Mowtekj& glasilo delavskega sveta LETO n. * 1961 * ŠT. 10-11 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1961 Letnik II. Št. 10-11 (14) Oktober - November Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 700 izvodov VSEBINA: i • Iz zasedanj samoupravnih organov Dosežena proizvodnja in primerjava proizvodnosti 9 mesecev v letu 1961 z 1960. letom Sejem mode 1961 O produktivnosti dela Novomeški tekstilci med vojno Nekaj navodil iz zakona o zdravstvenem zavarovani Izlet v Varaždin Prve delavske športne igre Novega mesta Športne igre med oddelki Personalne vesti IZ ZASEDANJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na 4. seji upravnega odbora našega podjetja dne ll/lo-1961 so najprej trgovski zastopniki poročali o svojem delu, za-pažanjih na tržišču, o zagrebškem velesejmu in beograjskem sejmu mode. Trgovski zastopniki menijo, da naj v bodoče sodelujemo samo na enem sejmu. Beograjski sejem mode je bil neposredno za zagrebškim velesejmom. Pred tem so trgovski zastopnik:, že obiskali trgovce, tako da so le ti na beograjskem sejmu mode le gledali in delno dopolnjevali naročila. Prodaja blaga pa je tu di otežkočena, ker imajo trgovine že velike zaloge blaga. T'" bi proizvajali res tako blago, ki je na tržišču iskano, su trgovski zastopniki predlagali, da naj pri izbiranju desenov sodelujejo ‘tudi trgovci. Člani upravnega odbora so na podlagi predlogov trgovskih zastopnikov sprejeli ustrezne sklepe. Nato so člani upravnega odbora razpravljali o nadal-njem razvoju našega podjetja. Tu se je pojavila alternativam Ali naj se Novoteks razvija kot tovarna, ki izdeluje čisto volnene tkanine, ali kot tovarna, ki naj bi izdelovala tkanine iz mešanic s polsintetičnimi vlakni«, Razvoj volnarske industrije je v sintetiki, ker je čista volna nredr.b:ccno vlakno. V našem podjetju nimamo primerne strojne opreme za to vrsfr ^ ciz-vodnje. Po daljšem razgovoru je bil sprejet sklep, da še r--* prej izdelujemo loo i° česane tkanine. Nato so člani upravnega odbora razpravljali o predlogih pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Na predlog obratovodje tkalnice je upravni odbor po daljšem razgovoru sklenil, da v oddelku tkalnice komisija po novno naredi izračun vseh artiklov, ki so sedaj v proizvodnji. Tako izračunan cenik se mora vnesti v pravilnik o delitvi ejcb' ga dohodka. Upravni odbor je sklenil predložiti predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka in predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z nekaterimi popravki v potrditev delavskemu svetu. Nato je upravni odbor sklenil predlagati de.lav v emu svetu, da odobri prodajo tovornega avtomobila TAM in osebnega avtomobila Volksv/agen, za potrebe nabavne službe pa kupu Kombi. Na kraju je upravni odbor rešil še nekaj prošenj za denarno pomoč. Na svoji 5. seji so člani upravnega odbora re^p ovij a-li o pravilih podjetja. Po daljšem razgovoru je ur.vni cdb_ sklenil, da z manjšimi popravki potrdi Pravilo ujetja in jih predlaga delavskemu svetu v potrdi Lev. Prav tako je upravni odbor Sprejel poslovnik za delo upravnega odbora. -2- Po razpravi o situaciji v zvezi z nabavo strojev so se elani upravnega odbora zedinili, da z dovoljeno kvoto za nabavo strojev na zunanjem tržišču kupimo barvalni aparat, s kreditom, najetim pri Jugoslovanski banki, pa kupimo še ostale najpotrebnejše stroje. Gradnja nove hale poteka v redu, uredili bomo še cesto do nje, Ker bomo večino denarnih sredstev porabili za nabavo strojev pa bomo z gradnjo prizidka še počakali. Na koncu seje je upravni odbor rešil še nekaj prošenj . v zvezi z dopusti, povrnitvami šolnin na rasnih šolah in denarnimi podporami. Sveti enot so na svojih zasedanjih razpravljali predvsem o predlogu Pravilnika o delitvi čistega dohodka in o predlogu Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Člani svetov so o predlogih pravilnikov živahno razpravljali in dajali pripombe k posameznim členom.. Na zasedanju sveta enote so uprava in zunanji obrati sklenili, da naj komisija za izdelavo predloga pravilnikov prouči predlog, da se v pravilniku predvidijo posebna določila za tiste zaposlene delavce v podjetju, ki so pri delu zboleli ter so morali biti zaradi bolezni premeščeni na manj plačana delovna mesta. Komisija naj da ustrezni predlog delavskemu svetu. Iz tega predloga se vidi skrb za delavca, ki zaradi bolezni ne more več delati na svojem delovnem mestu in je zaradi tega premeščen na drugo delovno mesto, ki ne zahteva toliko delovnih naporov, vendar so za to tudi njegovi osebni dohodki manj ši. Člani svetov enot so dali na predlog pravilnikov še nekaj drugih pripomb. 0 vseh pripombah in predlogih svetov pa bo razpravljal delavski svet na svojem zasedanju. Sveti enot so dokončno sprejeli tudi pravilnike o kvaliteti proizvodov. Na 4. seji delavskega sveta dne 26. oktobra 1961 so člani delavskega sveta razpravljali o predlogu Pravilnika o delitvi čistega dohodka in predlogu Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Delavski sveti gospodarskih organizacij prvič sami sprejemajo in potrjujejo delitev dohodka. S tem nam je družba dala veliko zaupanje in istočasno odgovornost, da sprejemamo pravilnik v takih ekonomskih osnovah, ki bodo pravilne za podjetje in za družbo. Zato smo z vso resnostjo pripravljali oba pravilnika od komisije za izdelavo predloga, preko svetov ekonomskih enot, upravnega odbora do delavskega sveta. Tudi sindikalna in partijska organizacija so na svojih sejah razpravljali o pravilnikih. Vsak posameznik pa je pravočasno prejel po en izvod pravilnika, tako da se je lahko pripravil na razpravo. Člani delavskega sveta so tako lahko obravnavali res tehtna mnenja in predloge. Na prvem mestu lahko tudi omenimo mnenje članov partijske organizacije, naj se zmanjša razmerje med najvišje in-najnižje ocenjenim delovnim mestom in sicer tako, da se zvišajo najnižje postavke. Komisija je v predlogu Pravilnika upoštevala mnenje članov ZK in popravila razmerje na 1 ; 5,67, prejšnje razmerje pa je bilo 1 : 6,2, Svet enote uprave in zunanjih obratov je bil mnenja, da niso■pravilna razmerja med delovnimi mesti remont strojev pomožni - strojni ključavničar in-vzdrževanje strojev pomožno - električar. Svet je tudi predlagal, da se pri dodatku na stalnost upošteva tudi nekvalificirane delavce in pomožne uslužbence. Komisija je obe pripombi u-poštevala in vnesla v predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Svet enote apretura je predlagal, da se popravi 17» člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov tako, da bo svet enote lahko ustanavljal delovna mesta ali jih ukinjal. Komisija je predlog vnesla v pravilnik. Komisija je po pooblastilu uprav nega odbora ponovno ocenila delovno mesto varnostnega tehnika in oceno zvišala na 155 točk. Prav tako je popravila tudi oceno delovnega mesta vzdrževanje strojev v apreturi na 14o točk. Po daljši razpravi o obeh pravilnikih in spremembah v zvezi z njima je delavski svet potrdil pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Na predlog vodje enote predilnice česane preje je delavski svet sklenil, da kupimo za obrat II. brusilni aparat, električni bojler za menzo in industrijski sesalec za prah. Dvokolo pa bomo kupili samo v primeru, če je vskladiščeno dvokolo neuporabno. Na predlog upravnega odbora je nato delavski svet skle nils 1) da prodamo tovorni avto TAM in osebni avto Volksvvagen za ceno, ki jo določi strokovna komisija; 2) da kupimo avto Kombi; „ 3) da upravni odbor podjetja določi način uporabe Kombija; 4) da avto Kombi plačamo z izkupičkom za prodana avtomobila in iz amortizacije. Delavski svet je pooblastil upravni odbor podjetja, da reši prošnjo nekaterih naših delavcev - graditeljev lastnih-stanovanjskih hiš za znižano ceno za prevoz gradbenega materiala s tovornim avtomobilom. Na koncu je delavski svet še rešil prošnjo Društva prijateljev mladine v Metliki za denarno pomoč pri ureditvi otroškega vrtca. Z ozirom na to, da imamo tudi v našem obratu v Metliki zaposlenih veliko mater, ki nimajo komu zaupati varp~ tvo otrok, je delavski svet dodelil društvu prijateljev mladine v Metliki l,ooo.ooo dinarjev. DOSEŽENA PROIZVODNJA IN PRIMERJAVA PROIZVODNOSTI 9 MESECEV V LETU 1961 Z 1960. LETOM Pregled proizvodnje za devet mesecev v letu 1961 po posameznih oddelkih oziroma ekonomskih enotah nam pokaže na-, slednje rezultate. Ekonomska enota predilnica mikane preje je imela za obdobje devetih mesecev planiranih 17o.721 kg preje, izdelanih pa je bilo 181.168 kg na bazni številki Nm 9. Plan je bil tako dosežen z lo6.12$. Izdelovali so prejo v povprečju Nm io,o4. Proizvodnost se je v tem oddelku zvišala v primeri-z letom 196o za 5,8 Izražena je s predeni na efektivno uro. To se pravi, da je interes vsake posamezne enote, da pregleda vse možnosti, da za doseženo proizvodnjo porabi čim manj ur. Z drugimi besedami povedano, da ima samo potrebno delovno silo in s tem tudi manjšo režijo, ker ga sicer odvišna samo bremeni. V 196o. letu je imela predilnica mikane preje v povprečju devetih mesecev proizvodnost 23,22 preden na 1 efektivno uro. V letu 1961 pa v istem obdobju 24,56 preden na 1 efektivno uro. V predilnici precej vpliva na količino proizvodnje to, kakšno številko preje izdelujejo v pretežni večini skozi ves mesec. Zato ne bi bilo realno, ko bi računali proizvodnost izdelanih kg na 1 efektivno uro. Ekonomska enota predilnica česane preje v Metliki je imela za devet mesecev predvidenih 369.737 kg proizvodnje. Izdelanih pa je bilo 417.45o kg ali 112,9o V povprečju so iz- delovali prejo številke 33,77 Nm. Od skupne proizvodnje je bilo v tem razdobju prodane 2o7.353 kg triko preje in 54.231 kg tkalske preje v skupni vrednosti 999,653.786 din. Proizvodnost se je v primeri z letom 1960 dvignila povprečno za 8,7 V preteklem letu je bilo proizvedenih 30,85 preden na 1 efektivno uro, v letu 1961 pa 33,53 preden na uro. Ekonomska enota tkalnica je svoj operativni plan dosegla s 1o3,96 fo. Od planiranih 743*151.ooo votkov je izdelala 772,552.ooo votkov, 'to je 225.839 m surovih .česanih tkanin in 197.820 m mikanih tkanin. V tem-razdobju je bilo porabljenih 52.740 kg mikane preje s 3 >79 7° odpadka in 126.658 kg česane preje z 1,65 7° odpadka. V letu 196o je bilo proizvedeno 2,359.000 votkov na 1 efektivno uro, v letu 1961 pa 2,499.000 votkov na efektivno uro. Indeks proizvodnosti torej znaša lo5>9 7°* V apreturi je bilo dokončno izdelanih 547.293 m2 tkanin, predvidenih pa je bilo 594.52o m2. Ppan je bil dosežen samo z 92,o5 7°, na kar močno vpliva menjava asortimana tkanin. Večjo količino tkanin dajejo mikani artikli, ker imajo hitrejši in lažji postopek preko vseh faz dela kot česani artikli. Pri česanih artiklih pa je nastopil tudi znaten zastoj zaradi preje ki so jo uporabljali na ženskih artiklih in ki je bila v reklamaciji ter je v prvih mesecih tudi zmanjšala proizvodnjo. Finančni plan je bil dosežen z lo8*91 7° in sicer je bilo izdelanih tkanin za 1.521,661*495 din. V kvaliteti je bil najvidnejši padec v mesecu juniju pri česanih tkaninah, ker je bilo 16,65 7° druge kvalitete, 6,32 7° tretje in 77,o3 7° prve kvalitete t kar je V pretežni večini tudi posledica slabo kvalitetnega blaga, izdelanega iz reklamirane preje. V povprečju vseh 9 mese cev pa je kvaliteta naslednja: Mikane tkanine: I. kvaliteta 95,69 7> II. kvaliteta 2,51 7° III* kvaliteta 1,80 7° Česane tkanine: I. kvaliteta 88,75 i* II. kvaliteta 5,56 7° III. kvaliteta 5,69 7° V letu 1960 je bila v oddelku apretura izdelanega 3 ,o9 m blaga na 1 efektivno uro , v letu 1961 pa 3,13 m na 1 efektivno uro. Indeks proizvodnosti je torej lol,3 7°* Kakšna je naša proizvodnost v primerjavi z ostalimi volnarskimi podjetji, se vidi do neke mere tudi iz analiz, ki jih vrši "Zavod za unapredjenje tekstilne industrije" v Beogradu. Ta zavod zbira podatke od vseh večjih volnarskih tovarn iz cele Jugoslavije in sicer od 27 predilnic mikane preje, 11 predilnic česane preje in 25 volnarskih tkalnic. Vsi podatki morajo biti zajeti po njihovih predpisanih navodilih. Proizvodnja je preračunana za vsa podjetja s koeficijentom na enotno bazno številko. Porabljene ure oddelka pa se vzamejo vedno samo od zaposlenih, ki so direktno vezani na proizvodnjo. Upoštevajo se samo pogonsko sposobna vretena in stroji določenega -6- meseca. Podjetja, v katerih proizvajajo tudi vigogne preje ali vigogne tkanine, teh ne smejo upoštevati. Seveda so bili tudi primeri, da nekatera podjetja niso upoštevala vseh teh predpisov in je prišlo tako do nerealnih primerjav med podjetji, kar je zavod v svojem vsako mesečnem izdanem biltenu tudi sprati navajal in opozarjal. Prav gotovo je, da je težko izdelati natančne analize in primerjave, ker ' . vsaka tovarna dela v raz- ličnih pogojih,proizvodnja pa v veliki meri zavisi od strojnega parka. Na koncu leta 196o je zavod izdal tudi bilten na podlagi povprečja celega leta. V tem povprečju smo zasedli naslednj mesta: predilnica mikane preje 2. mesto, v republiškem in zveznem merilu, predilnica česane preje in tkalnica v republiškem merilu 4. mesto, v zveznem merilu pa 9. mesto. Ti rezultati seveda med meseci nihajo, zato v ilustracijo navajam še rezultate meseca junija 1961.leta. Predilnica mikane preje je dosegla 1. mesto v republiškem in zveznem merilu. Predilnica česane preje 2. mesto, tkalnica pa 4. mesto v republiškem in 9. mesto v zveznem merilu. Čeprav zaradi neskladnosti podjetij primerjave niso mogoče povsem objektivne, se kljub temu kaže, da podjetja z visokim procentom zastoja ne dosežejo dobrih rezultatov. Jerneja Čampa SEJEM MODE 1961 Letošnji "Sejem mode", ki je bil v Beogradu od 1. do 8. oktobra, je bil verjetno eden najboljših sejmov te vrste, kar smo jih doslej videli pri nas. Rastava je bila svojvrstna, način razstavljanja pa v popolnoma modernem stilu. Tu ni bilo paviljonov, predeljenih tako visoko, da ne bi obiskovalec slučajno videl preko dveh vrst. Razstavni prostori so bili grajeni v obliki polkrogel, visoki, zračni in svetli. Za dekoracijo so uporabili vse mogoče predmete, celo v muzeje so posegli po stare oklepe, sulice in podobno. Modeli ljudi so bili brez prave oblike, namesto glave je bila postavljena košara ali celo koruzni strok. No, pa to ni motilo, kajti tudi dela naših u-metnikov so najsodobnejša in so se kar lepo ujemala z dekoracijo. Mislim, da je bilo razstavljenih toliko artiklov, da so zadovoljili še tako izbirčen okus. Kar nam niso pokazala naša podjetja, so nam pokazali Italijani, Nemci in Avstrijci. Poleg teh so razstavljali še Grki, Poljaki in drugi. Po pravici lahko rečem, da smo v Jugoslaviji prišli na približno evropsko raven v tekstilu. Naši artikli ne zaostajajo za italijanskimi in ostalimi. Vzorci so lepi, manjka nam le sintetika in več efektov v nekaterih artiklih. Če gledamo nekatere italijanske kamgarne vidimo, da so sestavljeni tudi iz desetih barv in različnih številk preje. V primerjavi z nami, ki jih delamo le iz številke 36, je to velika razlika. In če sedaj, ko vemo, da imamo le eno številko preje, gledamo naše vzorce ,lahko relemo, da so lepi. Od naših desenov je dobil art. Titan diplomo. To je eden najlepših artiklov, ki so bili razstavljeni na sejmu, kajti zanj so se zanimali številni obiskovalci, celo direktor sejma je hotel odkupiti desen, ki je bil najlepši. Skoda, da nismo imeli razstavljenih desenov ostalih vzorcev, ki so tudi lepi. Ko si človek ogleda sejem vidi, da imajo pri vsakem podjetju nekaj lepega in uspelega.. To, da bi pa nekdo imel samo lepo, pa ni nikjer. Seveda je to tudi stvar okusa, saj vemo, da ima tisoč ljudi tisoč okusov. Poleg metričnega blaga je bila močno zastopana tudi konfekcija, ki se danes na tržišču vidno uveljavlja. Le-ta ni samo razstavljala ampak tudi prodajala in sprejemala naročila. Vsak večer od 2o. ure naprej je bila modna revij a,ki je trajala dobri dve uri. Razen domačih, so sodelovali na njej tudi tuji razstavij alci. Program je bil bogat, kroji kar uporabni . in boljši kot na letošnji ljubljanski reviji-. Kot vedno so prevladovali ženski modeli. Od moških je bilo le nekaj oblek in plaščev. Zelo so ugajali razni športni jopiči in plašči, izdelani iz mehkega usnja ali iz finega velvetona. Prav tako smo videli usnje in velveton v kombinaciji s pletenino (razni jopiči in puloverji). Zelo velik napredek je bilo videti pri pleteninah. Pokazali so nam vrsto pletenih kostumov in plaščev v modernih pastelnih barvah. Seveda so cene teh izdelkov precej visoke, zato si jih ne moremo vsi privoščiti. Za večerne zabave in svečanosti je bilo prikazanih tudi nekaj dekoltejev z različnimi izrezi ter kopalne obleke najrazličnejših krojev. Med odmori je poskrbel za zabavo priznani italijanski kvartet. Seveda smo tudi med revijo posUnšali prijetno glasbo, da gledalcem res ni bilo dolgočasno. _8_ Ko si človek ogleda sejem in revijo, vidi, da so doseženi v tekstilu veliki uspehi, seveda pa raste s tem tudi kon kurenca. Zato bomo morali delati le lepe artikle, kar pa zahte va veliko priprav in tudi komplicirano delo. Tega pa se ne sme mo bati, kajti le z veliko truda je uspeh zagotovljen. Janez Zupančič 0 PRODUKTIVNOSTI DELA Najvažnejša in najpomembnejša za zmago novega družbenega načina je produktivnost dela. Kapitalizem je ustvaril tako produktivnost dela, ki je bila neznana in nemogoča v fevdalizmu. Kapitalizem je lahko in tudi bo končno premagan s tem, da socializem ustvarja novo, večjo produktivnost dela, To je zelo težak in zelo dolg postopek, je pa že začet in to je naj-važne j še. Lenin-Velika iniciativa 1919 A. Bistvo produktivnosti dela Povečanje produktivnosti dela je prva naloga naše eko nomske politike. Povečati učinek živega dela na vsakem poedi-nem delovnem mestu je eden glavnih elementov borbe za večjo pro duktivnost in eden od nalog gospodarskih organizacij. Ni pa samo varstvo živega dela edina naloga, ampak se mora živo delo povezati s prejšnjim delom, ki je opredmeten v surovinah. Produktivnost živega dela se ne bo spremenila, če se bo štedilo samo pri surovinah, vse drugo pa bo ostalo nespremenjeno (isti asortiman, ista kvaliteta). Povečala pa se bo produktivnost družbenega dela, to pa je mnogo važnejše, ker je od družbene produktivnosti dela in samo od nje odvisen tempo ekonomskega razvoja dežele in nivo standarda njenih prebivalcev. B. Značaj produktivnosti dela za povečanje življen-skega standarda Najbrž ni treba posebej dokazovati, zakaj je življenjski standard v tako veliki meri odvisen od produktivnosti dela# Samo po sebi se razume, da bodo naši ljudje v teku prihodnjih desetih let kupovali več hrane, več tekstila oziroma vsega,kar v glavnem tvori življenski standard nekega naroda, samo tedaj, če bo vsak proizvajalec v isti periodi proizvedel več uporabnih vrednosti kot prejšnja leta. Lahko, pa tudi rečemo, da je nizki živijenski standard posledica slabe produktivnosti, oziroma,da je produktivnost dela zato tako nizka, ker ni življenski standard na potrebni višini. Iz tega začaranega kroga, v katerem nizki življenski standard zmanjšuje produktivnost dela, majhna produktivnost dela pa znižuje življenski standard, pridemo samo tako, če s planiranimi in energično izvedenimi akcijami postopoma dvigamo družbeno produktivnost dela v vseh vejah gospodarstva, v gospodinjstvu in administraciji. Če želimo, da bomo pravilno razumeli dosedanje gibanje življenskega standarda naših narodov, moramo pogledati, koliko dajo naši proizvajalci svoji družbi za eno delovno uro, za en delovni dan, za eno leto, to je kolikšna je njihova produktivnost dela. Vzemimo primer iz industrije bombaža in primerjajmo Jugoslavijo z Zahodno Evropo in ZLA. Produktivnost dela v predilnicah bombaža v Jugoslaviji, Zahodni Evropi in ZLA (1954-) Lržava Proizvedenih kg Na looo vreten na 1 del. uro ______pride delavcev Jugoslavija 2,34- 7,2o Zahodna Evropa 4,39 4,12 ZLA 7,61 2,36 Vidimo, da je v ZLA dvakrat večja produktivnost kot v Jugoslaviji. Seveda pa so ZLA dežela, ki ima najbrž najvišji povprečni življenski standard na svetu. Naša dežela je z zavestnimi napori naših narodov postala potencionalno bogata država. To, kar ji še v veliki meri manjka, je zmožnost, da te kapacitete, ki si jih je zgradila, bolje in učinkovitejše izkoristimo, ali z drugimi besedami, da še bolj povečamo produktivnost dela. C. Faktorji produktivnosti dela Jasno je, da lahko uspešno povečamo produktivnost dela samo tedaj, če poznamo faktorje, ki vplivajo nanjo. Teh faktorjev pa je zelo veliko. Za ilustracijo vzemimo dve tovarni, ki sta popolnoma enaki: projektirala jih je ista oseba, gradilo isto podjetje, imata enake stroje in proizvajata iste produkte. Vzemimo, da je tudi delovna sila enakih sposobnosti in poglejmo dve delovni mesti, kjer delata enako sposobna človeka. Razlika je samo ta, da eden od njiju dela v tovarni, ki je locirana sredi urbanistično dobro rešenega industrijskega naselja, lo- drugi pa v podjetju, ki je slabo locirano in daleč od naselja, kjer stanuje delavec. Zato slednji porabi veliko časa, da pride do delovnega mesta, in je tudi njegova produktivnost veliko slabšae Po Marxovi definiciji je za produktivnost dela vaznih pet grup činiteljev: 1) povprečna stopnja zmožnosti delavcev, 2) stopnja razvoja znanosti in njene tehnološke spremembe, 3) družbena organizacija procesa proizvodnje, 4) obseg sredstev za proizvodnjo, 5) prirodne okolnosti. Merjenje produktivnosti Ako želimo, da bomo merili uspešnost poslovanja, moramo pristopiti tudi k odgovarjajočim merilom. Vsako merjenje zahteva najprej: - definicijo karakteristik in kvalitet, ki jih merimo, - izbor standarda za definiranje karakteristike in kvalitete, - utrditev enote mere, - metode za primerjanje stvarnih karakteristik oziroma kvalitet v proizvodnji z izbranimi standardi. V proizvodnji nekega artikla je najboljši kriterij količina proizvodnje v odnosu na potrošene produktivne delovne ure. Kako povečati produktivnost brez investicijskega vlaganj a Produktivnost se poveča, če uvajamo novo opremo in rekonstrukcije, kar omogoča hitrejšo proizvodnjo. Za to pa so potrebna investicijska vlaganja. Je pa še druga možnost povečanja produktivnosti in to z izboljšavanjem organizacije dela brez nekih posebnih vlog , ali z intenzivnim vlaganjem delovne sile. V tovarni s precizno organizacijo je boljša perspektiva za delo in boljši pogoji za zaposleno osebje kot v podjetju brez dobre organizacije na bazi izčrpane delovne sile. Olajšati fizični napor delavcev in dati možnost in čas vodilnim za iskanje novih smernic - to je pot po kateri se lahko poveča produktivnost dela. /se nadaljuje/ Metka Hren V svojih člankih sem že omenil tovariše, ki so odšli v partizane, sedaj pa bom povedal še nekaj o delu za partizane v tovarni Povh, katerega ni bilo malo. Čeprav je bilo vse na karte, kar potrebuje človek za dnevno prehrano, smo se kljub temu odzvali klicu Osvobodilne fronte in zbirali v podjetju hrano za partizane, prav tako pa smo dajali tudi denarne prispevke od vsake plače. Delali smo z zavestjo, da se v gozdovih borijo tovariši prav iz naše sredine. Naše delo je bilo olajšano, ker je imela Partija v podjetju takšen vpliv, da ni bilo nikogar, ki bi ne verjel v njeno zmago, zato se tudi nam ni bilo treba bati kake izdaje. V tovarni nas je bilo zaposlenih kakih trideset in izmed teh ni šel nihče v sovražne vrste, kar je bila zasluga ravno komunistov. Doživeli pa smo tudi razburljiv dogodek ki se je srečno končal in povzročil obilo smeha. Kot vsi vemo je bila leta 1941 v Sloveniji ustanovljena Osvobodilna fronta. Ker pa je bila ta fronta okupatorju trn v peti, je bil njegov cilj, da polovi njene voditelje. Ko so si leta 1941 nemški in italijanski okupatorji razdelili našo domovino, so se tudi naši ljudje umikali na vse strani. Pred Nemci so bežali na italijansko stran, ker so pač čutili, da bo tu malo bolje. Ljudje, ki so pribežali v takratno Ljubljansko pokrajino, so si iskali dela vsak v svojem poklicu, kolikor ga je bilo pač možno dobiti. Ker je Povh tik pred okupacijo nabavil nekaj tkalskih strojev s predpripravo, so se pri teh strojih zaposlili večinoma ljudje, ki so se umaknili pred Nemci iz Štajerske in Gorenjske. Tako se je tu zaposlil tudi tkalski mojster Franc Kodrič. Ker so morali biti ljudje prijavljeni, kje stanujejo, so Italijani odkrili tudi ta priimek in hitro navalili v tovarno ter zahtevali od Povha, da mora pokazati, kje dela komunist Kidrič. Seveda jih je Povh debelo pogledal. Potem ko so mu razložili zakaj so prišli, jim je rekel, daumorajo Kidriča iskati v Kočevskem Rogu,ker dela pri njem Franc Kodrič, ne pa Boris Kidrič. Italijani so uvideli svojo zmoto in odšli z dolgim nosom iz tovarne. Ko nam je Povh nato povedal, kaj so iskali, je bilo veliko smeha. Kljub vsemu pa so klicali Kodriča na zaslišanje, ker so še vedno dvomili, a ko so pregledali njegove dokumente, so ga izpustili. Stane Zidanek NSKAJ NAVODIL IZ ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Zakon o pokojninskem zavarovanju S pokojninskim zavarovanjem, ki je del splošnega socialnega zavarovanja, je zagotovljena delovnim ljudem, ki so zavarovani po tem zakonu, pravica do osebne pokojnine, njihovim družinskim članom pa pravica do družinske pokojnine. Pravico do osebne pokojnine pridobi zavarovanec, ko prebije določen čas na delu in dopolni določeno starost. Osebna pokojnina zavarovanca je odvisna od velikosti njegovega delovnega prispevka in od dolžine opravljanja dela. Pravico do družinske pokojnine pridobijo določeni člani zavarovančeve družine po njegovi smrti. Družinska pokojnina je odvisna od osebne pokojnine zavarovanca, od števila zavarovanih oseb in od njihovega položaja v družini. Pravica do pokojnine ne more zastarati in je ni mogoče s pogodbo spremeniti, ne podedovati in ne prenesti na koga drugega. Nihče ne sme zmanjšati ali omejiti pravic, ki jih ima zavarovanec po zakonu. Pokojninsko zavarovanje izvajajo zavodi za socialno zavarovanje na podlagi in v mejah določb tega zakona. Zavarovanec uveljavlja svojo pravice v upravnem postopku, ki ga določa ta zakon; z njim je zavarovancu zajamčeno, da lahko popolnoma in pravočasno doseže pravico, ki mu gre po zakonu. Zavarovanci Za starost so zavarovanci zavarovani po določbah tega zakona; 1) osebe v delovnem razmerju v Jugoslaviji, ki delajo polni redni delovni čas ali vsaj polovico polnega delovnega časa ob pogojih, ki jih določa ta zakon; 2) ljudski poslanci, ki dobivajo stalno mesečno nagrado in odborniki ljudskih odborov s stalno funkcijo, ki dobivajo stalno mesečno nagrado za svoje delo; 3) izvoljene osebe, ki opravljajo stalno funkcijo za stalno plačo v družbenih in zadružnih organizacijah, v strokovnih združenjih in zbornicah, če je to njihov edini ali glavni poklic; 4) člani obrtnih (proizvajalnih, predelovalnih, uslužnostnih) zadrug; 5) člani ribiških zadrug morskega, rečnega in jezerskega ribištva, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic«, Družinski člani: Ob smrti zavarovanca so zavarovani po tem zakonu: 1) zavarovančev zakonec, 2) zavarovančevi otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni ter pastorki-pastorke); 3) zavarovančevi vniiki-vnukin je, bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal zato, ker so brez staršev, in otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživi j al; 4) zavarovančevi starši, očim in mačeha in posvojitelj, ki jih je zavarovanec preživljal. Družinski člani iz 3»točke prejšnjega odstavka so zavarovani ob enakih pogojih tudi, če imajo enega ali oba od staršev, ki sta popolnoma in trajno nezmožna za delo. Osebna pokojnina - pogoji za 'pokojnino 1) Osebna pokojnina lahko znaša toliko, kot znaša pokojninska osnova (polna pokojnina), ali pa dosega le določen odstotek te osnove (nepolna pokojnina). 2) Osebna pokojnina je lahko tudi višja od pokojninske osnove (povečana polna pokojnina), kadar tako določa ta zakon zaradi tega, ker je zavarovanec po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino delal še naprej. Pravico do polne pokojnine pridobi zavarovanec, ko dopolni 35 z,a pokojnino vštevnih let in 55 let starosti in zavarovanka, ko dopolni 30 za pokojnino vštevnih let in 50 let starosti, če ni s tem zakonom drugače določeno. Pravico do nepolne pokojnine pridobi, če ni s tem zakonom drugače določeno, zavarovanec, ko dopolni 65 let starosti in zavarovanka, ko dopolni 55 let starosti: 1) če ima zavarovanec 30 ali več za pokojnino vštevnih let, zavarovanka pa 25 ali več let; 2) če ima zavarovanec 25 ali več, toda manj kot 30 let, oziroma če ima zavarovanka 20 ali več, toda manj kot 25 za pokojnino vštevnih let, s pogojem, da ima v zadnjih petih letih delovne dobe vsako leto po 7 mesecev ali skupaj najmanj tri leta in pet mesecev; 3) če ima zavarovanec-zavarovanka 15 ali več za pokojnino vštev- nih let, toda manj kot je določeno v 2. točki tega člena, s pogojem, da ima v zadnjih petih letih delovne dobe vsako leto najmanj osem mesecev ali skupaj štiri leta in dva meseca . l/ Delovno dobo, ki jo mora imeti v zadnjih petih letih, mora zavarovandc, ki do dopolnjenega 65» leta starosti dopolni predpisano pokojninsko dobo, dopolniti v razdobju od dopolnjenega 6o. do dopolnjenega 65. leta, oziroma zavarovanka, ki do dopolnjenega 55. leta starosti dopolni predpisano pokojninsko dobo, v razdobju od dopolnjenega 50. do dopolnjenega 55. leta. 2/ Ce zavarovanec oziroma zavarovanka do dopolnjenega 65. oziroma do dopolnjenega 55. leta ne dopolni predpisane pokojninske dobe, ali če do tega časa ne dopolni delovne dobe, ki se zahteva za zadnjih pet let, se šteje razdobje petih let, v katerem mora imeti določeno delovno dobo, nazaj od tistega dneva, ko dopolni predpisano pokojninsko dobo, oziroma od tistega poznejšega dneva, ko preneha njegovo oziroma njeno delovno razmerje. Šteje se, da je pogoj določene delovne dobe v zadnjih petih letih izpolnjen tudi tedaj, ko je zavarovanec (zavarovanka) dopolnil v omenjenih določbah predpisano delovno dobo v obdobju, ki je daljša kot pet let, če v zadnjih petih letih pred upokojitvijo nekaj časa, ne glede na trajanje tega presledka, ni bil v delovnem razmerju, pa je ta čas: 1) zavarovanec dobival invalidnino ali oskrbnino po predpisih o invalidskem zavarovanju ali nepolno pokojnino, ki mu je bila odmerjena, preden je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do nepolne pokojnine; 2) zavarovanec bil prijavljen pri posredovalnici za delo, če se je po prenehanju delovnega razmerja prijavil posredovalnici v 30 dneh; 3) zavarovanka prekinila delovno razmerje zato, da je mogla streči svojemu otroku, staremu do 7 let ali starejšemu otroku, ki mu je bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna postrežba in pomoč. Pokojninska doba V pokojninsko dobo se šteje: 1) čas, ko je zavarovanec delal polni delovni čas v rednem delovnem razmerju (delovna doba), 2) čas, ko zavarovanec ni delal, in drug čas, ki mu je po tem zakonu priznan za pravico do osebne pokojnine ali za odmero osebne pokojnine (posebna doba). helovna dola V delovno dobo se šteje čas, ki ga je zavarovanec prebil: 1) v delovnem razmerju, v katerem je delal poln redni delovni čas, predpisan za dela, ki jih je opravljal, oziroma delovni čas, ki je po zveznih predpisih o delovnih razmerjih priznan za redni delovni čas; 2) v funkcijah za stalno mesečno nagrado kot ljudski poslanec ali v stalni funkciji za stalno mesečno nagrado kot odbornik ljudskega odbora v ljudski republiki Jugoslaviji; 3) v funkciji za stalno plačo kot izvoljena oseba v družbeni ali zadružni organizaciji, v strokovnem združenju ali zbornici, če je bil to njegov edini ali glavni poklic; 4) kot član obrtne (proizvajalne, predelovalne ali uslužnostne) zadruge; 5) na delu kot član ribiške zadruge morskega, rečnega ali jezerskega ribištva; 6) pri opravljanju samostojnega poklica ali kakšnega drugega poklica izven delovnega razmerja v ljudski republiki Jugoslaviji, za katerega je bil zavarovan za starost po predpisih o socialnem zavarovanju ali po posebni pogodbi; 7) na obveznem praktičnem delu po končanem šolanju v gospodarskih organizacijah ali zavodih, kjer je delal poln redni delovni čas, ne glede na to, ali je za to delo dobival plačo ali ne, Če je bil za ta čas plačan prispevek za pokojninsko zavarovanj e; 8) na prostovoljni praksi, kjer je delal poln redni delovni čas, ne glede na to, ali je za to delo dobival'plačo ali ne, če je bil za ta čas plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje. V delovno dobo se šteje tudi čas, ko je bil zavarovanec pod suspenzijo, če delovno razmerje ne preneha z njegovim odpustom iz službe; čas, ko je bil med trajanjem delovnega razmerja v preiskovalnem zaporu, pa se šteje v delovno dobo, če je bil kazenski postopek s pravnomočno sodbo ustavljen, če je bil zavarovanec oproščen obtožbe ali če je bila obtožba zoper njega zavrnjena. V delovno dpbo se šteje zavarovancem, kot da bi delali poln redni delovni čas, tudi čas: 1) ko so zavarovanci - delovni invalidi, vojaški, vojni in mirovni vojaški invalidi - delali skrajšan delovni čas, če je bil to tolikšen delovni čas, kot je po izvidu in presoji invaliđske komisije ustrezal njihovi delovni zmožnosti; 2) ko so zavarovanke delale skrajšan delovni čas, ker so dojile in negovale otroka, do česar so imele pravico po posebnih predpisih; 3) ko so zavarovanci delali skrajšan delovni čas med zdravljenjem po predpisih o zdravstvenem zavarovanju; 4) ko so zavarovanci delali skrajšan delovni čas od rednega, če jim je hilo dovoljeno tako delo zato, ker so obiskovali šolo ali tečaj. Mimi Seničar IZLET V VARAŽDIN Večkrat vidimo pred našo tovarno avtobus z izletniki, ki so prišli z namenom, da si ogledajo naše podjetje Tudi ne” delavski svet se je odločil, da si člani delavskega sveta in upravnega odbora ogledajo tekstilno tovarno "Varteks" v Varaždinu kot eno izmed največjih volnarskih tovarn. Določenega dne smo se ob 6. uri zjutraj zbrali pred hotelom "Metropol". Kmalu je prišel naročeni avtobus podjetja "Gorjanci". Iredsednik delavskega sveta Bojan Brovet je pre -gledal seznam in ugotovil, da ni nihče zaspal. V začetku vožnje smo zaskrbljeno gledali skozi okna in ugibali, kakšno bo vreme, Ko smo prišli na hrvatsko mejo smo že videli, da bomo imeli lep dan. V predmestju Zagreba je nekdo z zadnjih sedežev glasno vprašal; "luš, zamenjaš?". Vsi smo pozorno pogledali skozi okna avtobusa in videli majhne hišice. Puš pa je ponosno odgovoril; "To je pa res dobro, da vidimo še kak drug kraj, bomo vsaj vedeli, kako je v Bršljinu lepo." Cesta je zginjala za nami. Predsednik nas je opozoril;"Še dobre pol ure in že bomo v Varaždinu." Vsi smo tedaj ugotovili, da smo lačni in kmalu je v avtobusu, zadišalo po najrazličnejših dobrotah. Komaj smo se obrisali okoli ust, že smo bili pred "Varteks-ovo" tovarno. Ogled je trajal dobre tri ure. Z nami so bili zelo ljubeznivi in nam razkazali vse prostore, na koncu pa so nas še pogostili v svoji menzi s sendviči. Po odhodu iz tovarne smo si ogledali tudi varaždinsko pokopališče, ki je eno izmed najlepših v državi. V Varaždinu smo imeli tudi kosilo, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Predsednik nas je obvestil, da je odhod ob 1'5. uri in da se bomo vračali preko Ptuja ter si ogledali tudi Rogaško Slatino. Med potjo smo se ustavili tudi na gradu "Bori" nad Ptujem, ki je prav lepa izletniška točka. Grad "Bori" stoji na robu Haloz ob reki Dravi. Znano je, da so ga Turki na svojem zadnjem roparskem pohodu zažgali, zato je ohranjena le tretina prvotnega gradu. Po ustnem izročilu je imel graščak izkopan tri kilometre dolg rov pod Dravo do gradu, ki stoji na drugi strani reke. V času narodno osvobodilne borbe so imeli Nemci v njem koncentracijsko taborišče. Danes je grad preurejen v letovišče in ima veliko tujskih sob, pred gradom pa urejajo zunanji plavalni bazen. Pot do Rogaške Slatine smo si krajšali s petjem. Tja smo prišli še skoraj v mraku. Jože Šuštar se nam je ponudil za vodiča, ker je bil pred leti tu na zdravljenju. Prijazno nam je razkazal, kar se je dalo videti pri luči. Iz Rogaške Slatine nismo odšli točno ob dogovorjeni uri. V avtobusu je bil montiran zvočnik in to so izrabili naši neznani talenti. Stane Zidanek, Jože Rolih in Jože Šuštar so nam krajšali pot od Rogaške do Novega mesta s solo petjem, pripovedovanjem raznih smešnic in podobnim. V Novo mesto smo prišli pravočasno, tako da so člani delavskega sveta iz Metlike lahko pravočasno prišli na vlak. Z izletom smo bili vsi zadovoljni. Predvsem zato, ker smo imeli priliko, da smo sl ogledali tovarno iste stroke, le da je vse v večjem obsegu. Vsak si je najbolj ogledal tiste vrste strojev, ki na njih dela in si z delavcem ustno izmenjal delovne izkušnje. Take strokovne ekskurzije niso udeležencem le v razvedrilo, temveč si z njimi tudi širijo obzorje na svojem delovnem področju. Slava Jakše PRVE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVEGA MESTA Prve delavske športne igre Novega mesta so končane. Skupni vrstni red prvih štirih sindikalnih podružnic je naslednji: 1. Pionir 868 točk 2. Novoteks 765 " 3. KGP 660 " 4. ON Z 648 " It V posameznih panogah pa smo dosegli še naslednje rezultate s v balinanju smo v finalu premagali Poštarja s 13:7 in izgubili z ONZ II z rezultatom 6;13. Zasedli smo tretje mesto za ONZ II in ONZ I. % V streljanju smo pri moških zasedli osmo mesto s 446 krogi* Ženske pa niso nastopile in smo tako izgubili precej točk, ki so bile važne za skupno uvrstitev. V šahu smo že takoj v začetku naleteli na premočnega nasprotnika Prosveto in izgubili s 4:0. Tako smo se uvrstili na dvajseto mesto. • V kegljanju smo pri moških zasedli trinajsto mesto, pri ženskah pa drugo. Naši kegljači so podrli 357 kegljev, kegljačice pa 137. V vlečenju vrvi smo zasedli odlično drugo mesto. Izgubili smo samo z ONZ. V lahki atletiki smo pri moških zasedli tretje mesto s 4551 točkami, pri ženskah pa četrto mesto s 1332 točkami. Naši atleti so v posameznih disciplinah dosegli naslednje rezultate: Moški s met krogljes Resnik Pate lo, 6o 9,66 Skok v daljino: •Resnik Aš 5 ,o9 4,56 Skok v višino: As Cavlovič l,5o 1,35 Tek 1000 m: Franko Kostrevc 3: lo , 2 3: 12,2 Tek loo m: Turk Novak 13,o 13,3 Zenske: Skok v višino: Kastelic l,o5 Tek 60 m Vrček Rožnik lo, 1 lo ,2 Štafeta 4 x loo m: Vrček, Rožnik, Novak, Progar 68,6 Uvrstitev na drugo mesto v skupni uvrstitvi je za našo sindikalno podružnico uspeh, z večjo disciplino posamezni! tekmovalcev in tekmovalk pa bi lahko osvojili tudi prvo mesto. Se več pa je vredno to, da so tekmovanja v okviru prvih delavskih športnih igrah vzbudila zanimanje pri naših delavcih, saj so z velikim zanimanjem spremljali potek tekmovanj v kolikor niso pri tekmovanjih sodelovali tudi sami. S,M. športne igre med oddelki Po velikem zanimanju, ki so ga naši delavci pokazali za prve delavske športne igre v Novem mestu, je upravni odbor sindikalne podružnice sklenil prirediti med oddelki športno tekmovanje v kegljanju, balinanju, streljanju, šahu, vlečenju vrvi, lahki atletiki, teku v vreči in kolesarjenju (polževo tekmovanj e)„ V kegljanju je zmagala predilnica Metlika (165 podrtih kegljev) pred zunanjimi obrati (145 kegljev), apreturo (139 kegljev), tkalnico (138 kegljev), upravo (127 kegljev) in predilnico Novo mesto (llo kegljev). V streljanju je bila najboljša predilnica Novo mesto. Posamezne ekipe so dosegle naslednje število krogov: predilnica Novo mesto lo5 krogov, predilnica Metlika 92 krogov, zunanji obrati 87 krogov, apretura 73 krogov, tkalnica 72 krogov in uprava 6o krogov. Najboljši posamezniki so bili: Antbn Kafrle 39 krogov, Prane Franko 37 krogov, Ivan Pate 37 krogov, Jože Kafrle 36 krogov, Bojan Brovet 35 krogov. V šahu je zmagala uprava, ki je v finalu premagala zunanje obrate z 2:0, s tkalnico pa je igrala neodločeno 1:1. Z zmago na prvi deski je uprava po propozicijah dobila dvoboj. Jretje mesto so zasedli zunanji obrati, četrto predilnica Novo mesto, peto predilnica Metlika in šesto apretura. V teku v vreči je bila najhitrejša ekipa uprave. Drugo in tretje mesto si delita ekipi predilnice Novo mesto in predilnice Metlika, četrto in peto mesto si delita tkalnica in zunanji obrati. Najboljši posamezniki: Janez Klobučar, Stane Makše in Stanko Vavpotič. V kolesarjenju- polževi dirki je zmagala predilnica Novo mesto pred zunanjimi obrati, apreturo in upravo. Najboljši posamezniki: Franc Franko, Anton ICostrevc in Stane Hudoklin. V lahki atletiki je zmagala pri moških ekipa apreture pred zunanjimi obrati, predilnico Metlika, predilnico Novo mesto, upravo in tkalnico. Pri ženskah je zmagala v lahki -2o— atletiki predilnica Novo mesto pred upravo, tkalnico,apreturo in predilnico Metlika. Najboljši rezultati v posameznih panogah so: Moški : Tek na 100 m 1. Marjan Turk 13,1 2. Martin Aš 13,2 Skok v višino 1. Martin Aš 14 5 2. luka Dolenc 142 Skok v daljino 1. Martin Aš 49o 2. Rihard Resnik 465 Met krogle: 1. Luka Dolenc lo,7-4 2. Rihard Resnik lo, 41 Ženske: Tek 60 m : 1. Marjeta Radovan 9,9 2. Jožica Pečarič lo, 2 Skok v višino : 1. Pavla Kastelic loo 2. Milka Grive0 95 Met kroglje : 1. Marjeta Radovan 7,85 2. Milka Grivec 6,95 Tekmovanja v balinanju in vlečenju vrvi so še v teku. Brez teh dveh panog vodijo v skupni razvrstitvi zunanji obrati 25.5 točk, pred predilnico Novo mesto 23,5 točk, predilnico Metlika 21,5 točk, upravo 20 točk, apreturo 18 točk in tkalnico 13.5 točk. S .M. PERSONALNE VESTI; Oktobra sta prišli v podjetje: Katarina Zaman in Alojzija Kočevar Odšli so: Vida Zupančič. Martina Blažič, Majda Lukič, Ema Novak, Marija Slak, Slavko Božič, Marija Semen, Katica Kolar, Olga Hudorovac in Jožica Vrga. Stanje zaposlenih na dan 13/11-1961 je 723. Od tega je 223 moških in 5oo žensk. Uslužbencev je 100, delavcev 614 in 9 vajencev.