URN_NBN_SI_DOC-9WGTQP3Y

L A T IN S K O -AM KM [C K A k N 11- ZK V N O S T U J U r.O S L A V IJ I. 1,A L IT E R A T U M A L A T IN O A M E R I- C A N A EN Y U G O S L A V IA . B ib lio ­ g ra fija B ih lio g ra fia . Sastavio — C o m pilad a po r Slobodan K o m a d i­ nu'. Beograd. Savo/, k n již e v n ik a Jugoslavije i K o m isija za k u ltu rn e veze sa inostranst vom. I % \ — 14-5 str. 8". Z. latinsko am eriškim svetom smo Jugoslovani im eli \ novejši zgodo­ v in i sorazm erno do kaj stikov, če upoštevam o našo znatno ekonom ­ sko em igracijo , ki je odhajala v času hudih gospodarskih k riz v stari A vstro-og rski za kruhom ne samo v države Severne, temveč tu d i v dežele Južne A m e rike : v A r­ gentino. B ra z ilijo in drugam . Poleg tega se je v času fašističnega na­ cionalnega in gospodarskega p r i­ tiska v Slovenskem p rim o rju iz­ selilo zlasti ve liko p rim o rs k ih Slo­ vencev. predvsem v A rgentino. Ce so nam s tem vsaj v neki m eri bile znane ekonom ske razmere v teh de­ želah. pa nismo dobro poznali n ji­ hove k u ltu re in seveda tu d i ne k n ji­ ževnosti. V e liko večino naših izse­ ljencev so nam reč p reds ta \ Ij u Ii de­ lavci in o b rtn ik i, ki v svojem trdem bo ju za obstanek niso m ogli po­ sredovati k u ltu rn ih do brin novega sveta stari do m ovini. Začetke po­ znavanja ju žno am eriških k n již e v ­ nosti m orem o iska ti p ri nas Sloven­ cih v letih neposredno po p rv i sve­ tovni vo jn i in še ti pravzaprav n i­ m ajo nobene zveze s p rizad evan ji naše em igracije. T ako naletim o na prve fe ljto n e iz južnoam eriške k n ji­ ževnosti v lju b lja n s k ih d n evn ikih Slovencu in Slovenskem narodu leta 1920 in 1921, ko so tam izšli v prevodu p rv i o d lo m ki iz čilenske. gvatem alske in m ehiške lite rature . Vsi ti prevodi so b ili delo P. V. Breznika, ki se jih je vsekakor lo til b o lj iz lite ra rn e kuriozn osti kako r pa z namero, da bi pokazal svet in ž ivlje n je , v katerem so žive li naši izseljenci v d a ljn i Južni A m e riki. Ze leta 1924- pa je A n to n D ebeljak v Ljub lja nske m zvonil o p r ilik i 100-letniee južnoam eriške po litičn e svobode o b ja v il obsežno razpravo / naslovom Iz hispano-am eriških književn osti. V ra zp ravi, k i jo je ilu s trira l s posam eznim i pesniškim i in p ro zn im i prevodi, nam je pred­ stavil v pregledni o b lik i lite ra tu re n južno am eriških dežel: A rgentine, B o livije . (Tila, K olum b ije . K ostarike, Kube. K kvad orja. G vatem ale. M ehi­ ke. N ikaragve, Peruja. San D o m in­ ga. San S alvadorja. U ru gva ja. Ve­ nezuele iu še španske pisatelje s K i- lip in o v . K lju b temu. da je pisec s svo jim i lite ra rn o k ritič n im i iz v a ja ­ n ji dal m ika vn o pobudo našim pre- vajavcem . pa večja, sam ostojna de­ la i/. teh knjiže vn o sti p ri nas niso izšla ves čas do osvoboditve. D ru ­ gačna je b ila stvar p ri S rbih iu zlasti H rv a tih , p ri ka te rih je b ila tu d i e m igracija v južnoam eriške dežele znatno starejšega datum a k a k o r p ri nas in so v omenjenem obdobju že im eli nekaj zna čiln ih del južnoam eriških pisateljev v svojem prevodu. Zveze z la tin sko a m e riškim i deže­ lam i pa so se poglobile posebno po d ru g i svetovni vo jn i, ko je nova Jugoslavija navezala neposredne in vse tesnejše stike z večino izmed n jih . s čim er so se seveda začeli m no žiti tu d i prevodi iz n jih o v ih za n im ivih lite ra tu r k a k o r tudi dela. ki popisujejo ž iv lje n je v n jih in to pri vseli jugoslovanskih narodih. Prav temu gra divu je posvečena g o rnja b ib lio g ra fija , ki zajem a v bistvu vse, k a r se je p ri posamez­ nih jugoslovanskih narodih pre­ vedlo iz ju žn o a m e riških k n jiže vn o ­ sti a li se pisalo o n jih o v ih deželah in je izšlo v o b lik i k n jig e a li an to­ logije. A v to r popisa je Slobodan Kom adinu', v iš ji b ib lio te k a r Jugo­ slovanskega bibliografskega in š ti­ tu ta v Beogradu.