Sveti križ, božji križ . . .
.Sveti krlž, božji krii,                                  Močan že piš
naša pomočt                                             oblake razgnaf Je,
Kako mrmra                                              kot detece v zlbkl
v oblaklh neba                                          se dan nasmejal Je.
nevihte noč ...                                       In kaplje s cvetic
Dreves vrhovi                                           otreset je,
stokajo,                                                      v čaše jim blsere solncne
v lini zvonovl                                            potresel je.
se jokajo —                                               In zažgolele,
sveti krlž, naš paradižl                            k solncu so ptičke zletele,
V oblakih blč ognjen, glej,                      k solncu t]a gor,
blisk se zvfja —                                        ki tako Ijub6
ognjene konjce naprej                             gleda na zemtj6.
podi  Elijal                                                 Ml razveseljenl
Sveti krlž, naš paradlž,                            v polje Iz hiš —
čuj nas, Marijal                                        Siava ti, sveti križl
__________                                         9