
šem Vam, g. urednik, te vrstice. Kajti dobil sem poročilo iz Ljub¬
ljane, da je izbruhnila tamkaj revolucija."

Žalostno, ali resnično. To je ravno toliko, kakor da hi želel, da
bi še več nedolžnih Slovencev prelilo svojo kri. Kdo torej bi bil kriv,
če bi se kdaj kaj takega utegnilo pripetiti v slovenskih deželah'?
Nihče drugi kakor slovenski ligaši, ki podpihujejo svoje rojake in
jih hujskajo k uporu. Tako je, vi gospodje, ki kričite venomer, da
ste nesebični in požrtvovalni. Sila učeni ste, imate vse polno dokto-
skih, kramarskih in drugih naslovov, pa ste vendar nerodnejši in
neprevidinejši kakor najzadnji med nami, priprostimi delavci. Bili
ste doma v visokih službah in tam, bi bili lahkoi pomagali svojemu
narodu, če je Vam res tako pri sren. Toda kaj narod, groš, groš, to
ie vaš kramarski cilj!

Nelke ‘‘cajtenge” v Clevelandu, kriče na vse kriplje, da je se¬
daj liga na vrhuncu, (resničnejše bi bilo, če bi pisale da je že davno
ročila v njem, se je lahko prepričal, kako Avstrijci neprenehoma
ni, in da ‘je samo še par narodnih izdajalcev izven nje.

No, pri tern računu se je omenjani listič vštel. Kajti čista res¬
nica je, da niti dva odstotka ameriških Slovencev inista v ligaškem
taboru. Saj je samo pri nas okoli p<?t, tisoč Slovencev, ki so po mne¬
nju naših neslavnih ligarjev — oziroma figarjev — narodni izda¬
jalci.

razpustila italijansko šolsko društvo: Lega naziona-
le. Bilo bi hinavstvo ako bi ne*odkrito priznali, da smo Slovenci to
vladno odredbo sprejeli z velikim zadovoljstvom. Iz slovensko-narod-
nih in av.strijskopariotičnih razlogov.

Do leta 1890. so imeli v Avstriji živeči'Italijani društvo Societa
scholastica Patria. Dne 10 julija istega leta ga je vlada razpustila,
ker je glavna skupščina v Tridentii sklenila, da se odpošlje d^nšt vu
Dante Alighieri v Rimu in njegovemu predsedniku Bonghiju izraz
popolne udanosti in najodkritosrčnejše čestitke. To je bil za vlado
le zadnji povod, kajti bilo ji je znano, da ima društvo s kraljevino
najtesnejše zveze.

Že leta 1891 so si ustanovili Italijani društvo Leganazionale na¬
mesto rafzpuščene Patrie. Po pravilih je imela Sicer le namen, pospe-
šavati narodnostno vzgojo, v .istini pa je bilo njeno delovanje na¬
perjeno proti Slovencem in Avstriji. Hotela je <z  obilnim denarjem
iz Italije poitilijančiti našo jadransko obal ter zrelo jabolko izroči¬
ti Italiji. Svoje delovanje je Lega nazioitale' raztezala na vseh pet
"neodrešenih" pokrajin: Trentin, Trst, Istra, Furlanija in Dalma¬
cija.

Vodilno glasilo trentinskih Italijanov ’ 'Alt o Adi ge' ‘ je pisalo
o ciljih Lege nazionale: "Sicer še je zaželjena obal daleč, ladja
Italijanov v Avstriji vozi po viharnem, nemirnem morju. Toda te
številke nam dajejo upanje na združenje'z našimi brati! Če tudi po
gorovju in morju ločeni, mi Italijani spadamo vsi vkupaj. Navdu¬
šenje in zaupanje na oni dan, tb je namen Lege naiziona!le‘ ‘.

In list "Trentino" je pisal leta 1907 z ozirom na delovanje
Lege nazionale: "In kakor uživajo Nemci iz Nemčije dalekoidočo
prostost, da prepotujejo na. dolgo in’ široko Trentin z namenom, da
najdejo prozelite za idejo Velike Nemčije (velikanski moloh, koje-
ga fanatični svečeniki sanjarijo o žrtvah v celih hekatamibah), tako
nam lahko in nam morajo še z večjo pravico naši bratje iz kralje¬
vine stati ob strani v trdnem defenzivnem boju, ki ga bijemo, da
varujemo stare meje Italije." ;

Lega naizionalc je gojila jako živahne *veze s kraljevino' in z t |
ondoinimi iredentističnimi krogi. Kako ljubo in dobrodošlo je’ bilo
to društvo Italiji, je pač najbolj razvidno iz tega, da je italijanska
vlada izdala naredbo, s katero se poziva, maj Italijani podpirajo
Lega nazionale! Kadarkoli so kraljevinski iredentisti imeli javne
prireditve, nikdar ni manjkalo pri n j,ih zastopnikov Lege nazionale
iz Avstrije. Leta 1907. še je vršil v Veroni kongres Assdciazione
pr o Trento-Trieste, v na katerem so bili tudi Legini zastopniki nav¬
zoči. Veronski župan je govoril o "zahlapčenih in teptanih Italija¬
nih v Avstriji" in rekel, da je "ruska krnita" mnogo prijetnejša
nego ’‘avstrijska palica". Obžaloval je na zadnje, da vsled svojega
dostojanstva ne more še bolj jasno govoriti o tem, "kako se v de¬
želah katere spadajo k Italiji, (itlijanska) trobojnica še vedno na¬
haja v krempljih dvoglavnega orla." Italijanka iz Tridenta je go¬
vorila o "trpljenju fratellov irredentov" in končala svoj govor z
besedami: "Aiuta, Italia, aiuta!" Pomagaj, Italija, pomagj!!)

Leta 1913 je priredila Legina skupina v P. plesni venček.
Plakati, vabila, in dvorana, vse je bilo v Italijanskih barvah. Ven¬
ček se je otvorilo z itlijansko' kraljevinsko himno in v dvorano
je prikorakala skupina 16 damjki jih je vodila "Italija" kot sedem¬
najsta. Onih 16 dam naj hi predstavljalo 16 italijanskih pokrajin.
Dame so obstopile govornika, .ki j e  obiskovalcem plesnelga venčka
razjasnil, 'da je prišla "Italija", da bi prinesla trpečim bratom v
Avstriji tolažbo, sočustvovanje, pognan in zaupanje.

Ti podatki dovolj jasno osvetljujejo tendenčo Lege nazionale
glede njenega razmerja do Avstrije, in avstrijskega patriotizma.
Toda ravno s takim srdom kakor proti Avstriji so bili Legini prista¬
ši napolnjeni nasproti slovenskemu in hrvatskemu narodu. Posebno
v Istri in Trstu je lega delovala z vsem parom, da bi zajezila na¬
raven razvoj hrvatskega in slovenskega naroda ter njegov naraš¬
čaj odtujila narodu in Avstriji. Naši prvaki ob jadranski obali so
z naporom vseh sil morali delovati nasproti tako ljutemu sovražni¬
ku. ' .

■Sedaj je Lega nazionale razpuščena. Zadela jo > j e  kazen ki
jo je že davno zaslužila. Slovenci in Hrvati smo rešeni s tem/sovraž¬
nika, ki nam je z izdajalskim denarjem iz kraljevine hotel sko¬
pati gfob in nas položiti vanj. Naloga naša je"sedaj, da tam kode"
se je vršilo antiavstrijsko in antislovensko Legino delovanje -po
pravimo napravljeno škodo in da se zato' z vso vnemo oprimemo
naših poštenih narodnobrainhiiih društev, ter jim ne odrekajmo
tudi v sedanjih težkih časih svojih izdatnih podpor

To ni mala vsota. Ali geslo "y
združenju je moč" premaga vs e
'težkoče in zapreke.

Zadružna zveza je‘nekaj p 0 .
vsem'pozitivnega in koristnega za
slovenske ljudi. Zato se nam ni
treba prav nič bari za to koristno
stvar; ali ligaši se naj boje naro¬
dove obsodbe, ko Spregledajo na¬
ši rojaki, da je obstojala ligaška
sodrga samo iz posmrtnih obljub,
a posvetne dobrote so pogoltnili
razni ligaški postopači sami.'Jav¬
no vprašam vse ligaše in "slavni"
gl. odbor, koliko se je-že izpreša-
lo denarja iz nesrečne naše sloven¬
skih delavcev? (So že prišli na
dan z raznimi in nestrinjajočimi
se" številka/mi. Kramarski pogla-
var pravi, da je v ligaški blagajni
$1054.50c., glavni blagajnik p a
pravi enkrat, da je ligaškega pre¬
moženja $I024.50c, a drugič zo¬
pet trdi, da je v blagajni $1028.73
c. Bodo mendft spet kake tiskar¬
ske .pomote, kakor se je že pripe-
tilo glede famoznih 70 centov. —

Op. ur.) *

Vprašam rtadalje ves gl. odbor,
je-li zares in zfatrdno prepričan,
da se bo ob sklepanju miru ozira-
ia ta ali ona država ozirala ' na
Vaše neumne butice?! Moje pre-
pričanje je, da se ne bo. Kajti ob
sklepanju miru bodo /zastopali dr¬
žave državniki, katere bodo. od¬
poslale države same, ne pa kot je
kramarski poglavar iz New-Yorka
ali g. Skaziš iz Clevelanda, ali p a
duhovnik Don Mija Grškoviif, ki
začel v zadnjih dneh strašiti

-te

tudi po slovenskih časopisih s svo¬
jim imenom in svojimi neslanimi
črčkarijami. Seve nad vse "uče-
g. Zeksar, Oni že vedo, kje jih

kadar

To čveko, namreč tisti clevelandski listič bole prehudo jetra
ir se prav-debelo ne zlaže. Kdor je vestno zasledoval nojna po-

D 0 PI S,

Collinwood, Ohio. — .'Cenjeno
uredništvo!— Prosim ne vrzite, v
koš tega skromnega dopisa radi
moje za dopisivanje preokorne ro¬
ke, nego ga priobčite, če Vam je
le mogoče.

Poročati Vam imam veliko- Se¬
ve se to ne vgodi vse hkrati. Po¬
lagoma in počasi bomo že uredili
celo stvar.

Glede dela se ne pohvalim, če¬
prav je kaj lepo število tovaren v
Collinvvooidu. Ali različne so ka¬
kor menda tudi rojaki. Tvorniehr-

jem je le na tem, da kar najbolj
skobe j o in ožemajo delavoa-trpi-
na. pa tu ni skorobirekel pomoči.
Dokler se vlada sama ne potegne
za delavske sloje, in dokler se ka¬
pitalizmu ne zavije vratu, dotlej
ostane delavec suženj tukajšnjih
kapitalistov.

Pohvalno pa se lahko" izrazim o
zavednosti tukajšnjih rojakov.
Temu v dokaz je' tukajšnja Za¬
družna zveza, ki obstoja že par let
in prav izborno napreduje. Zvezi-
ni delničarji, ozirama Vsi napred¬
ni duhovi, so se zavzeli, da hi bilo
dobro, če bi imelo tako slovensko
podjetje tudi sv.ojp lastno .proda-

m

čevlj oguli, in ozdraveti morejo
ta "gospod" le potom slovenske
mase. Kajti "njim" je naj večje
in najboljše zdravilo slovenski
dolar.

V mojo hišo dohajajo izjemno
vsi slovenski časopisi že precej let
kakortudi precej angleških in
nemških. Ničesar inimam proti
angleškim in nemškim, ali imam
pa precej proti onim slovenskim
listom, ki se np ravnajo po načelih
nekdaj začrtanih.

Svoje dni "je raztrobitkumav-
ski list "G. N", v svet, češ, naj
si Slovenci ustanovijo in postavi¬
mo "Zavetišče". Dobra ideja, sera
si mislil ter posegel precej globo¬
ko v žep. Seve namah je vse utih¬
nilo, Kaj, g. Zeksar, to je prestara
reč, in nič ne nese! Vprašam,kje
je tistih raztronbentanih in obljub
1 j enih $1000 katere si baje podaril
za zavetišče?! Seve papir je sila
potrpežljiv, zlasti oni kramarske¬
ga lista., in izlahka se izapiše manj
$1000, ali iz žepa pa dolarji le ne
romajo tako, kakor bi si kdo u-
tegnil domnevati. Ker sem kakor
že omenjeno tudi jaz daroval ne¬
kaj centov v svrho ustanovitve
slovenskega zavetišča, imam pra¬
vico vprašati gl. odbor, če sploh
Še obstoji, zakaj ni še nikoli obja¬
vil po časopisih dohodkov? Mar
ste porabili ves sprejeti denar, ka¬
terega smo ubogi slovenski delav¬
ci darovali, samo za stroške kra¬
marske reklame?

Pravtako je tudi s slovensko
ligo, od katere je doslej dobilo
slovensko ljudstvo samo figo pod
nos. Vedno kliče: Daj, Daj!, ne
vprašajo pa, imaš-li ti in tvoji
otroci kaj iza večerjo. Morda se
bo kdo oglasil ter mi ugovarjal
aili jaz ga vprašam že v.naprej:
Ali se. bi Slovencem godilo morda
pod medvedovo, ali pol en tarsko!
ali srbsko, ali angleško vlado, ka¬
kor se jim .godi \ pod avstrijsko-
Desetkrat slabše. In prav je k 1
pošteno, da se zavzema naš P ra '
vični in pošteni list "Slovenski
Narod", ki je "slavnemu" 'H 6 "'
vorškemu kramarju najhujši tm
v peti, da. se torej ta list tako L'
kreno zavzema za našo staro do¬
movino.

list
širi

Zato želim Tebi, dragi nam 1
"Slovenslci Narod", da se •
hitro, cepi mladike na starem' ,
vesu našega naroda ter post 3 ^
skoro dnevnik! Potem pa s
relim, preležanim, izaprašenim ^
umazanim kramarskim blaS a ®
cesto!

Za danes bodi dovolj, a °^ •
,bi m pa, da se še oglasim. ^ ar “h. a
pozdrav vsem čitateljem '' rleB
lista "Slovenskega Naroda •

, N. _ Naročnik -

.JtlitffHfMf HAUftC", 29/julija '1918.

fwirr


I

GOTOVO IMA VSAKDO IZMED VAS TO ALI ONO SLIKO, BODISI SVOJO, BODISI
SVOJIH SE ŽIVEČIH ALI ŽE UMRLIH DRAGIH, KI SI JO ŽELI IMETI V POVEČANI
OBLIKI. IN SEDAJ SE VAM NUDI LEPA IN UGODNA PRILIKA, DA DOBITE TAKO
SLIKO, IN TO POPOLNOMA BREZPLAČNO.

TAKO POVEČANA SLIKA V NOVI IN ZELO PRILJUBLJENI, PODOLGASTO OKRO¬
GLI, IZBOČENI OBLIKI STANE POVSOD OD $3. — DO $5_. ZA TOČNO REPRO¬

DUKCIJO MALE SLIKE V VELIKO SE JAMČI.

NAMEN TEGA DARILA JE RAZŠIRJENJE KROGA ClTATELJEV NAŠEGA LISTA IN
UTRJENJE PRIJATELJSKIH RAZMER MED NAMI IN NJIMI.

SLIKA KATERO VAM BOMO DALI POVEČATI IN KATERI BOSTE Z VESELJEM OD¬
BRALI ČASTNO MESTO MED DRUGIMI SLIKAMI V SVOJI SOBI, BO TOČEN POSNE¬
TEK VAŠE MALE FOTOGRAFIJE.

POŠLJITE NAM SVOJO NAJPRILJUBLJENEJŠO SLIKO, PET NOVIH NAROČNIKOV
NA »SLOVENSKI NAROD“ IN CELOLETNO NAROČNINO ZA TEH PET NAROČNIKOV,
T. J. $5.— Z NJIHOVIMI NATANČNIMI NASLOVI, PA BODO TAKOJ ZACELI DOBI¬
VATI NOVI NAROČNIKI NAŠ LIST, A VAM DOPOŠLJEMO GORI OMENJENO POVE¬
ČANO SLIKO IN VAŠO NAM ZA VZOREC POSLANO FOTOGRAFIJO OBENEM.

CE PA PRIDOBITE DESET NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI
NAROD" TER NAM POŠLJETE NJIHOVA IMENA IN NAROČNINO, VAM BOMO DALI
NAPRAVITI ENAKO SLIKO, TO PA V BARVAH  KI IZGLEDA KAKOR ŽIVA.

NE ODLAJŠAJTE, POŠLJITE NAM SVOJE SLIKE IN IZPOLNITE OSTALE POGOJE,
DA CIM PREJ DOBITE TO KRASNO DARILO

Uprava »Slovenskega Naroda

Novice iz stere domovin? krev v i n p T zel

UUmUTIHGi vo. Zadet od sovražne karteče ie

kranjsko.

ljubljanske NOVICE.

Umrli so v Ljubljani.

“van Opsik, pešec 64. pešpolka.

Simon Mykytor, pešec 80. peš¬
polka. Gregor Vazvary, pešec
63. pešpolka. — Mile Lužja, kor-
poral 2. bos.-herceg. pešpolka, vsi

štirje v garnizijski bolnici. _

Vladimir Kupiee, pešec 57 pešpol¬
ka. v, rezervni vojaški bolnici na
obrtni soli. — Tomo Jurič, pešec
22. pešpolka, v rezervni vojaški
bolnici na II. državni gimnaziji.
— Simon Kracsunas, pešec 63.
pešpolka, v rezervni vojaški bol
niči na obrtni šoli. — Vencelj
Chomeckv, 07. domobranskega
pešpolka, v rezervni bolnici na
obrtni .šoli. — Frančiška Benko
vič, bivša kuharica, 75.let, Radec-
kega cesta 0. — Marija Uršič, hi
ralka, 85 let, Radeekega cesta 9.
—- Jerica Kavčič, posestnikova
hči, 19 let. — Martin Vidic, po
sestnik, 4/ let.. — Josip Vrhovec,
trgovski sluga, 21 let. — Ivan
Nejne.t, pešec 76. pešpolka — Pe
ter Topič, pešec 22. pešpolka, —
Andrej Sinclbac, pešec 23. domo¬
branskega pešpolka. Rozika
Logar, delavčeva hči, 15 mesecev.
—• Blaž Štulič, pešec 23. domo
branskega pešpolka. — Giovanni
Croce, vojni ujetnik , pešec 41.
laškega pešpolka. — Rudolf Tr
. nek, pevšee 21. domobranskega
pešpolka.

sedaj nenadno preminil, .svoje ju¬
naško življenje žrtvujoč cesarju
in domovini, ki ju je ves čas svo¬
jega življenja ljubil Lz vse duše.
Bodi vzor možu in vzor-častniku
trajen spomin!

Padel je.

Padel je na severnem bojišču
Milan Planinec, sin poduradnika
južne železnice g. Planinca. Po¬
kojni je končal ekspertno 'akade
mijo ter je pred vojsko služil na
Srbskem. Vsled vojne je prišel
domov. Meseca svečana potrjen v
vojake je odšel pred nekaj tedni
v Galicijo, kjer je ob priliki na
pada na rusko postojanke padel
kot junak. Pokojni je bil up in
nada staršev; dve njegovi sestri
sta služili kot stenografistinji. da
se je lahko izšolal. Blag mu spo¬
min, <>' Ji,

-Prodaja jajec v mestnih vojnih
prodajalnah.

Od 3. julija se naprej prodajajo
po mestnih vojnih (prodajalnah,
in sicer na Turjaškem Trgu in v
Mahrovi hiši pri jubilejnem mos¬
tu jajca komad po 11 vinarjev.
Kupi lahko vsakdo, a posamezni
kom se naenkrat oddaja po naj¬
več 10 jajec skupaj.

Pogreb junaka.

Dne 1- julija popoldne ob štirih
so na tukajšnjem glavnem kolo
dvoru dvignili i.z žele zn iške gi

voza in steklenim velegalavozom
Mestnega pogrebnega zavoda ns
pokopališče pri sv. Križu prepe¬
ljali zemske ostanke c. in kr. pol¬
kovnika brigadirja Viljema Star
ferja. viteza Frane Jožefovegr
reda, imetnika vojaškega zasluž
nega križca, srebrne hrabrostmi
svetinje itd., da, ga tam začasne
polože v skupni častni grob za
častnika, padle pred sovražnikom.
1885. 1. rojen na Dunaju, si jr
bil pokojnik 1878. leta v okupa
cijski vojni priboril srebrno hrab
rostno svetinjo. Poltem je službo
val pri domačem lovskem bataljo
mu Št. 20. nakar so ga imenoval-
za majorja pri štajerskem peš
polku št, 47. Kot poveljnik sin
venskega lovskega bataljona st. i
je s svojo iskreno vdano mn četo
ob izbruhu vojne odrinil na sever¬
no bojišče. Teh dni, ko je povelje¬
val vrlini našim slovenskim juna
kom, ni mogel pozabiti svoj živ
dan in .je s ponosom pripovedni
kako izborni bojevniki so n  r.asi
fantje, in kako prijetno je bilo
načelovati četi. ki mu je bila v
srca vdana, in v svoji brezpnmer
ni pogubnosti podjetna tako. da
jo je bil komaj brzdati. Težko je
bilo od svojih vojakov iskre
ljubljenemu rajnemu, ko se je
moral od njih posloviti, da prev
zame poveljstvo štajerskega peš¬
polka št. 47. Kot poveljnik trga
polka je polkovnik Jtaufer v je
1  ..—~ Lvova utrpel

Oglasil se je...

Oglasil se je iz ruskega vjetui
štva. ljubljanski mitniški paznik
Avgust Novak. Bil je v Przemvslu
Tam je oddal na svojo ženo Ce
eilijo dne 17. februarja dopisnico
ki je pač odšla z letalno pošto, a
je dospela v Ljubljano šele 15.
junija. Skoro istočasno je pa pri
šla iz Taškenta druga dopisnica
datirana z dne 14. maja. V tej
naznanja Novak, da je zdrav ir
da v vjetništvu ni nič hudega. Na
čelu dopisnice je sicer tiskano, ds
je dovoljeno pisati samo v ruskem
francoskem in v nemškem jeziku
a Novakova dopisnica je vendai
prišla čez mejo, četudi je pisana
v slovenskem jeziku.

Pojdite v Ljubljano!

Tržaški. ‘’Lavoratore“ je v svo
jem izdanju Od minule nedelje pr
občil dopis iz Ljubljane, ki tvori
na j laskav e ji dokument ,ra glav¬
no mesto naše slovenske domovi
ne. Pravi slavospev je to za Ljub
ijano, njeno prebivalstvo, njegf
gostoljnblje in poštenje. Ljuiblja
aa mudi sedaj -— tako pripovedu
je —- vsled pritiska tujcev sliki
velikega mesta. Vendar pa/prebi
valstvo ne izkorišča te prilike, ii
je, kar se tiče cen živil in stano
vanj, onestissimo. Na vsaki ulic
in v vsakem lokalu se sliši itali
jamsko govoriti, a povsod so- :
ftaljani vljudni, prijazni in post
rešljivi. Kako se menjajo časi ir
ljudje ž njimi! Ni še dolgo temu
ko «n v Trstu vsakemu Slovencu
»im je dal kak znak svojega slo
verstva od sebe, klicali ”va f
Lnbiana“ ! in to tako zaničevalni
kakor da ga kam pošiljajo v div
!je, kraje, oddaljene od človeški
civilizacije. Danes pa oni sam
ščejo v tej Ljubljani zavetja ir
gostoljubja in so polni hvale i
prebivalstvu tega mesta. Dajejt
nam torej najljepše zadoščenje
No. to, bi bila bolj stran čuvsrve
nosti ali če hočete, občutljivosti
iko nam je to v (zadoščenje. Todf
stvar ima tudi svojo realni
vrednost. Kajti innogokateri
je zaničeval le zato, ker je ime
povse krive, pojme o naših krajil
in naših ljudeh in si domneval
la žive tam zunaj sami slovensk'
livjaki in barbari. Sedaj pa se j<
prepričal na svoje oči in vidi. dt
žive na slovenski zemlji civilizira
ii ljudje, ljudje v pravem smisli
besede, ki v težkih časih radi po
zabijajo na narodna navskrižja
dede pravilom narodne t.oleran
ce, ker vidijo v eloiveku 1  — sočlo
veka. To častno izpričevalo je dal
lovenskemu ljudstvu dopis i
Tiavoratore'‘ od minule nedelje
To pa ni v čast samo tistemu, k
e mu izreka priznanje, ampaV
udi tistemu, ki je izreko izreke'
pošteno.

uvidevši, da mati sama ne moro'
obdelati obširnega posestva in ker. *■'*
je vložila prošnjo na višjo oblast,
da se ji vsaj enega sina pusti do¬
ma. Dva njena sina, ki sta od za¬
četka mobilizacije služila pri 7.
lovskem bataljonu, bila st.a že v
•jeseni' 1914. v seznam kih ritnih
označena koT ranjena. Ker pa že
8 mesecev ni od nobenega nikake-
ga glasu, sta gotovo mrtva. Vpra¬
šamo: Ali ne zasluži tudi ta slo¬
venska mati, kateri je v Avstriji
ie malo enakih, da jo b'd poklica¬
ne strani priporoča za kako o.l-
'ikovanje.

• -'• •

Umrl je.

Umri je na Galjevici št. 5 kro¬
jaški mojster Andrej Cankar, oče
g. dr. Izidorja Cankarja. Naše
je bil včeraj popoldne. Naše nap-
najiskrenejše sožalje 1

Na severnem bojišču.

Na severnem bojišču je padel
abiturijent. enoletni prostovoljec
87. pešpolka Jan. Triller iz Škofjo
Loke.

Utonil.

L T tonil je v Tržiču delavec Ja¬
nez AVeisslisen, Nosil je drva čez
vodo po brvi. Najbrže ga je za¬
jela božjast, kateri je bil podvr¬
žen. Sicer je bil dober in pošten
mladenič.

DOLENJSKE NOVICE.

skiskih boji hkrog
strel v pljuča, ki ga te
tedne položil na bolniško
Vnovič odlikovan.iza hrabro ved
nje pred sovražnikom, je vzorn

tŽ lltrn*  4 svoj. 0

Vojaška nesreča v Novem mectu.

27. maja je 25 letnemu Niku
Popoviču iz Popovičev padla vo¬
jaška čepica iz železniškega voza.
iGak se je še počasi pomikal. Po¬
lovic je skočil po kapo, pri tem
>a je tako nesrečno padel, da mn
je noga prišla pod kolo. Nogo je
:drobilo in so mu jo v novomeški
bolnišnici amputirali pod kole
lom. Novomeška občina, bo za Po¬
lovica nabirala prispevke za umet
oo nogo. Popovič se že sprehaja
m vrtu bolnišnice in se uči pisati •
je zelo spreten in dobrodušen

Prvi vojaški pogTeb v
Novem mestu.

Prvi vojak, ki je umrl v nnvo,

meški bolnišnici "Rdečega križa"
j <3  bil Dalmatinec Begovič iz, Ko-
ora. pokopan je bil z vsemi čast¬
mi.

Požar pri Mokronogu —
Vas pogorela.

V torek, 15. junija, je ob pol
1. uri popoldne pričelo goreti v
Ribjeku pri Mokronogu. Pogore¬
la je vsa vas, rešili so živino; zm
žgali so baje otroci. Ker je beda
velika, se hvaležno sprejme vsak
lar. — Ubogi gospodarji, ko se
rrnejo iz vojske v pogorelo vas 1

8čsen bik in gospodarjeva smrt

Častno priznanje.

C. kr. deželno predsedstvo je e
posebnim zadovoljstvom zelo ns
‘nanje uprav sijajni uspeh, ki g,
je imelo v Ljubljani patriotski
nabiranje kovin. 'Nabralo se jf
76 zabojev kovin, ki so tehtali
6129 kig. Hkrati je naročilo mest
nemu magistratu, da se izreče is
krena zahvala za ves pozrt.voval
ni trud vsem organizatorjem T<
velepafcriotične akcije kakor tud
vsem darovalcem cesto tudi drage
.enih daril. Naša. bela Ljubljane
je tudi pri tej priliki z dejanjem
pokazala svoje veliko domoljub
no navdušenje.

Prvi laški ujetnik umrl v
Ljubljani.

V Ljubljani je Umrl Anton Co
mentale, vojni ujetnik, vojak las
rega pešpolka, št. 30.

GORENJCKE NOVICE.

Deset 3inov — vojakov.

V Špitaliču nad Kamnikom je
vdova Alojzija Drolc, ki ima
leset. sinov — vojakov. Desetega
njenega, sina, ki je bil 8. maj?
ootrjen, je c, kr. okrajno glavar
5tvo v Kamniku začasno -oprostilo,

V Višnji gori je bil dne 24, ju
ruja v četrtek, semenj. Prignalo
;e je precej plemenske in pitane
Sivine. Med semnjarji je bil tudi
losestnik M. Vidic iz Police, ki
' bil prignal svojega štiriletnega
lika na prodaj. Dobil .ie kupca
n kupčija je bila kmalu narejena
ta živo vago. V ta namen je šel
Vidic z bikom na Grosuplje, da
ra stehta na itamošnji tehtnici
ver je bik jako otresal z glavo,
o svetovali ljudje Vidicu, naj
ra žene z drogom privezanim k
mreku. -ne pa na vrvi. Ali mož.
a ni nikdar poznal strahu, in bo
;azni. se tudi besnega bika ni bal
; n to je bila njegova smrt. Med
oot.jo se je bik zaletel v gospodar¬
ja. ki je takoj obležal na tleh
breza vesten. Ljudem, ki so ga
-pr 3 vil pa koncu, je še dejal:
°ustite me. da ženem živalj na
Irosuplje. To so bile njegove zati¬
lje besede. Neki kmet iz sicsetlne-
ra sela ga je odpeljal v Ijubljan-
ko bolnišnica, kjer je mož kmalu
izdihnil. M. Vidic zapušča žalost¬
no ženo in več nepreskrbljenih
>1 rok. Rajnik se ni imel 50 let in
bi bil moral zamenjati klobuk z

vojaško kape.

__ -- '

Iz ruskega vjetništva.

Iz ruskega vjetništva se je b- ;
rlasil Anton Žefran iz Gotu e vasi
pri Novem mestu : služil je pri 27.
lomobr. polku. Pisal je sorodni¬
kom, da se nahaja v Taškemdu
in sporočil da so z  njim v istem

Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbnrg«, Pa. Usta¬
novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtemeljitelj današnje/velike
Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings Co“.

Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave.. blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852.,
kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward Banko. v. 1.
1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na

$ 200 . 000 .

V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče
je del lota, na kterem danes banka stoji.

L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬
va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte-
re so zaprosile za čarter mtcijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je
takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12.

Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se
je dodalo glavnici nadaljnih $100.000.

Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po
konzulu Max Schambergu, poznan pod imenom Max Scliamberg & Co., kupljen
in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki.

Mr. Wm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg & Co. od leta 1891.
postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razun upravnika v tem inozem¬
skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem
inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901.- temveč se je osobje
tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb.

V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬
no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬
ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,131.311.03.

Dalje poglejte Statcnient od 4. marca 1915.


1,452.454.33

$33^04.413.54

Cor. FiftH Avenue and

Wood St

_ «-s C

kf&ju tudi Anton Cuzner iz Sp.
Šiške, Alojzij Anko« iz Laverce
in Ferdinand Malin iz Ljubljane.

NOTRANJSKE NOVICE.

došlega naznanila uporabljal, ka
kor hitro se ga bo moglo pogreša¬
ti na dosedanjem službenem kra¬
ju. na bojni črii, ki je Kranjski
rfajbliiu.

Strela v Idriji.

Z bojnega polja.

?la je udrila v Idriji med
večernim viharjem dne 19. juni-
' ia  v Kobalovo (prej Karčetovo
hišo pod kresom za zgradom. Naj
> prej je šinila v visoki oreh poleg
hiše. kateremu je odlomila vejo.
)»otem je* švignila skozi kamersk
okno gornjega stanovanja ter je
h odo zdelala več oprave. Od tam
j$ obiskala kamro v pritličju, šla
skozi zid v bližnjo lipo, nato pa
precej daleč poškodovala ob graj
skem zidu vodovod, ki je izpeljan
v (grad. Stekla v oknih obeh stano
vanj v Kobalovi hiši so s« razsula
tudi sicer jc hiša muogog trpela
tako da ima gospodar precej ško
de,(kakor tudi otbi družini, ki h iv;
ta/v hiši.

Iz vipavske doline,

na 18. junija je
šliviala po naši dolini huda burja.
ki je napravila na sadnem drevju
in poljskih pridelkih, deloma tudi
n4/trti občutno škodo.

SPLOŠNE KRANJ. NOVICE.
Premeščeni notarji na Kranjskem.

’ Premeščeni so gg. notarji Ka¬
rel Pleitveis iz Višnje gore v No¬
vo mesto. Josip Smodej iz Veli¬
kih Lašč v Ribnico, dr. Andrej
Kuhar iz Trebnjega v Litijo, Hu-
,1.ert Završnik iz Cerknice v Vis
njo goro, Jurij D*>mšar iz Loža v
Mokron ig. Karol Klander iz
Kranjske gore v Trebnje in dr.
Anton Bartol iz Logatca v Velike
Lašče.

Kranjski okrepčevalni vlak.

Z bojnega polja pošiljajo ljubi
slovenski domovini in vsem prija
tel.jeni presečne pozdrave: korpo-
ial Josip Pangerčič iz  Mengša,
korpnral Andrej Smrdplj. Antor
Jager iz Novega mesta, Anton
Kolar iz Litije. Jakob Košenina,
Martin Ferlež. Avgust Faganel in
Gregor Pirš iz. Kamnika, vsi od 5.
dragonskega polka 5. eskadron.

Štajersko.

MARIBORSKE NOVICE.

Maribor.

Slavje zavzetja Lvova po av¬
strijskih četah se je tudi v Mari¬
ni obhajalo zelo slovesno. Ko se

je dne

op

junija zvečer raznese

po Mariboru glas. da je Lvov zo¬
pet naš. so bile hiše okipčane z
zastavami. V sredo zvečer pa se
> vršila po mariborskih ulicah
ovesna bakljada z godbo na čelu.

Skoro vse hiše so 'bile razsvetlje¬
ne in mnoge tudi o-kinčane s cvet¬
licami.

le celokuphitAii škodovati, vsaj
čez nekaj časa. To se je tudi zgo¬
dilo. Nespametnost takega rav¬
nanja se že danes občuti, kajtj na
trg pride z dežele veduti manj
ljudi s pridelki, tako, da ni bas
lahko, si kaj dobaviti. Kar pa pri¬
de to jc. hitro razprodano in kdor
tli že navsezgodaj na trgu. se
sploh lahko, {»o domače rečeno:
"Obriše'*. Na vse to so prišle še
maksimalne cene, kar je sicer za
naše čase prav zdrava in pamet
na niišel. ali. treba, da s« preje
res najde primeren ključ za uje.
Tako pa, se je zgodilo te dni, da
l'e pripeljala kmetica iz Št, Janža
na Dravskem polju v mesto krom¬
pir in ga merico prodajala za 1.30
vinarja, kar je razne dame pri¬
pravilo do naskoka na voz. Prišel
je stražnik, ženo odvel na. mestni
irad in-predno so ji tam —• v
vsej naglici sicer menda — pojas¬
nili vse vijugaste formule maksi-

Posledice nestrpnosti.

s ' Mobilni okrepčevalni vlak ’št.
X. ki ga je napravila gospejna
sekcija deželnega in gospejnega
pomožnega društva v L julija nj z
darovi dobrotnikov iz dežele
Kranjske se bo glasom semkaj

Ko je pričela naraščati pri nas
Iraginja in so se vsi pridelki sko-
•o mahoma podražili do 80 in do
100 ';. je nastala zlasti proti km 3 -
tvalccm razburjenost in prišlo je
na dnevnem trgu do včasih prav
livjih prizorov. Neuke ženske, ki
svoje jezice niso mogle ohladiti
rugače, so napadle kmete in
kmetice in le redkokdaj je v ta¬
ke tržne kravale posegla straža
s potrebno eneržijo. Zgodilo se jc
redno, da je,divjajoča drhal med
časom, ko je bil krivi na policiji,
pokradla na trg prineseno zalogo
kar z voz ali iz__posod, ali pa, da
je vse skupaj prebrnila in potem
tem lažje prišla zastonj do zaže-
ljenega blaga. Razsoden človek
je že takrat uvidel, da zamere to'*u od njega

lel krompirja našel svojo zadnjo
pot k večnemu počitku v praznih
košarah naskaku jocihda,m, kajti
vozilo's krompirjem je ostalo brez
varstva . Zena je potem jokajoč
iripovedala. (da, so niti pri njej.
»ziroma v Št. Janžu — 1  torej na
kmetih — »e dolbi krompirja po
K 1 30 v. merico. Imela je torej
izredne pžitke; poslušala je temo
v križpotih maksimalnega laby-
rinta in vtfzeč se domu, lahko pre¬
mišljala o minljivosti posvetnega
krompirja. — Davčni asistent
Anton Petek, ki je bil oktobra
lanskega leta prideljen.davčnemu
uradu v Mar. Celju, je zopet
prestavljen v Maribor. — V Mari¬
bor je prišlo te dni 5 vagonov
slaidkorja s Češkega. Strah pred
pomanjkanjem sladkorja je to¬
rej prazen'. — V torek dne 22.. ju¬
nija je v rezervni bolnišnici št 1
urini vojak 73. pešpolka Andrej
Vej hi, Umrl je za jetiko. Rajni
se je udeležil bojev na severnem
bojišču. Pogreb se je vršil v četr¬
tek popoldne. .— Franc Golob,
uradnik v deželni bolnišnici v
Mariboru, se je kot vojak artile-
rist bojeval v trdnjavi Przemvsl.
Cele mesece ni bilo nobenega gla-
Druilna je bila že v

strahu za njim. Nekateri vojaki
ki so se vrnili s severnega bojišča
so tudi pravili, da je Golob padel
zadet, od šhapiiela, Dtte 18, juni¬
ja pa je njegova žena dobila od
svojega možu dve dopisnici iz
mesta M e n v (Mlodno od Kaspij¬
skega morja) v  Transkaspžji,
Turkestan v Aziji. Od tam piše
svojini domačim: Draga ženka!
Najprej Te od srca pozdravljam
in poljubim, in istntako vse otro¬
ke. ter upam du (bodeš te vrstice
gotovo v nokc dobila. Pišem sko-
vsak <1 h n, ampak .razmere tu

raj

take.

neizmerna oddaljenost so
da dvomim, če doseže vsako pis¬
mo svoj cilj. Natančneje Žal.ibog
sc uemnem izrabiti, zaddtsuje Ti
naj, da sem še živ in da gojim je-
dino le željo, biti zopet združen z
Vami, ljubi moji! Vse drugo bo¬
de Bog pomagal. Za to pa ne po¬
zabite mene v molitvi. k,i stremim
in hrepenim (za Varni v daljnji A-
VroČina narašča že  do 46 stop

kovic za prošta, in mestnega nad
župnika v Ptuju.

.. graške novice.

R. — Na drugi dopisnici pa:
Menv. dne 12 . o. 1915. Draga žen¬
ka ! .Upam. du si že katero inojo
dopisnico prejela, kar bi me vsaj
toliko pomirilo, da veste, da sem
še pri življenju in da mislim noč
in dah na Vas. Bog da.j živeti tis¬
ti radostni trenutek ko se vrnem
v Vašo sredino ,• večje sreče si ne
želim. Pri tebi bodem si gotove
zdravje okrepil, prepričan da me
bodeš gojila kot zvesta ljubljena
žena. Ostanite mi zdravi, dokler
se ne vidimo. Poljubim Tebe in
Otroke, Tvoj Te ljubeči mož Fran.
Golob je rodom iz Št. Janža na
Dravskem polju.

. PTUJSKE NOVICE.

Dne 19, junija je bil na dvoriš¬
ču tukajšnje pionirske vojašnice
ustreljen korporal Sporer, ker je
na. cesti oropal posestnika Marke-
ža. Njegov roparski sodrug. po¬
sestniški sin Franc Kokol, je se¬
daj v preiskovalnem zaporu že tu¬
di priznal, da se je udeležil ome¬
li janega cestnega ropa. Kokol pri¬
de pred mariborsko itejemno so¬
dišče. — Cesar je imenoval ljuto¬
merskega dekana vlč. g'. M. -Jur-

Umrl je v Gradcu 72 let star
vpotoojeni favnateftj itiHiojveljske
premogokopne družbe Martin Ter
potiti. — Tri vagona mesa se je
pokvarilo. V neki graški hladilni¬
ci za meso jc bilo spravljeno tri
vagone ztnrzljsnega inozemskega
mesa. ki je bilo namenjeno za vo¬
jaštvo. Komisija, ki je meso pre¬
gledala, je .-poznala, da se jc vse
tri vagone mesa pokvarilo. Meso
je bilo vredno 34.000 K. Sedi, v
katerih je bilo 'meso spravljeno,
niso bili dobro zadelani. Mestni
konjederec jo meso zagrebel. —
Kovači podražijo svoje iz dotike.
Na zborovanju zadruge kovačev
v Gradcu se je sklenilo-, da sc ce¬
ne za kovaške izdelke podražijo
in se’za kovaško delo sploh nasta¬
vijo višje cene. Kovaški mojstri
utemeljujejo svoj sklep s tem. da
so se zadnja leta cone živilom in
kovaškim potrebšjčinam dvignile
za 150%, plačila kovaškim pomoč¬
nikom pa so se povišala za 100 %.
'ned tem, ko so kovači cene svojim
izdelkom in svojemu del ir dvig¬
nili komaj za 20 ' i. —- Štajerski
deželni šolski svet je v svoji seji
dne 19. junija imenoval nadučite¬
lja v Vel Nedelji Ivana Žolnirja
za nadučitelja na okoliški deški
ljudski šoli v Ptuju. Karolino
Zajc za def. učiteljico v Loki: pre
stavil je def. učitelj. Desirniro
Dolžan od sv Eme k sv. Križu na
M. p. i.n def. učit. Ivana Zagažna
iz Doiberne k sv. Emi. — Častno
kolajno Redečega križa je dobil
stražmeišter pri trenski div. št. 3
v Gradcu Jožef Bož uri. - Živin¬
ske cene v Gradcu. Na zadnjem
tedenskem sejmu sc je plačevalo
zalOO kg. žive teže: pitani voli
264 - 284 K, izjemoma 300 K. na¬
pol pitani voli 236—260 K. suhi
voli 216—232 K. pitane krave 212
do 248 K. napol pitane in suhe
krave 1 10—208 K. biki 216—272
K Cene Iza boljšo živino neprest-
no rastejo.

CELJSKE NOVICE.

NASI POTOVALNI
ZASTOPNIKI.

Celje.

Celju notarjeva vdo

Umrla je v „

va gospa Eliza Toplak.— Umri,]e
v -Celju vpokojeni mestni učitelj
Jakob Goriup, star 63 let. — Pa¬
del je v bojih pri Gorici strojnik
tiskarne ”Celeja“ Maks Ocvirk.
— Na italijanskem bojišču je pa
del revervni poročnik medicinee
Teodor Lubec. — Strežnik v Celj¬
ski rezervni bolnišnici Dominik
Bohorč nam piše. da jc po večme¬
sečni bolezni sedaj toliko okre¬
val, da se -bo žit v sredi meseca
julija -vrnil iz bolnišnice v Postv-
euu na Ogrskem zdrav nazaj v
Celje na svoje mesto. — Na sever¬
nem bojišču jc padci Koračiti
Franc, nadporočnik pri 3. polku
tirolskih strelcev. Padli je bil ro¬
dom Celjan. — Za domobransko
vojašnico se bo postavilo (zopet
šest novih barak za bolne in ra¬
njene vojake. Delo je prevzel te¬
sarski mojster Jožef Nekrep iz
Maribora. — Franc in Konrad
Gologranc. sinova g. stavbenega
podjetnika Ferdinanda Gologra-
nee v Gaberju pri Celju sta še oba
od začetka vojne na bojnem polju
v Galiciji. Z dne 2. junija poroča¬
ta. ‘da sta še cfba čvrsta in zdrat a
ter da je bil Franc Gologranc od¬
likovan s srebrno svetinjo lirah
rosti. — G. Ivan Rojec, dekan in
deželni poslanec, naselil sp .je v
Zavodni h. št. 58. pod misijonsko
hišo sv. Jožefa pri Celju. — D5le
24. junija sta se igrala dve dekli¬
ci in štiri letni deček slikarskega
Dobravca v nekem čolnu,

rajner hlača,

potuje sedaj za naš list po naših
nasefbinali- Zato ga vsem cenjg.
nim rojakom prav toplo priporo¬
čamo.

X

Uprava.

g.  IVAN POTUŠEK. :

potuje sedaj za naš list , .Sloven¬
ski Narod" ; po naših naselbinah,
ga vsem cenjenim rojakom

Zato

prav toplo priporočamo.

* ti  Uprava, -.

ki je bil pritrjen ob sobi mosta

moj sl a
i je bil pr
čez Savinjo. Čoln se je nanadomh
odpel od sobe in je plul proti kn¬
inskemu mostu. Dekleti ste

puei

PETER KOBAL

6310 St, Clair Ave.,
CLEVELAND, OHIO.

dobro znani krojač priporoča ro¬
jakom v mestu in okolici svojo
najmoderneje opremljeno delav¬
nico. Izdeluje obleke po naj -
nižjih cenah in tudi na tedenska
odplačila.


g. JOSIP STALCER

potuje sedaj za naš list . Sloven¬
ski Narod*' po naših naselbinah.
Zato ga vs^.m cenjenim rojakom
prav toplo priporočamo.

, -  __ Uprava. *



SLOVENSKI NAROD”. 29. julija 1915.

V  MALI OGLASNIK.

CLASSIFIED AD'S-

W«nted:'

laborers. for one inaertion
domestic help ,,
work
Inguires:

for friends ete ,
other notiees ..

ZA  oglase se plača

Kdor isce:

delavce- za vsaklkrat .

šlužmSad ,, ,

, delo ,,
prijatelje itd.

*a druge objave .

%  1—
— 60

— 05

—25

— 50

S 1

Naš pooblaščen zastopnik za
New-Yo r fc i n  okolico je g.

J OS.  LAPAJNAR,

katerega cenj. rojakom najto¬
pleje priporočamo. Uprava.

POD SVOBODNIM SOLNOEM.

POVEST DAVNIH DEDOV.

Spisal Fr. Finžgar.

pod milim nebom, kjer bi namesto šepetajoče Proponte tulili voleje
in krulili neresci nočno uspavanko. Ni pomišljal. Kakor je bil njegov
klep, da se vrne domov in da'se povrne s svojci pred Bizanc, tako je
bil prepričan, da privede seboj k ognjišču Ljubimce in očeta Svaruna
dvorjanko Ireno.

Stisnil je konjiča, ostreje so udarile podkve v granit, in kmalu
je prijahal na dvorišče Ep^froditovega doma.

Suženj je prijel brzde. Iztok se je vesel nameril proti stanovanju,
vrta je ugledal Epafrodita, ki se

Niš pooblaščeni zastopnik za Cie
veland in, okolico je gosp.

N. C, SPIGELSKI,

1135 Williamson Bldg, Cleveland, Ohio

katerega priporočamo rojakom.

Uprava.

naši lokalni zastopniki.

Jos. Aidich, Milwaukee, .Wis.

John Aridolšek, Cleveland. O.

Max Arnšek,. San Francisco, Cal.
Frank Benda za West Allis, VVis.
Frank Bregar, Clinton, Ind.

T. Chadez za Rocka Springs. Wyo.
Jos. Crainz, Indianapolis, Ind.
Cftnrad Contz, Radley, Kans.

Josep+i Dolinar za Broughton, Pa.
Jehn Debelak, Eveleth, Minn.

T6ny Fedran, Litle Falls, N. Y.

Jos. Goričan za Chicago, 111.

John Grsich, Calumet. Mich.

John Jakše, Imperial, Pa,.

Frank Janškovech, Preoria. lil,

John Kočevar za Steelton, Pa.
Matija Kamin, Forest City, Pa.
Anton Komar, Milyvaukee, VVis.
Frank Koren,  iUilivaukee. VVis.

John Koren,  Milvvankee. VVis.

Louis Lesjak, Bridgeport. O.

Frank Likar, Johnstovvn, Pa.

Frank Luzar, Indianapolis, Ind.
Anton Maver, Lorain, Ohio.

Ant. M. Papich, Steelton. Pa.

Mike Pavšek za Bosvvell. Pa.

John Pezdirc za -Reading, Pa,
Rudolf Puzelj, Barberton, O.

Matt Reven, Moundsvillc, AV. Va.

Jos. Simčič, Pittsburg. Pa.

Peter Srnovršnik, Forest City, Pa,

R. Valto. Milvvankee, VVis.

John Vodovnik, Milwaukee, VVis.
John Žust, Mid.way, Pa.

I Vsak rojak, kateri želi imeti kra-
J sen spomin naj nam nazna ni

priimek

naslov.

I Svoje ime, priimek in točen

I
I

I THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK

3

I Cor. Fifth Ave & Wood Street.

1 PITTSBURGH, PA.

FRANK MIHELIČ

priporoča rojakom svojo dobro urejeno
gostilno, v kateri toči raznovrstna
Pristna vina, dobro pivo, fine likerje
In ima najfinejše smodke pri roki- Na
razpolago velika dvorana za zabave-
Plese- ženitovanja, seje i t. d- Ples
vsak četrtek, soboto in nedeljo zvečer
10T Hamburg Ave
Vogel Starr St (5 blokov od Flushing
Ave) BROOKLYN- N Y-

JOSEPH MITTEL

CAFE AND RESTAURANT
Vina, likeri in smodke.

Dva biljarda in soba za shode.

165 E. 4th St.'Bet. Ist & Ave. A.

N e w Y o r k.

Dobro znani hotel in prenooevališČe

t gostilniškim obrtom in dovoljenjem
točenja pijač, na dobrem prostoru v
hpposredni bližini kolodvorov' in par-
niških pristanišč, posluje od leta'1847
te prodaja zaradi ostarelosti lastnika
ki namerava, odpočiti se. NajpovoljTiej-
Si pogoji: VpraSajte ali pišite na: F- B
elo 'Narodni List, 61 Park Rovv, New~
Vork. N. T.

POZOR ROJAKI!

Kdor želi prevzeti zastop in na¬
birati naročnike za ,, Slovenski
Narod.” v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj
fiam to naznani.

Uprava.

%  BREZPLAČNO V

A pošljemo vsakemu- kdor nam ..
V  naznani svoje ime, priimek m v
Ji tdeen naslov', krasno potopisno |
>*• knjižico okrašeno z lepimi s i v
^ kanii- Pišite: 4

f Cunard S. S. Co., Ltd ;  |

£ 21.24 State St- Dep- S, Nev/ *

,Ta  vrlo zanimiv roman se je začel v šesti številki Slovenskega Naroda- Kdor
ta želi Citati m ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno neroč)

(Nadaljevanje.) /

..1/tok. je izpregovorila glasno carica in se ozrla začudena na
Ireno.

Irena je zardela. Čutila je, da so ji pordela lica, in sama sebe se
je prestrašila in se vznevoljila.

Comu se razburjam, je pomislila. Despojni je pa zablesketalo oko
Z nedosežno, žensko psihologijo je pogledala Ireni v dušo/ V hipu je
bil gotov naklep.

.Azbad s konja in na čelo drugi stotniji!”

Zopet je hitel evnuh do magistra equitum.

..Maj se poskusita, da bo večja zabavb. tvoja ljubimca. Irena!”
L ena je Teodoro proseče pogledala in sramežljivo povesila oči
..Menišek dvorni, kako si lep. kadar te je sram!” in carica se je
veselo nasmejala.

Falangi sta se zganili. Nad glavami so štrleli majlmi kiji, ki so
jih rabili pri vajah namesto mečev. Ščit ob ščitu — kakor zid! Ko je
Iztok uzrl nasprotno falango, ki jo jp vodil Azbad. je vzplamtelo v
njem častihlepje.

..Enkrat sem te že prekosil, v hipodromu. Še danes te bom.
Naprej, v tek!”

I od nogami orjaških Gotov je zabobnela zemlja, falanga se je
'.agnala kakor izstreljen klin — Iztok na čelu —- proti Azbadovi če-
'• Al ' Azbad je bil okreten in vrl poveljnik. S kratkimi, opreznimi
koraki je vodil svojce, še za treriotek ga ni zbegal težki naval. Čakal
' e > ''la se približa Iztok, in ko je bilo med njima razdalje.le še nekaj
korakov, je Azbad’vzkliknil, da udari od strani za'pleča sovražniku
Toda bilo je'prepozno. Taisto je nameraval Iztok. Četi ste zadeli dru
ga ob drugo, hruščem šo telebili sciti ob ščite, nad glavami je za
»e.snel ropot kijev, silni naval Gotov pod Iztokom je prodrl Azbado
vo Četo — ki se je umaknila odbita na levo in desno.

Irenine oči so spremljale Iztoka, in ob njenih pogledih se je ra
rtovala Teodora, ki je sedaj skrbneje motrila njeno lice, nego volni
naskok.

. Izborno, ha, kako se poigram s teli menišičem!” Tako je mislila
Teodora.

Ko je Irena videla poraz Azbada, je tlesknila glasno v dlan. da
,o se dvorjanice ozrle. Teodora ji je nagajivo čestitala in polglasno
»ošepetala: «

..Menišič. Iztok ti zmeša apokalipso!” ■

In bila je izborne volje ter se naslajala ob zadregi Irene, ki ni
/edela odgovora, aimpak bridko obžalovala neprevidnost, da je tako
'lasno izrazila veselje nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago

Sužnji so razgrnili po tleh pražnje prte in položili po njih v sre
irnih skledicah mrzle pečene jerebice, melone, dateljne, murve ii
msušeno grozdje.

Teodora je^ velela, da se vojaki vrnejo domov in da se pogostij
vinom in sadjem. Azbada in Iztoka je pa povabila k zajutrku.

Da bi barbar, pogan, centurio kdaj jedel s carico!

Dvorjanke so se zagrozile -— ali poznale -so Teodoro in enoglasne
i valile despojno. • - ..... . .

Iztok ni vedel, kam mu je velel Azbad. Poveljnik si ni upai iz-
lati skrivnosti. Rekel je, da so grške deklice in da je on naročil krep
‘ila, ter povabil tudi njega, ker se je tako izvrstno izkazal. Tako mn
je moral lagati Azbad z jezikom, na katerega so silile iz srca kletve
n prisege, da ga uniči, tega tekmeea na polju slave.

Iztok pvri hip ni spoznal nikogar. Carica z nimbom in diademom
n jo je videl v hipodromu in ha dvoru — in ta preprosta gospa —
norda Azbadova znanka? Otrl si je potne srage, odložil ščit in eela-
lo ter legel v zeleno travo.

,.Irena, postrezi junaku! Ali se ti ne smili?”

Tako je nagovorila despojna Ireuo, Jrf se je pokorno dvignila
n ukazala evnuhu, da ponudi Iztoku iz srebrnih skledic. Azbada je
meno ošinila s pogledom, namignila z glavo, češ: Poglej pazi!

Ko se je Iztok ozrl in zagledal tiste modre oči, ki so ga sprem
jale v tihih nočeh, ki so mu zavzele vso dušo, je ostrmel, kakor bi
»ogledal prikazen Rojenice v domačih logih. Njegova roka je izpu
tila košček melone — ustnice so se razprle in trepetajoč zakoprnele
,Irena, Irena --”

dobro si vodil četo!‘ 1

laj' 1  gre, v spelunke

Brzojadrnica je priplula tistega jutra iz Italije s poslanstvom
Amalasunte, matere umrlega gotskega kralja Atalariha. Ker se j
nati kraljica zamerila Gotom, je skušala pridobiti zase Upravdo^ J*P
dinijanu je bilo poslanstvo kakor nalašč. Njegova nenasitna želja
>o novi zemlji zlasti po Italiji — je po tem poslanstvu dobila kosti
n mozeg. S poslanci j« občeval sam, hlinil največje simpatije do ^pre¬
ganjane Amalasunte in obljubil izdatno pomoč. In tako se je pridru¬
žila skrbi za denar ki ga je trosil za bogate stavbe, nova skrb, kako
čimprej zbere in naloži vojsko, da jo pošlje v Italijo. Njegovi kabi-
ieti so bili poslej kar nepristopni za vsako uro zabave in kratkočis-
a. Prihajala sta Belizar in Mundus, prva vojskovodja stavbenika
Vntemij in Izidor, tajni svetniki in zaupniki carjevi v palačo. Utru-
,ehi so se vračali iz palače — a truden ni bil nikoli Upravda. Ko je
lapoeila noč, je sedel in skladal himne, nato je zadremal komaj za
■no ure in takoj po polnoči je že rešaval vse važnejše sodne akte sam-
Narava je združila v njem silno telesno moč divjega barbara in dti-
iovitost velikega genija, ki je objemal in vladal vse stroke tedApje
/.canosti, vodil vse državne posle, reševal vse pravde, zraven bil sam'
»e arhitekt, pesnik, filozof in bogoslovec. y_ ,

Ifvtsrv* (Dalje prihodnjič)

ne na tron

Prokleta!‘

,,Okrepča j se, centurio

Irena ga je obgovorila slovenski. Tudi njen glas se je tresel in
ii mu mogla pogledati v oči.

Iztok je pa kakor v snu razpel roki in zahrepenel po njej,

Azbad je zaškripal z zobmi . . .

,.Devana se me je usmilila, o bogovi —!”

Ali tedaj se je Sloven kakor streznil, Irena se mu je z resno ge
,to umaknila, centurio se je ozrl v obraz Teodore, ki ga je motrila f
tistim pogledom, kakor v areni s katizme, kakor v palači s prestola,
spoznal jo je.

Padel je na lice prednjo in prosil v pismeni grščini:

..Milost, despojna, ubogemu hlapcu!”

Teodora se je hladna obrnila k Azbadu in rekla malomarno:

..Dobrega učitelja, ima Sloven in velika je bistrost njegovega
ima . . ■“

SEDEMNAJSTO POGLAVJE.

Stotniji, ki sta igrali pred Teodoro, sta se gostili ob vinu. Iztok
oa ni okusil pijače, bežal je pred hrupom iz vojašnice, zasedel konja
d odjezdil domov. .

Zamišljen je sedel na majhnem vrancu. Hiše so tekle mimo njega
, f orov  go se  mu klanjali visoki obeliski, izmed letajoče množice je
vzklikal glas: ,/fstokos! Istokos!” Obstala je gruča šetaičev in
»ozdravila, po vsem Bizancu znanega zmagavca iz hipodroma. Toda
'ztok je jezdil in ni slišal vzklikov ih lfi videl prijaznih.oči. Za njim
;e plul duh Irenin in njene oči so se mu smehljale, kakor so se mu za-,
•arile, ko je v slovo smel poljubiti njeno roko.

..Kako te ljubim. Irena!” je zašepetal slovenski, ko se je skloni 1
, kodrasto glavo do njene bele voke. Ih Čutil je. kako je rahlo vzdrh-
e ]a roka. ko še je je doteknil s kipečimi ustnicami, in v duši je razu
nel. da bi mu sredi logov onstran Donave Irena naslonila glavo na
»rsi in prisluškala njegovi pesmi o tihem klasju, po kateiem hodi lepa
Devana. Toda tukaj, sredi tiranske družbe, kjer se barbaru stopa na
ilnik, kjer verujejo na druge bogove, kjer se radujejo okov in verig
na rokah starejšin — tukaj ne sme Irena na njegove prsi. Ali tedaj
e mu ie zjasnilo v duši. Kako preprosta misel — iu še nikdar je nf

mislil. ’ j

Ko odide odtod — mora Irena z njim!

Začudil se je samemu sebi. Ni poznal njenega rodu. videl jo je
>b sti - ani despojne že tretjič, a vendar ni trenotka dvomil, da mora
Tena z njim v gradišče Slovenov, da te jasne oči nč sodijo drugam.
ta'kor pod sinje, svobodno nebo, odkoder je zasijala vanje ob rojstvu

icbeška modrina. v

Mlad in pgnjevit, ni pomišljal več, ali bi hotela nežna dvorjan
*a na konja in bi bežala z njim preko nevarnega Hema, spala ponoči

Sredi vrta je ugledal Epafrodita, ki se je v svileni gugalnici
azpeti med dvema sočnima terebintama z otoka Kios, zadovoljno
hladil v večernem vetru, ki,je pihal z morja.

Iztok je krenil naravnost proti njemu. Oddaljen za pet korakov
je upognil koleno in glavo, ga pozdravil grški, kakor ga je naučil
Kasander.

Ko bi bil motil kdo drugi Epafrodita v snovanju novih kupčij
»kih načrtov, odtirali bi ga bili sužnji, ki so stali za cvetočimi akaci
]ami. Toda Iztoka je Grk ljubil. Pravi trgovec, z dušo in telesom, ni
pozabil, da bi se sedajle gugal kdo drugi na njegovem vrtu, štel kdo
drugi njegove zlate, ko ne, bi bil Iztok prekrižal načrta Tunjušu.

Grkove, drobne oči so se zasvetile v mesečini in se vzradovale
rad lepim stotnikom.

..Zdravstvuj. L toč e ! Kaj novega centurio?”

Iztok so je približal na zeleno trato, sedel na travo k Epafrod ; co-
»’im nogam in mu gledal zaupljivo'kakor sin v lice.

-Masni moj gospod, danes sem zopet zmagal Azbada!”

Grku se je čelo nekoliko omračilo, nagnil se je naprej in mu re¬
kel :

..Azbada — on je magister equitum — kako si prišel z njim a
tekmo ? !  ‘

Iztok mu je z navdušeno radostjo mladega zmagavca povedal
vse. ■» * «- # 1  *

Grku se ni zvedrilo čelo. Vedno globlje "gube so se črtale vanje,
»ko se je čimdalje bolj umikalo pod košate obrvi, misli so se mu kri¬
čale kakor tkalcu pisane niti. Izkušeni lisjak je gledal dalje nego pre¬
mosti barbar, ki bi toisto govoril v nizki ki&mi na suženjskem trgu
ib Zlatem rogu.

,,Prokleta! Igra se, da se nasiti, kakor nekdaj v areni, potem
ta pahne (»d sebe in uniči — nedolžnega. Prokleta — dekla satanova !”

Med zobmi je mrmral Epafrodit te besede, ko je dokončal Iztok
navdušeno svojo povest. Oba sta nato molčala. S tenkimi prsti si je
tiskal Grk visoko čelo. Iztok ga je gledal začudeno. Po vrtu je bilo
'iho. da so se slišali z morja udarci vesel, ki so gnala ladjo. Na tere-
'inti je eieikal škržat.

Dolgo je Iztok č*kaj pohvale iz Epafroditovih ust. A ni je priča-
cal. Gospodu je gl*fva čimdalje bolj lezla nazaj, prsti so nemirno tre-
ictali po čelu, vč&sih se je. pritisnila na čelo dlan in zopet odmeknila.
n zopet so prsti {»o zgubanih brazdah iskali novih misli.

Iztok ni razumel Grkovega vedenja. Pomislil je dobro, če ni iz
tovoril neprevidne besede in užalil gospoda. Trdno je upal, da mu
lapravi veliko veselje — pa ga je navdala njegova povest s skrbjo
u molkom. Ni se mogel premagati in prekinil je molk.

..Gospod, kajne da pojde Irena z menoj, ko zapustim Bizanc?”

Epafrodit ni odmeknil roke s čela — še hitreje so zatrepetali
orati.

..Ljubim jo. tako jo ljubim, da bi zanjo poklal pol Azije, morji:
»i preplaval in z zvenni bi se boril!”

>'<  os po d v gugalnici se ni genil in ni odgovoril.

..Tvoje veličanstvo misli, da me Irena ne ljubi? Ljubi me, tudi
•v« me ljubi. Roka se ji je stresla iu zardela je, ko sem jo poljubil,
‘ojde, jaz vem, da pojde z menoj . .

„V pogibel!”'

Epafrodit je rezko posegel Iztoku v besedo. Vzravnal se je, nje
.(ovo lice je bilo teinho kakor oblak in ponovil je resno ih svečano

.A' pogibel greš ti in gre s teboj ona!”

Tztok je bštipriil in vprašal skoro v strahu:

A' pogibel — jaz — v pogibel ■— ona? Ne govori tako, gospod! 1

.. .Hedi bliže, sih nesreče'.. Poslej govoriva šepeta je. Sičer je zid
isok krog mojega vrta. ali v Bizancu so ušesa vohunov nataknjena
udi tukaj gori — v terebintovih vrhovih”'.

..Gospod, na foru upam zakričati, da jo ljubim. Sloveni ljubimo
flasno !‘ ‘

..Sloveni ljubite glasno — —-. Zato me poslušaj. Pomni: Bolj

cot Irena te ljubi — despojna v” . . .

Iztok je onemel.

..In njena ljubezen je — tvoja pogibel in pogibel Irene!”

.Despojna — verolomna žena! Ha! Sloveni obesimo sramotno
mamenje na dom verolomniee. Kdor gre mimo take hiše, se obrne
»roč in pljune. Tn jaz sem Sloven. gospod!”

.Zato nisi dre,vo, ki bi pognalo korenine v naši zemlji. Drago mi
»e tvoje življenje, kakor je drago tvojemu očetu. Zato ti pravim: lezi
n poči j. Opolnoči te čaka najboljši konj — osedlan jn nakrmljen
Težko mošnjo zlata ti poda suženj Nunrida in v srebrni cevi .podpii
amega Epravde. Svobodna ti pot skozi mestna vrata — in klanjali
e ti bodo gori do Donave. Otmi se — in beži domov. Tako ti 'svetuje
■n. ki te ljubi!" ;

Ko bi rekel Epafrodit Iztoku, naj plane v morje in potopi ladji
o, ki se je zibala na valovih, planil bi bil brez pomisleka! Ko mu je
»a velel, naj beži, preden je prišel do ciljev, katere pokloni domovini,
ta.j beži. preden je dosegel njo. katero ljubi z vso strastjo — naj beži
- prazen domov, prazen — brez nje — tedaj se je uprlo v njem z
•so silo. Pest je skrčil, oči su se mu zabliskale, ponosno je dvignil če
ado in odgovoril odločno:

..Ne, gospod, nikoli — brez nje!”

Grk je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno preprogo in
»onavljal polglasno Evripidove stihe:

..Kdor ljubi, je blazen ... ne otmo ga bogovi . . .”

Po dolgem molku se dvigne Epafrodit in mu veli skrvnostno in
>dločno:

..Centurio. Epafrodit odpušča mladi krvi. Toda molči kakor zid
'uvaj se Azbada. čuvaj despojne! Dal Kristus, da ne bi bilo treba, da
•raca Epafrodit tebi toisto, kar si mu storil ti! Pojdi!”

Iztok se je poklonil in odšel. A r  sencih mu je kovalo, pred očmi
,e je dvigalo resno lice Epafroditovo. katerčga besede so trkale ka¬
mr kladivo na njegovo dušo — čutil je silne udarce — ponavljal je
.Azbad — despojna — pogibel” — in zdelo se mu je, da so Irenine
či vse solzne in da kričijo na pomoč . . .

Epafrodit je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se pojavili
užnji, odpeli gugalnico od terebint in ga odnesli v vilo.

Toda ni šel v spalnico. Sedel je k mizi, vzel pergament in pisal
hsnio prvemu evnuhu v earičini palači.

..Epafrodit, uajponiznejši hlapec despojne, posestnik prstana
ijeue svetosti, vzgaja velikemu despotu v prid vrlega barbara Iztoka,
{er 'je barbar —barbar,,naj pazi tvoja nedosežna službena vrlina:
•e slišiš o Iztoku govor na dvoru, iz katerega bi sklepal, da.se je ve¬
lel nevedoma nepravilno in tako žalil sveti dvor, naj naznani tvoje
bistro u tuje nemudoma toisto semkaj,, da ga posvarim, poučim in tudi
trogo kaznujem. Za to prijazno uslugo ti pošilja vrečico bižantincev
—'a za vsako sporočilo jih da še enkrat toliko

Epafrodit”.

Pismo je zapečatil, pripravil cekine in naročil sužnju, da odnese
•:jntraj zarana pismo in denar v carsko palačo evnuhu Spiridionu.

Nato se je Epafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slačil, je klel
Teodoro: -

,,Prokleta! Igra se, da se nasiti, dekla satanova! ... V areno

IZ ANGLEŠKEGA UJETNIŠTVA 'Nji MALTI.

Iz angleškega ujetništva na Malti sta se že večkrat oglasila Jo¬
žef Kosec iz Svetja in Franc Zajc iz Verja pri Medvodami. Kosec pi¬
še v svojem zadnjem pismu sledeče: "..Ne  vem si razlagati, zakkj
mi tako malo pišete. Prejmem le redko kako pismo. Jaz pa Vam pi-
šam ob vsaki priliki, ki se mi nudi. Vprašate me. kako dolgo sem
že tukaj. 26. novembra 1934. sem bil.prijet in prepeljan tu na Malto
kamor sem prispel z drugimi civilnimi ujetniki 1. decembra, Naša
obškrba je sledeča : zjutraj čaj s kruhom kakor tudi zvečer, opoldps
dobimo pa juho. S hrepenenjem čakam, da bi bil že enkrat spuščen
na svobodo. .” — Internirala sta v St. tileheuts Čamp. na Malti;
bila .sta preje uslužbenca neko papirnice v Aleksandriji, kjer je bilo
več Slovencev. Imenovanega dne so jih Angleži prijeli pri delu in
odpeljali v ujetništvo. Pismo od tam hodi navadno en mesec. .

ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE!

m

i

Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko še ns
prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬
kajo razne vojske.

Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so |j
zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanlo vojno, in to pa v p
njihovih najzadnjih fotografijah.

Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi ||
v barvah vseh v hoj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo p
poseči v boj. 1

Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari- |{
sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od jij
Washing-tona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in i
deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, i
To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra- ki

Ii; vo »Slovenskega Naroda”. * Jj

:::: '  -  j ii ------ ^ ----- *  > > *  » * ** ***

Vsak, komur je mar svoje in svoje družine zdravje naj ima pri
:oki t.o naroeilno polo in naroči eno škatlo Partola, katera mu bodfc
»bvarovala zdravje za 3 mesece.

N A R 0 G IL N A POLA

PARTOS LEKARNE I'

160  Second Ave., New Tor k ^

katere se morete poslužiti pri naročevanju zdravil. Na tej poli I
so navedena najpoglavitnejša zdravila in sredstva, katere se
morejo dobiti v moji lekarni z najnižjimi cenami. — Pn naro- »
Čilu označite spredaj število steklenic ali škatulj zdravil, katere »
želite, zadaj v stopcu pa ceno.

$

Cenjeni gospod lekarnar!

Prosim pošljite mi sledeča zdravila:

Partola, kri in želodec čistečih tabletov, cena $100..

... Liro. proti glavobolu, cena $1.00 .

....  Partolirf I., zoperaizpadanje las, cena $1.00 ........

....  Partolin II., za porastenje brk, cena $1.00 .

_ Paftoeream, za mazulje po licu, cena 65c in $1.00

_ Partosoap, milo, katero se rabi z creamom, 35c, 3 za $1

_ Partoiviil, prašek za želodec, cena $1.00 -----

_ Partobrace, zoper posledice onanije in za jačenje

moške krepkosti. Cena $1.00 .-

....  Partoeyl, zoper srbenje in mazulje, cena $1.00.

_ Francoske vode (French-Waterj, cena 75c .

. Partocough, zoper kašelj, prsne in pljučne bolezni,

cena $1.00...

....  Partos bonbonov zoper kašelj, cena 15c in 25e.

_ Rheuma balsam, proti revmatizmu, cena $1.00 ......

....  Rheuma powder, proti revmatizmu, cena $1.00 -

_ Partopain, proti gihtu, trganju po udih, cena $1.00. .

....  PartosVeat, zoper potenje nog, cena $1.00 ..

....  Partobisquits, prpti zastrupljeni krvi (sifilis), $4.00.

....  Triplets št. 1., za.akutni fi-iper, cena $2.00 .

....  )f  „ 2., za kronični triper, cena $2.00 .

....  ,, „ 3., zoper polucijo (gub. semena), cena $2

....  t)  ., 4.. zoper beli tok žensk, cena $2.00.

.!..  Elsawater, zoper osivele lase, cena $1.00.

....  Orehovega olja, cena 50c ....

....  Parfuma (navedite, kakšnega) .

Cene 50c, $1.00. $2.00 ..!....

....  Parto-Glory, zoper živčne bolezni, nervoznost in

slabo spanje, cena $1.00 '.

....  Partosov električni stroj, cene $4.00 do $25.00 .....

....  Praška za obraz, bel. roza, krem, cene 50c in $1.00 . »•.

. Partopile. zoper zlato žilo, cena $1.00 .

....  Partoherb, zopet bolezni ledvic, jeter in mehurja, $1.00

....  Partopain št, 1., zoper bolečine. Cena $1.00 ........

. , . Indijske kapljice, zoper zobobol, cena 35c,3 za $1.00.
cena 35e. 3 za $1.00..

Pismu prilagam.dol.c. za označena zdravila.

Ime in priimek ..... » .

Ulica ali Box.Mesto.Država.

Vsakemu LEP DAR, kdor naročilu priloži ta odrezek. (S, N.) \

Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,,Slovenski Narod“,
najboljši slovenski list v Ameriki!

NAS0# ,r , smuBJ*  ms.

CUNARD

najhitrejši parniki na svetu.

J A D R E T A N I A"

NEWYORK - LIVERPOOL

najhitrejša proga preko Liverpoola za

LONDON,

PARIZ,

NAPOU,

RUSKO,

FINSKO,

PATRAS.

ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL

S A X O N I A

četrtek 5. avgusta 10. a. m.

ORDUNA TUSCANIA

sobota 21. avgusta 10. a. m. petek 27. avgusta 5. p. m.
Paruiško jpribrežje se uahaja na podnožju West 14. ulice
Norih River, New York.

Za daljnje podrobnosti obrnite se na:

THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD.

21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y.

ali njene pooblaščene zastopnike. __

skočila v vodo in sta se rešili, med
tem ko je dečku, ki je tudi skočil'
v vodo, pretila nevarnost da ne
utone. Trgovski uradnik Karol
Kos ki se je nahajal na obrežju,
je to opaizil in je ©tel dečka goto¬
ve smrti. Deček je bil že popol¬
noma * izmučen. Vsega preplaše
nega in izmučenega so< zanesli
ubogega dečka v hišo k starišem.
— Tndi tukaj smo slavili vbod
avstrijskih čet v Lvov. Mesto je
bilo tri dni v zastavah. V sredo
'zvečer se je vršila po mestnih uli
cah bakljada z godbo. — 1  V Celju
so zaprli gimnazijo in tudi vse
[ljudske šole.

PRIMORSKO.

TRŽAŠKE NOVICE.

KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA,

. NAJ SE OBRNE NA NAS.

Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli
Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta
in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim
mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža.

Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬
niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom.

Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo
naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski,
ameriški.

Vsakdo se more obrniti na nas glede:

Pooblastil, zadolžnic, kupnih ki prodajnih pogodb, izbri¬
sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih
in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za
polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬
nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬
riki in starem kraju.

Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬
koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet.

V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter
imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi.

V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno,
se obrnite na:

.SLOVENSKI NARO D“.

BOJNE MAPE

I EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V
OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI.

SAMO 25 CENTOV.

Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah.
Knjiga je velika 14*4 palca v dolžino in 10 palcev v širino.

Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje
so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki
se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev.

7  .lom nrva mana v hnrvah porazdeljuje celo Evropo, kafcor se v
seda m)!  vojni grupirajo države, in kdo in proti komu 'se bori, je tudi
07naf*»nn v barvah*

.vina stran obsega cel svet. na kateri je označeno. koliko Ima
▼saka vojujoča se država kolonij ali naselbin In kje se nahajajo.

Na' pet! strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra-
e bojujejo.

si meja/m! Nemčije in Avstro.Ogrske,
avl boji.

o z njenim otočjem in Irsko, okoli ka-
rske bilke-

ž mejami na Nemčijo in Belgijo, koder

žnlkov. ki
kjer

e bojujejo. In kje
šesti strani Je RuV.ji
•  sedaj bijejo silno kr
ima stran obsega Ang 1

tere

F

razsojaj.

Dev.
na Srbij
na Ruftk

tejših
Na i
kjer se

tejfii 1»

etl strank Je
laja sedaj si

vlo avstro .Ogrsko državo z njenimi mejami
aši sinovi, bratje in sosedje, In pa z mejami
erijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi-

t.lia z novo terltorijalno posestjo ln mejami.
;a vojska 1 t. fl.

SAMO 50 CENTOV,

;;  pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran-
: mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih
i: držav, poleg te pa se eno knjigo s slikami z bojišča,
ki vsebuje 50 krasnih slik.

\» sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in
precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se
vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne

najde

dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je
zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča.

A vse to dobite samo za 50 centov.

Kdor torej 2ell prvo* samo
bojifi'*’*. naj «e takoj »nroti  n
upravo »»Slovenskega Naroda".

Življenje v Pulju. Dne 16. juni¬
ja so se pričele zapirati kavarne,
gostilne in trgovine v Pulju ob 8.
uri zvečer. Tudi civilno prebival¬
stvo mora hoditi zdaj -z vojaki
vred kmalu spat. Črešnje in sadje
so branjevke pričele dražiti, ker
ni konkurence. Cena kili črešenj
znaša 80 vinarjev do 1 krone, le
dobrim znancem jih prodajo po
60 vin. kilogram.

./

Po ali drugo, ..mapo s slikami z
‘jšlje obenem 25 ali 50 centov na

T

J

?

|

t

I

v

f

I

k

i

i

I

t

?

I

I

*

I

l

i:

f

v

1

I

I

V

i

i

i

Razpuščena društva v Trstu.

Tržaško e. kr. namestništvo je od¬
redilo ražpnst sledečih društev:
”Societa albina delle Giulie“ ’So-
eieta Gitmastjca triestina“, ”A-
ssociazione triWina per 1' eduea-
zione lisica”, ’%ega degli inseg-
namti di Trieste",VAu.dax podis-
tico italiano”, ”Cirholo di coitu-
ra“, ”Fascio giovaniih friulamo 1  ‘
“Club ciclistieo popularni vsa v
Trstu. ’'Socleta d' abbefiunento
progresso per la eitta di Gori*j.a“
”Unione ginnastiea goriziana\
"Union e dei deeenti italiani Go-
rizia“ Ta v Goriei. ”Club nauti-
co parentino“, ”Soteieta Ginastca
parentino* ‘ ’ lAssoeiazioue itali-

ana di beneficenza“ — v Poreču.
”Cirkolo di lettura“ v Višnjami
in slednjič šolska -društvo ”Lega
na/zionale“ in njene podružnice
ob Primorju. Glede te poslednje
družbe pravi odlok ministrstva za
notranje stvari, na podlagi -kate¬
rega je namestništvo odredilo raz¬
pust, da je družba razvijala delo¬
vanje nevarno za državo ‘in da to
rej ni več odgovarjala (zahtevam
zakonitega obstanka. — Potopil
se ,je parnik Austro-Americane
”Gilda“. ki je plul iz Trsta v Re¬
ko ter je vozil 64 vagonov magne-
zita. Ljudi so rešile naše torpedov
ke. Skoda je pokrita z zavaroval¬
nino. — Samoumora starega moža
in stare žene. V Trstu se je obesil
77 let stari Andrej Ličen. — Isti
dan se je v Trstu zastupila 731et-
na Marija Dekleva. — Šamoumor
v Trstu. V Trstu je skočil skozi
okno 441etni Alojzij Gregorin ter
obležal na mesto mrtev. — Umrl
je v Trstu ondotui odvetnik dr.

Feliks Kovačič.

---

GORIŠKE NOVICE.

Poveljnik balkanske vojske
v Osijeku.

List hrvaške deželne vlade 5  Na
rodne Novine“ poroča: v nedeljo
popoldne se je pripeljal 'Z avto¬
mobilom v Osijek poveljnik naše
balkanske vojske general konji-
niep pl. Terstvanszkv skupno s
svojim štabom.

V Zagrebu.

V Zagrebu se nahaja 15.000 be¬
guncev.

Odlikovani hrvatski generali.

Častni iznak 1. vrste z vojno
dekoracijo za. zalsluge za Rdeči
križ“ so dobili sledeči hrvatski
generali: General pehote Sveto
?ar Borojevič pl. Bojna, fom. Pa¬
vel Duhalo pl. Brlog, general pe¬
hote Adolf baron Rhemesu pl.
Barenfeld, fem. Štefan Ljubiči e
in tgeneral pehote Štefan pl. Sar-
kotie.

Za hrvatski podmorski čoln.

Za hrvatski podmorski čoln na¬
birajo Hrvati denar. Imenoval naj
bi « e  ”IIrvat“.

"Hrvatski list“.

V Krmpotičevi tiskarni v Pulju
ie pričel izhajati dnevnik pod
menih« ’'Hrvatski list“. V uvod¬
nem čla:T>ku poudarja, da hoče mi¬
liti pradvstem onim tisočem hrvat-
skih delavcev in vojakov, ki se
nahajajo sedaj V Primorju potreb
no vsakdanje e ti V«. Glede stran¬
karske pripadnosti izjavlja ”H.
L.“ ”Danas nema straqaka, a na
ša je politika: bojne poljane.“

Povečanje bolnišnic.

Velik dar za goriške .begunce

Dunaj. 24. junija. (K. u.) 24 ju¬
nija je izročil najvišji dvomi moj¬
ster grof-Reifferscheidt po nalo¬
gu Nj. c. kr. Visokosti gospodu
deželnemu glavarju Goriške in
Gradiščanske mons. dr. Faidutti-
ju od e. in kr. 94. pehotnega divi¬
zijskega poveljstva v prid skrb¬
stva za begunce iz avstrijske Fur¬
lanije nakazani velikodušni (dat
v iznesku 38.000 kron. S tem veli¬
ko dušnim darom Se - zviša vsota
ki je v to plemenito svrho do vče¬
raj došla goriškemu deželnemu
odboru, ta čas na Dunaju, na
7.000 K v gotovem denarju in
3000 K v vrednostnih papirjih.

Pogreša se že od začetka voj¬
ne z Italijo (gospa Lucija Peruzzi,
soproga občinskega tajnika pri
Sv. Luciji ob Soči, ki se je naba
jala pri svojih, starših Antonu in
Katarini Medvedšček po domače
Skal ja n v Gorenjem polju, vas
Skale hišna št. 146 pri Kanalu
Kdor -kaj ve o njej ali njenih star¬
ših. naj blagovoli nalenanati- na
naslov: Milah Perotezi, nadomest¬
ni orožnik, e. kr. orožniško po¬
staje vodstvo Lož na Kranjskem
— Tolminsko glavarstvo v Cerk¬
nem. Tolminsko okrajno glavar¬
stvo se nahaja od početka vojne
dalje v Cerknem.

ISTRSKE NOVICE.

Na Uniatskem povečajo bolniš¬
nice za . ranjene in bolne vojake
za 100. odstotkov, dosedaj so imeli
30.000 postelj, 'oidslej jih pa bo
60.000.

ISKRE.

*

*

*

4*

*

*

*

*

*

4*

4*

4*

*

4*

*

4*

4*

4*

4* Lastno poslopje.

4*

4
4
4
4,
♦
4
4
4

LJENA LETA ' ^1

ttt ožKP IN plačujemo obresti. 4
SPREJEMAMO DENAR NA ULOZK- N ^ 0DP0 VEDI. A
_ ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ ^

PRVA-DRUGA NARODNA BANKA

v pittsburgu

■er* USTANOV

banke.

50

&EQ QflMJinnnq B

I 115 wswaw I

gi<iiuai.L6iiintf.nmi!RH

4

4

4

4

4

I:

4

4'

4

Urednik nekega ligaškega lista
je menda neprestano pijan, sicer
bi morda ne pisal tako nesmrtno
prismojenih uredniških listnic.

* * *

Nekateri ljudje niti tekom celih'
23 let ne izprevidijo, da so naj¬
večja budala na svetu.

# # *

Mnogi ljudje smatrajo časopise
za operne odre in navadne gostil¬
ne za operne hiše.

* # #

Samoljubnost je hujša bolezen
kakor dekliška ljubezen. Le-ta, je
ozdravljiva, -a prva nepoboljšljiva.

HRANA V AUSTRIJI,

Dosedaj se država še ni ukvar¬
jala s tem, da bi prebivalstvu pi¬
sala kuhinjske recepte. Ta vojska
nam je prinesla marsikatero brid¬
ko pa tudi koristno skušnjo. Za
bodočnost hotno bolj skrbeli, da
naš domač poljedelec obvaruje
lakote. Drugič pa bomo posvetili
večjo pozorno« vprašanju, kako
vsemu ljudstvu preskrbeti zadosti
zdrave in tečne hrane. "V" tem ozi¬
ru poda jemo nekoliko misli dunaj¬
skega vseučilišču etga profesorja
Frankela o sedanji in bodoči hra¬
ni avstrijskega ljudstva.

V zadnjih sto letih se je v sred¬
nji Evropi, na Angleškem in v A-
meriki ljudska hrana čisto izpre-
meuila, kar prihaja od tega, da j,e
prehajalo vedno bolj v vrste fab-
riškega. delavstva. Vsled razvoja
industrije so prišle* nove ljudske
plasti v boljše živi jenske razmere,
namesto oskrbe v naturalijah,
živilih, je dobil delavec v roke
gotov denar, s katerim si je lahko
poljpbno izbiral živila in z rasto¬
čo k up ovalno močjo — boljšimi
zaslužki — se je tudi zboljšala
hrana proletariata. Poleg tega pa
je vedno bolj stopal stroj na me¬
sto ročnega dela posameznika.
Tendenca v naraščajoči i spre¬
tne m bi hrane se pomika v tej sme-
rf, da vsakdo porabi več bel jako-,
vin in da uživa vedno večji od¬
stotek teh beljakovin v obliki
živalskih beljakovin (meso, mle¬
ko, sir). Tudi pri čistih nosilcih
energije (sile), pri masti in oglji¬
kovih hidratih opažamo tendaaap

da se rabi vedno več masti, na nas
protni strani pa padajo v istem
razmerju ogljikovi hidrati. Pri-
teh zadnjih se spozna se spozna
izprememba v hrani posebno pri
sladkorju, katerega použijejo na
Angleškem in v Ameriki do 42 kg
na osebo in leto. Vedno manj u-
živamo temno, težko prebavljivo
moko in jo krmimo živini, ki nam
daje meso, mast in mleko, mi sami.
pa zahtevamo vedno bolj najčistej
še pšenične in najboljše ržene mo
ke; boljši ječmen izpreminjamo
pivo, slabšega pa dajemo živi¬
ni. Kousu m mesa je 1. 1816 znašal
y Nemčiji za osebo 13.6 kg na leto
1. 1912. pa že 52.3, pri nas v Av¬
striji komaj pa znaša 29 kg, kar
je Nemčija dosegla že 1. 1872. Pri
mesu je velika razlika med prebi¬
valstvom v mestu in na deželi:
1. 1912. je. prišlo na Dunaju 80.5
kg mesa na eno osebo, tedaj tri¬
krat toliko, kolikor povprečno po¬
čeli Avstro-O grški.

Angleški izstradalni načrt je
v etiko manj zadel Nemčijo, proti
katbri je bil naperjen, kakor pa
nas. ki smo premalo pazili na
Ijudškis hrano. Prisiljeni smo se¬
daj, da svoje prebivalstvo, ki si
j© s trudom priborilo napredek v
preživi jan j V v teku malo mesecev
privijemo nAstopnjo pred Napo¬
leonovimi vojskami,kar ne more
ostati brez škodljivih posledic
Zato moramo že sedaj skrbeti da
svojo prehrano bodisi da se bo
vojno še nadaljevala ali pa da na¬
stopi mir, spravimo vsaj na. prej¬
šnjo stopnjo in že sedaj otvorimo
pot razvoju naše prehranit,ve v
rastočem zboljšanju. V ta namen
moramo ne samo žito ampak vse
za živila porabne pridelke prihra¬
niti vsemu prebivalstvu za hrano
in korist. Da morajo stopiti inte¬
resi produkcije in oderuško izko¬
riščanje konsumentov v ozadje.
Še vedno precej zaostali donos ze¬
mlje moramo povečati s splošno
akcijo, pod nobenim pogojem, ne
smemo žrtvovati svoje plemenske
živine, ampak do cela izrabiti paš¬
nike, planino in ledino. Frank el je
končal s tem, da je opozoril, kako
veliko važnost ima dušik za boga¬
to letino.

INOZEMNI ODDELEK

Zdaj pošiljamo v staro domovino

100 kron za 15

Z J AM ČE NJE M.

THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK*

CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. T t

PITTSBURG,  PA.  . J

Pišite no tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj- Kuverte tn papir Vam £
pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.

arhivov in POZOR! VAŽNO! POZORI

LEPA NASA DOMO¬
VINA .,,

Pod tem naslovom objavlja da¬
nes v Ljubljano došla vrla šibe-
niška „Hrvatska Misao“ sledeči
uvodni članek: \

„Ker je lepa, ker je prekrasna
ta naša domovina, zato se dviga
grabežljivi, stoletni naš sovraž¬
nik onstran morja, da nam utrne,
da nam ugrabi to našo milo gru¬
do, divno Dalmacijo in siroto na¬
šo Istro. Napovedal je, zavratni
izdajalec, vojno habsburški hiši
v obliki note, toda s topovi in
nožem v sramotni roki je napove¬
dal vojno v resnici nam Hrvatom
kričeč s svojim nesnažnim žre¬
lom: Smrt Hrvatom, smrt Hrva¬
tom, smrt na veke njihovemu na
rodnemu življenju! i

Naj izpregovori, naj se oglasi
skalovje s sedaj golih, a nekdaj
izelenih vrhov in obronkov naših
otokov in Primorja, naj izpregoi
vofe nase starine iz drobovja be¬

neških lagun ter iz
muzejev beneških

Naša stvar leži na nas samih.
Stvar Habsburga je postala stvar
Hrvatske ter bo stvar Hrvatske
morala v bodoče za vse čase ostati
tudi stvar Habsburga. Hrvati in
vsi južni Slovani zaklinja vas si-,
rota naša Istra, zaklinjata vas
duh Dobrile in Mandiča, vvstanite
Zaklinja vas ta narod, ki je kri
vaše krvi, ki je kost vaše kostij
da ga ne pustite, da kakor izrael¬
ski narod, obesivši harfe ob pe¬
čine, pretaka solze ob jadranski
obali in mesi z grenko čemeriko,
marveč pojdite navdušeno v sve¬
ti boj! Bodimo maščevalci, spom¬
nimo se naše deee, spomnimo se
naše majke celokupne Hrvatske,'
kateri bi istekle oči od prevelike
in neutolažljive žalosti in zakr¬
nimo se z besedami preroka Je¬
remije : !

Usahne naj mi se desnica in je¬
zik naj se prilepi na nebo mojih
ust, ako pozabim tebe, o mati, o
narod moj!

U boj! TJ Boj! '

Slovenci se pridružimo iz dna
srcca bratskemu klicu. Ves hr-
vatsko-sl o venski narod je danes
kakor en mož in kliče: U boj! U
boj! za našo staro pravdo!

ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI POŠI-
LJATVAH DENARJA,

Cene so sledeče:

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

80

85

90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

Kron .$

•85

1.65

2.40
3.20
3.90
475
5.50
630
7.06
7.76
8.60

9.40
10.15
10.85
11.70

12.50
13.25
14.05
1560

31.00

46.50
62 U0

77.50

93.00

108.50
124.00

139.50

ŠESTI MORATORIJ V
AVSTRIJI.

Zadnja moratorijska naredba
je določala, da se zasebno prav¬
ne obveznosti, ki so nastale pred
L avgustom 1914 in dospele v
planilo po 31. januarju 1915, ne
dovoli nobenega odloga v plačilu.
Plačati je bilo te vrsti obveznosti
ob dogovorjenem času. Naredba
je tedaj določila samo, kdaj in
kako je treba plačati take pred
1. avgustom 1914 nastale obvez¬
nosti, ki so zapadle v plačilo v lan¬
skih mesecih novembru in letoš¬
njem januarju. Nova šesta mora¬
torijska naredba se ozira samo na
obveznosti ki so zapadle v plači¬
lo v ravnokar navedenih mesecih.

Peta. naredba je določala, da
je treba drugo polovico novem-i
berskih zapadlosti plačati do kon¬
ca maja t. 1. Poklicane gospodars¬
ke in trgovske korporacije pa so
dognale, da se je v zadnjih, mese¬
cih več plačevalo, kakor pa je silil
zakon. Gospodarsko življenje se
je tako prilagodilo vojnim razml
eram. kakor tega ob začetku voj¬
ne nihče niti slutiti ni mogel. Ti
krogi so izrazili željo, da se mo¬
ratorij čimprej konča in odpravi

Sesti moratorij reši vprašanje
odloznpga plačila, Aakole:

v  1 ; meseca  -l uni 3a je treba pla¬
čati tretjo četrtino novemberskih
m prvo polovico decemibenskih
zapadlosti- •

2. meseca julija zadnjo čeri-ti
no novemberskih drmm - *-
ideeembCrskTb zapadlosti! mm °°

•>. meseca avgusta t.
čati v letošnjem j anusi ' ° & p * a ‘
obveznosti, ki . 1ai ‘ ,,ai  JUzapadhl
kovnjakov dos‘i S ?, d ' bl s
a»e v preišniih , ' ,se k ak.

P 1  ejmph mesecih,
čan zakoniti TdW ' A kon '

posebnih razmer v  ha “ a  ^-ed

položaju in tedaj ne nto^plj

str 0 -
or

1000  . 153.50

2000 . 307.00

3000 .!. 460.50

4000 .   €14.00

5000 . 767.50

6000 . 921.00

7000 . 1074.50

8000 . 122800

9000    1*1,80

1000O . 1525.00

Ker ne vemo, koliko časa bodo t»
niake cene ostale, opozarjamo rojak*,
da se sedaj poslužijo te izredno ugod*
ne prilike.

Povejte o tem tudi svojim znancem.

First-Second National Bank
of Pittsburgh, Pa.

Corner Fifth Ave. A Wood Str«*t,

Pittsburgh, Pa.

bo pa sodnik še vedno dovolil od¬
log plačila in sicer za celi ali del¬
ni znesek tudi notri do 31. dece¬
mbra 1915 Taki sodni odlogi bo¬
do posebno na mestu pri izvozni
industriji in onih podjetjih, ki
žive od tujskega prometa. Te vr¬
ste dolžnikm bo sodnik lahko do¬
volil odlog plačila celo za obvet
nosti. ki so izvzete iz moratorij*;
n - P r - najemščina, mezda, obresti
in anuitete vknjiželnih dolgov. Tn¬
di za te vrste obveze se ho dalo
dobiti odloga zaenkrat do 31. d e ‘
cembra 1915, po potrebi niovdo
še za dalj časa.

Druga določila so skoro bistve¬
no ista kakor zadnjič. Za Galicijo
in Bukovino so vsa plačila odlo -
žena >za nadaljnje 4 mesece, /c.'

GLAS SVOBODE* TOŽEN.

v  ‘Narodnem Vestniku" či»;

j* 10  • Češki socijalnodemokratirid

llst  Spravedelnost' ‘ poroča T
s Joji številki z dne 14. julija, &
sta gg,  Filip Godina in Josip Ž*
J^nik iz Chicago Dl., vložila P*
tamošnji okrožni sodniji
P r oti Mr. in Mrs. Martin Ko^ 1
astnikom i n  izdajatelje® ^
. las  svobode *. Mr .Jos Zavr¬
nik urednik, Mr. Filip Godin® P*
upravnik ‘ * Glasila’ Godina lC
Zavrtnik trdita, da je Glas 5®
T°l e 8 ’ J u nija priobčil P 05 ^

■ • Faletiča na glavni urad S-,

• Jednote. To ”Poslano“ P a  K
uje baje ravnanje in delo^®.
avrtnika in Godine na nač*® 1  . j
čutita oba škodovana na
časti: vsak zahteva $ 5.000  odš*
!!i ne _ Tožitelje zastopa odv*®^
w - Truc.