54. številka.
V Trstu, v soboto 6. julija 1889.
Tečaj XI
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsuko sredo in soboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. <$.—; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ *	„
za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamično Številke ho dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trstu po i* nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po A nov. Na naročbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOS
Vni dopini se pošiljajo urodniHvu v ulici Carintia fit. "28. Vnakn pinnio mora biti frankovano, ker nofrnnkovann ne gpre-jomajo. Rokopisi n« no vra<*njo.
Oglasi in oznanila račune pn H nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi ga
ohseglo nnvadnih vrstie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd ine po pogodbi.
Naročnino, reklamacijo in inserato prejema upravniflvoV- ulici Carintia 28. Odprte ri'kl.irrđiijl ho prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V iiilmoat Je n oflr.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem začne II. poluletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej nase gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storč.
Cena listu je:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo zanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; irnamo tudi pripravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. Doba v prih. poluletju bode tim zanimi-vejša, kajti vršilo se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo će kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti".
Vodnikova slavnost.
Iz Koroškega prišlo je blizo sto vrlih kmetov k Vodnikovej slavnosti. Uboga, tlačena Koroška, katero smo imeli uže za izgubljeno za nas, bila je na tej izrednjej slavnosti kaj lepo zastopana. To je vzbujalo v vsakem radostne čute, ker nam jasno dokazuje, da so staroslavni Korotan probuja iz težkega sna tor se če dalje bolj otresa nemškega gospostva. Komu bi torej ti vrli zastopniki tlačenih bratov no bili simpatični P Po vseh postajah na Kranjskem, koder koli so se vozili bo je slovesno pozdravljali, posebno lepo so bili sprejeti pa v Ljubljani. Odbor za Vodnikov spomenik, „Sokol", rodoljubne dame in mnogo občinstva je užo pričakovalo na kolodvoru. I)r. Vošnjnk je pozdravi v imenu odbora, gospodična Vošnjakova v imenu ljubljanskih Slovenk ter preda koroškemu slovenskemu deželnemu poslancu g. Muri ju lep šopek cvetlic. Gosp. Muri se v imenu Korošcev zalivali na prelepem ▼sprejemu. Vsi se podajo potem v mesto. Tudi iz drugih slovenskih pokrajin došlo je šo tistega dno (28. junija) mnogo de-putacij v Ljubljano. Zvečer jo bil na čital-niškein vrtu koncert, pri katerem je sodelovala zdraviška godba bleška in pa slavni „Slavcev" pevski zbor. Izustenih je bilo mnogo nnpitnio. Prvi je napil g. dr. Vošnjak Korošcem, Mej dtugiuii jo govoril tudi g. Klavžar iz Gorice, opisoval je boj ob mejah slovenstva ter sklenil s tem, da bodimo složni ter da so vzajemno podpiraj m o v tem boji.
I)ne 29. junija so ves dan dohajale deputacije ter se oglašale v čitalnici. Odbor je skrbel za stanovanja udeležencem. Tega dne prišle so tudi tržaške deputacijo in sicer: predsednica ženske podružnico družbo sv. Cirila in Metoda, dva zastopnika čitalnice, dva „Sokola" in en gospod je zastopal delavsko bralno in podporno družtvo in burkovljansko pevsko družtvo
„Adrija". Videti je bilo se par drugih Tržačanov, ki pa niso zastopali nobenega družtva ter so se privatno udeležili Vodnikove slavnosti.
Poooludne /bero se Sokolaši in razne deputacije na čitalniškom vrtu, od koder se podajo na pokopališče, kjer polagajo vence na Vodnikov grob. Prvi ob grobu so stali Sokolaši in starosta gosp. Hribar izustil je lep govor, v katerem je naslikal izredno delovanje velikega pokojnika ter koncem pozval vse Častilce njegove, naj na tem svetem grobu prisežejo, da hočejo, kakor veliki naš Vodnik nesebično služiti svoji domovini ter jej kakor on žrtvovati vse svoje moči ter ne plašeč se ni boja ni preganjanja delati na to, da se enkrat uresničijo njegovo sanje, da si priborimo narodno prostost in jedinstvo! Po tem govoru so položile deputacijo raznih družtcv slovenskih vence na grob „mojstra pevcev", pevci so pa zapeli dve nadgrobnici. V tem so jo nebo zmračilo in dež se jo ulit. Zastave so se uklonile v cerkev sv. Krištofa, velika množica ljudi je pa hitela v mesto.
Zvečer jo bila slavnostna predstava v dvorani ljubljansko čitalnice. Predstavljali so Zajčevo opereto „Mesečnica" in veseloigro „Svoji k Bvojim", katero je za ta dan spisal dr. Josip Vošnjak. Gledališče se jo kmalo dolbkom napolnilo z odličnim občinstvom. Kar nas je bilo tujcev smo radovedno pričakovali, kako se bode vršila predstava. Reči moramo, da Bmo bili veselo iznenađeni, kajti ta lepa opereta jo bila tako lepo in točno peta, tako dražestno igrana, da bi dramatično družtvo smelo stopiti z njo na vsak oder. Zvlasti ženske uloge so bile poverjene pevkam, katerim se koj pozna, da so izšolane. Tudi kostumi in scenerije so nas zbog njih krasote iznenadili. Dr. Vošnjak je znan in priljubljen pisatelj. Tudi v najnovejšej, za ta dan spisanej igri je dokazal, da z opravičenjem uživa naklonjenost naroda slovenskega. Predmet igri je jako srečno izbran in spretno obdelan, kaže nam namreč sleparstvo tujstva, katero so nam sili povsod in celo v družinsko življenje, kjer nam še največ škoduje ter dokazuje, da je najboljšo in za narod najbolj zdravo, ako so v vsem in tudi v ženitvah držimo gesla — svoji k svojim ! V igri sami govori se o prctoklosti naši, o Vodniku in narodnih bojih, igra zvišuje z apotezo Vodnikovo. Kljubu neznosnej vročini, katero smo trpeli v dvorani šli smo zadovoljni od predstave, z radostnim in tolaž-Ijivim prepričanjem v srci, da ae naše dramatično družtvo lepo razvija in da do-bodemo v kratkem redno slovensko gledališče, v katerem so bodo mogla slovenska dramatična umetnost še le prav razviti. Po predstavi je bil koncert na čitalniškem vrtu. Vsi čitalniški prostori so bili prenapolnjeni s tujci in domačini. Tu si imel priliko sniti se s prijatelji sošolci in znanci, katerih nisi videl uže leta in leta. Seznanil si so lahko z brati iz najrazličnejših pokrajin slovenskih ter izvedeti, kako Si! tu in tam bore za narodnost svojo, kako irospodarijo in napredujejo v vsakem obziru, To je bil pravi vseslovenski shod, ki bodo blagodejno uplival na naš na-daljni razvoj !
Z odločnostjo!
i.
Neznosno žalostno stanjo Tržaško-okoličanskih Slovencev dospelo je do' vrhunca; vprašati so moramo še, bodemo li so nadalje molče gledali krivice ki se nam gode, ali z odločnostjo stopili na noge! Tržaški magistrat dela z nami kar, mu jo drago, igra so tuko rekoč z nami kakor „mačka z mišjo!" Starodavno oko-ličansko pravico župane voliti prilasHl si je magistrat kar čez noč! Okoličanom postavljajo se /a župane „Capoville — a la
' kozjebradec di Barcola!" Okoličansko slo-i J
j venske šole so nam poitalijančujejo in na | ostalih slovenskih razredih uči se italijan-' I Sčina kot obligaten predmet. A ni dosti to ; število okoličanskih učiteljev obrača so več nego po vetru magistrata Trža- j škega. Le malo iniRmo naših učiteljev v, 'okolici, da bi se vedli po besedah slavnega našega pesnika: „Dolžan ni samo kar veleva mu stati (magistrat op. pia.) kar more, to mož je storiti dolžan!" — Ra-, zen vsega tega, stopilo je še ultramontan-; sko družtvo „Pro patria" na noge, ter ustanovilo na Greti Bvoj prvi šol«ki vrt; ugrabilo je ono družtvo pri prvem udarcu, do 100 Slovenskih otrok iz rok naroda !
—	Misli se od nekoje strani: Pri tolikem 'zatiranju nasprotnikov ostala nam je edina
cerkev v okolici na katero se moremo naslanjati! To pa spoznajo i naši nasprotniki; dobro vedo, da ima naš jezik v cerkvi še svojo veljavo, da so i v mestnih cerkvah slovenski propoteduje! Neki naš narodni svečenik rekel je minole dni pis. teh vrstic: „Nasprotniki naši (magistrat) so spoznali, da je še cerkev edina tvrd-njava v okolici; na predmestja se več ne ozirajo, tam se čutijo popolnoma zmago-' nosno! — Gledalo so bode pa sedaj z 1 vso silo delovati v onih krajeh okolice, kjer so nastavljene cerkve ter odločilo se je tudi, da so odpre drugi otroški vrt „Propatrie" v jednom imenovanih krajev!"
—	Magistratovci se jeze grizejo, ker vidijo, da so okoličani v cerkvi doma, da tu vživajo od Boga jim dane pravice — in Harkovljanski „preorganizovani čič* je očitno imenoval Barkovljansko cerkev — Ia bottega dello slavismo ! — Pisatelj teh vrstic bil je vedno menenja, da so nam cerkve zadnje tvrdnjave, katero so nam še ostale, pod udarci Primorskega Irre-dentizma! Žalibog pa tudi temu ni več
i tako. Tržaški magistrat ima pravico nastavljati duhovnike v okolici — in stetn 'je povedano vse! Slavni čitatelji „Edinosti" so se gotovo o tem obistinili čitajoč dopis iz Skednja od 10. junija v 51 št. „Edinosti" ! — Iz onega dopisa nam je popolnoma jasno, da so so naši na-1 sprotniki vrgli i na cerkov — zadnjo našo tvrdnjavo !
Naj bi se priobčili proti imenovanemu dopisu še Bog ve kakšni protidopisi — pisec teh vrstic bode vedno prvemu dopisu popolnoma verjel, ker so mu predo-| bro znane okoličaneke razmere. — SI. naše škofijstvo pač spoznava, da se more na Slovence kot zveste vernike zanesti. Dokaz temu so cerkve v Trstu ki so zmiroin 1 polne slovenskih pobožnih duš, kakor tudi mestna procesija sv. li. Telesa, katere so
vdeležuje vsaj tri četrtine Slovenskega občinstva! — Mislim tora j, da bi se moralo od dotičnih duhovnih strani več skrbeti za obstanek roda našega, za obstanek pravih svojih vernikov! Tudi za g. ško-denjskega župnika so druga mesta — po Istri in našlo bi bo vrednejšega mu namestnika. Vrlim Skedenjcem pa kličem: „Ne udajte se za sveta Vaša prava!" de-I lujte trdo, z odločnost jo! V Skednju je i vgnozdenih veliko število tujcev, kateri vsi ; nasprotujejo našej narodnosti — starim j domačinom. Za Italijanizcm delajo z vso | silo tudi tamošnji italijanski razredi, — ostala je Skedenjccm še cerkev — in še to jim hočejo spremeniti v nasprotno tvrdnjavo! Pod vedno se sirečim italijaniz-mom propadajo moralno okoličani — propadajo v vsih strokah kar mislim sprevidi ! vsak slepec. Okoličani morajo se sedaj v j prvej vrsti naslanjati na cerkev, in bra-; niti prestara cerkvena prava. Škedenjci | nas bodo gotovo razumeli in upamo, da so tam najdejo možje, kateri ne bodo do-! pustili, da se tam vsaj domače, ntare cer-j kvene pravico zavračajo! — Delovati treba z odločnostjo; časa ni za spanje in daljno premišljevanje!
(Daljo prih.)
Laški razred
na slovenskej ljudskoj Soli v Križu.
(Konec.)
Kje Bto pustili tedaj logiko, gospoda Lahoni ? Prodali sto jo menda vso vašim vernim organom zagovornikom, „Piccolo", „Mattino" in „Cittadino" prodno ste prišli v zbor. Ako nas užo ne morete trpeti v mestu, osnujte nam ljudsko šolo v njega obližju ali sploh na takem mestu, da bi i našim otrokom bilo možno vanje zahajati. | Pred vsem pa : dajte nam sol v r love ns kera jeziku, ki ga edino utuemo no pa nam še one polaščujote, ki so do-sedaj bile slovensko! Ako slovenske mestno otroke pošiljate v šolo v okolico: zakaj i si niste ustanovili vi svojih učilnic kje zunaj inesta? Res je, da nikdo izmed slo-I venskih otrok v sv. Križu ni zavezan obi-; skovati italijanskega razreda ali skrbelo j se bodo uže s tajno agitacijo in upljivom j na ravnatelja omenjene šole, da se slo-I venski otroci čim bolj zapisujejo v laški I razred, koji bi drugači ostul prazen. Saj po izjavi Lahov sedaj obiskuje vse tri razrede omenjene šole eamo 29 učencev laške narodnosti. Od kje bodo prišli drugi ? Iz tal gotovo ne zrasejo kar čez noč.
u. Nadlišek se pridruži g. Nabergoju poudarjajoč, da so križani skoraj izključno kmetje ter da jim šola k temu mnogo koristi. G. Nabergoj zopet poudarja, da so v okolici dela propaganda za laščino z občinskim denarjem. On pritrdi, da je v | okolici skoraj preveč šol a pri tem so 1 tod nastavljeni nekateri učitelji, ki neso ' čeloma sposobni niti slovenščino niti la-ačino. Slednjič priporoča govornikom osnovanje šolo v Padriču. Asesor Slokovič mu ugovarja glede tajno agitacije za laščino z občinskim denarjem in glede nesposobnosti učiteljev.
Hudodelec svojega zločina samovoljno gotovo nikomur ne zaupa. Ni si tudi mi_
»liti, da bi magistratna gospoda javno razkrila, da trosi občinski dena" /a laško propagando. Ivam pa zginejo oni „sorpassi alle spese", oni „emolumenti* oni „izvanredni stroški" — za koje se v vsakej seji dovoli na tisoče denarja ? Ljudstvo je slepo ker slepi ga blesk in prazne besede mestnih svetovalcev; nekateri celo ničesa nočejo vedeti o sumnji, da bi se občinski denar po nepotrebnem trosil ker slepo verujejo zatrjanju lahonskih časopisov, da je magistrat „steklena hiša", v katero lehko vsakdo sam pogleda in se prepriča o pravem stanju reči. Prah v oči!
Glede sposobnosti učiteljskih moči nastavljenih na okoličanskih šolah, tu ne bodemo podrobnejše govorili. Mej njimi itejemo sicer vrlih naših sorojakov, umnih in sposobnih vestno spolnjevati dolžnosti svojega stanu; večinoma so pa i oni očetje družine ter Be boje „preganjanja", v koje bi jih zapokala surova sili lahonskih gospodarjev, ako bi vedela, da se javno in odločno potegujejo za pravice svojega naroda. Tem možem stavljamo na srce, da se pomude tem bolj v šoli ter v srca svojih učencev zasade zajedno željo po znanju iu vedi kakor tudi ljubezen in spoštovanje do lastnega rodu in lepega jezika. Tajno a sveto služili bodo tedaj svete j domovini, kajti vzgojili jej bodo mož omikanih in domoljubnih.
Zalibog se pa mej njimi nahaja tudi mnogo kukavic, ki so se prodali tujcu za slep denar. Imamo med njimi izdajalcev, podkupljenih in strastnih, ki sovražniku pomagajo, da se okolica italijanči in iz nežnih otroških src neusmiljeno trga čut ljubezni do domovine in mile materinščine. Zasluge teh neznačajnikov mestni magistrat rad priznava ter jih obdarjuje z „osebnimi dokladami" — iškarjotovimi novci. Hvala Bogu pa, da so ti kakor upamo, redko sejani ter da večina dela v smislu slov. naroda in spoznava težnje in potrebe kakor tudi žalosten položaj okoličanskih Slovencev. Ali logika je lahonskej gospodi tuja. Yse opravičeno oporekanje, dokazovanje in ugovori naših dveh poslancev posebno pa g. Nabergoja neso nič pomagali. Lahoni imajo sukno in škarje in narode to kar oni hočejo: — premagala je zagrizenost, samovolja, stran-karstvo, lahonstvo, a trpel bode ubogi slovenski narod.
Jednoglasno se je predlog sprejel od vseh 31 navzočih svetovalcev razun 2 glasov namreč: Nabergojevega in Nadliško-vega. Za sedaj 6e je dovolilo 415 for. za šolsko poslopje; 150 for. doklade šolskemu ravnatelju, za katere seje menda sam največ potegoval, plača drugemu učitelju itd. itd. pridejo pa na vrsto ko se ta nepotrebni razred odpre. Začetek je storjen; kmalu bodo Lahi v slovenskoj križkej občini pogrešali druzega in tretjega razreda in najbrže sežejo tedaj po obstoječih slovenskih razredih ler jih po svoje pretvorijo navzlic šolskim zakonom in protestom. Brez dvojbe bodo sedaj vporabljali vsa mogoča sredstva, da slovensko deco odtržejo iz slovenskih in jo zapišejo v laško razrede.
Je-li pa bodo slovenski prebivalci mirno prenašali, da jim še dalje lahonska občina skruni njihove pravice in zapravlja občinski denar? Čas je delovati; naj bi se tamošnji slovenski prebivalci zbrali in odločno protestovali proti samovolji magistra-tovej, i to na slavno deželno in dunajsko vlado poduprti od si. družtva „Edinost". Rojaki, zganimo bo in tirjajmo od vlade, da od nas odpravi v nebo vpijočo krivico, ki nam jo učinjajo tržaški Lahoni, čigar samovolji smo na milost prodani!
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Volilno gibanje pretresa te dni naj-imenitnišejše kronovine našega cesarstve ter navdaja z upom in strahom za vlad« boreče Be stranke. Najzanimivejši volilni
boj bil se je v kmetskih občinah na Češkem. Te volijo skupaj 79 poslancev. Boj se je bil na tri strani, mej Čehi in Nemci, posebno pa mej Mlado- in Staročehi. Vseh čeških volilnih okrajev je 49, nemških pa 30. Mladočeška stranka jo kljub vsem naporom staročeške vladine stranko priborila si v kmetskih občinah večino. Izvoljenih je 29 mladočeških in samo 17 staro-čeških poslancev, izid dveh volitev še ni znan. Staročehi so vsled tega nepričakovanega poraza potrti; Mladočehi se pa nadjajo tudi v mestih priboriti si nekoliko mandatov. Mladočehi priborili so si 23 novih sedežev v deželnem zboru ter bodo imeli sedaj 2 deželna odbornika. Najod-ličnejši staročehi so propali, tako Zeit-hammer, dr. Braf, Trojan in dr. Samemu, dru. Riegerju je šlo trdo, zmagal je z 48 glasovi proti 39. Nemci so si priborili vsled tega mejsebojnega boja v češkem taboru en sedež več v deželnem zboru. Nemški listi z vidnim veseljem konsta-tujejo razkosanost češko stranke ter se nadjajo, da jim bode mogoče v motni vodi loviti. — Tudi v Galiciji je bil v kmetskih občinah hud volilni boj. Rusi so pridobili 7 poslancev ter imajo do sedaj 16 svojih mož v deželnem zboru. Voljeni so vsi voditelji ruskega naroda, kljubu neopisnem pritisku poljskih plemenitašev. Tudi poljski kmetje so na boljšem; izvolili so 4 kmete in več prijateljev kmetskega stanu mesto dosedanjih velikašev. Večino imajo še vedno plemenitaši; vender je jako tolažljiv ta uspeh ruskega naroda in poljskih kmetov ter opravičuje nado, da se preprosto ljudstvo morda v kratkem otrese plemenitaškega zlogospodarstva !
V ogerskih delegacijah je vojni minister izjavil željo, da bi se pospešila preosnova vojaškega kazenskega zakonika. Zakonik, ki je sedaj v rabi je šo iz časov Marije Terezije ter nikakor ne ustreza ni duhu naše dobe in ne razmeram, v katerih živimo. No, kakor smo čuli v držav-nem zboru se ni nadejati, da bi bilo delo kaj kmalo zvršeno, akoprem je nujno potrebno. Minister vnanjih poslov je moral odgovarjati na razne interpelacije madjar-skih delegatov, katerim kosovska slavnost ne daje mira. Zaveril je dotične gospode, da mej avstrijskimi Srbi ni bilo opaziti do sedaj še nikjer državi nevarnega gibanja in da je tudi v Bosni vse mirno. Vse slavnosti so bile omejene na crkvene obrede. Političnih demonstracij ni bilo.
Nad tisoč Madjarov potuje v Pariz na razstavo. Mej temi je mnogo opozici-jonalnih poslancev, katere jezik tako srbi, da bi radi po poti držali politične „govo-rance" vzlasti pa v Turinu, kjer hočejo obiskati starega Košuta, narodnega vodjo izza 1848. 1. Vladina stranka je sklenila obiskati Košuta, vzdržati se pa vseh političnih demonstracij. Vsled tega je nav-stal v madjarskih listih velik prepir.
Vnanje dežele.
Srbski kralj Aleksander je poma-ziljen. To sveto opravilo je i/vršil metropolit Mihajl v samostanu Žiči, v prisotnosti regenta Belimarkoviča, vseh srbskih dostojanstvenikov in zastopnika ruskega carja, poslanika Persianija. Da je ruski car tako odlikoval srbski narod, da se je dal po svojem poslaniku zastopati o tej slavnostni priliki je vse Srbe radostno spreletelo ter navdalo z navdušenjem. Gospodu Persianiju skazuje srbski narod povsod največje časti, vse je navdušeno za Rusijo. Kralju Aleksandru je poslal car Aleksander avojeročno pismo, zastopniki vseh drugih držav so mu čestitali v imenu njihovih vladarjev, To, da je Rusija tako odlikovala Srbijo ter si s tem pridobila Se večje simpatije v narodu, jezi drugo vlasti. Posebno peštanski in dunajski listi kar sikajo od jeze ter natol-cujejo Rusijo, metropolita Mihajla in druge srbske veljake, češ, da jo ta prijaznost le navidezna, ter da služi le v to, da zakrije vladarski rodbini Obrenovićev so-'vražne nakane. O metropolitu Mihajlu pi-
Bogu slavo v neumljivem jeziku ? čemu, so nam isti sili?*)
So vedno preveč se nam latinščina vsiluje. Kje je pač zapisano, da bi uprav latinščina morala biti edin obreden jezik pri sv. masi in vseh cerkvenih opravilih ? Napačna je pač misel onih, ki trde, da ni kafolištva brez latinskega jezika. Cerkev je uže pred tišoč leti Slovenom odobril a slovenščino za sveto mašo in vsa cerkvena opravila. Tudi v novejšem času nam je cerkev v slavni okrožnici sv. očeta papeža Leona XIII. jasno ponudila po-novljenje te naše starodavno pravice — sv. katoliška cerkev tedaj ni kriva, ako je latinščina povsod v rabi. Pač pa so temu krivi napačni zelotisti a la dr. Ma-hnič, ki ne nahajajo odrešenja izven v latinščini. Latinščina je torej sama na sebi nedolžna in nekriv je temu tudi Rim — pač pa so nam jo vsilili Nemci in Lahi in silijo nam jo tudi novejši krivi preroki.
S tem, da gojimo v cerkvi celo latinsko petje, ne delujemo tedaj v smisla sv, katoliške cerkve, ki svojim vernikom nikjer kaj tacega na ukazuje; pač pa delamo v smislu latinizatorjev in poitalijan-čevalcev, ter svojemu rodu vedno bolj kra-demo njegova starodavna svojstva. Cerkev v okolici jo še edina naša trdnjava; ne mojmo tedaj dopustiti, da nam sovražniki slovanstva še to poderć.
Do enacih misli smo bili siljeni, ko smo slišali latinsko petje. Naše prepričanje smo s tem izrazili; morda Be pa o tem še kedaj oglasimo. Zajedno pa se obračamo do čestite slovenske duhovščine, naj bi niti ona ne dopuščala, da se v sveti' ščih latinščina ne „zlorabi", kajti pravo „zlorabo" smelo imenujemo ono papagajsko latinsko petje iz UBt slovenskega kmetar
Da se povrnemo zopet k vrlim našim pevcem, priporočamo jim, da se čim prej skupijo in složno ustanove „pevsko družtvo* ter gojfc v njem krasno narodno petje. Mi ne dvojimo, da nas bodo poslušali ter kmalu osnovali pevski zbor in družtvo, ki bi jim bilo v čast in ponos. Dobrih pevskih moči jim ne manjka samo izuriti in podučiti jih treba, kar se pa zgodi samo tedaj, ako si vstanove družtvo. Na noge tedaj, vrli Ivančani, obudite zopet k živenju zaspalo pevsko družtvo in vadite se v blažilnem narodnem petju!
Slednjič moramo s pohvalnostjo omenjati tudi cerkvenih starešin, ki se res trudijo in žrtvujejo, da osnujejo česa koristnega v povzdigo cerkvenih slavnosti in poveličanje božje !	Opazovalec.
V Kopru, dne 30. junija 1889. —Dne 25. t. m. bile so volitve dveh deželnih poslancev za koperski okraj. Uže zvečer dne 24. t. m. so prišli nekateri naši volilni možje iz najdaljših krajev, namreč iz Dolenje Vasi in iz Roča. — Dno 25. julija okolo 7. uro zjutraj bili so skoraj vsi volilni možje v Kopru — razun jednega iz Vrha. Glede tega volilnega moža ne vem prav, je li bil bolan, ali ga je kakšna druga zapreka — ali celo kakšna tuja sila, doma zadržala. To treba zvedeti, ker imamo pravo mi, a šo večjo pravo imajo volilci kršnega krasa in Buzeta, kateri so ga volili, da ide v ime njihovo v Koper glasovat •/.a narodno poslance.
Pri včerašnjej volitvi odsotnost omenjenega volilnega moža iz Vrha ni imela nobeno posledice, ker naših volilnim mee je bilo 61 brez njega, proti 19 naših nasprotnikov. Omeniti mi je, da so tudi naši nasprotniki zgubili jednega volilnega moža iz Pomjanske občine — uzroka ao šo ne ve, morda ga jo vest pekla, da so je izneveril svojemu narodu.
Okolo 10. ure bili so vsi naši volilni možje vkupno zbrani pred volilno dvorano in malo za tem vnišli so v dvorano, kjer
*) D u je temu tako, kaže nam sledečo: mnogo let bo jo v našej cerkvi ob velikonočnem času pol „Sulvo rogimi* ne slovenskimi bonodami in lopo glasbo; vHa cerkev je krasno pe«on pela skupno h zborom. Ali kar nakrat ho so slo v. b o h o d o /.»menilo i latinskimi in vorniki
1 po cerkvi potihnejo v tem ko kor hmii poje.
šejo dunajske novine kakor o veleizdajniku, ki javno ruje proti Obrenovićem.1 Kak uspeh bode imelo za Avstrijo vse to natolcevanje ?
Papež je zbranim kardinalom izrazil svojo nejevoljo nad tem, da je bil' s pomočjo italijanske vlade v Rimu,' ki jo po božjej previdnosti izbran' za apostolsko prestolnico, postavljen spomenik brezvercu Giordanu Bruno. Papež' pravi, da vlada italijanska podpira brez-' verstvo ter si prizadeva zatreti v narodu 1 verske čute in vzeti mu vero. V vsem' govoru pa ni z besedico ne omenja, da' kani ostaviti Rim ter so k je drugod na-1 seliti.
Perzijski šah je sedaj gost na angleškem dvoru, kjer je bil sijajno sprejet. Na banketu njemu na čast rekel je šah v svojej napitnici, da upa, da je sedaj napočila boljša doba, doba nekaljenega miru in dobrega spo razum ljenja mej Anglijo in Perzijo.
DOPISI.
Sv. Ivan na Vrdell 1. julija. [Izv. dop.] Kakor druga leta vršila se je na včeraj- j šnji dan tudi letos procesija sv. Ivana. Uže na večer in rano v jutro je ubrano pritrkovalo iz zvonika ter naznanjalo cerkveno slavnost. Drugi dan je bil sv. Ivan ( ves okrašen z narodnimi in druzimi zasta- ^ vami, slavoloki in venci. Osobito olepšan, je pa bil prostor, po katerem se je pomikal cerkveni Bprevod ; vsa okna in vrata so bila preprežena z preprogami in podobami, svečami in cvetlicami, — živ dokaz vernosti in srčnega zanimanja našega naroda tudi za božje stvari. Naša procesija! je istinito, po menenju vseh, najlepša V| tržaškej okolici in vsako leto priroma sem j veliko število pobožnikov i od druzih krajev.:
Tudi prostori, po katerih se proce-: sija sprevaja, so za njo kakor navlašč pripravljeni.
Osobito lepo pa je bilo videti na( včerajšnji dan naše vrle okoličanke v svo- ( jih prelepih nošah. Na dan procesije po-| kaže Be sv. Ivan v čeloma drugaČnej ob-1 liki. Gledč okusnega oblačenja narodnih noš so Svetoivanke nepresegljive ; pri njih se je starodavna lepa noša še najbolj ohranila in po pravici smejo biti ponosne na to narodno svojstvo. Kaj lepo je ta dan gledati dolgo vrsto lepega ženatva odetega z načipkanimi belimi pečami in ovratnimi rutami; barve druge obleke so pa največ narodne. Tu koj sprevidift, da ne stojiš na laških tleh, ampak mej nepohabljenim slovenskim ljudstvom, ponosnim na svoj rod in njegove običaje!
Procesijo je vodil g. prof. Legat z asistenco dveh duhovnikov; udeležila so je je vojaška godba in odelek c. kr. brambovcev.
S pohvalo moramo omeniti tudi naših vrlih pevcev, ki so z lepim petjem cerkveno slavnost poveličali. Se žalostjo moramo pa zabilježevati, da so ob cerkvenih slovesnostih vedno bolj uvaja latinsko petje mesti slovenskega. Užo v drugej priliki smo se tega dotaknili ter poudarjali. Čemu nam je pač treba latinskega petja, ko smo od nekdaj gojili slovensko? Kakor se mi vidi, naselilo se je med nas uže preveč cecilijanstva, ki latinščino povsod preveč uvaja. Menda vendar ni prišla kaka nova naredba, ki enako petje v cerkvi priporočuje!
Mi ne vemo pač iz kacega razloga bi se to godilo. Nam se samo na sebi smešno zdi, ako Blovenski kmet po latinski poje. Mislimo celo, da se to ne sklada niti z določbami sv. katoliško cerkve, koja nam gotovo ni naložila bremen, katerih bi ne bili zmožni nositi. Vsak pameten človek pa dobro ve, da je abotno tirjati od slovenskega prostaka, da bi umel latinščino. Čemu pojemo tedaj
jo sam g. vit. Bosizio kakor c. kr. pove-renik vodil volitve dveh poslancev.
Volitev volilnega poverenjstva kakor ^ tudi volitev dveh poslancev obavila se je v podpolnem redu. Nočem vatu spominjati vsih mogočih manever in umetne agitacije s katerimi so se od sedme ure zjutraj,' doklor so stopili v volilno dvorano po- j služevali naši nasprotniki. Tu je bilo vse na nogah plemeniti in neplemeniti ko-! perski gospodje, doktorji in doktorici; tu je bilo pozdravljenja — rokovanja kar na primer: Bon giorno caro X. Y. ! Che nova? Per chl ga ?e pensa di votar? Perchfe non teni connoi? Non semo buoni amici e dai Croati P Non že meio che teni con noi altri cittadini ? itd. Vse to prili-zavanje ni nič koristilo pri naših vrlih poštenih in zavednih volilnih možeh. Vsi od prvega do zadnjega so držali čvrsto in složno, noben glas se ni zgubil. Vsa čast in hvala volilnemu možu iz Ivort, čast i hvala Dekancem, ki so jih dosti napadali naši nasprotniki in obećali jim poti, ceste in mostove, samo če volijo nekakšne Bronze Koperske, Ballono in Gabitez — čast in slava Plavčanom, katere ni mogel pregovoriti bogati Funelič ni prestrašiti neki Volonič ; Čast in hvala DolinČanom, kateri so toliko probujeni in pošteni narodnjaki, da se laški in kmjelski potepuhi ali dotepanci ne drznejo približati se na dan volitev volilnim možem; čast in slava Bužečauom in junaškim krašanom, katerih so ostali od štirih do petih dnevov v Buzetu in strpljivo čakali dokler pride vrsta na njih za voliti; čast in slava našim iz Dolenjo Vasi in vsim Ročanom, kateri 00 jednoglasno volili naše volilne može in za prvikrat si pošteno lice osvetlili; napokon čast, poštenje in večna slava našim prvakom, posebno gg. duhovnikom Dekanske, Miljske, Dolinske in Buzetske občino in Dolenje Vasi za njihovo moralno in materijalno požrtvovanje. Ko so bile volitve dveh poslancev končane, imeli so vsi naši volilni možjo skupni banket v gostilni „Pizzarello". Kosilo, kolikor mije znano, bilo jo dobro in vsim po volji. Prvo napitnico držal je izvoljenim poslancem Dekan in kanonik g. Jan iz Doline. Ta napitnica je vzbudila mej navzočimi veliko radosti. Na to je vstal prisoten poslanec g. Flego in se lopo zahvalil v ime svoje in v ime svojega druga gosp. Vjekoslava Spinčića. Potem je odzdravil mlad in sin-patičen duhovnik gosp. dekanu in kanoniku Janu. Tretji govoril je prav navdušeno in popolarno volilnim možjem g. Kompare, župnik v Ospu. Nato prispeje iz Gorice brzojav od poslanca g. Vjekoslava Spin-čiča, v katerem se zahvaljuje vsim volilnim možjem in vsemu naroda, ki mu je poveril poslanstvo. Kadar se je spomenilo ime Vjekoslava Spinčića vsi volilni možje in drugi prisotni gospodje so skočili na nogo in se odkrili ter so izrazili navdušeno svojo sočutje ,živio naš vrli Spinčič! G. Brajsa, tajnik buzetske občine, intouiral je krasen torcct. Ko je mulo potihnilo vstane g. Žitko trgovec v Trstu, kateri je prišel iz Trsla navlašč, da prisustvuje naši ve-selici in pozdravi navzočne volilne možje v imenu političnega družtva „Edinost". Njegov govor je bil sprejet sč „ živio Mandić — živila Slovanska vzajemnost". Pri banketu je sedolo 61 volilnih mož in kakšnih 30 drugih oseb slovanske krvi.
Okolo peto ure bilo jo kosilo in na-zdravice končano, gospodje duhovniki so vstali od stola in za njimi vsi drugi volilni možje in se razšli vsak na svoj dom. Nobenega nereda in nobene dimon-stracijo od strani naših nasprotnikov — v kolikor jo meni znano. — Ako bi so bil kakšen iredentist drznil pisnoti, žandarmi niso bili daleč. Mnogi lahoni kazali so rogo al samo v žepu in tako je dobro.
V prihodnjem dopisu bom Vam poročil po mogočnosti na tanko način agitacije naših nasprotnikov pri volitvi volilnih mož v Pomjanu iu v Miljah.
Domače vesti.
i
Tržaški namestnik baron de Pretiš je umirovljen. Cesar ga je v priznanje njegovih zaslug v državni službi imenoval v' tej priliki dosmrtnim članom gosposke zbornico.
Kon80rti vsprejeti so vsled razsodbe' državnega sodišča mej volilce Tržaškega mesta. Stvar, katero bi dosedanji magistrat bil najraše pokopal je naposled pravično rešena. Prihodnje volitve nam dokažejo, kak upliv bodo imeli glasovi konsortov. j
Sv. maša in veselica. Včeraj zjutraj, dan sv. Cirila in Metoda se jo brala v cerkvi sv. Jakoba sv. maša, koje so se vdeležili vsi otroci obiskujoči otroški vrt in I. razred ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Sv. mašo jo bral č. g. Sevor katehet na šoli, vdeležilo se je odbor obeh podružnic in mnogobrojno občinstva. Kaj ginljivo je bilo izvrševano po nežnih otrocih pod vodstvom g.čne Mi-chelijeve v hvulu in zahvalo milemu Bogu in priprošnikom te imenitno družbe. Po sv. maši se je načelništvo možke podružnice iskreno zahvalilo g. katehetu za trud in skrb do malih otročičev. Na to so šli vsi skupe na vrt šole kjer se je vršila lepa veselica, ki je v sreč segala vsim pričujočim ter pričala v izvrstnej vzgoji kojo vdobiva slovenska deca na onej preko-ristnem otroškem zabavišču. Vspored veselice jo bil uastopen: 1. Molitev. 2. »Dve lepi zvezdi svetite" (petje). 2. „Slava ss. Cirilu in Metodu" (dekl. Zanjer M.) 4. „K tebi Jezus" (dekl. Lavrenčič Fr.) 5. „Go-lobčki" (dekl. Frank Josipina). 6. „Solnce milo" (petje). 7. „Slovenka sem" (dekl. Ferluga Antonija). 8. „Umetnik* (Mavrin F. Dobrila in dekl. Al. C.) 9. „Otroci v naravo" (dekl. Nabergoj Justo). 10. „Sem slovenska deklica" (pojejo deklice). 11. „Na vrtu domačem' (dekl. Durnik Karlina). 12. „Bratec in sestrica" (dekl. Gulič R.) 18. „Kdor ima srce" (petje.) 14. Cesarska pesen* (potje.) 15. Pogoščenje otrok. -— I Vse točke so bile izvrstno izvedene pod vodstvom marljive gospice Michelijeve. Slednjič so se otročiči obdarovali s slad-čicami, koje je preskrbel odbor ženske podružnice in blagi dobrotniki v mestu* Razšli smo bo ganjenim srcem in z veselim upanjem, da iz te nežne dece izrastejo poštenjaki in domoljubi. Bog nas usliši in Bveta brata Ciril in Metod! ! Za otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu so darovali: gosp. Žitko steklenico uialinovca, gospa Laščak 2 stekl. ribes-a, gospa Kalister 1 stekl. malinovca in gospa D. 2 gl. Srčna hvala!
Volitve v velikem posestvu za deželni zbor Goriški. Dne 5. t. m. bili so z veliko 1 večino glasov izvoljeni v velikem posestvu : Kocijančič Andrej, posestnik v Podgori; dr. Al. Roje, Andrej dr. Lisjak
Deželnozborske volitve v kmetskih i občinah na Kranjskem so zvršene. Voljeni 1 so v vsih okrajih kandidatje postavljeni po osrednjem volilnem odboru. Le v oko-r lioi Ljubljanski sta voljena gg, PovŠe in 1 Ogorelec, zadnji mesto viteza dr. Bleiweis-Trsteniškega. To je edini žalostni uspeh strastne agitacije nekaterih zagrizenih ka-1 pelanov kranjskih. Posledice se bodo kmalu ' pokazale. Kaj več o volitvah prihodnjič. I Izlet V Gorico. Izletniki, kateri jutri 1 odrinejo v Gorico k slavnosti blagoslo-I venija zastave goriškega podp. družtva, ! opozorujemo, da vlak ne odpotuje ob 7, uri, ampak ob 8. uri zjutraj.
Petarda je počila te dni na oknu Marzinijeve gostilno v Gorici, kjer ima j sedež čitalnica in bralno in podp. družtvo. i Tukajšni laski časopisi to vest zanikajo.
Iz Poreča pišejo „Naši Slogi", da so tam postopa po zadnjih volitvah z našimi ljudmi, osobito z slovanskimi duhovniki, uprav divjaški. Nikdo ni gotov pri belem dnevH iti preko slavnega Poreča. Vsakdo jo izpostavljen surovem napadom od strani poreško fakinaže. In vse to se dogaja v očigled c. kr. žendarmeriji, mestnej straži
in pred nosom ce*. kr. politične oblasti. Prašumo pa : so li naši ljudje Avstrijci, ali so blago, s katerim sme vsak najpod-lejsi frtkin postopati kar in kakor mu ljubo.
Obravnava proti petardistu. Antonu Mrakiču, mesarskemu pomočniku iz Trsta, ki jo bil zatožen veleizdajstva in družili zločinov, vršila se je te dni pred porotnem sodišču v Gradcu. Občinstvo k obravnavi ni bilo dopuščeno radi česar nemamo natančnejših poročil. Izključila so je obsodba veleizdaje, bil je pa spoznan kriv razža-Ijenja Nj. Veličanstva in obsojen na tri, leta težke ječe poostrene vsaki mesec z jednim postom. Obravnava proti onim, koje jo policija minoli mesec zaprla, se bodo vršilo menda v Inomostu.
Namestništvo je storilo zapreti tiskamo kjer se je tiskal „Indipendente* kakor tudi ono kjer je beli dan zagledal njegov sinček „II Piccolo". Oba ta la-' honska časopisa stu se morala preseliti v drugo tiskarno. Da bi ju vsaj izpokali iz vseh tržaških tiskaren !
Nov konzul. Tekoči teden so skrpali nekateri tukajšnji italijanski podaniki zaupnico, ki so jo predstavili italjanskemu j konzulu Durando. S tem je menda kon-i čana nevšečna zadeva, ki je naše Lahone toliko v srce bodla. Kakor se brzojavi „Indipendontiju" iz Rima, bode Durando kmalu odpravljen in na njegovo mesto pride neka druga oseba, ki bode zmožna boljo božati tržaško Iredento. Prido pa čas, ko se Trst tesnejše zveže z ostalo državo ter so preprečijo sedanje proti-avstrijske komedije!	■
K/
Iz Ricmanj nam pišejo z dne 28. t. m.: Ricmanci radi obiskujejo vso bližnje semnje. Enako smo se tudi vdeležili semnja v Boljuncu dne 24. t. m. Veselili smo se pri izvrstni boljunski kapljici osobito pri g. starešinu. Na večer smo se odpravljali mirno domov krenivši preko Boršta. Nedaleko od to vasi pritečejo nam nasproti vsi sopeči in trepetajoči Ivan Jerinčič in Gr. Berdon oba iz Ricmanj, rekoč, da tam gori mečejo kamnje. Povrnemo se nazaj in kmalu dobimo žandarje; z njimi smo potem šli proti Borštu. Ko smo dospeli na mesto od kodor so je prej metalo kamenje, tu nam stopita nasproti ona dva, ki sta poprej kamenje metala ter se nam grozila ; žandarja ju kmalu pomirita in vkleneta. J. Jerinčič in P. Žifran sta vsled kamenjanja bila ranjena, tretji je BreČno utekel. — Res obžalovanja vredni so takovi čini mej bratskimi vasmi, komaj Četrt ure ena od druge oddaljenimi. Naj bi se pač ne ponavljali takšni surovi napadi, ki so v škodo in nečast našemu narodu !
Toča po Istri. Iz več strani nam prihaja tožnih glasov o plohi in nevremenu, koje jo besnilo minoli teden po Istri. Kolikor nam je dosedaj znano potolkla je toča krajema ali deloma nastopne kraje : Občino, Vrtenelj, kjer je vse uničila; občino Cittanova, Milje in okolico, Plavje, Mačkole, Ospo, Črnutič, nekoliko buznt-skega Krasa, Klanec in Beko ; tolklo je tudi po Buzetščini in Voloskem. Bog se usmili !
Nove poštne znamke (marke) dobimo z 1. septembra tekočega leta.
Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik. Slovenski mladini spisal Peter Bohinjec kapelan. — Tako so imenuje najnovejša knjižica izšla v Ljubljani v založbi družbo sv. Cirila in Metoda kot III zvezek njeno knjižn ce. V njej se kaj lepo opisuje živenje in delovanje našega prvega pesnika, čimur je hvaležni narod ravnokar povzdinol lep bronast spomenik na Valvazorjevem trgu v Ljubljani. Opisuje se Vodnika kot dijaka, kapelana, učitelja, buditelja, pesnika, pisatelja, slovni-čarja, zgodovinarja, Btarinarja in nabiralca narodnega blaga, slednjič kot človekoljuba in njegov jeklen značaj.
Dovolj je Bpomina —
Me pesni poj o.
pel je Vodnik in res: ko on u"re davno počiva v hladnoj zemlji, hvaležno so ga narod spominja ne saiuo v pesnih ampak tudi s tem, da krepko stopa po poti, kojo je on trdil. Uprav vzbuditi v mladostnih srcali ljubezen do milega naroda in drage materinščine, natuen je tej knjižici. Mi jo najsrčnejše priporočamo v obilen nakup osobito na šolskim knjižnicam. Na prvej strani jo krasi podoba Vodnikovega spomenika. Cena jej je sumo 15 kr.
„Ljubljanskega Zvona" št. 7. prinaša :
1.	A. Funtek : Vodniku. Slavnostna kan-tata. 2. Fr. Wiesthaler : Slavnostni govor. 3. Fr. Leveč: Listine in pisma iz Vodnikovega življenja. 4. J. A. Klemcnčič: Domovini. 5. Dr. M. Murko : V provinciji na Ruskem. Potopis, (Dalje.) 6. Anton Funtek: Luči. 7. Zamejski: Vzdihi. 1, 2, Ji, 4. 5. 8. Radinir: V svet. 0. Clausus : Vetrec. 10. Marica: Dež in solnce. 11. Književna poročila: 12. L. Pintar : „Vic-trix cauea Diis placuit, sed vieta Catoni." II. 13. Slavnost Vodnikova v Ljubljani. Spored slavnosti. 14. Jos, Cimpetman : O slovesnem odkritji spomenika Valentinu Vodniku. 15. Listek.
„Slovanski svet". Št. 12. letnik II. prinaša: Kosovo ; Hrvaška v prošlosti; Mladočeski shod; Spomini na prvo zborovanje učiteljsko „Zaveze"; Kosovska proslava; Slovenci!; Dopisi; Pogled po slov. svetu; književnost. — Mi opozarjamo v novič slov. občinstva na ta izboren časopis, ki je najodločnejši zastopnik narodne avtonomije ter izgledno uredovan. Naročnina znaša za vse leto 4 gld, za dijake 3 gld. HO kr. ter se pošilja izdajatelju v Gorico.
i „Učiteljski tovariš" : št. 13 prinaša: Ali se kdo spominja ubožnih vasi brez šole? Domača vzgoja; Svitoslav i Danica; Relief-karte; Domoznanstvo kranjske voj-Ivodine; Dopisi. List izhaja 1. in 15. vsa-1 cega meseca in Btane na leto 3 gld. S Vrteča štev. 7. prinaša: 1. Po viharji.
2.	Siromak Marko. 3. Koliko je molitev I vredna. (Narodna pripovedka iz Podzemlja ;
zap. J. Barle.) 4. I/pokorjeni kmetič. (Narodna pripovedka.) 5. Večer v lesu (J. Bra tec in sestrica. 7. Valetin Vodnik. 8. Spomini na mater. 9. Angelj varuh. 10. Boj na Kovačiču. (Črtica iz narave; spisal Janko Barlč.) 11. Prirodopisno-natoro-znansko polje, Demant. (Konec.) 12. Listje in cvetje.
Književno naznanilo „Pedagogiškega družtva" v Krškem. V kratkem izide „III, Pedagogiški letnik" z bogato in zanimljivo vsebino, kakor; Ikustveno dušeslovje, — Odlomki iz J. A Komenskega Didaktike,
—	V šolski delarni — Spomini na Dunaj
—	itd. — P. n, slovensko učiteljstvo se s tem uljudno vabi, da v polnem številu pristopi k temu slovenskemu literuturnemu učiteljskemu družtvu, oziroma da si naroči knjigo. Isto tako se vabi drugo razurani-štvo slovensko, da nas krepko podpira s svojim pristopom ali z naročbo. Družtve-nina iznaša 1 gld. Dobiti bodo tudi posebnih odtisov Dušeslovja. — Pri tej priliki uljudno prosimo tudi ono ude, ki še niso vplačali družtvcnino za tekoče ali za preteklo leto, da to nemudoma blagovole storiti.	ODBOR.
Izpred sodišča. Te dni se jo vršilo pred porotnim sodiščem več sodnih obravnav.
—	21 letna dekla Amalija Siega ki je dne 7. marcija t. I. porodila dete v stranišču ter je vrgla pod neke stopnice pokrivši je s cunjami, spoznana je bila nekrivim in obtožbe oproščena. — Andrej Castro in Ivan Pernico, koja sta v noči 24. ja-nuvarja ukradla sedem vreč kavo v skladišču tvrdkc Boccardi & C. v vrednosti 500 for., sta bila obsojena prvi na 6 let, drugi na 4 leta težko ječe. — 241etni Ivan Dobrila, ki je v noči 20. maja t. I. umoril slikarja Andreja Petri je bil obsojen na 3 leta težko ječe.
„Soči" pišejo iz kojskega : — Velika dobrotnica gospa T. C. jo izročila oBkrb-ništvu tukajšnjo farne cerkve M. B»
obilno svoto iz namona, naj so napravi v stalni spomin lepa monstranca. Delo se je izročilo slavnemu umetniku g. Teodoru Slabanji v Gorici. Izdelal jo je iz čistega srebra s pozlačenimi poglavitnimi deli, popolno enako tisti monstranci, katero je lansko leto izdelal za sv. očeta papeža v Rim, toda nekoliko manjši po razmeri tukajšnjega tabernakelna. S tem izjavi ne saui > cerkveno oskrbniŠtvo, ampak vsi, kateri so izvrstno delo ogledali, svojo polno zadovoljnost v zahvalo veliki dobrotnici in| v pohvalo umetniku ter ga priporoča vsem, kateri kaj za svoje cerkve potrebujejo.
Oskrbništvo farne cerkve M. C.
Listnica upravništva.
Oosp. A. M. v Gin. prav! Na zdar. — G. I. T. v Korminu. Seveda smo prejeli in se vam tudi
t 41. itev. prav lopo zahvalili. Sprejmite	»n un pozdrav ! —
Tržno poročilo.
Cene se razumu, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cena od Tor.	do for.
Kava Mocca . ......100 K.	137,—	138.—
Kio biser jalco tina . „	—.—	—.—
Java ,, „ „ . „	—.—	—.—
Santoa tina..... „	102.—	103.—
„ srednja ... „	S) i,—	94.-
Guateinala ..... „	104,—	105.—
Portoricco..... „	115.—	117.—
San Jago de Cuba . „	124.—	126.—
Cevlon plant. fina . . „	118.—	120.—
Java Malang. zelena . „	loti.—	Il8.—
Campinas..... „	—,—	—.—
liio oprana .... n	113—	114.—
„ lina...... „	10.',-	I0X-
„ srednja .... „	92.—	93.—
Cassia-ligaea v zabojih . . „	31.50	82.—
Macisov cvet...... „	450.—	4(10.—
Ingter Bengal...... „	19.—	20 -
Fapar Singapore..... „	79,—	fr-0,—
Penang...... „	04.—	05.—
Batavia...... „	77.—	78.—
Piment Jamaika..... „	39.—	4X—
Petrolej ruski v sodih . . lUO K.	7.75	8.—
„ v zabojih . „	8.75	9.—
Ulje bombažno amerik. . . „	39.—	40.—
Lecce jedilno j. f, gar. „	98.—	39 —
dalmat. s certifikat. . „	H8. -	39.—
namizno M.8.A.j.f. gar. „	51.—	53.—
Aix Vierge .... „	U3.—	04. -
„ fino..... B	KO —	01.—
Božici pulješki ..... „	7.50	8.—
dalmat. s cert. , . „	—.—	—.—
Smokve pulješke v sodih . „	—.—	—.—
„ v vencih . *	K>.50	10.—
Limoni Jiesina......zaboj	7.5IJ	8.50
Pomaranče sicilijanske . . „	C.—	0.50
Mandlji llari l.a.....1U0 K.	84.-	i?5.-
daltn I.a, s cert. „	80 —	S8.—
Pimolli......... *	7;'.—	74.-
Eli italij. najlineji • • • ■ „	19.25	19.50
„ srednji .... *	18.75	19.—
Kangoon extra .... „	15.75	16.—
I.	a..... „	14.25	14.50
II.a	.... „	12 50	12.75 Sultanine dobre vrsti . . „	23.—	21.— Suho grozdje (opaia) ... B	M—	11.—
Citebe......... „	- —	-, -
Slaniki Yarraouth l.a . . . sod	—.—	— .—
Polenavke »redne velikosti ,	35.—	36.-
velike..... „	34'—	85.-
Sladkor centrifug, v vrečah
s certifik. ... 100 K.	42.—	42-^5
Fažol Coks....... „	9.50	-. -
Mandoloni..... „	—.—	—.—
svetlorudeči .... „	—	—■—
temnorudeči .... „	—.-	— .—
bohinjski...... ,	10.25 —.—
kanarček..............9.—	9.25
beli, veliki .... „	10.-'5	—.-
zeleni, dolgi .... „	8,25	- .—
„ okrogli ... n	—. -	—■—
mešani, štajerski . . „	7.2.J	—. —
Maslo . •..................Oii. —	92.—
p
ir
>H _.
O I
O § O ;
•H -I
Oh p
S
tir
e'
Vi niče na Dolenjskem, dne
12. jan. 1889. Blagoizvolite mi poslati dvanajst staklenic VaSe	za
Želodec.	4 — 12
Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic izvrstna, Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-h m. Neka bolnica jo bila uže za smrt bolna vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj jo zavžila nekoliko kapljic esenee, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — mod tem, da jo bila poprej več dni že skoraj na startni postelji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vplivu suma najbolje prlporočuje. Z odličnim spoštovanjem
Jurij Konig. župnik.
Poslano.
Bolnike na kostobolu
in reumatizmu o pozom jemo posebno na Kwizdo fiuid proti kostobolu, ki so ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nopogres-Ijivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatlzmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti ko-
fstobolu je pristen samo s tu odtisneno varnostno znamko. Dobi so v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 rI. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, c. kr. avstr. iu kr. rumunski dvorni dobavitelj.	(h)
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
28-104	pri
G-. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Zahvala.
Ob britkej izgubi svoje liepo-zabljivo skrbno iu pre.sreno ljubljene matere
Ane udove Suša
rojene Valencič
izrekamo teiu potem vsem prijateljem in znancem za jako tolaživno sočutje, ki se je nam skazovalo v toliki meri za časa njene dolge in murne bolezni in za obilno spremstvo k zadnjemu počitku, svojo uajiskrenejrto in najtoplejšo zahvalo.	1 — 1
Divača, julija 1881). Franc in Adolf Suša sinova, Marija Suša hči.
Natečaj
8
V tem političnem okraju imajo se popolniti sledeča učiteljska mesta :
1.	Dve mesti učitelja ITI. razreda (voditelja) in mesto podučitcljico na dvo-razrednej ljudskoj šoli v sv. Mateju b hrvatskim učnim jezikom.
2.	Tri mesta učiteljev III. razreda (voditeljev) na mešanih razrednicah v Mu-nah, Herpeljah iu Tatrah, prvo s hrvatskim, zadnji dve s slovenskim učnim jezikom .
3.	Mesto učiteljice II. razreda na dvo-razrednici v Podgradu s slovenskim učnim jezikom in mesto učiteljice III. razreda na dvorazrednici v Klani s hrvatskim učnim jezikom.
4.	Dve mesti podučiteljev na četvero-razrednici v Kastvu iu mesto podučitelja na trorazredni ljudski šoli v Rukavcu s hrvatskim učnim jezikom.
5.	Provizorično mesto učitelja III. razreda na dvorazrednici v Voloskem z italijanskim učnim jezikom, nemškim in hrvatskim pa kol predmet.
Prosilci za mesta v Herpeljah, Tatrah in Podgradu morajo biti usposobljeni za poučevanje katoliškega veronauka.
Plače in doklade svezane s temi službami, določeno so v deželnih zakonih il. novembra 1874, dož. zak. št. 30 odnosno 14. decembra 1888 dež. zak št. 10.
Prosilci naj nložijo svoje prošnje z dotičnim i prilogami službenim potom v štirih tednih.	1 — 1
C. kr. okrajni šolski svet Volosko 1. julija 1889.
Razglas.
Dno 12. julija ob eni uri popoludne prodajala se bodo po javni dražbi cerkvena okna in drugi materijal, kateri se ne rabi več pri popravljanju cerkve,
Županstvo v Sežani 1 — 1	3. julija 1889.
Župan.
f. 1.50 Čudo vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za lirijenj.', s katerim si more briti vsukdo patn in brez teSkođ«',
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e n o s t a v e n je in 1 e h a k. Mnogo denarja
prihrani »Samobrivec* in nobena stvar ne isplatu s>i tako Intkor ta. Gena lo foi».
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji. ■ Versandt I>epoL L. Mullcr, Uunaj, WaJ.rn.g SchulgasKB lu».	15 51
ST
Bolezni želodca.
in apodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata iila, zaprtje, vodcnica in kronična driska, zdravi
senajvspešneie s PIC-COLI-jevo .ESENCO za ŽELODEC", koja
jo tudi izvrntno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdtdova-te'j lekarnar Picccli V Ljubljani (Dunajska ceHta) proti pošt-»it'in povzetju
V steklenicah po 15 novi. ne prodaja v Tratil v lekarnah: HiuKoletto.pl.Loitcii-liurg, Liprandi, Poz-zatto , Praxmarer, ,	Prendiui, Kava^ini,
(Varstvena znamka). j{ovis SarHVfti (zft
magistratom), Sorravallo, Skopzynsky, Suttina in Zanet—' — V Istri v lekarnah: Rovinj rtngolini, l\dj AVassermann. Carbucichio, Hodinis ; Dmjan ltek, Bradainante ; Koper Oiovannini, Favent > ; Viran Fonda, Lion: Pazin Lion ; Novigrad Tani-burini; 1'oreč Candusio; Virinmla Patelli ; Huje Uonotti iu v večini lekarn v Itri, / rhnorju, TiroluDalmactji, na Kranjskem, iitajarakem n Koroškem,	12 5
Kwizda-ja
c. k« izklj. priv.
TVRDKA
Bernhard Ticho
Briinn, Krautrnarkt 18,
(v lastne j hiSi,	20-17
pošilja proti povzetji:
Tkana ovčja volna
dvostruke širok'isti, trpeifri«. -ela obleka, lo met for «» SO
Indijski^ Fou!«
volne, dvostroko širnk, eela obleka. 10 met. f. R
Novosti za ob1ek9 za aospe
po iiiijnoveišej čepri progiisto HI i po v vseh barvah, dvostroko. 10 niet. f. »
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi VBled mnogoletnih izkušenj za jače* nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd.
1 steklenica gld. 1.40. (C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da ae varuj« pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Fran/ Joli. K\viztla,	i
c, kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živlnozdravniške preparate.
Čudo obrti.
1ar Samo for. 3.50
Htane nova
srcbro-iiikleua ciliiidrova ura
za gospode, gospe in dečko; ne razloči se od pravega srebra. Plofinato kristalno steklo, elegantno, fine obliko, krasno rozbana, toeon btroj, ki ju natančno urejen iu skušan.
Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji „Versandt-Depfit L. Milllor, Dunaj, AViiliring SchultfaHse 10.	15—52
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
naj no vej o konstrukcijo v raznih velikosti]].
Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini
Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnike, plitke itd.	10—20
Pripravo za Bušenje sadja in zelonjave. ltez i I niče za krmo v največji izberi, izvrstno nurejene. po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Heller, Wieny Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in franko.
Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki ss iščejo in dobro plačajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Crnl Tflrno
su k tonski izvod, dvostroko S><-,k »i celo bleko. 10 m-'trov f. 4.RO
Progasto blago 2a obleke
(50 cim široko, najnovejll vzi-rki, 10 tre t, f
Volnati ryos
v vseh barvah. G/1 fi'.m 5i-ok, 10jmetrov f :t.N<»
Dreidrath Trožtčje)
riajboljša vrsta, 60 ci m. Široko, __10 metrov f.
Aquard hlago
ctm. Široko najnovejši vzordi, 10 met.rnv f. 3
Francoski Voal
10 ni' trov, elegantna obleka, ki se daje prati, for 3.--
Košul|s za gosnodn. lastno dalo
bele ali ba vane 1 kos I a f. I HO. II a f. I SO
Žnnskfi košulie
iz Sifona in platna, fi io pleten«, 3 kom , _________tor. 9 SO	____
Žen«ke košulje
z močnega platna srtlpkami 6 komadov f. ».SS
Dom če platno
1 komad, 30 vatlov *'t for; -t.riO 1 . 30 » Vi ■ R.RO
Kiug-VVeba
boliše n go platna 1 komat * 4 Širok. 80 vnt| »v f, 0 -
Sifon
1 krmad, 30 Vatlov, I a f. 6».SO, naj-boljše vr»'e f A.5<>
Kannafas
1 kom. 30 vatlov, lila f. -i »O 1 > HO • rndeS . S SO
Kanavas iz niti
1 kom. -'0 vatljev, lila in rndeČ f O —
Oksford
se more pr ti, dobri vrs'a, 1 kos 30 val lov f -| SO
Angi. Oksfort
najboljši, jako priporočljiv, 1 k mad, 3f> vatlov f. A SO
Garnitura iz rio a
soMtoječu iz 2 postelj lih pregrinjal in namiznepa vrta svilnatimi f"i>nzaml __for. 4 -
Garnitura »z jut«
2 p s eljnih »ogrinjal in -"imizih-pa prta n franzami f 3.50
Jute zastor
jurški vznrek ; nodpolid for *.»0
Holandsko dolge prnprna ( stanki)
10—12 nirtrov dolce. 1 ostao k f 3.00
1 Poletna ogritj56a
V« dolga s>ii)io volna I I.SO
Konjska plahta
jako Hobra, U)(l cim. d<> ca, 130 ctm. Široka, f. l.SO Odeje za fijakerj^
oarnkorumene, 1 komad t. « ftO
Tovarno skladišče suknena blaga
Brnsko sukno
Od t ivk 3 10 ni trov ?a podpolno možko obleko f. :»
Mnilarno s- kno
3.10 mi t., jako fino kompl. možko opravo, for H —
Poletno češ jano sukno
ostanek za komu mo?ko opravo, moro prati, « 40 ni. d«dgo. f. »..-
Bmsko moderno blago
Ohtiuiek za podpolno moŽk'» ohlako 3.10 ur trov dolgp for S so
Priložnost za kunovanje! B r n s k i o s t a n k i sukna.
1 ostanek za 1 kompl. mo^ko oldeko 3.10 m.*t. for I SO
Blago za površje suknja
najfinejSe vrNt.e, za relo wok»j f.
Vzorki brezplačno In franco. Zt dob o blago in točno pošiljatev se janči
Klogantno izvedena zbirka nzoreov x 400 znamkami g. krojnčom nefranhovano.
Tiskarna Dolenc v Trstu.