luu* dati* Sunday and LETO—YEAR XXIL Um U*U GLASILO SLOVENSKE mtmr January m. iii«. «I Um Um Am qI Con^rw« ot Marth I. Utt. WE PODPORNE JEDNOTE icag* HI VrodniM fa «fravmJM ytottorii »Ur g. Lmuntdalt A**. Of/ieo •/ Publication-. »UV South LowndmU Avo. T*Upik9n$, RnekwoU jaftj ' Ac—ptsaca if —IMag at »pacts! r»U ef pooUg* prtov idwl>«.r Sovjatako-kitajska kriza razburja Rusijo Moskva zahteva, da mora kitajska vlada poravnati želez-niiko zadevo v Mandžuriji v treh dneh. Vsi maki jetniki morajo biti izpuščeni. VeUka^razpaljenost po Rusiji; delavci zahtevajo energičen nastop so-vjetor. . Tokio, 15. jul. — Iz Msndžu-rije poročsjo, da se hs eibiraki strani meje mrzlično gibljejo aovjeteke vojsike čete, ki v velikem številu dohsjsjo na mejo. Obenem se pdmičejo mnogi vlaki s kitajakimi četami v Mandžurijo. Kitajski oblastniki so sinoči ustavili promet na vzhodni železnici v Pogranična-ji ob meji. Vlaki, ki vosijo od tam proti Vladivostoku, so obstali ns meji. Moskva, 15. jul — Kitajski skrbnik poslov v Moskvi, S. K. Liao, je včersj prejel od sovjetske vlsde noto, ki ima snačaj ultimata in vsebuje grožnje vojne. Nota je bila takoj odposlana v Nanking, vsebuje sahtevo, ds mora kjtajaka vlada v treh dneh, torej do arede, izpustiti iz zaporov vse aretirane sovjetske nameščence na vzhodno-kitajski železnici v Mandžuriji, preklicati nelegalni sklep glede izktj učenja sovjetskih oblasti is uprsve te železnice in izjaviti, da je pripravljene na poravnanje mirnim potom vseh spornih vprašanj, ki so nastala zadnje čase v Mandžuriji. /j Ako Kitajska ne stori tega, kar zahteva Sovjetska unijs, bo zadnja primorana poslužuj se drugih sredstev v obrambo svojih pravle, kakor se glasi uiti- - ft&ttJB&Ift' pripušča nobenšga dvoma, ds še . sovjetska vlada ne šali. Noto je podpisal L. M. Karavan, podkomisar za zunanje za-' deve in bivši poslanik na Kitajskem. "Kljub nasilnim in provoka-tivnim akcijam kitajakih oblaati je sovjetska vlada pripravljena *e enkrat na mirna pogajanja v svrho rešitve vseh vprsšanj v zvezi z vzhodno-kitajsko želez-' nico," se glasi nota. "Pogajanja pa so mogoča le tedaj, če kitajska vlada odredi brez odloga, da se izpuste is zapora vsi državijs-ni sovjetskih republik in če Iskoj prekliče vse nelegalne odredbe." Karakan priporoča provlnčni vladi Mandžurije in centralni vladi v Nanklngu, naj dobro pretehtata resne posledice, ki Ishko Pridejo z odklonitvijo predlogov v noti. Sovjetzka Vlada bo čakala tri dni na odgovor. Medtem, ko je sovjetsks vlada odposlala ultimatsko noto Kioski, je po vsej Rusiij izbruhnil pismen ogorčenja napram zadnjim dogodkom v Mandžuriji. Kakor da bi prltianil na gumb in sprožil dobro namazan mehanizem, ao bili po vseh centrih aranžirani delavski proteetni shodi in sprejete resolucije "takojšnje energične akcije" sovjetov. Kakor poročajo moskovski 11-"ti. zahtevajo delaveke organizacije enotno sledeče: da se takoj izpuste is zaporov v Mandžuriji vsi sovjetski držsvljanl, da " vzpostavijo delavske unije in <*a se umaknejo kitajake čete od sibirske meje. Mi nočemo vojne, toda če bo-mo napadeni, sadenemo vsi pu-*ke na rame in branili bomo na-*o proletarsko domovino kakor znamo samo mir je klic vse ev* ropske in asijstske Rusije. Naalriat, 15. jul. — Uradno i"">čaj* da je nacionalistična v>*da ojačila avoje čete v Man-diuriji, da zagotovi nepretrgano obratovanja železnice, radi kate-re Je prišlo do konflikta s so-vjetsko Rusijo. Skeli rokratkaje aa vzhod« za Na w Orlaaat Philadelphia nabiranje JJajo v New Philadelphia. -j^To mesto postaja rapid no gla vno mesto organizirane skebarije. Nekdaj je nosilo ime "mesto bratske ljubezni f danes si pa prizadeva, da to ime spremeni v "glavno mesto organizirane skebarije." To radi dejatva, ker je tukaj centrum za rekrutiranje skebov, ki jih pošiljajo v New Orleans. Skebe lovijo razne posredovalnice za delo. Neworieanaka železniška družba se je koncentrirala na mesti Philadelphio in Buffalo iz razloga, ker želi dobiti take stavkolomce, ki so bili trenirani v kompanijski uniji: in teh je največ v Philadekphiji in Buffalu, ker v obeh mestih obstoji močna kompanijska unija na ceetnih železnicah, ki jih lastuje delavski "prijatelj" Mit-ten. Skebe pošiljajo na jug v skupinah, ki štejejo od 26 do 50 oseb. Plačajo jim vožne stroške In šest dolarjev dnevne plače. ti Persekutiranje delavskega odvetnika. Jacksonville, Fla. — First National banka v Sanfordu je sspr-vrata v soboto. To je te sod-banka, ki je skrahhrak v ^oridl v enem tednu. Vse priza-u<* banke so Imele sa okoli 10 milijonar dolarja vlog. Gary, Ind. — Mesto Gary je trdnjava jeklarskega trusta na srednjem zapsdu. Volja magnetov jekla je zakon, katerega morajo spolnjevati val mestni funkcionarji do pičioe. Ko je za časa zadnje stavke jeklsrskih delavcev pred desetimi leti odvetnik Paul Glaser prihajal pred sodnike ln branil aretirane stsiv-karje, je prišel radi tega v nemilost pri ameriških nekronanih kraljih. Zapisali so ga na črno listo ln čakali trenutka, da ga zakoljejo. TI trenutek je prišel'za časa povojnih pogromov ns rdečkar-je. Glaser j a je agent juatičnega departmenta lepega dne obveatll' da je izgubil državljanstvo, ker se je izkazal, da on nI vreden biti državljan naše gloriozne republike, katero vladajo ameriški nekronani vladarji. Nato ga je odvetniška zbornica obvestila, da odvetnik, ki ni državljan, ne more nastopati pred sodnimi tribunah, kjer se deli pravica. Glaser —- v prizadevanju, da si služi kruh, — je nato poskusil prodajati zemljišča. Obvestili so ga, da tudi tega ne more delati. Pred meeeci je vložil prošnjo sa restavrirsnje njegovega državljanstva Bil je prod vsa-pravičnkn sodnikom. Rekel mu je, da on želi biti sopet državljan ta velike republike In da koncem konca nI tako slab človek. SodnJk je pogledal v črne bukve In nekaj časa I i»tal po njih. V njih je ime Paul Glaeer še vedno neprečrtano. Sodnik je aplikantu v uljudnem. a čvrstem tonu povedal, da zaenkrat njegovi želji še ne more ugoditi. . . . Biti dSlavski odvetnik nI vselej najbolj prijetno v svobodni Ameriki. San Francisco. — Svetla stran nesreče, U jo je prized jal v San Franciecu velik požar z uniče-njem nad sto poslopij — večji del domovi — je ta, da se bo gradbena Industrija nekoliko o-živela. Velika ¡ gradbenih iialo»rev ee bo liku torek, 16. julija (July 16), 1929._ Ion nas, Act of Oct. S, Uit1. »Htlturiavd on Ju» 14, IIIS. ButxwrtpUM IS.00 V»arly STE V.—NUMBER 165 liga odlaga orožje Organizacija priznava, da je vodila krbterako vstajo. Mexico City, 15. jul. — "Na rodna liga za obrambo verske svobode," ki je bila dolgo čaaa na sumu, da vodi oboroženo vstajo takosvanih kriaterjev v centralnih državah Mehike, je včeraj objavila manifest, v katerem priznava, da je podpirala krister-sko revolto. Liga izjavlja, da je prižel čas za odložitev orožja in sprejetje drugih sredstev v svr-bo "vzpostavitve pravic katoližke cerkve." Na čelu omenjene lige so pro-minentnl mehiški klerikalci, ki so sblrali densr doms In v inozemstvu (največ v Združenih državah, kjer so bili v zvezi s Kolumbovimi vitezi) in financirali padsemski tisk ln dobsvljs-nje orožja ter streliva sa svoje indijanske guerllfke tolpe. Liga naznanja v manifestu, ds se zanaša na besedo prsedsedni-ka Portesa Gila, ki je dejal 21. junija, da ima vsak prebivalec Mehike pravo peticije sa izpre-membo zakonov. Liga zahteva ljudski referendum glede tistegš člena ustave, ki geguiifa cerkev. Delavski časopis kritizira voditelje. Lincoln* Neb. — Boj, ki ga vodi ekeekuthra Ameriške delavske fedsrscije proti Konferenci sa progresivno delavsko akcijo, ne dobiva povsod tistega odmeva v vrstah članstva lokalnih u-nlj kot si ga je eksekutiva želela. Tednik "Nebrssks Craftsmen," organ centralne delavske v Lincolnu, Hsfr, se selo _____jb kr^ša' napram ediktu eksekutive s ozlrom na novo organizacijo progresivnih trade-union istov. "Kadar akoša ena organizacija preprečiti kritiko," piš* u rednik liata, "ki prihaja izmed članstva» je to znamenje bojazni ln strahu. In ,s*danja akcija eksekutive ne pokasuje nič dru gega kot to, da Sksistira velika potreba za progresivno politično akcijo, ako hoče organizirano delavstvo doseči svoje višje namene." WaahIngton pašno sledi razvoju ruako-kltajake krize. Waahington. — Hooverjeva administracija sladi s velikim zanimanjem tekoči rusko-kitaj-ski krizi, katera je nastala, ko so kitajske čete zasegle kitajsko vzhodno Železnico v Mandžuriji in aretirale večje število ruskih železničarjev. Zunanji tajnik ni podal še nikake izjsve. Pričakuje ee pa, da se bo Rusija držala KeHoggove protivojne predloge, katero je podpisala in enoetav-no zaprla trgovske meje Kitajski. In ksr je ssaedens železnica odvisns za promet od ruake trgovine, se pričakuje, da ss bo morala kitajska vlada prej ali slej podati in plačati odškodnino za storjeno škodo. Mehiška vlada dala rpdalk ru Mlekarski ITTS-IA ri lzvojevalt Ipittaburgh, Pa. (F. P.) DvameseČna stavka mlekarskih delavcev pri Lttprty Products korporaclji se je zaključila s image za delavce. Sicer ne tako kot so delavci hoteli, patroma zgodilo ee je, kar \ niso pričakovali. Pogodba namreč ne uklju-čuje 16 stavkarjav, katere je družba odslovila. Vsi odslovi jeni delavci sa lavičarjl, in cens, katero je kompanljf zahtevala od stavkarjev, prodno se je podala njih saMevam, so skslpi odpu-ŠČenlh delsvcev. ■Med njimi js |t|di predsednik lokalne unijs Wisinovltz. ki ker je on urgiral Stavkarje, da je v interesu organiiscije, ako delavci epvajmejo tako pogodbo, kakršna js bUa predložena, so ae stavksrji vrnili na delo, razen šestnajstih, ki so ps dobili drugo delo. «K ' Stavka je bHs spremljevana z večjimi nemiri \ ln naailjl od strani policije, itavkarjem so pomagali deiavitvu naklonjeni dijaki s pittsbufŠke univerze in člani podružnice lige za indu-strialno demokresrt i<» Delavci so dobili povišanja plače za dvaln-pol dolarja na tSden, en proat dan v mesecu, «n teden plačanih počitnic na leta In priznanje u-nije. J Aktivnost unija razvašalcev. J»li je nizator unije voznikov nazna-nH, da so rasvaževalci čaaopiaov dosegli povišanje plač za enajst centov na aro. Organizirati so se pričeli pred enim letom; sedaj so organizirani stoodstotno Unija vosnlkov ima v načrtu tudi večja arganlzatorično kam panjo, katera se bo vršMa po celem pKtebarftkam okrožju. V U namen je odprla nov urad ln zaposHla dva stslna organizatorja. Prvi js Thomas McCsrty od rasvsžalasv časopisov in drugi ps Thomas G. Robertson, član rudarske unije. Zadnji je bil aktiven v stavki mlekarskih delavcev, posebno pri sklepsnju pogodbe. Ponesrečeni prekomorskl poleti. Psris, 156. jul. — Dvs letali sU se v soboto zjutraj dvignili v srak v Parizu v smeri proti A-mertki. Poljsko letalo "Maržsl Pilsudski" je bik) prvo v zraku ln pilotirala sts major Ludwik Idzikowski in major Kazimir Kubala. Francozs Dieudonne Co-ste in Msurice i. Bellonte sts po-letela za Poljskoma nekaj časa kasneje. Oba sts končala s f laskom. Poljsko letalo je včersj padlo na asorski otok Gracloca in med padcem eksplodiralo. Idzi-kowskl je obležsl mrtev, Kubals pa je v bolnišnici težko ranjen. Francosko let*les sta se vrnils nazaj v Francijo bres nezgode. Port Burwell, Labrador. 15 Mexico Otty, 15. jul. - Mehi- ,, _ uu|0 čikaike Tribune ška vlada ja zaplenila rudnik - - • • ------* — - . -v,. .. . i ., "Untln Bowler" je vieraj utonl- Nueva Florencls v Chlhushul. ki ^ ^ ^ , tu|uJ4. jj bil Ust bivšsgs governerja ^ kamop ^ jt ^ Marcelo Carmveoja. kateri e m| yJhjir Poil||dkl|| k| j# oMt pd^tv^vojsški revoUMn ,uh€m< M vr^| domov. potem pobegnil is Mehike. Vlada __ je dala navodila rudarjem, ki de-____^ a_____ is j o v rudniku, naj ga sami obratujejo In ai dele dobiček med eehoj. žilseelštri kkrid pezdravljaje Cincinnati, Ohio. — Uvodni ¿ianek glasite bratovščin« železniških klerkav v številki sa me-t junij je posvečen politični zmagi angleškega delavstva. Za-lezniški kieHcl pravi uvoAiik, pozdravljajo politično zmago angleškega delavstva in njih vlado. ter upa je, da bl todi ameri-žko delavstvo prišlo do nja in jih pričelo posnemati. Tokio. — Potom novega delavskega zakon, je japonska vlada prepovedala vse nočno dalo sa tovarniške delavke in o-troke. Zakon je »topil v veljavo s prvim julijem in aa nanaša na vse tovarna. Za Jonske is otroke je bil znižan tudi dnevni delavnik Iz deset na oeem u* ln pol. In ksr je *ara plača v veljavi, so podjetniki v tekstilni industriji — ki je najbolj prizadeta po novi poeta vi — enostavno zvišali Storilo vraten, ki jih operira posamasal delavec PMaaljiva vasi za ialavaa v Akroaa Goodyear kom penija odprla tovarno v Alabaml. NSLA- Idelav KONČANA Gadaden, Alabama. — Delavci v Akronu, Ohio, in drugih mestih, kjer ee nahajajo tovarne sa Izdelavo avtnlh obročav (tires), so lahko vznemirjeni nad vestjo, da je Goodyear kom-penija odprla svojo prvo tovarno v Gadsdenu, Alabama. Družba gradi večje število tovaren sa isdelavo "tajerjtv" in drugih potrebščin, ki ae rabijo za Isdfe-lavo avtnlh obročev, v rasnih mestih Georgije in Alabame, kamor namerava preseliti večji del, ako ne vso produkcijo. Akron je bil in je še vedno središče ameriške kavčukove Industrije. Ismsd vseh družb, ki imajo tovarne v Akronu, so največje v rokah Goodyesr kompa-nije. In kot isglads, se ts druž-bs preseli na jug, kjsr je ceneno ln "pohlevno" delavstvo, kap sa kompanijo pomeni večje dobičke. Yes, sa induetrialnl razvoj juga ss js prlmorsno zanimati tudi tisto delavstva ki šivi tieoče milj severno od Mason Dixon črte. * r^ Barbarizea ie ovale v Mlseiieippiju Ogabne razmere v jetnlikl pri-' silni kempl. Hattiesburg, Miss.—(F. P). —Barbaraka razmere, ki so ob-staj ale v prisilni jetnlškl kempl v okraju Hattiepbttrg, ho konč» no srevoltirale tukajšnje ljud-o- VOki »odnšk ia «gegovl pomočniki ao ee namreč smoilu, ko so pred letom aretirali mornarja Harry Klriloffs Is Phtls-deiphije. Vsški aodnik ga Js obsodil ns vsčjo densrno kassn radi vandranja; in ker nI Imel denarja, ao gs odvedli v prisilno kempo v bližnjem gosdu, kjer so ga držsll več mesecev. Imel pa Je pogum, da je telefoniral uredniku lokalnega čsao-ples in apeliral ns nJega,, naj i*M maga Jetnikom Iz nesnoenegs In barbarakega položaja. V mesecu aprilu je dobil Še en apel od nekega jetnika, ki je uradnika prl-vedel, ds je pričel prelakavatl jetniške razmera ln okolščlne i ozirom ns metodo aretacij» ki " jih je poaluževsl vsškl sodnik. V svojem llatu je pričsi • kampanjo zs odpravo obstoječih razmer. Zadeva je prišla pred sodišče In sedsj je ns zatožni klopi več oseb, med njimi vglki sod-nik, več Jetnišklh varuhov In neki železniški detektiv. Ns sodišču se js odkrila, ds je Ivsškim sodnikom sadslovsls večja skupina krvoločndhiv, ki so lovili trampe In Jih pošiljali v J et niš k o kempo, kjer so morali odslužiti kssen ln sodnljsks stroške. Dnevno plačo kasnjen-cev v znesku 91 centov so si prizadeti razdelili med seboj, nsm-reč z ozlrom ns sodnljsks stroške. H kaznjenci so postopali zelo brutslno. Disciplina se je delils tri čevlje dolgim uenjenlm bičem, ki je padal po životu kaznjencev. Da nieo ponoH pobegnili, so Jih straže uklonile v ve-rig«; v "tem stanju so Jetniki uživali "počitek" na tankih blazinah, ki so bMe položen« v šoto-rlh enoetavno na zemlja. V DatreHu vedno velja. Detroit. — Meetnl ošetje so prlsnali, da postaja bresposel-nost v Detroltu vedno fesnejts Odkar js Ford zapri svoje tovarn« pred tremi leti, rti bilo še toliko delavcev bres dela kot sedaj, In ker se elpljejo v mesto nove trum« delsvcev, ki prihajajo s farm In Is raznih mest Sirom Amerik« v nadi, ia jih čaka delo v ameriškem «otomHn mestu, postaje situacija vedno akutnejša. SO tleoč stavkarjev v New Yor- ku se vrnilo na dele. Nova pogodba sklenjena aa dobo treh let luuppdlttiri kompromitt«. Unija dobila kontrolo nad kao- tlčno Industrijo. New York. — (F. P.) — 8tav-ka 80 tisoč krojaških delavcev, ki Je izbruhnila pred par tedni v šenskl oblačilni 1nduatrfjl.< je končana. Nova* pogodba je bila ratificirana preteklo soboto po stavkovnem odboru, v katerem je bHo 800 članov, k! ao zastopali lokalne unije. Podheje Je pogodbo odobril tudi ¿ksekuttvnl odbor unije, ki je vqjiil stavko. Kljub temu, da dala vol niso doeogli vseh sahtsv, so voditelji stavke proglasili noro pogodbo ss vsllko zmago stavksrjsv. Glavna zahteva unije je blla# da dMavcI dobe kontrolo nad indu strijo. Polog te sahtsve so imsll še druge, ki so ss nansšale na povišanje plač in na odpuščanje delavcev. Doaegll so prvo. to js, ds bo orgsnlsscijs dobili kon trolo nad Industrijo In s tem protektlrala ssdanjo Isstvlco, delovne rasmere In delovni čas. To bo namreč dossgls le, sko ae bo pogodba uveljavila. Novs pogodba, ki veljs sa tri leta, predvideva v ta names posebno komisijo, v kateri bodo ssstopaai delsvel In podjetniki v enakem številu. Ta komlaijs bo isvajsla vrhovno moč kontrolorja nad celo industrijo. Vai podjetniki,ss organislrsjo v kri klasMcirans skupne. Vsaka skupins bo isvollls svoje ssstop% nike v skupno komisijo. Podjetniki so ss ssvesali, da bodo upo-slevsll le unljsks dslaves ln da bodo šil uniji ns roko sa kompletno organiziranje Industrljs. V tem oziru pogodba določa, da večji podjetniki oddsjsjo delo Is tistim sukkontraktorjem, pri katerih bo uposlsno unljsko do^ lavstvo ped unljsklml poboji, Skupni komisiji bo načeioval predsednik, ki gs nasUvita obe skupini; njegovs naloga bo, da bo odločeval v vseh spornih sa» devsh. V komisijo Imenuje tri člsne tudi governor Roosevelt. Is tega je razvidno, da pogodba predstavlja precej velik kompromie, tako od strani pod Jetnikov kot od strani delavcev, in da je njen glavni namen sta-blUsiratl nadvse kaotične i mere, v kstere ae Je Industrljs vedno nišje pogrezala skosl zadnja Miri leta. Tisti element, ki Je od tags kaoss največ tr-peli je bilo dašavatvo; na drugI strani ja bU položaj težak tudi za dotične podjetnike, ki so bili nsklonjenl uniji, Iter so tudi njih ukonomake razmere aillle, ds so se akušsll Izogibati določbam iM»godbe ali ps zreti bsnkrotlra-nju v obraz. In kljub temu, ksr se tiče plač« ln drugih ddločb stare pogodbe, pomeni nova pogodba precej veliko zmago sa delavce I Wrtatl js seveds potrebno, ds \h> imela pogodba le tadaj pomen v tem smislu, ako bo uveljavljena Kar, sko ae newyorSks oblačilna industrija ne stabilisl-ra, oziroma dokUr as v njo n« uv«d« rsd^ln dokUr nima unija kontrole nad delovnimi razmera, ml, toliko čaaa bo veaka pogod-be majhnega pomena. Unija ss je pričela separatno pogajati tudi i lastniki verižnih trgovin, ki obenem poeedujejo tudi tovarne za Izdelavo oblek sa svoj trg. Bdini nasprotniki novs pogodil so komunisti, oSlroma uradniki Needle Woritera Industrial Union, katero eo levičarji organizirali preteklo leto. Njen predsednik Louis Hyman. ki j« bil glavni vodja zavožene stavke leta 1926, je podal Izjavo, v kateri pravi, ds je bile U stavka "fak«M in zarota med podjetniki I Nova akcija v latere-aa tekstilnih ielaveev Odbor 1000 članov bo vodil orgs-ni/ntorično kampanjo na Jugu. Rye, N. Y. — V nedeljo je bil tu na konferenci, ki jo je aren-Šlrala unija tekstilnih delavcev (United Textile Workers of A-merica), uatanovljen splošen odbor tisočih člsnov, ki Ima nalogo vodjti organiziranj« delavcev In Izboljšanje delavaklh razmer v tekstilni industriji v južnih državah. Mrs. Rose Schnelderman, predsednica Ženske atrokovnounlake lige, In snanl socialistični voditelj Norman Thomaa sta sponso-rlrsla ustanovitev tega odbora. Zraven Je bil tudi Thomas M. McMahon, predsednik unije tekstilnih dslavcev. Zafaba ped|et|e jpnmmsai panljsko unija. Lastniki sv-tomobllov bojkotirajo neunlj-ske garaže. Durham, N. C. — Unijs stroj, nfkov je ustanovile kooperativno garažo, kjsr lshko dobe delo svtnl mehaniki, ki so odslovijo-nI pri podjetjih radi unljstlh aktivnosti. Državna asociacija tngovaev a avti Js šs dljs šasa na dslu, da uniči unljsko gibanjs avtnlh mehanikov. Organizirali svtnl mshanlkl so ts dni ndprll letalsko šolo In siačnl promet s tremi letali. * Hbdjetje dobro uspeva ln ss v krstksm Šaau rssšlrl. ^ V tem kraju^držsve js nožna stuje unijs, bo v kratkem času pričela s obratovanjem ponoči ln po dnevu Ift tako bo nudila gvšomoblllstom pootrsžbo, ki sa jo doaedaj pogrešali fttlrje ho. teli v Durhsmu in 95 gasoltnskih poataj v okolici ao obljubi» sodelovanje ln bodo svetovali sv-tomobllistom, ds pošljejo svoja yosits v popravila v kooperativno garažo. Trgovci s svtoWblll niso prav nič veaell tags pojava. Ko so IsStnlkl avtov pričsll sahUvati unljsko delo ns popravilih, so. trgovci iskali rešitve v kompa-nijskl uniji; uatsnovlll ao orga- ricljo In Jo nssvall Brstovščl-svtnlh mehanikov. . Skems podjetnikov se je ras-MinMs, ko Js Alfrad Hoffman, organizator plešavmuirjsv, razgalil Bratovščino kot kompsnlj-sko unijo. Hoffmsn Js prišel na sborovsnje, ki so ga obdržavaH komttanijskl podrepniki, kjer Je nazval Clyde Wystta, organizatorja v službi podjetnikov, s Izdajalcem in tako povsročll, da so navzoči d«lavci zapustili dva* rano In Js Wyatt ostal sam. Podjetniška organlzssijs se Ja fodaj zatekla k zadnj«mu sredstvu, šepetajoči kampanji, a ka» tero misli ustvariti sovražen s«ntlm«nt proti gibanju organi« siranaga delavstva. Toda to JI na bo uspelo. Je mnenje George W. Marsha)Ia, al poroča, ds vsak dsn stops novo število delavcev v unijo avtnlh mehanikov. 1'resgedaje veoelje. Sacramento. — SUrl, onemogli In netireakrbljenl delsvel dr-žsve Kalifornije so se ob času, ko je bil «prejet zakon sa starostno pokojnino, razveselili prezirods/ Sedaj so namreč pro-našll, da njlhovlk aplikacij sa pokojnino ne bodo upoštevali št to leto. To Is raslega, kar bo država pričela nakaeovatl pokojnino s prvim Jsnuarjem K In sedanjimi voditelji stavke. Staro organlaaclJo — pie International Garm«nt Work«ra U-gloa — naziva sa kompaaijsko unijo. • Kako sUvkarJI mislijo o ti zaiagi — sko j« spnsga — poročali prihodnjič. PR0SVS PROSVETA THE KKIIGHTEHMPT GLASILO Of LASTWI** »UJVSKSSS NABODMB roOfOR. NB JBDNOTB ti mi j lir fc» «*• H« __: U Mr.ui,.llff(li>«« CHI»—) to I«- ém "u I***. NN M M »*•. »>* «• »•*•; »• í huüo >• (ter* B1M m V" » P* - ** _ nl«i far U» O IIN 9* f*. CW»•* I »« fe Olun flJl f«f rw, PROS? BfA SMT-M BMKI UW<«I» A»».___ MEMBER or TMS KKDEBATED * ~mmmm >•141 Dal umi * á • M *HU ilfpaju, na p#(šMf IJSW gg-M^PJ« ,« |NMM*i. 4• J* • faa 4MWI I" faUa-M. foétl im. ra mladine, ki nam je govorila Jasno, da se mladei v resnici zanima za napredek in raat članstva. Razvidno je, da je SNPJ napredna organizacija. Zahvaliti se morapi vsem, ki so nas posetili na omenjeni dan: sosednjim društvom, ki so se u-deležlla s svojimi zastavami. Hvala predsedniku SNPJ Vin-centu Cainkarju za njegov govor; našemu ustanovitelju Wll-Ham Sltterju Iz Clevelanda, ki nam je orisal, kako Js bilo v začetku težko delo ustanovljati društva; dalje bratn Anton Zor- nlku za krasni nagovor, pevske- pač zastopa stališče onih slojev, mojstra, poznavalca detinjskega mu društvu "Prešeren" Iz Pitts-burghs, ki nam je zapel krasne pesmi. Lepa hvala vsemu članstvu, rojakom ln rojakinjam, ki ste naa posetili na omenjeni dan, kakor tudi potovalnemu zastopniku Prosvete Anton Zidanlku, ker je izpolnil svojo dolžnost v večji meri, kot jmo pričakovali od njega. . John Srebernak, tajnik It. 7. Napredek elov. farmarjev. Milwaukee, Wie. — Naj mi bo dovoljeno, da nekoliko opišem farmarsko naselbino v Sheldonu, Wis., in njen nspredek v zadnjih asdmih letih. Ko sem 1. 1922 obiskal to naselbino, je imela povsem drugačno lice kot ga ima danes. Zemljišča so bila le polna močvlrjev, Itorov in kamenja. Pjjvl farmarji so bili ubogi; ime-)i,*o le par krav in kakšnega konja. Skoro vsak, ki sem ga obiskal, je tolll o trpljenju in drugih nadlogah, in vsakemu al lahko7 bral na obrazu, da je resnica, kar govori. Danee je drugače. Slovenski flftnarji-plonirji Imajo od 25 do 80 glav tlvine najboljše pasme, moderno urejene hleve, poljedelske stroje ln prijazne hišice. Slika se je zelo lspremenila v tej kratki dobi. Ljudje, katere obiščeš, so veseli in zadovoljni. Polja so največ obsejana s deteljo, ki je valen pridelek za II vlnorejce. Obilo Je tudi koruze, fiiola ln krompirja; obeta se dobra letina. Farmarji imajo avtomobile, največ je seveda for-dov, a dobe se tudi drugI, bolj!. Vse to govori jasno, ds so tudi Slovenci lahko uspešni farmarji. Naši ljudje so zelo gostoljubni ln postrelejo človeku, če le morejo. To sem iskusil jaz sam ln se zahvaljujem vsem, ki so mi nudili vseskozi dobro postreftbo. Ako katerega veeell. naseliti se na farme, naj se obrne na shel-donske farmarje, ki bodo s veseljem dali svija pojasnila. Posdrav vsem vrlim slovenskim farmarjem! — J. Wldmar. Dr. Brešnlkovo predavanje vChleagu. Chicago. — Dr. Pavel Brež-nlk, profesor is Ljubljane ln član proevetnega oddelka za Sltfvenijo, Je na svojem potovanji! po Ameriki nu povabilo Carnegiejeve uatanove za svetovni mir prebil štiri dni v Chi miru V drušbi z ostaltml evropskimi lumallati, ki so bdi z njim vred povabljeni v Zdru-««•ne d rta ve, al je ogledal vse zanlmivoeti mesta, imel pa Je p roe te večera, ki jih je porabil v alovenakl koloniji na zapadnl strani. Zadnjo soboto popoldne Je posetll uredništvo "Prosvete" in druge proetore 8. N. P. J., zvečer je pa imel predavanje v jed noti ni dvorani o poiošsju v Jugoslaviji In pri tem je pokazal a akipptlkononi okrog 00 lepih pokrajlnaklh slik, ki Jih je prlneeel a seboj. Udeležba pri predavanju nI bila veUka. ker je bilo preveč »operno ln vročina je bila ne. inoana. Predavatelj Je pravil o telkočah. ki Jih Ima Jugoela 1%t« * ' * ' politiki režima za režimom, ki| je ovirala normalni razvoj dežele, in o nadah, ki jih goje za bodočnost. Ves konflikt in zastoj sta bila med političnimi voditelji; med kmetskim in de- | ***• Asšsrs» Ob SOrleUici. Ljubljana, koncem junija 1929. Iz množice ponižanih in biča-lih, opljuvanih in trpečih Je vstal človek, stresel s svojih ramen bremena duševne sužnjostl, lavskim ljudstvom Srbije. H o«tal brat ljudi iz dna, iz katere-vstske ln Slovenije nI konfliktu, ga je izšel sam. Ta množica mu Politična razdrapanost Je pof J* bila za ilo, iz katerega ja gne-rodila diktaturo, od katere dr. tel svoja dela, svoje polne bese- srsatt I ftrjM«« norltml tjfrej SfcS N^K kAorg. po- rila po korupciji, ki že ittinja, W Predavatelj ima veliko Aaije za bodočnost drŽave v kulturnem in gospodarskem >z ru. Kadar pridejo amerilkl £ okenci v stftri kraj na obisk, rjde-jo veliko razliko. Dr. Brežnlk seveda ni utre-gel večini poslušalcev a s tjimi izvajanji. Delavskega v raša-nja se ni dotaknil niti z i o besedico, dasi je govoril tmim delavcem. S tem je pokafil, da tega vprašanja ne pozna ali »o ne zanima zanj. Z ozira a na dejstvo, da diktatura ovir i kulturno udejstvovanje delavtev v Sloveniji in jim pleni rev je ln liste za vsako malenkoet, je neverjetno, da bi bili delavli zadovoljni s sedanjo situacijo. On svetovna literatura, avetovni proletarijat, skandinavski ribič in premogar nemški. Nexd je napisal "Pelleja, osvoje-valca," in če ne bi bil napisal nič več kot to, bi bilo dovolj, da ga smatramo lahko za graditelja bodočnosti. Rojen je bil 26. junija 1869 v ubožnem predmestju Kopen-hagena, v predmestju Cristians-havna kot Četrti izmed 11 otrok revne%družine. Komaj da je znal laziti, že je moral pomagati družini preživljati se: prodajal je časopise, pobiral treske ter jih prodajal za kurivo. Ta doba de-tifrjstva je ostala v Nexflju ne-izbrisna in v svojih delih Jo je opsal mnogokrat Ze njegova zbirka govel pod naslovom "Obala detinjstva" nam ga kale kot ki so zadovoljni — in teh ni med delavci in revnimi kmeti. Drugače pa je dr. Brežnik zelo prijazen in izobražen mož. Takoj se je udomačil med nami ln kar je veselilo vsakega, ki je prišel z njim v dotiko, je bilo to, da ni bilo na njem prav nič tiste mrzke nadutosti* a katero se odlikujejo nekateri gospodje, ki prihajajo zadnja leta v Ameriko — gledat na nas z nekake višine. To predvsem velja za nekega drugega profesorja, ki se je lani svetil med nami. Profesor Brežnik pa je tako domač in demokratičen. Njegovi vtiai iz Amerike so dobri. Občuduje kolosalnost dežele in življenja v splošnem. Zanima ga naše kulturno gibanje. Kot dober časnikar ima bister vid in takoj je spoznal, da je velik del naše tu rojene mladine izgubljen za ngšo narodnost. Njegovo prvd slovensko predavanje je bilo v Chica-gu, drugo ln zadnje pa bo v New Yorku, če bo kaj časa. Članke o svojih vtisih objavlja v ljubljanskem "Jutru" in kasneje spile o ¿merlki knjigo, ki jo založi Vodnikova družba. Dr. Brežnik se je odpeljal iz Chlcaga v nedeljo zvečer proti New Yorku. Med potjo se u-stavi v Niagara Fallsu. Naša proalava. Nokomla, III. — Dne 30. junija t. 1. sta obhajala društvi št. 209 in 151 skupno proslavo 25 letnice SNPJ, katera se je iztekla v najlepšem redu in v zadovoljstvo nas vseh. V imenu društev se zahvalim vsem rojakom, članom in nečlanom, ki so posetili našo proslavo ln tako pripomogli do gmotnega uspeha. V enakem slučaju vam poset povrnemo. Rojaki so nas posetili tudi Iz drugih krajev, iz Gillespieja, Stauntona, Taylorvilla, Carlln-villa in iz Sprlngfielda; navzoči so biii tudi druge narodnosti. Hvalo zasluži mre. WrAankova iz Witts, ker je tako lepo izučila otroke od mlad. oddelke za program. Veliko smeha je povzročil Peter Kokel, ker je tako dobre štruklje delal; še vsaka elo-vensks kuharica ne zna takih Štrukljev delati. Trije trempl so nas Izvrstno zabavali. Prizor '•Pustna noč" je bil lep za oko. Slika, ko nastopajo otroci v i-grah ali petju, ostsne vsakemu v spominu. — Pozdrav! Mary Pechnik, tajnica društva št 209. Smrtna New hall. W. Vs. — V uitošnfci v Welch u, W. Va., Je pred kratkim umrl rojak Ignac Novak, doma nekje od Kranja ns Gormj-skem. Kolikor Je meni znano, j<-Imel pokojni sestro v New Yorku. Pokojni Je bil neksj rasa v saperu radi nekega pretep* in tam se Je nsleael bolezni, kateri £i sedaj podlegel. Pri društvu ni il nobenem in je bil pokopeg na državne stroške. Naj počiva v miru! Kdor bi ftalH kakih podrobna-str o njegovi smrti, naj at obrne na: Ink liitl. Box A3, New-hall. W. Va. srca, a neizbrisno zaznava vse pr|tiske od zunaj, in ki si vtisne vsako krivico huje kot kdajkoli kasneje. In kdor pozna otroka, pozna človeka. Prav to je Nexdjeva odlika. In W je postal brat zatiranih, ko se je čutil vezanega za ves svetoven proletariat, ko je postal bo-roc zanj z vsakim svojim delom, je ustvarjal take umetnine, da ga štejejo sedaj vsi — celo meščanski kritiki — med vodilne svetovne pisatelje, za vodilnega proletarskega pisatelja. V slehernem svojem junaku, v vsaki otebl, ki jo nam je orisal v svojih romanih, v capinu in siromaku, v raztrgancu in propalem človeku, v vsakem najde tisto mesto, kjer je človek otrok, kjer je surovlln poteptani človek o-trok, ki si hoče preko vsega le malo solnca in avetlobe. Zato pri hjegovih delih buržoazna kritika ne more najti samo prozorne tedence, ampak je vaako njegovo delo umetnina, ki ima ven darle tendenco. Človek, ki je izlel iz dna človeštva, mora ven dar sanjati in tirjati novih poti. Jetniki vedno hočejo iz zidov. Fantovsko dobo je preživel delu kot zidar, kot ribič, hlapec — dokler nI zbolel. Zdravnik mu je svetoval južno podnebje. Do-bsoti neke pisateljeve vdove se ima zahvaliti, da je mogel odlt v Španijo. S te poti so njegov prvi početki pisateljevanja. Obiskal je španska predmestja, jet-niAnice, bolnice, fabrike^in naše povsod gorje kljub južnemu solncu, kamor je prišel po zdrav: Odtod njegove novele iz nske, ki razodevajo le ves egov dar, celega človeka. 2e govi početki niso le literatura marveč pristno, krvavo pristno življenje. |{ Zdaj živi v Nemčiji; 4>voje njegovih del, ki sta po stali Že last svetovne literature: "Stine, otrok človeka" in "Pelle osv.ojevalec." Prvi roman — slika življenja človeškega otroka pisana s tako mojstrsko roko, ds Ji ves začuden predJtemi odkrit-1 življenja revnega otroka z otokov Danske. Drugi — "Pelle osvojevalec" — je doslej eden najboljših socialnih romanov Razdeliti ta roman v tisočih izvodih med proletariat bi pomenilo izvojevatl svetovno revolucijo. NI to nobeno koketiranje bo reč i m ae proletsrtatom kakor je tako priljubljeno med .raznim po-sili-proletarsk imi-piaatelj 1. Tu piše človek, ki stoji sam kot borec mod borci. V to delo Je položil Nextt vso svojo vero in vso vero in hrepenenje delavstvs, streti verige te družbe in pohiteti v svobodne dni. In spet: to ni samo literatura, to je priatno Življenje, borba delavatva na llv-ijenje ln amrt. Nič ponarejenega, nič zlaganega, šiva sedanjost diha Iz romana. In če so na svetu pesniki ljubezni do lene In dekleta, če ao na evetu peaniki neba ln daljave — potem Imamo tudi peanlke semllj. tiste prati, ki tir ja znoj človekov, da uapeva. In Če ao peaniki salonov in foteljev, potem imamo v NesOju pesnika predmestnih bajt. aajavih delavcev, borečega ae delavskega ras- Zdaj, ko je potekla 60-letnica njegovega rojstva, se ga spominja svetovni proletariat ne kot se spominja delavec umetnika, nusrveč se gs spominja kot svojega sobojevnika, kot enega izmed njih, ki ima srce in pest sanj. On sam je Pelle osvojevalec, in za delavski razred je Palle osvojevalec. Neki švabski rudar je dejal o Nexoju in njegovem Pelleju: "Nexója sem spoznal prvič po raznih feljtonih po naših sindikalnih časopisih. Zdaj sem že v eni sapi prebral oba dela Pelleja. Kako to T Vraga, tu je vaaj človek, ki nam postavi glavp med ramena. Kujon je eden izmed nas, ki slika življenje kskor ga vidimo in gledamo mi. In med vrsticami je vendar toliko upa-nja . . :" Tebi. Nextf, ki ai nam polhzal življenje, kakršnega Živimo, vsem njegovjm trpljenjem, uma-zanostjo in nepriznan jem, ki si nan^/z vsakim svojim delom zalival voljo do punta zoper ves svet, in ki si nam v vsako vrsti co svojih del nasul toliko upanja v boljše, toliko vere v blagoslovljen izid naše borbe — Tebi podaja roke kot svojemu sobojevniku ves svetovni proletariat. Glavna deja Nexdja so: "Stine, otrok človeka," "Pelle, osvojevalec," "Mati," "Pokora," "Izobilje," "Družina Frank'/ zbirka novel "Proletarske novele," 'Kmečke novele," "Bornholm ske novele," 44Slavospev iz dna itd. Vtise iz Španije je napisa knjigi "SolnČni dnevi", obisk sovjetske Rusije je opisal v knji gi pod naalovom "Mlademu ju trd nasproti." — V slovenščini nimamo nobenega njegovega romana, pač pa Imamo nekaj nove v prevodih Mileta Klopčiča in vana Vuka, ki so izšle v "Delav ski politiki," «Svobodi" ter novela "Sin boja in ljubljenec hu diča," ki je izšla v prevodu pileta Klopčiča vAmeriškem dru finskem koledarju" za leto 1929 — Spričo. revnosti na pašem knjižnem trgu in spričo razmer (vlada nam rdeči svinčnik stroge cenzure) bomo morali pač še dolgo ¿akati na prevod njegovega največjega dela "Pelle, osvo jevalec." -jg? ■ ih|) KLERIKALNI DUH SLOVENSKEGA LIBERALIZMA. *50 dolgih let se je slovenski liberalizem boril proti klerika-lizmu s protifarško gonjo, vt kal je svoj nos v spalnice podeželskih župnikov, hinavsko je ocenjeval starost njihovih ku haric, a globlje ni prodrl. Prot! Mahničevi ideologiji, zgrajen skoz in skoz na filozofski baz ni znal postaviti svojega sistema, svoje ideologije. Zato poganjala Mahničeva setev bujno rast, ki je prerasla vso slovensko domovino in ji dala izrazit klerikalni pečat V zadnjih mesecih pa se je začel že senilni slovenski liberalizem pripravljati, na spoko-ritev in stopati po poti, ki drž naravnost v — Canosso. "Jutru" čitamo vedno več notic, ki nam pričajo, da se je slovenski liberalec sprijaznil z rožnim vencem. Ta list je zače namreč prlobčevati vesti o promocijah kaplanov na bogoelov ni h fakultetah (Iskreno čestita mo), nad mnoge notice pa postavlja naslove, ki diše že moč no po — maziljenosti (angel varuh). Višek pa je gotovo dosegel "Pondeljek" v It. 2., ki ai je dal poročati v 80tih vrstah o bivanju zagrebškega nadškofa dr. Bauerja v Poljanski dolini; koliko je v teh vrstah hinavšči-ne in koliko iskrenosti, je qeveda vprašanje zase. Kaj se Je zgodilo za liberalnimi kulisami, o tem smo precej dobro proučeni. Toda, gospodje, dolga in s trnjem posuta je pot apokorjenja in tem težja je, čim hujši grešnik hodi po njej! In apokorltev mora biti popolna. alaar ne zaleže niti za toliko, kolikor je za nohtom črnega. Zato pričakujemo od "Jutra", da uvede stalno rubriko "Duhovniške vesti", od ljubljanskih 11-bcralcev pa. da bodo pri prihodnji procesiji nosili — nebo. (Delavska Politika.) Nič* TOREK, 1«. JULIJA. ijmali Waahlngton. — Zvezni ženski biro naznanja, da Je župan mesta Dallas. Texas, odredil, da ae odalovijo vse omošane delavke, ki opravljajo mestno delo. Is-vseti so le izredni slučaji. Na piadridski konferenci Zveze na rudo so mnogo govorili o manjšinskem vprašanj Do pozitivnih sklepov ,jiiso prišli. Značiln je, da je v Zvezi narodov včlanjenih 54 dria in 14 od teh se je doslej obvezalo, izpolnjeval mirovne določbe glede narodnih manj^m v lesile ae za to vprašanje niti ne zmenijo Nen ški delegat dr. Streaemann je zahteval, da vprašanje reči v prilog manjšinam. Povsem drugače je označil manjšinsk vprašanje predsednik francoske vlade Bnan ki je rekel, dft pri tem vprašanju ne prid vpoštev samo vprašanje pravic manjšin, am pak teli vprašanje integritete države, ker im manjšinsko vprašanje za marsikoga čisto dru ge cilje. Nekatere države hočejo same odl< čati o manjšinah, za druge je vprašanje sam sredstvo za vmešavanje v druge države, med manjšinami netijo upornost in nezad voljnoet. S tem se ustvarja iredenta v p, sameznih državah. Jasno dokazujeta tu guv ra Bethlena ln Horthyja. Ali prav Nemčij in Madžarska pred vojno manjšinskega način nista priznavali. Po mnenju Brianda je zaščita narodn manjšin posezanje v suvereniteto državi ogrožanje miru s pospeševanjem iredente. Glasilo zagrebške inteligence "Slob. Tri huna" odobrava Briandove razloge. Omenj pohvalno tudi znani MacDonaldov članek tei dostavlja, kar je pravilno, da se mora uredit manjšinsko vprašanje brez razlike za države po istih principih, če je res potrebno Da, je potrebno. Napačno pa je nazira-nje Brianda in sploh vseh tistih krogov, kij tega vprašanja boje zaradi iredente in inte gritete drŽav. V današnjih razmerah, ko dr žave ne dajo narodu in manjšinam ne politič ne, ne kulturne in ne gospodarske svobode, na Briandovi trditvi nekaj resnice. Toda vzrok iredente in pasivnosti ne tiči v manj. šinah, ki hočejo uživati svobodo in se razvijati, ampak v metodah vladanja, ki si prisvajaj« pravico, zatirati individualnost in gospodarski razvoj manjšin. Ce ima manjšina v državi enake svobodščlne in enako možnost udejgtvo vanja kakor vsi drugi državljani z ozirom na svcy'o individualnost, nima nobenega vzroki za ogrožanje- miru ne y državi in ne zunaj nje. Nezadovoljnost in iskanje tuje pomoči ' se pojavya notorično le tam, kjer del prebi valstva preveč občuti krivice in nasilstvo. Manjšinsko vprašanje je trd oreh v Zve« narodov, ker se večina držav boji soodločeva nja drugih držav v njih notranjih zadevah, dasi v interesu človeške družbe. Zlasti »o tu-kaj prizadete velike kolonijgbie države, ki ravnajo s tujimi narodi kakor s sužnji. Manjšine se imajo sicer pravico pritolsvati.pri Zvezi narodov proti krivicam, toda o teh pritož-' bah se samo poroča prizadetim strankam, pa je stvar gotova. Manjlinako vprašanje bo rešeno šele takrat, če se uveljavi povsod enakopravnost za manjšine in če prevzame nad državami kontrolo boljla Zveza narodov. AH danes gospodje v Zvezi narodov tega ne marajo, ker bi morali sami sebi dati neprijetno mariruto. To nam dokazuje, da livl med držsvami močan, imperijalistični duh, ki Jim brani opustiti diktaturo in krivice, zaradi katerih m ravno zbuja hrepenenje po pravici in svobodi. To hrepenenje po svobodi ln pravicah i m nujejo i m perij al isti iredento. Samospoznan je. Zakotni listič je nedavno v nekrologu po> svetil umrlemu županu sledeče vrstice: Go«H Hdgedy je v svojem življenju mnogo trpel: B» je naročnik našega lista od prvega dne ko je začel izhajati. i . j! "Kako se drznete beračiti? Jaz sem «j» društva proti beračenju." — "Tako? Pokajte mi najprej avojo člansko iskaznico!" "Povej po pravici, Zora, katera je tvoja najgrša laatnoat?" — "Moja > nečimernont. Cele ure stojim pred srcalom in občudujem svojo lepoto!" "To nI nečimernost, msrvec domišljija!" "Ce te boli zob, Mirko, pojdeva k zobozdravniku." — "Nočem, ker ae bojim." - ^ nič se ne boj, aaj ti nič ne stori!" — "Cemu pa naj grem potem k njemu T e Umetnik v stradanju (gostilničsrju): "Koliko ml plačate, ako v vaši restavracij» P"-redim štiritedensko stradalno predstavo. -"Denarja vam ne morem dati, pač pa bi vam tačas brezplačno dajal# hrano." Gospod (vsiljivemu krošnjarju): "Ako * mi sedaj hitro ne zgubite, se vam utegne nekaj pripetiti, kar še niate dolivell!" - hočete morda kaj kupiti T • . Slišal sem. da iščeta Mlinar in tovan* zopet blagajnika; kako to, ko je lele pred ^ dnom dni nov blagajnik naetopil mesto ~ "Tistega ravno Učatal" • • ^¿Tsi Učitelj: "Stanko, koliko je polovica <* petih T — Stanko (ves nesrečen svojemu ^ sedu: "Vidiš, sdaj me pa inui! Ce rečem. mu bo premalo — če rečem tri, mu bo prev* Učitelj: "Janša. pazi. kaj U vprašam' £ podaril bratu pol Jabolka In mu dam jsi » dve celi Jabolki, koliko jabolk lasa potem Janezek zmaje s glavo.» "Nu,-*aJ Jer ga vpraša učitelj. , Janezek: "Jaz bratu ne dam pol jabolka TOREK, 1«. JULIJA. Vesti iz Jugoslavije DK. ŽAN1Č OBSOJEN NA 6 MESECEV. L (Urimo.) Beograd, 29. junija 11929. ' Pred dvema dnevoma ee je pred Državnim Bodiščem vršila razprava proti advokatu dr. fcaniču ix Nove Gradiške, ki je u občnem zboru odvetniške zbornice v Zagrebu zahteval, -naj se dostavi k udanoatnemu brzojavu kralju zahteva po vrnitvi vzetih državljanskih in političnih pravic. S tem je gre-iil proti zakonu o zaščiti držaji. ve, ker je nagovarjal — kralja, da spremeni današnji re-rim. Na razpravi so ga zagovarjali dr. Drljevič, Dukanac in predsednik odvetniške zbornice v Zagrebu dr. Politeo. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in povrnitvi vseh etroškov. V utemeljevanju obsodbe pra-.. vi sodišče, da je dr. ŽaniČ s svojim govorom hotel na tako odlični skupščini ustvariti mnenje, da je treba današnji režim spremeniti, hotel ustvariti ne-> zadovoljstvo z današnjim režimom, a ker bi se njegov govor tiskal tudi v časopisih, naših in » inozemskih, je to njegovo dejanje kazniv'ne, ki je 1904. dobila tudi «voje glasilo v reviji "Omladl- 7ki ji je bil Žerjav urednik .in nekako zboljian se Pisec programatičnih član- Slorenljo v Poljče na na' in | kov. utega leta je odšla depu-Ucija 80 slovenskih akademikov pod vodstvom Žerjava v Beograd h kronanju kralja Petra, ki so mu je na Dunaju klicali od manifestacijah: "Živijo jugoslovanski kralj!" Bili «o za ujedinjenje Srbov, Hrvatov, in Slovencev ter je bila vsa njihova propaganda usmerjena v to delo. Ta misel o bratstvu vseh Jugoslovanov je bila tedaj ilvH ideja, ki je netila arca vseh Jugoslovanov. A ob tej priliki tr»l>a tudi reenici na ljubo povedati, da je bila slovenska sojina demokracija prva, ki si jr upala prva javno izreči se za ujedinjenje in ki je že v svojem naslovu "J ugoalovanaka social-demokrsiMns atranka" izrekla Kvoje nazore glede narodno«« neg« vprašanja, kl ga je tudi v avojem programu ras-«Ubijala in zahtevala ujedinje-nJ<* JugoeldVanov. NacionaH "t«rati ne pisati ne računati ne kaj drugega, s čimer streše današnja družba. Navezani so na avoje delo v samotnih krajih, ne poznajo po deset in deset kilometrov naokrog nobene šole, ter ih je mnogo, ki ae Šele pri vojs dh naučijo vaaj malo piaanju in branju. To je množica naroda, ki je potreben najbolj primitivne zobrazbe bolj kot česarkoli. To dvoje je nažlo čudne vesi med seboj. Ti Juini kraji, zlaati njihova mladina je deležna pogosto kakih izobraževalnih akcij, ki jih izvrže ljudje od zu-naj, z izobraženejših krajev države. Pošljejo jim včasl knjige, da se lfthko uče, podpirajo jih z denarjem, da si lahko nabavijo knjige in šolske potrebščine, |bi rajo zanje denar, da jim postavijo šole. Saj ga menda ne bo človeka, ki ne bi iz vsega srca pritrdil,.da je tej mladini treba pomoči iz te duševne bede. A; letos so začeli že m*rca meseca. Razkritja, ki se nam le obetajo, so jako pomembna. Letos so n. pr. odkrili celo palačo s krasnimi in boga to opremljenimi stanovanjskimi prostori. Ker vemo, da so Stobi bili rimskih čssih sedež prefekta province Makedonija Sekunda, e prof. Petkovi! s ostalimi znan stvenlki vred oranja, da Imajo teh razvalinah pred aeboj o-atanke nekdanje nameatnlkove palače. Prvo, kar so že pred leti našli, je bilo veliko in krasno marmornato dvorišče z marmornatimi kolonadsmi ln veliki mozaičnim hasenom, iz Česar so ar Uolog} prej sklepali, da bodo od-krili veliko rimsko kopališče. Množice razkošno opremljenih, šele sedsj odkopanih aob pa kaše, da je to bila velikanska pa lača, pri kateri Je omenjeno dvorišče tvorilo nekak rimski atrij Na tem dvorišču se je še prejšnje leta našlo nel^aj kipov in o-stankov kipov, kl so lešali v nekdanjem impluviju, kjer jih js hotel mogoče kdo rešiti pred po-žsrom. Letošnje delo j« odkrilo vae bolj nstančno vso psisčo. Naj prej so odkrili krasen hodnik poln mozaikov, ki vodi k ekaedri, to je malt sssebnl sprejemni dvoranici, {s te dvorsne se pride v obednico, tretja soba pa je bila brškone domača kapela. Via ts sobs in stene so okrsiene z msr morastim) ploščami, z reliefi, ornamenti — vse ssme dragocenosti za arheologe in zgodovino Dalje so odkrili veliko dvorano, prav tako okraleno z ornamenti, s modrimi in belimi msr morastimi .ploščami. Profesor Petkovi« jI je dal Ime "velike svečanostne dvorana." V vseh teh dvoranah so našli tudi kipe os. oetanke kipov. Nekaj jih Js povsem dobro ohranjenih. Vse te najdbe skupaj, zlasti mozaiki svojem velikanskem obsegu dobrem etaniu predstavljajo veliko arheološko in pa tudi mate rialno vrednost. Vrhu tega sidovi še okrašehi s rszllčnlm slikarijami in reiljefl, tako vsekakor prldobils naša znanost z vsemi temi najdbami mnogo vrednoati, od katere bo črpala vsa svetovne znanost Kolikor ss je dalo teh iskopin prenesti, so sedaj razstavljene Narodnem muzeju v Beogradu manjše etvari po vitrinah, večje ps posebej in prosto, Zaniml so zlaati kipi Bskhs in boginjs Miner ve. Atene, oba ata is msrmorjs. de vsč sanima nja zbuja "igrajoči satir", 1 gleda v daljavo proti cilju, dvignjeno desnico )md oči v c brambo solnčnih žarkov, v lev cl drži disk. Napravljen Je baje po sliki znanegs grškega slikar ja Egipčana Antifilg, kl Je žive kot sodobnik slavnega Apols koli 990 leta pred Kr. In Je por tretiral Filipa, njpedonskega kralja in njegovega sina Aie kaandra Velikega 4ter je etika največ prizore iz vsskdanjsga življenja. Opia dot I«m allke,| predstavlja setirja, nam je hranjen v gsftkem potopisu. — Izmed reMJefov je najlepši ples nimf s Panom okrog olUrj« Tako IskoMvaj« naši arheolo-gi to sUfudavno mestu ttobi ter upajo v par tetlk s novim najdbami mnogo dodati k zgrad bi zgodovine človeška kulture. SmriMkans. V Trbovljah umrl Ježe Jordan, rudniški na maMsMS V/ p. — V LJubljani b podlegel težki bolezni U L, ■ a i ■ i ~ pvrveri Učiti otroke odpirati ueUr* bo kdo zmajal z glavo, "tega pa ni treba nikogar učiti. Po-alušajte našega Peterčka, ki je šele eno leto eter, kako kriči ln tri tem aeveda odpira uatal Vidite triletno Miciko, kako ma-v avoja uateca šgance, pa bi ih ne znala odpirati l Pa naš letni Janesek. Samo recite mu, pa bo takoj odprl uata. On zna tudi jezik pokarati 1 Nak, odpirati uata pač ni treba nikogar učiti ln ne ailitl, najmanj pa naše otreke.". Le počaal, takoj vam povem, kaj mialim. Sosedovega 6 letnega Fran-csljna Je pred par dnevi nekaj zabolelo v vratu. NIČ nI hotel eati, češ, da-ne more požirati. Poklicali eo Klančarievo Meto, (i ae apozna na otroške bolezni. Namazali ao po njenem priporočilu vrat otroka na debelo z neko mastjo, in poksdill ao ga žveplenkami. Pa ni nič pomagalo. Otroka je vednb bolj bolelo v grlu, kar dotakniti se ga nI dal nikomur, pa težko je začel dlhstl. Hajde po idrsv nlkal Primož ga Je prlpeljsl. pssnim očesom je zdrsvnlk pogledsl otroka in Izvedel od domačih tok bolezni. Nekam akoil nos in tiho je odgovarjal Nt u We»e branijo orga in so ^rancelj na zdravnikova vpra ianja, pokasoval na grlo, pri tem ae pa boJečd odmika!. Tre-aa bo pogledati v usta, ds »e ugotovi bolezen. "Frsncelj, od pri ueta." "Kaj še. Se dotak niti se grla ne puati, še manj Široko odpreti usta. ' Začne se jokati, in še to skozi stisnjene sobe. Pripravili so ga končno do tega, da Je pokasal konček jezika, da bi si pa dal pogledati malo goblje v usta, to Bog ne daj. Mamica mu je prigovsr jala, atek ga je držal v naročju ln mu opiral glavo, zdravnjk ju poskušal odpreti usta s pomočjo driaja žlice — seveda ne nasil no — vee zaman. Šele po dol gem čakanju in jokanju in proti ven ju France) j na se je posrečilo zdravniku izrabiti priliko pri globljem vdihu otroka med jokom, prltianitl Jezik doli In pogledati v šrelo, ter tam sapa siti belkaato-aive obložbe na besgsvksh. Devica I Hitro troku injekcijo zdravilnega ruma, pa v bolnico s nJim, ksr bo mogoče potrebna operacija Vidite? AH je hotel Francel odpreti uata? Ne. In saksj ne Ker ae je bsl, ksr gs mstl ni na učlls, ker mu mati sama nikdsr ni pogledala v usta In goltanec "Tega pa Še nikoli nlemo sllša II, da bi bilo potrebno komu pogledstl v uata in goltanec Kaj pa ae Um vidi poleg Jezika in zob?" O, šs msrstksj, In to je rsvno ono, čsear v splošnem na še matere in očetjs m vedo, in kar Je pogoeto vsrok, da tllne, omenjam eamo to, da skozi goltanec vodita dve poti: prya za dihanja: —• nos — goltanec —grgavec — sapnik, kl je spredaj pred poširalnikom; druga sa hrai^o: — ustna votlina —. goltanec — poširalnik — ki se nahaja lasa sapnika. Najbolj nas zanimajo v ustih bezgavke, to so kakor lešnik ve-Ike žleee is mesgovnega Staniče v j a, ki ee nahajajo med obema lokoma na vsaki strani po ena. Ako hočemo razumeti njivo funkcijo, moramo predvsem vedeti, kaj eo meagovne Žile ia meagovne Žleze eploh. Poleg krvi, ki kroži po teleeu v arte« rijah, in venah, imamo v telesu Še drugo tekočino — mezgo (limfo) — ki ae pretaka po meagovnih Žilah. Pri kroženju krvi po malih Žilicah (kapi-arih), prehaja ia žillo v tkivo malo biatre tekočine, kl ae raa-iva med etanioaml in jim do-naša novih aeetavin, stare, is rabljene pa Jemlje a aeboj, Ta tekočina, Imenovana llmfa, se ablrs v msle Slllee, te zopet v večje, ki ee isllvsjo v eoeedne vene. Pot liBftfe v vene prek! njajo na več meetlh navadno male okrogle šless, kl ae Imenujejo mesgovns sli Umfns šless. Tu ae Umfs' razliva med atanice šlese, kjer ss očisti kot ds gre akosl sito. V šlessh zaostane; o tudi tuje šltodjive anovl, poaebno razne bakterije. Organizator toži eodnika za 95,00«. raterson. N. J. — Csrl Hold-ermsn, organizator pleteninar-ske unije, je .vložil tožbo proti mirovMmu sodniku Frank Fo-xu In policaju Chas. Smithu, oba Hackettatowna, N. J. Toži ju za pet tiioč dolarjev odžkodni-ne radi tega, ker ga je Smith aretiral brez vsakega vzroka — na povelje Hackettstown Hosie-rv kompanije — in sodnik ga je obsodil na SO dolarjev kasni, iolderman Je bU aretiran, ko je korakal po trotoarju glavne ulice v sredini meeta, in pridržan , e bil v saporu več ur. Med igralci. —» Ali nisi imel treme, ko el stopil v tej veliki vlogi prvič no oder? — Jas ne, pač pa občinstvo. On: AH te je pred menoj že kdo poljubil? One: Da. On erdito: Ne imenujte ml nikogar, sicer ga sadavim. Ona: Križ božji 1 Kaj pa misliš — eden proti dvajeetim I NAROČNIKI POZOR! se za toliko bolezni prepenno kliče sdrsvnlks. Le nič se ne ersmujte, pa se poglejte v zrcalu. Odprite |ll-roko ueta, in poglejte, kaj ae vee Um nahaja. Csla uata predeUvljaJo votlino, na njeni apodnjl etranl Js Jeslk, ob etra-neh ps zobovjs In slusnics, ki pokriva notranja strsnl lica. Na zgornji etranl Js epredsj trdo, koščeno nebo, pokrito s aluzni eo, zadaj pa pregibno mehko nebo, na katerega lumeu se nahaja Jesiček, kl visi Mvzdol proti korenu Jealks. Od mehkega neba ee epušča elusnlca v dveh parih gub v obliki dveh lokov na vaakl etranl proti apodnjl atranl uatae votline. Prvi par lokov Js bolj spredaj In veže medeebojno mehko nebo In koren Jesika, druga par Je byij zadaj In od mehkega neba, * m! jezička, prehaja v guMan«« Med obema lokoma ae m vsaki atranl nahaja mala vdolbina, v kateri eo bezgavke (tonelllae). in oba loka a kurenom predsUvljajo mejo med votllao In goKaneem (pharynx), kl ee tu pričenja. S prostim o čeaom bres posebnih pripomb kov vidimo pmvenprav samo srednji del goitenau In sicer njegovo ssdnju steno, kl prehs-js od zgoraj is nosae votline navzdol proti požiralniku (oesophagus) In ja pokrit s bledo-rdeče sluznico. Me bed spuščali v podrobno opisovan m* delov golUaca, kl ao skriti sa drugimi vidnimi deli ustM vo- nlaem pred njimi. Normslno llmfo puščajo dalje, no. ako Um fa prlneee e aeboj ksj škodljl vegs, one to uaUvlJsjo, radi tega oteče jo, eventualno se tudi gnoje, ln tako večkrat propadejo. Ali a avojlm obolenjem obpmljo oeUlo telo pred napadom Škodljivih anovl, pred teško boleznijo, sil celo pred emrtjo. Kdo od ns* ss nI la elučsjno udsrll po prstu sli osli roki? Roks je oUkls, in drugi dan js šs sspssll, ds gs boli pod pazduho. S prsti druge ruke je lshko tipal, da so mu otekle limfne žless pod pazduho, ki »o a Um uaUvIle bolezenske kal ln škodljlvS snovi, ki so ss širile od rsns ns roki po limfnih žilah v šlese, Ur Jih uničile, Isprsv ao pri Um tudi ssme zbolele. Iz takega mesgovnega sUni čevja so sesUvlJene tudi gsvke. Tudi om nam alušijo v glavnem ss leti eilj kot Umfns žlese: ds usUvljsJo škodljivo anovl, prsd vasm kužne klise, ki hočejo priti v Ulo, Jih poeku-Aaj o uničiti, ln večinoma tud uničijo/ Njihova površina nikdar gladka, ampak polna večjih ln manjših vdolbin vzvišenln. Vdolbine besgsvk latinski Imenujemo Tudi oeUls sluznica obeh lokov, kakor tudi Jezička, Je possjsns z več sli manj goetlm 11mfetičnim aUnlčevjem, kl Isvršojs lato nslogo kot besgsvks: ssdr> žuje raznovratne klice. Ako vseli eno kspljiso sluss s površino bezgavk In bi Jo rszmazal po eUklu In obarvali, bi pod ml *k ropom videli nabroj vaško-vratnih mikrobov, škodljivih in neškodljivih. Zakaj pravsaprav zdravnik gleda v uaU ln goltanec, poeeb-no pri otrocih? Ne bom njal tega, da ao bolečinam v stih pogoeto vsrok pokvsrJeni zobje, o Um elišiU premnogo-krst yd zobozdravnikov. Tudi se ne bom spuščal v razpravo sprememb Jesika, kl eo Uko po-gosU pri rasnih boleznih telod ca In «revesJs. Zdrsvnlk gleda v uaU v prvi vrati Še ssto, kar ae vsč otroških boiseni sačenja ravno v ustih, ker eo pri veliko oaUlih bolezni značilne apre-memlie v delih uet in šrela, kar aa tu večkrat lahko ugotovi bolezen, kl /e drugi deli Uleea | ne pojtasujejo, In se pravočasno lahko |(Jum S0-S9) pomeni, da vam je naročnlM potekla U dan. PonoviU ju pra» ds vam UaU m ueU-vlmu, Ako UaU m prejmete, je magoše vsUvljes. ksr ul bil plačan. Ako je vaš list plačan In n na aewtaists Ia mmm^a veUvljen vslsd napačnega na-alova. ulšlU nam dooisnlco ln M ved lie sUrl In novi naslov. Nafti ssstopnlki m vsi ¡dru-štvenl tajniki ln drugI ssst#nl-kl. pri katerih lahka plašftU tea- Naročnina ss eslo MU js |ft.oo In aa pol leU pa 93.00. Člani SNPJ doplačajo 9U0 u leto, is pol leU 9140, Ss smsU CMcsgo In Cicsfo su IsU 97,10, pol leU IS.fl, ss Us-m 96.30. Zs Ivssm stane ss psi JsU 91.70. Claat poštnino. Narečalno iMiAltž*(tt nit hišmIiiv t IF-^ai j™ »u aeen eu^unp^nu™ s Upcavsiitro "PtOSVETA" III? I. Uusšsle šeen Kdmji, m. POJASNILO DRUSTVE-NIM TAJNIKOM IN POAlUA-TKI J KM RAZNIH NAZNANIL. ta kakoršnakoli naznanila In ia* kvsls o smrti Udaj vsslsj puvsj* U v iliei nM Min Imali Ako le nrlobčeM kot rsst, ss »mstl li mmKSH | Ur ss Uft» prtoMI brvspUlMe I rssnlk Imen Ig dragOi «Ivrni Js Srl&HSs rasne arlrsdltrsb vsssnss» dsn Itd. Vsslsj Js trste psvsdsll ali košeU Imeti slalnu egks aH ssme navadno Imiiiii vssC tUdI v takem «Maju iS SS MvadM vsst, naredi Siva» bolj M kratke U ss pove le važnejši del. C* ps naroHU, da mJ be plsispi eglssi m priobči vsi. kar asfcUvuU. IsU tak0 vsljs st vm dri pod vzamejo mere v korist bolnika ln isššiU okoliša. Ravno bezgavke so često me-sU, kjer se začne razvijati več rasllčnlh bolezni, med kaUriml Je najnavadneju angina, Jako nevarna devica a najbolj aa-hrbtna škrlatlnka. Pri vaaki od teh bolezni eo na !*sgavkah značilne spremmbe, ki deloma prehajajo tudi na bližnje tkivo. Te spremembe more lahko zapaziti vešče sdravnlko oko ln na podlagi njih postaviti diagnozo, pa tudi pameten ialk-nesdravnlk bo zapazil marsikaj. • (gea#* prihodnji«-) Uke stvsrl ss men dati. ds m j be U sites, 1 krat aaj ss IsU priobčila ds bo-deU sanj plačali. Ti dajem rsdl tega, ksr Js U Alip konvencije, ds m m ni društva, kl In epravnUKvi x^xur viUlj. _ J SLOVENSKA NA BOON A MD> POENA JBDMOTA iadaja svoje i^IsMJs ta rtosvtti C. Cafaldof' • N« mtaln, m gos Dona t Sangri ni bil idijot, čeprav jc študiral fiziko in matematiko na vseučilišču v Rimu. V svojem dvajsetem letu je prišel v Rim da bi ee vpisal na pravno fakulteto. To bi se bilo nedvomno tudi zgodilo, da ga ni naključje seznanilo z lepo damo, ki jo je zaaledoval do hiše, v katero je izginila. Od vratarja je zvedel, da se dama piše Dora in da je šena proffesorja Maturi ns Soriana, univerzitetnega docenta ca fiziko. Čakal Jo je vaak dan in se ni hotel ocirati na njeno ravno-dušnost "Ugaja mi in ne pustim je", si Je rekel, ko je videl njeno kljubovalnost. Tako se je zgodilo, da je bilo Dori nekega dne dovolj njegove nadlege. Obrnila se je sredi ulice in se izkašljala nad rumenokijuncem ter ga na koncu vprašala, česa za prav išče. Na to ji JeSangri rekel: "Saj sem odličen človek, sin blagorodnih staršev, ki mi le enega aiao dali, kar bi me oču-valo pred vami — slepote. Povem vam zatorej, da vas bom št bolj ljubil, če me boste odbijali." "Znoreli ste!" "Mogoče, toda za zdaj št nisem nevaren blaznik." "Dolgočasne*!" je reklp Da- ra. "Prepovem vam, da bi zaaledovall • . "Prosim, pazil bpm na sleherno priliko, da ae zamudim ničesar." ■ >, Zaradi tega dogodka se je Donat neutegoma odločil, da se ne vpiše na pravno fakulteto. Priglasil se Je za študij matematike in fizika In ni nikoli zamudil ure. pri docentu So-rianlju, ki je Imtl v Sangrifu edinega slušsteljs. v Dijak in profesor sta si kmalu postala dobra prijatelja. Donat jt namreč spremljal enkrat profesorja, drugič njegovo leno. Prežal je na priliko, da bo predatavljen Dori. Kajti velja si zspomniti, ds ima sedemdeset odstotkov mot, samih zaslugo, da so se njihove žene seznanile t njihovimi prijatelji, ki so jim poslej posuli ljubimci. "Pred tremi leti," je govoril profesor svojemu slušatelju, "sem napisal študijo o Gsy-Los-sacovi hipotezi. Pojdite z menoj na dom, da vam poksžem rszprsvo." Donat Js stopil v sslon. Profesor Js odšel v knjižnico. Med tem, ko je dijsk čsksl profs-sorja, js stoplls v sslon Dors. Imels js na sebi krasno Jutrs-njo obleko. » .. * "Kako se drznete?!" ss Js začudila In obstala t, odprtimi ustL "Oprostite milostlvs, nisem se mogel odtegniti prijsznemu mvabilu vašega soproga, slavne-ks profesorja. Sploh aa mi vili. da je gospod soprog mnogo ljubeznivejši od vas." • "Nearamnež! Vss bom povedala možu .» ." "Zalo bi mi bilo žal. kor sem njegov edini slušatelj." Vstopil je profesor s debelo knjigo. "Ah," je dejal, "tako, tukaj si. Ravno prsv. Predstsvljsm ti svojega odličnega alušatelja Donita Sangrija, ki se izredno zanima sa fiziko." Donat jo diskretno zašepetal, da jo slišala immo Dora: "Teh sedem sto strani dolgočasno razpravs*bom čital, kakor da so vaša ljubavna pisma." Po njegovem odhodu jt jtl profesor hvaliti svoji ženi dijaka, v katerem je videl veliko luč za znanost A zgodilo se je, da je prišel Maturi no Soriani nekega' dne zelo nejevoljen domov. . "Kaj se je zgodilo?" je vprašala Dora. "Donat, ta Donat! NIČ več ga ne zanimajo predavanja. Nekam raztresen je, vse druge, fte-važno stvari mu hodijo po glavi» , "ifcogoče Ima dolgove ..." "Ah, kaj še! Saj Je iz bogate rodbine! Danes mi je priznal, da as js seznanil z neko damo, ki ga njena podoba nepreatano vznemirja. Povedal mi je, da se jo saljnbil. To rekli Je v pepričakovani zmedenosti preblsdsl; zopet mu je neko nsdavno, strašno čuVstvo protrtslo dušo z mrtvaškim mrazom, zopet mu je poetalo mahoma popolnoma jasno ln umsvno, da js rsvnokar Izuatll etrašno laž, da ne safto no bo ČSas, da se pogovori, temveč da že o ničemer, nikdar In z nikomer več govoriti no more. Vtisk te mučne misli js bil tolikšsn, da ae je aa trenutek popolnoma izpoaabil, vsUl z mesta In odšsl it sobe, ne ds bi koga pogledal. "Kaj delaš?" Je za vpil Razumthln in ga zgrabil za roko. Bedel js Vnovič In as začel molče ozira« naokrog; vsi ao ga glsdsli z začudenjem. "Zakaj ate neki vsi tsko dolgočasni!" Je vzklikali nsenkrst In povsem nepričakovano. "Povejte vendar kaj t Kako moreta sedeti ksr tako! Govorits vsndar! Rasgovsrjsjmo as ... Zbrali amo as ln adsj molčimo .. . To-rsj, no! ..." * "Hvala Bogu! Mlallla asm žs, ds ga pri-Jema zopet kaj takšnega, kakor včeraj!" je rekla Pulherijs Alekaandrovns In as prekri-žala. "Kaj ti Js bilo, Rodja?" js vprsšala s pre-senečenjenr Avdotljs Roma nov na. "NIČ nič, samo nsks šale sem se spomnil," js odgovoril on ln as aaamejal. "No, potom Jo žo dobro, če je blls šals! Ssm sem še mislil . . .", js zamrmral Zoelmov In vstal a dlvana. "Toda Iti moram; čas nekaj šaaa pridem zopet pogledat — ako te dobim doma • • ." Poelovil se Jt ln odštl. "Kako vri človek Jo to!" je dejala Pulhe-rlja Alekaandrovna. "Da, vrl, Izvraten, izobražen, pameten...", je lzpreqovoril Razkolnikov naenkrat z nepričakovano naglico In a živahnostjo, kakržne dosedsj šs nI pokazal. "Ns spomlnjsm se že več, kje sem gs videl pred boleznijo .. . Nekje sem morsl biti skupaj z njim ... In tudi tais Je Izvrsten človek!" je pokimsl z glavo na Razumlhina. "Ali ti ugaja, DunJa, kaj T Jo je vprašal in se naenkrat is neznanega vzroka zasmejal. "Zelo/' je odgovorila Dunja. "Oh, kakšen si!" je rekel Rasumihin. zardel v strašni zmedenosti ter vstal a stola. Pulherijs Aleksandrovna se Je nalahko nasmehnila, Raskolnlkov pa se Je spustil v glasen grohot. "Kam pa hočsšr •Tudi jaz — treba Jt . . "Nikakor U ni treba, le ostani! Ker je Zosimav odšel, misliš, da moraš še ti. Ne hodi . . . Koliko pa je ura? AH Je še dvanajst? Kako lepo uro pa imaš, Dunja! Zakaj pa zopet vsi molčite? - Samo jas bi moral vanomer govoriti! . . .M "To Je dar Marte Petrovne," je odgovorila Dunja. "Jako draga jt," Je dodala PulheriJa Ale-kaandrovna. "KJ. ej! Kako velika Je; to akoro nI veš da mika ura." "Meni pa ugajajo take," je rekla Dunja. 'Torej vendarle ni ženinov dar," Je pomislil Rasumihin In ae nehote razvosslll. "Jaz pa aem mialil. da je Lužiaovo dart, lo." Je dejal Raskalnlkox "Ne. on nI Danjkl še ničesar podaril.** "Aha! m to še veete, mamica, da sem bil zaljubljen la asm se hotel tealtl," Je rekel naenkrat Is pugtsdol mater, ki ae Je aačudila preobratu In toaa, v katerem j» u resnost saj sem se zato se še v svojem meni sé zdi, tuje žene." mu smele u-v tem, da ta kako se k "Ah, atvtda, dragi moj!" Pulhtrija Alekaandrovna se js spogledalo 8 Dunjlco in Rssumlhinim. "Hm, daj ... A kaj ssm vsm hotel povedati? Le malo ao še spominjsm tiste stvari. Takžno bolehno dekle jo bilo," je nadaljeval, kakor bi se zopet zaglabljal v avoje misli, "vaa bolehna; beračem ja rada delila miloščino in venomer je aanjarila o samostanu; nekoč ae je razjokala, ko ml Je pravila o tem — da, da — spominjam as Šs, dobro se spominjam. Lepa nikakor ni bife. Ros ne vem, ksko so tako navezal nanjo; morebiti zato, kar je bila vedno bolna ... Ko bi bila vrhutega šo hroma ali grbaata, bi jo bil ljubil morda šo bolj . . ." Zamišljeno ae je naamehnil. "Bilo jt pač vat nekakšna — spomladanska blodnja . . ." _ "Ne, takšno stvari niso samo spomladanske blodnje," je rekla Dunjtca iskreno. On je pogledal aeatro s napetim zanimanjem, njenih bottd pa ni slišal In morda tudi ni razumel njihovega pomena. Nato jt v globoki zamlšljenoatl vstal, stopil k materi, poljubil jo, vrnil ae na avojo mesto |n'ssdsl., % "Ali jo ljubiš še zdaj?" jt ganjtno lapre-govorlla Pulherija Aleksandrovna. "Njo? Se sdaj? Ah, rss — vi govorite o nji! No. To vas js sdaj nskako na onem •vetu — ln tako davno. In zdi ae mi, kakor bi ae vae, kar ao vrši okrog mene, ne godilo tukaj . . ." • Pogledal ju jo radovsdno. m "Tudi vaju — as ml dosdsvs, da gledam la daljave tisoč vrst.,. A vrsg si ga vedi, zakaj govorimo o tem! Cemu ja treba vpraševati?" je dodal In umolknil, griaoč ai nohte ln zatapljaje ao iznova v avoje misli. "Kako alabo stanovanje imaš. Rodja — kakor rakav," je rekla naenkrat Pulherija Aleksandrovna, da bi prekinila neprijetno molčanja. "Propričana som, da jo tvojo stanovanje polovico krivo, da si postal tak mo-lanhollk." "Stanovanj?" je odgovoril on razmlšlje-no. "Da, staamranje je mnogo pripomoglo — tudi jaa aem že premižljal o tem ... A ko bi vedeli, mamica, kako čudno misel ste izrazil! ravnokar," ja dajal nenadoma a zagonetnim uamevom. Se malo časa, ln ta družba matere in ae-atre po triletni ločitvi, ta rodbineki ton raa-govora ob popolni nemogočnostl, govoriti o čemerkoli — vso to bi mu bilo postalo nassd-nje popolnoma neznosno. Bila pa js neka ns-odložljivs ssdsva, ki jo je trebalo rešiti brez pogojno še danes, bodisi tako aH tako; — to js bil sklsnil šs davno, ko as js prebudil. Zdaj ss je rasvssolll ts zsdeve, ksr mu js nudila izhod. "Vsš kaj, Dunjs," je »spregovoril resnobno in suhoparna, "ss to, kar Js bilo včeraj, te končno prosim odpuščanja, smatram pa svojo dolžnost, da te vnovič opusorim, da od svojsgs mnenje ne odstopim. Jss aH Lužin. Četudi sem Jas podlež, s tebi nI treba biti. Eden Izmed naju; tko vssmsš Lušlna, to takoj neham smatrati ss sestro." "Rodja, RodJs! To Jo vendar rsvnoisto kakor včeraj T Je bolestno vskllknlla Pulhtrija Alekaaadrovns "In zakaj ss venomer Imenuješ podleže? Tega ne morem trpeti; tudi včeraj si bil tak." "Brat," Ja odgovorila Dunja istotako suho ln odločno, "v vaem tem Js zmota na tvoji strsnl. Rasmlšljals sem ponoči In našla to zmoto. Zdi ss mi. da js vssga krivo ta, ker U bržkone misliš, ds se jss nekomu in kogs žrtvujem. To pa nikakor ni rss. Orno-žiti as hočem adlnolr iaradi sebe. ker mi je sami tsžko živeti, seveda bom pri tem tudi vesela, ako oo mi bo posrečilo, koristiti svoji rodbini, toda v mojem sklepu to ni glavni »agib .. ' ___(DsUs Dora ja. vzdrhtela-"Vidiš, Uko se pri mladem človeku 'Resnost, resn tudi jaz galjubil, nisem hotel ženi dvajsetem letu." •Hm, res je, si da ugajajo Dona 'Zakaj ps ne gajatl! Smola W žena ..." f , 'Ali ti Je povedal plšer 'Ne, toga tudi nisem vprašal. On pravi, ds /ia Je ta žena one-srečila, ker fau ne vrača lju-jezni.*? / "Zakaj si rt poišče druge?" "Saj to H^n mu svetoval, pa pravi, da m /mogoče." "Gotovo tijata žena zelo ljubi svojega moža." 'Kaj še! Donat pravi, da je grd, star in bedast. Vendar se ml zdi, da malce pretirava. torek, 16. JULIJA. "Na "Kako •Tak*' I a da pretirava/ r bi mož, če bi bil el, da ae Donat poženi. Vzemimo, da po cesti." ni omenil. m jaz! Vselej ae za-Mož mora psalti na avojo žen o/' "Morda je pa ravnodušen/ "Bog vedi!" ¡n * •Tedaj Je ta žena svetnica ali pa goa ■Dori ni bilo do tega, da bi bi-la avetnica, hotela« pa se jo prepričati, da ni goa. Naslednji dan Jo je Donat zopet satfedoval. Dora tt jt okrtnila in z migljajem povabila, naj pride bliža "PridHt!" Jt dejala. "Ctaa ae bojitor ' r "Ne grom," jo odvrnil Donat "Nevda!" "Recite rajši neareča!" "Nu, in moj mož!" jedla. ao «mi, k šivilj Praktičen Učiteljica: Tonček, zapomni si, da mora znati vsak človek pisati. Tudi ti se moraš naučiti. I—-Ne, meni tega ni treba, pava mi kupi pisalni stroj, s "Strela je udarila pri Žarko- vih in ubila kravo. Od strahu e žena onemela, mož pa oglu- iil. — "Uboži Žarko, prav no- jene koristi ne bo imel od te rodbinske sreče." e "Kakšne zanimivosti pa je mogoče videti tu pri vaa, gospod gostilničar?" "No splošno je vse mirno. Toda prihodnji teden bomo imeli velik solnčni mrk." e Skrivnost. Je H res, ds ste vi naj stare j šl prebivalec v mestu? Pravzaprav je moja žena, ampak tega ne sme nihče vedeti. 'a Na dražbi. — Pozor gospoda! je kričsl ns dražbi (sklicatelj. — Nekdo je izgubil tu listnico z 8000 Din. in prosi poštenega najditelja, naj mu jo vrne proti nagradi 800 Din. — Plačam 80! se je oglasil nekdo. s * - Tt POSESTVO NA PRODAJ V STARI DOMOVINI. Proda se posestvo v vasi Travnik pri Loškem Potoku, Jugoslavija. Hiša, v kateri je stara dobroidoča gostilna, se nahaja tik glavne ceste na najlepšem prostoru omenjene vasi, ter je pripravna za kakršnokoli trgovino. Lepa prilika se nudi tistemu, ki se misli povrniti v domovino in tam ostati. Tudi se zamenja za kakšno posestvo tukaj pri kakem večjem mestu kot: Cleveland, O., Detroit, Mich., Chicago^ 111., itd. Za na-daljna pojasnila se obrnite na lastnika: John Knaua, Box 38, Traunlk, Mich.—Adv.) Ali ste ie naročili Pregreto ali Mladinski list svojemu prijatelja aH sorodnika domovino? To Jo edini dir trajne vrednosti, Id |8 tnal denmr lahko poUJete svojcem ▼ h is a (bungalow) SE I>rq. da ali ZAMENJA. Nova, moderno urejens, pet. sobna zidsns hiša (bungalow) š centralno kurjavo, cementirano kletjo in zaprtim porčem, se pa. ceni proda ali pa zamenja z dvo. nadetropno hišo s 4x4 sobami Oglasite se po 5. uri zvečer na-' 8027 S. Clifton Park Ave., ChU cago, 111.—(Adv.) Popolnoma izčrpan — brez moči in krepkosti. "Bil aa« |>opnl»oi»a iairpan In brei ko m* p« porabil mmo 4«« ■«•kWr.ie* jw Tmm. aa počutim kot nov #tovek " j * MS*r. WlnriM. Uim. V par ^ jo Mr. Milaar MhoU, Uko »u j. N¡¡£ T«m vnUl mot ta kaapoat. Va4 kot »Ui^ j* MUto Nuara-Toc. . «Wik i. ta rt m M mmU apuatitl tasa adravila ti. aa M poéutlto itnfcni. ' So« latvia •Utaji to élMtovito MMtatvo ta vttalnlk totar ta Mhnrto. atotaca apMli^ I ato» ta ftavoboto. boutin uvcm iteuba talo ta spanja, oalabclu«, iteilk. Lahko kuplU M «ca-Toa» , vsaki trsoviat > adravlli. Kupita to daiM, ta v. par d nah bottau „Wii,| toboUtMto. Ako pa «ai tr^ nima v Mtotf. ma Melta aaj pa «a vm w roil od aalacataija ■ adrmrtli. (Ath., POJASNILO IZ GLAVNEGA URADA 8.N.P.J. — To js smola; Dobil sem ček na 50 dolarjev ln če hočem dvigniti denar, se moram v banki legitimirati. Dotičnemu, ki e-dini more potrditi mojo Identiteto, sem pa dolžan 60 dolarjev. grem!" *! •Tam ste bili že včeraj." "Nu, ali pojdete?" "No maram. • Dolgočaalli i . . . In šla Vliak avojo pot. Soriani ie čez nekaj dni pri drovil domoV ln vihral po s novanjuf "Prekleti ženaka!" je rohne in besnel, dirjaje skozi aobe. "Izpridila c mi je najboljšega alušatel jk 1" "Katerefcar je nedolžno vprašala DOra. "Donata(vendar!" "Hm * "Hudič je danes ostsvll fakulteto. Rekel ml je, da se mora posvetiti samo ženi. Kakšna Škods za znaaost!" 1 "Nu, kaj as tako togotiš! To pomeni, da jt tista žena padla. Svetnice nI vač." "Seveda ... Vat ao tnakt... Dandanes $ nI nobene izjeme več . . ." -t ? "Tako, Maturino? AH ai pro-mlalil, kaj govoriš?" "Oprosti» draga! Pozabil aem dostaviti, da ai ti edina iajema med vaemi. O tem aem prepri«-čan." SEST DNI PRJEKB 06EAWA frííce,j9.l5-írr»l. lit S FraiM^i^Üli • 20. i«!. PARIS, 2.ávgssta-27.avc. (S P.M.) lObpolno«) A* V past se Je ujela.. Ljubosumaa žtna svojemu možu: — Daj ml plamo, ki si gs prsvksr prečita!. Vidim, da je ženska plsavs in ds si med čltsnjem prebledel. On škodoAoljno: — Z veseljem, ssj jt opomin tvojt šivilj t, ds je trtbs poravnati račun. t Zbrana družbs umetnikov jo oblrals slavno filmsko dlvo, ki se Je bila parošlU ln nekdo je pripomnil, da Je diva Ženinu pred poroko raskrils vao avojo preteklost. — Zato Je potreben pogum!" je pripomnil snsn kritik. — Ne samo pogum, ss js o-giaail uloviti dunajski komik Pallenberg. Spomin! Spomin! Damska maska v Hamletu Cuj, Hamlet, princ danakl, ali al pameten aH bebast? — Kakor ae vzame. Ce bi I a teboj na večerjo, bi bil pameten. če bi pa aata plačal. M bil neumen. — Natakar, v aaajl j ah i plava muha. . * Izključeno! Mahe ne znajo plavati. POJASNILO. Članom naročnikom Prosve-ts. društvenim tajnikom in i stopnikom lista Prosvets, bodi s tam poJssnsno, da NOV sistem plačevanja naročnin* Jo šel v veljavo 1. julija 1929. Vsi ns ročniki, ki dolgujejo Aa aaroč-ninl sa NAZAJ, morajo plačati po starem sistemu vos kar dol-gttjsjo do 30. junljs 1929. Prosim, da so to upošteva In vzame aa snanje. Za list Prosvsta — Philip Gadiaa, apravttslj. Po sklepu 9. redne konvencijo» slove takih Članov iz družim zborujoče meeeca maja 1929 r Vaelej kakor hitro kateri teh Chicagur 111., ae lahko od 1. Ju- članov preneha biti član SNPJ, lijs 1929 naprej prišteje TRI ali če se preseli proč od družim Is sns družine in k saaga in bo zahteval aam avoj list t*, naslova k eni NAROČNINI aa dnik, bodo morali drugi člani ii dnevnik ProsvetS- List Prosve- dotične družine, ki Je tako skup. ta (dnevnik) stane za vse enako, no naročena na dnevnik Prosve. za člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj naznaniti upravni, naročnino $6.00. štvu lista, in obenem doplačati Vsak član plača pri asesmon- dotično svoto listu Prosveta. tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega na store, tedaj mora tov mesečno za svoj list glasilo upravništvo znižati datum za to (tednik) Prosveta in je upravi- svoto naročniku, čen istega prejemati. Sms pa Dolžnost članov vsaitj je, m prostovoljno avoj liat odatopiti znaniti tajniku društva in taj-komur hoče, dokler plačuje zanj. nik upravništvu vae apremembt Do sedaj ss ja prištslo samo v članskih naslovih, novopri-EN tednik k naročnini na dnev- «topit Člane, črtane, izobčene ii alk, od tedaj naprej ss bo pa umrlo, tor njih naslove, da a lahko prištelo enega, dva aH tri uredi imenik, naslovnik za poli-člane Is sm družine ls enega aa- ljanje lista Proavsta. Slava, k naročnini na dnevnik _ Prosveta in ao več kot tri j Tbrej, -kjer bo prištet on aam člani, ' Ho doplačal kot aodaj |4.80, kjer bosta pri- šteta dva člana Is ene družino, jrrrr. . _ „ ^^ Jtoat listal Prosveta po 1. juliju 1929 Je: Za Zdrnž. državo In Kanado $6.01 bodo doplačaj! še |8.60, in kjer \ ta --^gjjgg^M bodo prišteti trije čUni is ene J J™" ■ družine, bodo doplačali še $2.40 11*™1 in bodo zato lahko prejemali |_ dnevnik Proavota eno leto. Ta »O«®«"ChicagoJo....wJ«g sklep ni veljaven za aamce, JT^«"1"...................... temveč aamo za družino is ono- ; —..............JJ ga naslova. Vaak tak alučaj pa, 9 ,n.......-.............** kjer bosta dva ali več članov 4.81 3.M 2.49 prištetih k naročnini sa dnev- ^ nik, ae bo upoštevalo v .porazu- Tfc » mu z upravnlštvom Prosvsta le ^^^^ ^ ^^ nar0ČiU dneVBlk Mladinski Ust stane............f U Društveni tajniki bodo morali ^ v_iETropo skrbeti za točnost vseh takih oglasom po dogovoru. slučajev ln navesti imena in na- Upravitelj. P. a—V nobenem slučaja ne več kot tri tednike. lliM|if)||^l!" 'I * Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila u vtMlk» la akoito, vizitnlce, 2aanflu, knjiga kole" dar}«, ktalu hd. t ■lonoakam, hrvatakam, ■loraškam, Mkam, imo-ikem, anglaikam jeziku ta dragih VODSTVO TISKARNE APKLflU NA ČLANSTVO 8.N.PJ, OA TBKOVINB N ABOCA V SVOJI TTSKABN1 * e Cene zmerne, unijsko delo prve vrsta. Vaa pojasnila dajs vodstvo tiskarne PtftHe ps tnfermadje aa S.N.P.J. PRINTERY mi-U Sa. Lawadala krrnm CHICAGO, ILL. . TAM sb DOBE NA 2KUO TUDI VSA USTMBNA pojasnila