i PP j! -
TELEFON CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLAND T 2876.
KO. 179 — ŠTEV. 179.__NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 1, 1923. — SREDA, 1. AVGUSTA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
W	I
PROTI ŽIDOM.
DAUGHERTY JE ODPOTOVAL V SAN FRANCISCO.
Seattle, Wash., 31. juliju. — Generalni držav, pravilnik Harry M. Dauffherty, velik prijatelj in M'etovalep pniKednika llar<l in pa, nana pin od potoval v San Fran-rise o.
•ipodarstvo l»o postal profesor Mario Orso f'orliino, I>ose<laj je bil pr»-tls»^lnik najvišjega sveta za javna dela.
POSLANIK HERRICK BO PRI ŠEL POČIVAT V AMERIKO.
Pariz, Francija, 31. julija. — V soboto se ho odpeljal s parnr-koni Paris proti New Yorkn amp riški poslanik Herriek. Svoje po fitniee, ki Im*1<> trajale mesec dni namerava preživeti v svojem rojst nem k rain.
MRS. HARDING JE OB BOLNIŠKI POSTELJI
Žena obolelega predsednika Hard-inga, ki sama ni zdrava, čuje neprestano ob bolniški postelji svojega moža.
San Francisco, ("al.. 31. julija. Mrs. Warren (J. Harding je preti \ ei"» kot enim meseeem zapustila I5<lo hišo v Washington«. da spremlja pmlserimlka na njegovem ir>.000 milj dol prem potovanju v Alasko in nato v Portorieo in skozi Panamski prekop. l"strajala. je pri svoji zahtevi, da si vdeleži potovanja, eeprav ji« sele pred kratkim okrevala od težke 1 olezui ter s»» je smatralo tako na-porno potovanje zanjo za veliko podjetje.
Mrs. Harding se je odpeljala v?. Taeomo v najboljšem zdravstvenem stanju ter je bila najbolj živahni elan eel ti potovalne družbe, še le ko je dospela v Fairbanks, ki leži v bližini arktienepa kroga, so se pričele prikazovati pri njej posledice naporov. Dva dneva počitka pa sta jo zopet popravila in lahko je zopet sprejemala obiske ter igrala uIo<ro prve dame (lezel e.
Ona. za katero so vsi skrbeli, pa je postala sedaj bolniška strežnica. Vedno se mudi v bolniški sobi predsednika in tudi najslabši položaj ii ni mogel vzeti poguma ali izbrisati smehljaja z njenega lica. Pridobila si je občudovanje cele družbe.
Poleg bolniške službe gre tudi tajnikom na roke. ki so zaposleni s tem, -da odpoveduje priprave za sprejem predsednika. Poleg tega pa sama ni še popolnoma zdrava.
DELAVCI STRGA T.I ZASTAVO I. W. W.
PONUDBA BITUMiNOZNIH BARONOV
Cela industrija mehkega pjfmoga je stavljena na razpolago zvezni vladi v slučaju, da bi izbruhnila stavka v poljih antracitnega premoga. — Značilna izjava Bry-dona. — Delodajalci baje nimajo nobenega spora z unijami.
Washington, D. C. 31. julija. — Delodajalci v poljih mehkega premoga so stavili vire skoro eele industrije zvezni vladi za slučaj, da bi izbruhnila dne 1. septembra stavka v antraeitnih premogovnih poljih.
Obenem s svojo ponudbo so predložili tudi podroben načrt, v katerem se glasi, da je mogoče založiti deželo s t sto ods-orki potrebnega premoga tekom jeseni in zime in ' da bi b.ia edina nepiilika take izpremembe ta, da b| se v nekaterih sekcijah rabilo mehki premog mesto trdega. Ponudba vključuje prostovoljni dogovor, da določi cene Tajnik Hoover, približno na način, kot jih je določil preteklega leta, ko je izbruhnila splošna narodna premogarska stavka.
Posebni komite bituminoznili delodajalcev, kateremu | načelu je John Brvdon, je nastopil pred premogovno ko-. misijo Združenih držav. Nikakili pojasnil ni dal glede te-j ga izvanrednega predloga razen izjave, da si delodajalei ! prizadevajo spraviti javnost skozi krizo brez trpljenja.
Za tem predlogom pa vidijo vsi, ki poznajo položaj, I manever bitnminoznih pioizvajaleev, da si pribore ugodno ; pozicijo za naslednjo spomlad, ko bo sedaj veljavni kon-j trakt z United Mine Workers ugasnil.
V zvezi s tem je Brvdon objavil odločno zanikanje j ugotovila John Lewisa, predsednika premogarske organizacije, da posluje clieck-off sistem v poljih mehkega ! premoga v zadovoljstvo vseh, tudi delodajalcev, j — Komitej, kojega načelnik sem jaz, — je rekel Brv-jdon, — predstavlja delodajalce v vseh industrijoniziranih (poljih dežele, z izjemo Iowe, in iz našega dela tekom pretekle zime je stališče delodajalcev v unijskih poljih popolnoma dobro znano našemu komiteju. Med onimi delodajalei jih je dosti, ki smatrajo check-off sistem za osnovano zlo v današnji premoga i ski industriji. Premogarski 'industriji ni prinesel ta sistem miru, temveč meč.
Pozneje je bilo stališče delodajalcev nadalje obrazloženo, ko se je obrnilo njih pozornost na obdolžit ve pre-1 inogarjev, da so vprizorili delodajalci splošen poizkus, da zdrobe unijo.
—	Mi nimamo nobenega spora z unijonizmom, — je j rekel Brvdon. — Mi odkrito dvomimo o monopolistični avtokratieni uniji, katero gradi Mr. Lewis, a nikakor ne skušamo zdrobiti unije. V sedanjem trenutku je naša glavna briga gledati na to. da bo dobila dežela zadostno zalogo premoga v sedanji sili.
—	Check-off sistem je samovoljen, — je dostavil polkovnik Simpson. — Ne obstoja v Evropi ali pri kaki drugi j strokovni organizaciji v tej deželi. Mi se ne borimo proti uniji. Mi se borimo proti cheek-of sistemu.
Na vprašanje, če ne bodo smatrali premogarji boja proti check-off sistemu, ki je izbruhnil na vsej črti, za kršenje kontrakta, je odvrnil polkovnik Simpsoii:
—	Mi se držimo svojih kontraktov, dokler trajajo. Ko bo treba obnoviti te kontrakte, bo prišel čas, da se
| razpravlja o tem.
Check-off sistem je predstavljal glavno oviro na an-tracitni komisiji v Atlantic City, in če bo izbruhnila stavka, bo zavzela brezdvoma velik obseg. Bituminozni delodajalei sovražijo check-off sistem ter bodo napeli vse sile, da ga odpravijo.
Ponudba proizvajalcev mehkega premoga, da so pripravljeni prodati ves izkopani premog za ceno, katero naj določi vlada, nima le namena, otvoriti novih tržišč za mehki premog v bodočnosti potom vzgoje javnosti, kako uporabljati mehki premog, temveč tudi povzročiti splošen javni vtis, da varujejo bituminozni delodajalci interese občinstva. Tem potom hočejo dobiti na svojo stran javno mnenje za boj, ki se bo brezdvoma unel spomladi.
V zvezi s tem je predlog, predložen danes, vseboval tudi ugotovilo, da so delodajalci piipravljeni razmišljati s premogovno komisijo o načrtu za prostovoljno objavije-nje dejstev potom kake javne agencije. Ta dejstva naj bi se tikala stroškov in zaslužkov industrije. Tudi to se smatra za korak, kojega namen je, pridobiti si simpatije javnosti.
Že v drugič v zadnjih štirinajstih dn^rh je skupina pristaniških delavcev navalila na »lavni stan I. W. W., v Hoboken ter strgala s poslopja rdečo zastavo.
Najbrže bi izbruhnili resni nemiri če bi pravočasno ne posegla vmes policija.
CORBINO V LAŠKEM KABINETU.
Rim, Italija. 31. julija. — No taljanski minister za narodno g<
KRALJ JE POTRDIL PREDLO GO LADY ASTOR.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom nmš« banko izrriuiejo zanesljivo, hitro In po nizkih
conah:
Vtoraj m Ml« nato mm aledefei
JuffoaUTija:
RaspoMlja um tadoj« poftte ln Izplačuje MKr. poštni Pek ovni »rad" ln "Jadranska banka" t LJubljani. Zagreba, Beograda. Kranja, Celju. Maribora. Dubrovnika. 8|>llca. Sarajera ali drugod, kjer Je pti aa hitro (■plaCilo najugodneje.
1,000 Din.......$11.60
2,000 Din. ...... $23.00
5,000 Din.......$57.00
f*H nakazili*, hI tn*U)« manj kot «n tiaoč dinarjev raiunlmo pa—bal M H canto v ta pelin I na In trufle itroik«.
Italija in	zaaodeno	ozemljo:
Raspnitlja na aadnja poita ln	lspIaAnJ«	"Jadranaka banka" t Trat«.
Opatiji te ZmOru.
200 lir	................$ 9.80
300 lir	................$14.40
500 lir	................$23.50	BB
1000 lir	T.............$46.00
Pri nakazilih, VI znata jo manj ot «0* Ur ratunlnvo poaabal p* tS cente«
aa poitnlne In 4m«e atroik«.
En prtiljahra. U prreegaje naeeek pet tlaoi dbtarjer ali pa iillail Bf deveUaJcaM pa ai>ceiwa>l ie peaebni uput
Vrednoat dinarjem ln Uram atdaj ni aUlna. menja aa Te&rat ln naprl* Cakorano; la tega raaloca nam nI mogoče podati natančna cene mapraj. Računamo po ceni onega dne. ko nam doepe poalanl denar t roka.
Glede t«pla*H t anwyi»kfl> dolarjih glejte pofe*ben ectea t tem Mata.
Denar nam Ja poalatl najbolj« po Domaatte Money Ordar aU pa Now York Bank Draft.	—
FRANK 8AKSER STATE BANK
IS Cortlaxtdt Street	Maw Točk. H. T.
OUtso zaatopnlfttro Jadranaka Banka.
London, Anglija. .11. julija. — Dan^s je kralj potrdil zakonsko predlogo lady Astor. ki določa, i da se np sme prodajati mladolet nim žganih pijač.
SNEG V KANADI.
C&lg&ri, Alta. 31. julija. — Vsa tukajšnja okolica je na razdaljo petnajstih milj pokrita s snegom. Tudi iz Banffa in Nevintona poročajo, da je tam snežilo.
Najnižja temperatura je bila |stopij nad ničlo (šst stopinj nad zmrzovaližcera).
Večji del letine je uničen.
IRSKI PARLAMENT BO RAZ-PU&ČEN.
Dublin, Irska. 31. julija. — Predwlnik Cosgrove je danes re-'.el. da bo še ta teden razpuščen irski parlament.
IZJAVA PREJŠNJEGA KAJ-ZERJA.
Berlin, Nemčija. 31. avgusta. — Pre&nji kajzer Viljem je odločno zanikal poročilo, da je zapleten ^ politične spletke.
NOV NAVAL PRISELJENCEV.
V New York je dospelo 16 par nikov s priseljenci za to mesečno kvoto.
Pret 1 kratkim se je vrnil iz Amerike na Poljsko grof Lubienski, ki je <1 <>3<r<i časa študiral v Ameriki priseljeniške razmere. Iz javil je. da so lansko leto izpolnili Zidje skoraj vso kvoto, ki je bila namenjena za Poljsko. Sedaj izdeluje sistem, potom katerega bi se izselilo i/. Poljske ravno toliko kristijanov kot judov.
NAD STO MRTVIH PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI
Hamburg - Monakovo ekspresni vlak je zadel v lokalni vlak v bližini Hanovera. — Izpod razvalin so potegnili 44 trupel.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — Pri Kriensen v neposredni bližini Hanovera se j«' pripetila strašna železniška nesreča, liani burg-Mo-nakovo ekspresni vlak je namreč trčil v lokalni vlak. ki se je nahajal na postaji. Poslediea je bila strašna. Sto oseb je bilo na mestu mrtvih, več sto pa več ali manj poškodovanih.
Vagoni so skočili drup: na drugega. in kup razvalin je bil visok kot visoka hiša.
Berlin, Nemčija, 31, julija. — Grozna železniška nesreča se jp pripetila pri Kriensen. Do četrte ure popoldne so potegnili izpod razvalin 44 trupel.
Kakih šestdeset jih še niso mogli dobiti.	• «-
34 ranjencev so spravili v zasilno bolnišnico v Goejtingen.
Mrtveci so tako razmesarjeni, da jih ni mogoče spoznati.
Nesrečo je povzročil strojevodja ekspresnega vlaka ker zastran gostega dima in prahu ni videl signalov.
PREDSEDNIKOVA BOLEZEN — POSLEDICA PRENAPORNE GA DELA.
Plymouth, Vt. 31. julija. — Podpredsednik Calvin Coollidge je dal danes naslednje ugotovilo glede predsednikove bolezni:
Jasno je. da se je predse.lnik Hardinpr jwevee utrudil v služb, ameriškega naroda. Po mojem prepričanju je on najboljši prijatelj, kar jih ima naša dežela. Ni torej čudno, če je bil vsakdo presenečen, ko je slišal o njegovi bolezni in da se je vsakdo .globoko oddahnil, ko je cul, da se mu je obrnilo na boljše.
Predsednik Harding ni nikdar ščitil samega sebe. Neprestano si je prizadeval, da j^ zadostil svojim dolžnostim do najmanjših podrobnosti.
VELIKANSKI NAVAL I PRISELJENCEV V LUKI •
Devetnajst pamikov tekmuje mea seboj, kateri bo prvi dospel do Ellis Islanda. — Na prvih par-nikih bo približno petnj~st tisoč potnikov.
Priseljeniški komisar Curran .le ; imel včeraj čez glavo dela. Izde- , loval je načrte, kako naj razporedi petnajst tisoč priseljencev. . ki bod i dospeli danes nji d«*vet-na^tili rrekooeeanskih parnikih naj Ellis Island.
Ker j«1 na Ellis Tslamlu zaenkrat prostora le za 1.700 ljudi, tekmujejo parniki med seboj, ka-1 teri bo prvi pristal k priseljeniškemu otoku ter izkrcal potnike.
Vsi parniki, ki bodo danes do-; speli v newyorsko pristanšče, bi' lahko dospeli ;e par dni prej, pa so se namenoma klatili po morju.: (V* bo dospeii le par minut preti j polnočjo, bi ne spadali ljudje na i
krovu poti kvoto za mesec av-; . i gust.
Med njimi so Majestic, Adria- j tie. President Adams ter italjan-: ski parni k Conte Verdi.
Da se fHlpomr.ro prenapolnjen ju I na Ellis Islandu. je naročila In-j ternational Mercantile Marine j parniku Finland, naj odpluje v! Boston, in parniku Gothland, naj j odpluje v Philadelphijo.
Ponavadi se ustavljata ta dva parnika v newvorškem pristanišču. Na sebi imata 943 potnikov.
Na stotine priseljencev bo moralo ostati par dni na krovu, kaj-j ti na Ellis Islandu ni za vse pro-, štora.
t
VERNIKI MOLIJO ZA PREDSEDNIKA.
j -
Boston, Mass., 31. julija. — Bostonski nadškof O'Connel je poslal Mrs. Ilarding naslednjo brzojavko :
Silno nas je presenetila vest o bolezni našega ljubega predsednika. Po vseh naših šolah molijo otroci, da bi čimprej ozdravel.
Nadalje prosimo Vsemogočnega, da bi vam gospa, dal potrebno moč, da bi lahko prenesli te2-ko breme.
Agitacija Odbora Tisočerih
Jasno je. da je večina prebival-„ cev mesta New Yorka odločno na strani takozvanega Odbora Tisočerih. kateremu načeluje Pranlc D. Waterman. Kot znano, si je zadal odbor nalogo, da izsili pri občinskem svetu gradnjo novih prometnih sredstev, predvsem pa dveh poduličnih železnic, kajti groznih razmer, ki vladajo po newyorskih subwayih ni mogoče več prenašati.
Prank D. Waterman je pravilno izjavil, da se vozijo ljudje po subwayih stlačeni skupaj kot teleta v karali za živino.
Župan Il3*lan je vsled tega kaj malo prizadet, ker se ne vozi s subwayem, ko je v Palm Be-achu ali v Saratogi. dočim se-vozi po New Yorku z avtomobilom.
Takemu človeku kot je on, je prav lahko zahtevati, naj ostane vse pri starem.
Prošnje .ki jih deli Odbor Tisočerih, prebivalci New Yorka prav pridno podpisujejo,
Bordu of Estimate končno nt bo kazalo drugega kot da se ukloni javnemu mnenju.
30 FAŠISTOV ZAPETIH.
Taranto, Italija. 31. nlija. — Tukajšnje kriminalno sodišče je obsodilo trideset fašistov na dvajset mesecev ječe, ker so terorizirali svoje nasprotnike s tem, da so jih silili piti castor olje.
t _____
BIVŠI PRESTOLONASLEDNIK JE PRI SVOJEM OČETU.
London, Anglija 31. julija. — Bivši kronprinc Friderik Viljem se mudi pri svojem očetu v Door-nu. Bivši kajzer že par dni sprejema obiske i-z Nemčije.
Kronprinc pričaka vsakega posameznega gosta na postaji ter ga v avtomobilu odpelje na dom svojega očeta.
ZRAKOPLOVNA NESREČA.
Niagara Palls, N. Y., 31. julija.
V tukajšnji bližini je padel iz višine 150 čevljev na tla aeroplan.
Oba letalca sta precej nevarne« »oškodovana, dočim je aeroplan >o pol noma razbit.
ODLIKOVAN VETERAN — TAT
Sodnik McLoiighlin je obsodil včeraj v Rrooklynu 2C-letneSa Johna J. Geoghana na devedeset lni ječe, ker je poneveril pri Edi-ion Company, kjer je bil zapo-ilen kot klerk $83.36.
Geoghan je bil z ameriško arma do na francoskem bojišču ter je bil v dveh mesecih' petkrat odlikovan zastran izvanrednega junaštva.

Največji •Wfaulti dnevnik v Združenih državah
Velja ra vse leto . • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih .delavcev T Ameriki.
The largest Slovenian Dafly in
the United States.
Inced every day except Sunday« and legal Hobday*. 75,000 Readers.
NAJNOVEJŠE PRODIRANJE FRANCOZOV
Zasedli so par nadaljnih rovov v zasedenem ozemlju. —
Kancelar Cuno bo najbrž ostal na svojem mestu. —
Belgijci so izgnali iz Aachena mestnega župana. Grof
Kessler o bodoči usodi Nemčije. — Poincare si želi socijalnega poloma.
Dueseldorf, Nemčija. 31. julija. — Franoozi so v bližini DortSfidda zasedli jn-t rovov. Premogarji so takoj za-j pustili delo in Franeozi so potem potom plakatov objaviji <la ne sme uihee v rove.
Berlin, Nemčija, julija. — Se vedno j«* zelo dvomljivo, <"e ho kancelar Cuno v r»*sni«-i odstopil. Sprieo težav-] nega položaja, v katerem se nahaja Nemčija, se preje za-' govarja ]>redlng, naj s<* pud njegovim vodstvom sestavi koalicijsko ministrstvo, v katerem hi bile zastopam* vse! \ eeje >tranke. Vse vi>i na tehtniei in mogoee je, da ho ]>adla o<Uoritev Šele |m» otvorjenjtt dr/avnega zbora.
Aachen, Nemčija. julija. — Belgijci so danes izgnali i7. mesta župana ter pet občinskih odbornikov. Belgijske oblasti niso objavile, kaj je bil vzrok tega njihovega koraka.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — V govoru grofa Kes-hlerja so {»osebno zanimivi naslednji odstavki:
Neizogibna posledica francoske politike mora biti socijalna anarhija, ki se bo razvila končno v revolucijo po vsej Nemčiji. Bojim se. da se ho vse to zgodilo v zelo kratkem času in da ho temu sledila nadaljna svetovna vojna, ki bo se bolj divjaška kot pa je bila zadnja.
—	Ko bo prišla revolucija, bo vlada kaneelarja Cuna komaj dosti močna, da jo zatie. kljub strogim odredbam, katere je uveljavila sedaj. Vsa dežela bo najbrž postala najprej holjševiška, vendar pa pričakujemo, da se bo južna Nemčija nato ločila od ostale Nemčije ter ustanovila monarhistično obliko vlade. Severna Nemčija pa bo najbrž obdržala sovjetsko vlado.
—	Soei jalen polom v Nemčiji je bas to, kar si želi vla-dn Poincareja in njegova dejanja kažejo, da ima tozadevne načrte. Radi angleške opozicije ni mogla raztegniti o-kupacije Rubra na ostalo Nemčijo.
—	Kakorhitro pa bo Nemčija raztigana od revolucije. ho imela Francija izgovor, da stori, kar hoče. Pod pretvezo zopetne^a uveljaviienja miru. ho poslala čete v vso severno Nemčijo v izključnem namenu, da uresniči svoje sanje o svetovnem imperiju ter uničenju nemškega naroda.
—	To pa ni še vse. Rusija ne ho stala na strani, ko bo imperialistična Francija skušala zadostiti mlado komunistično Nemčijo. Odzvala se ho pozivu, in rdeča armada ho udarila na Franci io z invazijo Poljske. To bo pa seveda iskra, ki ho zanetila nadaljni evropski požar.

CEL AS NARODA, 1. AVG. * 1923
PREDRZNOST SUHACEV
*- i
(»»lasti ^o s<* zadnji »-as zarile pehati z delovanjem 'Antisalonske lige. Vedo namreč, da ni ]>ii litfi vse takoj kot bi moralo biti in da je v ujenom poslovanju marsikaj, kar j<* postavno prepovedano.
Sedaj j<- ]>a izdala Li^a značilno izjavo, v kateri kri-; minalno preti državni zakonodaji.
Zastopniki Li^c pravijo, da bi zakonodaja s tem, da bi žarela preiskovati i*»slovanje Ligo. napovedala vojno pet tisoč protestantov škilil eerkvam v deželi. Tako ne-sranaie izjave se ni št* nikdar predrznila izdati kaka 11a-^K»l)>4»]it i<"*nct družba.
NVsramna je ]>a še toliko bolj, ker je bila izdana nato, ko jr bila dvignjena obtožba proti voditelju Antisa-lonsk«* Ligo — Andersonu. Suliači hočejo oplašiti državno pravdništvo. Državni zakonodaji pre te. da se bodo eerkve dvignile proti nji.
Povdariti je treba, da se podjetje, ki je skozinskoz pošteno in solidno, ne boji in se ne sme bati nobene preiskave.
Kdor se ni nikdar prevesil proti postavi, so laliko naglas krohoče vsaki preiskavi. Kdor pa so s pretnjami obrača proti preiskavi, nima in no moro imeti čistega sr-
ea. —
Jako značilno jo tudi stališče, ki si ga osvaja organizacija kot zastopniea 5000 protestantovskih občin v deželi. S temi številkami se laliko proizvede velikanski vpliv. Toda tak vpliv ne odgovarja dejstvom.
Na tem mestu so ne bomo bavili z vprašaifjem, ee jo morda to število nekoliko previsoko.
Toda če je 5000 eerkvenih obein z denarjem prispe-valo k Antisalonski Li^i. da vzdrži proliibieijo, je v demokratski republiki še vedno dovoljeno vprašanje, če predstavlja teh oOOO eerkvenih obein prebivalstvo države New York. Iz statistike je razvzidno. da ima povprečna prote-»tantovska eerkvena občina približno sto članov.
Potemtakem bi predstavljalo teh 5000 eerkvenih obein pol milijona ljudi. In če bi bili to samo družinski očetje. vsak z ženo in tremi ot roe i. bi naneslo to skupaj komaj dva in j>ol milijona, torej niti 25 odstotkov vsega prebivalstva države. Naravnost nesramno jo. ee zatrjuje Liga. zla je zastopniea večine prebivalstva. Če bi bila tako gotova svojo stvari, kot pravi, da je, bi z veseljem pozdravila ljudsko glasovanje glede prohibicijskega vprašanja. Kajti izid bi bil zanjo sijajna zmaga.
Ker pa ve, da ni tako, si skuša s pretnjami utrditi svoje stališče.	t ^ k
Proti utrujenosti
Peter Zgaga I
izpij kozarec, Bordenovega Grade "A" mleka. Ni samo o-svežujoče, okusno in hranilno, ampak je tudi višek do vršen j a v kakovosti mleka.
F—1
Nabavite si maslo in jajca na
Bordenovem
voza
BORDEN'S.
Farm Products Go.Inc. Walker 7300
pivm»*ženjske uprave, namera vaji č s tem izi>oliii-ti števila članov /. njihovimi prieJtaši, da bi prav prkliio ovirali retkno delo te važne korpi/racije mt5sta. I »varjali s:» prav /.i vali no, da s«* popravlja po-vlupje realne gimnazije. ki je last Mestne premoženjske uprave. — Stvar ni lt* malo prozorna, temveč doeela jasna: po njihovih zahtevah naj poslopje, ki potrt-l>uje nujne ad&peije razpada, notri pa naj m- goji mesto kulture — odboja m topiijev.
Spominska plošča pesniku Jenku.
V Kranju je osnoval odbor za odkritje spominske plošč-e iiiUu Simono .Ji-nJiu. ki naj se 2. septembra slavnostno odkrije na iiiši kjer jt- pesnik umrl. Odbor namerava jrrireiliti ta dan slavji ost v velikem oljnega ter na-liovo preurediti in okrasiti grobova obeh pesnikov, ki počivata na kranjskem pokopališču.
Pustolovščina podjetne natakarice v Ljubljani.
Te dni s»* j»* ljubezni žel jen g<>-spodin zabaval v nekem ljubljanskem hotelu 7. natakarico Mrl ko Trajbis. Zabava je bila zelo draga. je konstatiral ljubeznjivi ka-valir. ko je ostal zopet sam, kajti prijavna Milka >i je vzela kot "nagrado" s seboj '>4,000 K iz njegovega žt-pa. To mu je bil vendar Jpredratr **štws" i i i zato j«» zadevo tadcoj prijavil policiji. Podjetna gospodična pa se je medtem s polno denarnico napitila v Zagreb, kjer je ogledovala lepote mesta in kupovala razna preseiie-«"•( nja za svojega prijatelja, seve da onega "pravega ". Ko jo je polici ja povabila na razgovor, je
imela pri sebi le še 45,000 K goto-vine. Iz Zagreba so jo poslali potem nazaj v Ljubljano, kjer je-j bodo prisodili primeren počitek na državne -stroiške.
teli samo v razmerju z naraščajočimi cenami v trgovini na dd>elo prilagoditi prodajne cene nakupnim cenam. Sodnik je jx> daljšem razpravljanju razglasil oprostilno s mIIio gl"tlc vseh obtociencev. Nekateri namreč dokazali, da o-krožnice otLseka, ki jo je smatralo državno pravdništvo kot prepovedan dogovor med trgovci, da se naj zvišajo eeoe brez utemeljenega vzroka, sploh niso sami podpi-.sali. ker so bili deloma odsotni in /.a nove tain označene cene niso niti vedeli. Drugi so sicer okrožnico podpisali, niso se je pa držali in so zvišali cene šele po nakupu novih zab<Lr. Povzročitelji okrožnice sn pa bili oproščeni tudi Jia podlagi pričevanja policijskega uradnika, ki je potrdil, da so hoteli pri določitvi een u|»oštevati tudi nove en gn>s cene (pri tem policijskem uradniku so s>- naiii-reč nekateri trgovci pred i/.da-njem okrožnice informirali o zadevi* in spremem j ene valutarne (denarne) razmere. Opravite!j državnega pravd niš Iva je prijavil radi < prosi it ve vzklie.
Pravda za mariborsko učiteljišče.
S ■, ci j al is t i č n o - k le r ;ka lna večina na mariborskem magistratu je hotela na ljubo samostanskemu učiteljišču onemogočiti državno žensko učit* ljiščc s tem. da je občina sodno odpovedala pmstore, k.i so j Hi pr»'d prevratom Nemci zgradili za žensko učiteljišče, l^ri jh-vl s'm1 iii odpovedi je občina po nerodnosti klerikalnega advokata, ki jo je zastopal, pogorja. Crno-rdeči zv» zarji pa so vložili novo odpoved, tu pot proti erarju kot prt*« 1st a vitel ju tlrža\nuh zavodov. 1 *red okrajnim ^sodiščem so nato t »-.j odpovedi ugodili in klerikalci so že zmagonosno triumfirali. A tiuančna proktiratura je vložila proti razsodbi priziv na okrožno sodišče, kjer se je vi&ila pred kratkim prizivna razprava in je izšla 14. Juliju pismena sodba: okrožno sodišče je prizivu ugodilo in torej moral Maribor še naprej trpeti v svojem obmestju ta klerikalcem toli neljub kulturni zavod. (Mimogrede bodi omenjeno, da se je letos vpisalo v prvi letnik tega uviteljkaea že 25 go-jenk in to večinoma z dežele. Letos bo na zavodu prvič četrti letnik in s tem matura.)
Kočevski Nemci.
Iz Kočevja poročajo: Ni še dolgo tega, kar je preminul Alojzij Lov, duševni vodja Kočevcev. ki umevali dobro njih položaj v novi di*žavi ter vzeli pošteno «je-slo za njih stališče "staats- und vdfcstmi". Ravno pokojnik je zbral okoli sel>e uvidevne doma-einee, ki so z njihovim ugledom, ki so si ga pridobili med obema narodnostima, znali ublažiti ne-številne -slučaje narodne nestrpnosti. Delo teh tnoiž ne -bi bilo brez «adu, čim bi o tem doznala naša širša javnost, \ajsli pa so se zopet domačijiLska liewtripnezi, ki jim je delo teh mož neljubo. Začeli so za rredaj najprvo ipri njih samih po geslu '".splošne negaeije,>, kar je prinesla nova država. Te dni je prišla k dvema uglednima meščanoma deiputacija " velenemdko tvotewili, o katerih nekaternikih se doznava. da niso baš tisti kočevski avtohtoni, ki bi imel pravica gorvoritii v imenu domačega prebivalstva, s ipozivotli, naj takoj odložita mesti članov Mestne
iugnBlxmausba
Ustanovljena 1. 1898
jKattfL	|
Inkorporirana 1. 190/ |
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Presedr.tk: RL'DOI.F PERDAN. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podyrtd»ednik: LOUIS BA1.ANT, liox 100 1'rarl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEril I'ISHLER. Ely. Minn. BluKajnlk: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih pmrtnin: JOHN' iloVERN, 413 — 12th Avl Kast, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHGK, 303 American State liank BM*.. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pitubursrh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 20C Bakewell BlJif.. cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. IS Street. Chicago, II!.
FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo,
Porotni odbor.
LEONARD ELABODXIK, Box 4S0. Ely. Minn. OREGOR J. PORENTA. Bla. k Diamond. Wash. FRANK ZURICH, C217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor: m VALENTIN* PIRC. TS0 Tendon Rd , N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. — 3rd Stret-t, La Salle. 111. JOSIP STERLK. 4u4 E. Mesa Avenue. Pu*-b!o. Colo. ANTON CEi.ARC. E.2S Market Street, Wauk^gun. IU.
---Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	--
Vse BtvnrI tikajoCe se uradnih zadev kaknr tudi denarne poSiljatve naj fe poSiljnjo na g-lavnega »ajnlka. Vse pritoibe naj se pošilja na predsednika porotnega ot?bora. ProSnjo za sprejf-m novih ilanov ln bolidika •pričevala na i se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
JugosK"vanska KatoliSka J»-dnota se priporoma vsem Jugoslovanom za oMlen pristoii. Kdor ž-li postati flan te organizacije, naj s«; zgiasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrrdte na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vatnnovi z 8 člani aH članicami.
Dopis.
[so liiini posestniki v Ljnbl.jani i hrt-z vj^ake mw:. Stanovanjska koiiiisiju pa gospodari Č-i<sto po
»ivo je.
! Oprostitev mariborskih špeceri-stov.
Dne 13, julija se je vršila pri mariborskem sodišeu druga razprava proti 78 mariborskim špe-aeristoan. ki s'> bili otbtoženi radi I>rvstopka nečiote Hjieikulacije po členu 9. zakona o poliijauju dra-, trlnje. Pud okriljem mariborjikega trgcAske^a #rwuiija obstoja namreč <xls«ek trgovcev špeeeristov, ki je imel 28. februarja sejo, v kateri je sklenil z o žiro m na i-asni-ška poročila, da zvišajo ljubljanski trgovci špe<-eristi cene raznim pretlmeto»m, da naj tudi mariborski Kpeeeristi zvišajo cene sladkorju. masti in drugim živilom pri kilosrramu za dva do tri dinarje od 6. matrca naprej. V okrožnici, katero je ta odsek razpolal vsem članom v podpis, ae je poudarjalo, da z zvišanjem cen sogiaša trgovski g-remij in policijski komisari-jat. Vs i trgovci ®e teh n a void i 1 lii-.so držali in so večinoma zvišali cene šele na podlag novih višjih nakupnih Mi^n. Zadevo je začela preiskovati policija, ki se je čutila prizadeto z opasko glede so-del ova n ja -pri .zv-ažanjn een. Trgovci so se zagovarjali, da so ho-
Žalostne stanovanjske razmere v Ljubljani.
Prijatelj nagega lista nam je dal na razpolago pismo, ki mu ga
je pisala njegova žena iz Ljubljane. V Ameriki se je mučil iu trudil dolgo vrsto let? da je pri-štedil toliko denarja ter ga poslal ž«ni doniov v namenu, da si zgradi malo hw»» ter si ustvari dom za stara 1» ta. Stanovaaijjike razmere v Iijubljani so znane in ss» nekaj grozji^ga. Posebna komisija določa. kdo sme staJiovati v tej ali oni Hobi, in jionava^li talio zgodi, *la ima zadnjič gostač več pravice v hiši kot pa gospodar sam. V ilustracijo tarnanjih riizmer navajamo iz tiotičn^a pUaui naslednji odstavek:
— lAragi mož ko bi vedel, kako ve Z menoj godi, bi gotovo jokal. To pismo ti pKiem na njrvi, ker nimam drugod prostora. Stranki, o kameri sem ti že pisala, stan se morala umakniti iz sobe na dvorišče* Če d»vuje, nimam nobenega prostora, kamor bi £li pod streho. Prnd par dmevti so začeli delati hi-naprej. Gospodje od komisije so mi zapovedali, do katerega ča^ sa mora biti hiša gotova in da lx> potem koru:sij*i <»ddajaLa stanovanja, ne pa jaz. Tako delajo s samo brezniočno žensko. Oe bi brl ti doma, bi bilo seveda drugače. —-
Kot je razvidno iz tega pisma.
Glavna vlomilska tolpa pod ključem.
Iz Maribora poročajo: Po dolgem zasledovanju se je varnostnim oblastim posrečilo spraviti na varno vsaj glavne činitelje tndi preko naše države i z bo m o oi-gaaii-iiraiif\ lo članov broječe vlomilske hi tatinske tolpe, kateri na čelu ji' stal zloglasni vlomilec FY. Saša. Po večmesečni kazni je zapustil aprila meseca maribonako kaznilnico. Komaj iz ječe, je na Poliorju vlomil v Kuško kočo, od ktxler je nadaljeval svoje delo po mariborski okol'ci. V Marilx>ru se je sešel z drugim zločinceni Karlom Vogrinom, s katerim sta s pomočjo neke zloglasne ženske organizirala eelo tolp>o, ki je imela svoje mreže razprežene tudi preko meje. Prvo delovanje sta posvetila Dravski dolini. Družbi vlomilcev, tatov in skrivačev se je priklopila tu<Ii družba tihotapcev, ki so razpe-'avali blago preko meje, in sieer naše blago v Avstrijo in avstrijsko blago k nam. Tako je družba imela svoje taborišče, eno v Mariboru, drugo v Gradcu. V zadnjem času sta možakarja postala že tako predrzna — mariborska policija je namreč namenoma v lokalne liste lansirala! vest. da so vsi vlomilci že pod ključem da sta si prišla čisto neženirano ogledat tudi Maribor. Toda tu jih je zanesda smola naravnost v	pravice. Mariborska policija zatrjuje, da so vsi tie-
ki te družbe že v vami kletki.
Zdravstveno stanje predsednika Ila rt! in ga se je precej izboljšalo. Vsaka resna nevarnost je odstranjena.	__ * * *
Hvala Bogu, in izvežbanim zdravnikom!
Kajti kdo si more predstavljati večjo nesrečo, kot če bi po smrti predsednika Hardinga prevzel «lr-žavne jKJsle podpredsednik Coo-lidge ?
# * •
Slišal sem. da se bo podal na slovensko letovišče v New Jersey tudi neuvorški gosjioil župnik.
Kot sem slišal je na letovišču že kakih trideset slovenskih fantov in deset ali dvajset deklet. * * *
Ce bo šel gospod župnik tja preprečevat ali odvezovat grehe, zaenkrat še ne morem povedati. * * *
Francija je čudna dežela. Najbolj čudna dežela na svetu. Kar je vsem drugim prepovedano, je ■ nji dovoljeno.
Vsa dežela, od prvega ministra. > do zadnjega šoštarja se peča s po-
•	litiko. Francija se naglo bliža robu propada.
a še bi se lahko rešila, če bi zapisala na svojo zastavo geslo: Manj politike in več dvojčkov 1 in trojčkov!
"I	* * *
Ameriški zakladniški tajnik
•	Mellon je odpotoval v Evropo. On
1 je dober uradnik in mož na svo-' " jem mestu.
Sel je namreč tja. kjer se na-1, haja ameriška državna zaklad-1 niča.
"J	* * *
V	neki jugoslovanski vasi so
. se vršile volitve. .1
Izvoljenemu kandidatu se je obrnilo v bolnišnici toliko na bolj e še. da se bo lahko udeležil pogre-| ba svojega nasprotnika.
"I	* * *
Edward Bok je razpisal nagrado 100,000. katero bo dobil tisti, ki bo sestavil najboljši načrt, po-I tom katerega bi se dalo odpra-j viti vojno.
z Načrt je izvanredno priprost.
tJ <*la»i se: B«»riti se ni potreba. * •*
i- * l- Parnik se je bližal neu vorške-niu pristanišču.
V	daljavi se je bleščal spomenik Svobode.
Potniki so ostrmeli ter opazovali silno zgradbo. Amerikanec. ki je bil med njimi je iztegnil roko ter ponosno rekel : To je spomenik svobode.
Meti priseljenci je pa prosvitljen človek, ki je že mnogo čul o Ameriki. Pomembno je pokimal ter odvrnil Amerikancu:
— Da, tudi pri nas imamo navado postavljati velikim mrtvim spomenike.
* * *
Vodne melone so dobra stvar. Edina napaka pri njih je ta, da imajo prrveč okusa po vodi
in premalo po melonah.
* * *
Svetovni mir bo takoj ustanovljen, ko bosta odpravljena človeška natura in Balkan.
* * *
Neki pisatelj pravi, da imajo angleške ženske iste cilje in namene kot Amerikanke.
* . *
Angleškim zakonskim možem bi bilo treba svetovati, naj nosijo pod srajco močan oklep, katerega ne prodre nobena krogla. Potem bodo kolikor toliko na varnem.
Zadnji čas je, da Amerika prepove tujezemcem, posebno pa tu-jezemskim ladjam kršiti suho postavo.	.
Do kršenja suhe postave naj
imajo pravico edinole Amerikanci. # * •
Sladoledna soda ni posebno stara iznajdba. Ta mesec bo poteklo petindvajset let izza časa, ko so jo pričeli izdelovati.	|
Zadnjic sem jo kupil za groš in j sem moral konštatirati, da je presneto majhna za svojo starost, j
Iz Belokrajine.
Zadiiji t';K je nastala huda vročina. tako da zastaja rast rastlin, tir. z d je se je prec>j os'palo, tako da 1»'» pridelek precej manjši ka-•:or ^"K- prvotno mislili.
Belokran iei i udi letos preeej zidajo. Slamnate strehe izginjajo iti i-* nadomeščajo z opeko, kar je znamenje, da s- ljudem v Jugoslaviji v« ndar boljše godi kot nekdaj. Na Prcluki in v tiixlunih so nastale prav lepe hiše, eelo eno-nadstro>«ne 7 velikimi modernimi okni. Amerikanci s-> privadili v Ameriki snažnim stanovanjem /. velikimi okni. kar je zlasti v zdravstvenem ožim velike važno-vti. Kajti jetike je v liehtkrajin-i strašno veliko. Zdravstvena oblast bi morala malo ver pažnje posvečat i ljudskemu zdravju. Cvet naše mladine zapade pr-zgnlnji smri i zaradi nepoučenosti.
Belokranjski učitelji ^» zbrali podatke o eebchirstvu. l»o tistih številkah je v liebikrajini: <*•»•/ 1000 navadnih kranjskih j)anjev, "ku!i :i(XJ stanih takozvanib košev ali kt inie in pa čez najminler-nejših A-Ž panjev. Če računamo iz vsakega panja po 2 roja. bi imeli letos jmtemtakem <*-»•/. "5^0(1 rojev.
Zadnje čase so v Adleši»*ih vedli i prepiri med t'arani in župnim upraviteljem, ki hoče. da s«' mu pokori vse brez vsakega ugovora. Na prižnici včasih take klati, da res ne spada v cerkev. V tisto njegovo ''šparkaso'* ali bolje rečeno * • vparorček bi rati vst* pCisilil. da bi pot pili "zavladal" nad ljudmi.
Oče Sašelj je bil drugi mož. On je bil 7 vsakomur vsaj v li«'e jako sladek in je v teku svojih dol gib let toliko printradal"*, da je odnesel lepo vrečico denar«-«-v. Nje-
fgova hčerka ima prav lep • d-.to, ki . mu jo znesle wine o\čiee, I l ?io pa Ainerikaiiei helokra-jina je l»ii:i včasih nedotakljiva in poyw lnoma klerikalna. Sedaj s«* pa izpr« menilo marsikaj, kar seveda uiaisiUoga jezi. ali pomagati se ne tla v tč. l.jiulje počasi spregledujejo tiiili pri nas.
Tllje i b. zelo lai-li prišli poleti v Helokrajin . ker je Ko|p;t tako primerna za kopanje, pa žal n>* morejo dobiti stanovanja. To bi bil tudi dohodek v«*."- .u ljudje bi pr'šl: malo v stik /. izobraženci, kar bi bilo tudi prav.
Smrtna kosa.
V Celju je umrl tamkajšnji meščan Franc Paceliiatfo v visoki sti'rosti S7 L1. Pokojnik je bil ^vojt-d*•'in) lastnik tovarne zlat-nin : ko je tovarna pozneje pre-osnovala v tblniško tlružbo '"Zla-Itarka". je j»i<tal Pacehiaffo nj-n ^ lastnik.
\* Ljubl jani je preminul po <11-gol rajni in f<vki bob-zni Marijan Filie. g i.ienec vojne akademije v 1 »engradn, star šele "_'l let.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu 11 Glas Naroda". S tem bost o ustregli vsem
Uprava 41 Glas Naroda''
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1 00.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Mmdt St., New York, K. V.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
"GLAS^NARODA"
OwnM and Published by PHHl« Pmbliaking OoafMI LA Cimrrtlt*)
rta«« «f MiiIMII «• «M CifNr«Bw»	AMi*M» «f Atov« OW—i«l
m cwummn trni. iwiijii » Mmmtuii. wtw Y«rn city. N. v.
i. A • NARODA**
IV«trn «• P—P«»>__
I«mjM Ivk7 Dty iMtpt Sunday* en« Holliesy«._
t. mu m« wmm mm m Ammtum ; z« nm»	mu i««« .^m«* wj
Ka laM M* .<•.... .m • HJI	»« Ml Mla —«	WJI
"-tw^cfj<ltlt)t yV«rty >U—
Aivfrtiiwfltnt in Aflf ••MIVMC_____
Ktffd«* ffcaja w»M «a» ImuM w<1| M» «r—tfc^r.____
{■iffy pl*!"*^*^'Ur "rrT arriinfifcl kr«)s naroemkor, nuaiati M MI mmm tmm mm J i UwmJMm naanaal. da hltraja najd«k« aaskrrBtttt._
L A • NAHODA" _
■ PMM	MorMfft «f Manitattaa, NN VM Hk V.
TctaphoM: C«rtlar»dt MTI	________
Novice iz Slovenije.
•PPP-JL-" r- v ..
GLAS NARODA, l.|AVG.il923
? ' -
Zagonetno, toda! resnično.
Zver v človeški podobi.
Konec.)
se je v zadnjem trenutku premislil ter razdrl . zaroko. Tako Je prišlo, <la je bila še vedno udova,
j ko so ji upniki vzeli hišo. * • *
Tedaj pa je bila Gesina res rev-j na. Porabila je vse prihranke in J žnjimi tudi kredit. Bila je v ne-j varnosti, da pogine od glada in vsled tega je prijela z obema rokama. ko ji je novi lastnik hiše ponudil mesto gospodinje.
Gospod Rumpf je bil eden najbolj uglednih rokodelcev v Bremenu. Bil je kolar ter imel zaposlenih več delavcev. Žena in otroci so ga oboževali in na daleč je bil znan radi svoje dobrodelnost.*. Bil je torej pravi mož za načrte Gesine.
Ge>ina ni bila še dolgo v službr kolara. ko je že zasnovala moril-no kampanjo. Sklenila je spraviti s poti ženo svojega delodajalca. se zopet polastiti hiše ter postati gospodar Rumpfovega premoženja. To seveda šele potem, ko bi postala njegova žena ter ga spravila s poti kot je Gottfrieda.
Kolarjeva žena ni bila posebno miena in ko se je vrnil Rumpf iz delavnice, ga je veselilo poslušati povesti Gesine o visokostoječih ljudeh katere je baje poznala v prejšnih dobrih dneh. Ko je žena Rumpf a zopet rodila otroka, ji je stregla Gesina. ki je tudi razveseljevala in tolažila gospodarja. Novo rojeno dete je nenadno umrlo m ko se je tudi ženi obrnilo na slabše, ni bil Rumpf niti napol tako v skrbeh, kot bi bil. Če bi se ne bil nikdar seznanil s to udovo.
Nesrečna žena je umrla in Ge-sini je bilo poverjeno nadzorstvo nad petimi otroci. Rumpf ni mo-<rel zanemarjati svojega posla. Ta posel mu je bil sedaj važnejši kot pa družina. Gesina je vladala neomejeno v hiši in ker se je spomnila, da je Gotfried nekoč o-znaeil otroke kot zapreko k možitvi. je zastrupila vseh pet otrok
hladnokrvno in okru t o.
• ♦ *
Najbolj presenetljivo pri tem pa je bilo, tla ni Rumpf nikdar ničesar sumil.
Pozneje je bil celo osumljen, da je pomagal za-strupljevalki, a ker je skoro sam postal njena žrte* ter je dejanski zaključil nejno ka-rijero. pa niso ka-zensko zasledovali.
Njegov zadnji otrok je bil ravno pokopan, ko je Rumpf sam zbolel. Več dni ni mogel ničesar zavžiti in nego ve moči so pešale. Konečno je dal zaklat i prašiča ter reserviral del mesa zase.
Gesina je bila ravno na obisku pri prijateljicah in dekla je mesto nje spekla pečenko. V svojo radost je zapazil Rumpf, da mu pečenka izvrstno diši in da je po dveh tednih to prva jed, katero je mogel prebaviti. Ves vesel je dal spraviti velik del pečenke v shrambo za jedila. ter sklenil živeti od svinjskega mesa, dokler bi n«; bil njegov želodec v redu. Eno šunko je dal prekaditi in vsaki dan je šel v shrambo, da se prepriča, da je pečenka še vedno sveža in okusna.
Slučaj je hotel, da ni Gesina izvedela za to. Rumpf ji ni ničesar povedal o svojem čudovitem razkritju in ko je zapazila šunko v shrambi, je bila prepričana, da bi bila izvrstna za nadaljuo dozo &r-zenika. Potresla ga je z belim praškom, ne da bi vedela, kako ljubosumno pazi feumpf na to pečenko.
Nekega dne se je vrnil Rumpf domov preje kot ponavadi. Gesi-je ravno govorila z neko sosedo ter ga ni videla stopiti v hišo. Rumpf je šel naravnost v shrambo ter zapazil, da visi šunka na drugem mestu. Snel jo je ter zapazil beli prašek, nakar se je spomnil da je videl sličen prašek v solati, katero mu je prejšni dan pripravila Gesina in ki mu je povzročala bolesti.
Naenkrat pa je vstal v njem strašen sum. Vzel je šunko, jo zavil v cunjo ter pohitel na policijo. Policija je dala iunko preiskati m ko so kemiki ugotovili, dsrje
Stričev nasvet.
Is japonskih "starčevih povesti'*.
Starec je dejal: — Neki mladenič je noč in dan obiskoval kraje veselja in zabave in razsipal denar kakor da ga je našel na cesti. — Prošnje in opomine svojih staršev in pravih prijateljev je, poslušal le z enim ušesom in hodil po starih potih.
Nekega dne pa ga je povabil k sebi njegov stric, izkušen mož. — Govoril je ž njim o pravih življenjskih nazorih in mu končno pokazal leseno skrinjico, na kateri je bilo zapisano "hranilnik".
—	V knjigi cvetlic sem bral o možu, ki je vedno, kadar je hotel izdati sto unč, jih izdal le 80, o-stalih dvajset pa je vrgel v hranilnik. Pri dvesto unčah jih je izdal le 160, ostale pa je shranil itd, tako da je obdržal dve desetini svojih izdatkov in polagoma obogatel.
Stori tudi ti tako in položi od vsakih sto denarjev dvajset v to skrinjico. Če boš tako delal in vidri, kako se denar množi, se boš z veselim srcem odrekel marsikaki zabavi in se jim končno popolnoma odtegnil. Torej ne zabi, kar sem ti rekel. — S temi besedami mu je izročil hranilnik.
Mladenič se je zahvalil in obljubil, da bo poslušal modri na-sve.
Čez kakih trideset ali štirideset dni je prišel k stricu star služabnik in mu ves žalosten pripovedoval, da je mladenič od onega pogovora dalje še bolj razsipen ket preje in da stoji sedaj tik pred polomom.
Še istega dne je poklical stric nečaka k sebi, ga ozmerjal s trdimi besedami, zakaj se kljub obljubi ni prav nič poi/uTJSL.*.
—	Saj sem se popolnoma ravnal po tvojem na-vodilu, dragi stric, — je začudeno odgovoril. — Kaj ti res sem dobil veselje, ko sem videl. kako se množi denar v hranilniku. Vedno sem dve desetini svojih izdatkov položil v hranilnik. In tako sem predvčerajšnjim prihranil od sto unč 20, včeraj od petsto, katere sem' hotel porabiti za zabavo sto, in danes od tristo celih šestdeset. Ti prihranki, ki sem jih imel dan za dnevom, pa vendar ne pomenijo nobene vsote Mislil sem si: do bližnje pomladi marljivo obiskuj vse veselice in zabave, pa bo kmalu prav čedna vsota v hranilniku. Z veseljem sem torej sledil po tvojem nasvetu, dragi stric, in prosim te, nikar se ne jezi. —
Star pregovor pravi: Ako norec prime zlato v roke, se mu izpre-meni v blato!	i .
. . ---I*f v
t' \
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam -brata Johna Turka, njegovo ženo Dorotejo in otroke, Johna Volta, Štefanijo, Emilijo in Alfonzo Werginer ter vse prijatelje in znance v Mobile. Ala, Jstotako pozdravljam tudi brata brata Math. Turka, njegovo ženo in hčerko Heleno. Pozdrav vsera znanccan sirom Amerike. — Fra njo Turk.	*
UUrtBILO m PKIPOSOCILO,
Cmjmlm maro&ukom "QUm Naroda" v državi Ohio na*nanj* no, da ffh.bo obiakal maš pyt«val wf iiijhisft
b. 1ITOI IIM0I0.
kAtnrl ]t pooblaščat nabirati na
itfeino noailM, satoraj pred mo rojak*, d* mm bodo lčolft*
lUrenle PdKHskfrg 9*
i n ii i n n tt=B«ge
Ne trpite vsled Revmatlzma^
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
......
Vdrgnite .
m-mm
: na bolečo površino, da boate začutili žarenje, in ndobna, pomirljive pomoč bo aledUa. Pristni Para-
1* fiqdkr noei SJDBOl] ▼aratveno anamko. |
0 stepsti srca.
'Nekemu madžarskemu zdravniku se je posrečilo oiivcti popolno- ' m& mrtvega človeka. — Mrtve- : en je vbrizgal v srce adrenalin : in ga oživel. — Veliko zanima- ' nje v zdravniških krogih.
JSlabost srca je jako razširjena ' bolezen, ki redno fcirja svoje žrt- j i ve. Odsre a je odvisen ves krvni obtok; od tega pa splošno zdrav- : stveno stanje človeka. Kar je naj- i hujše pri oslabelosti srca, je to, ] da se te vrste bolezen navadno vleče leta in leta. Srčna mišica slabi jle polagoma. Sele po dolgih tra- i dih in naporih se izčrpa popolnoma iii postane nesposobna za na-daljno utripanje, s čemer so zvezani prvotni življenski pogoji. | V mednarodnem zdravniškem svetu je nedavno zbudil mnogo pozornosti interesanten slučaj zdravnika dr. Bodona, strokovnja- ; |ka na polju srčnih bolezni iz Budimpešte. Dr. Bodon je na podlagi nižje opisanega slučaja dejanski oživel že popolnoma mrtvega človeka. Nekemu svojemu bolniku ki je ležal na smrtni postelji, je (dr. Bodon dal osem subkutanskih injekcij. S temi mu je hotel vsaj za par ur podaljšati življenje. In-jjeeiral mu je morfij, kamforno o-^lje. kafejin, eter, adrenalin in dru-strupe. Vse to je bilo brezuspešno. jSree ni več reagiralo, presta*-lo je popolnoma tolei in bolnik je skoro nehal dihati. Toda pogumni doktor ni hotel žrtve kar tako J prepustiti smrti. Vzel je v roke dolgo iglo za injekcije ter vbrizgal 'dozo adrenalina. Ko je pa iz-vltkel iglo iz srca, ni bilo na nji niti kaplje krvi, kar priča, da je bil človek že mrtev. Toda čez nekaj časa se je zgodil pravi čudež. | Adrenal in- je tako vplival na srčno mišico, da je polagoma jela zopet delovati. Bitje srca je povzročilo cirkulacijo krvi in čez nekaj časa je začel mrlič polagoma dihati. Tekom enega dneva se je čudež tnko' izpopolnil, da je bolnik popolnoma normalno dihal in prihajal bolj in bolj k sebi.	I Opisani slučaj je zbudil v zdrav niških in lajiških krogiv vseobče zanimanje. Izpričal je teorijo, da človek ni prisiljen umreti samo radi ustavljenega delovanja srčne mišice. Tisk, ki o navedenem slučaju obširno piše in razpravlja^ je sprožil tudi idejo, da bi bilo treba zdravnikom ukazati, da bi poskušali oživeti vsakega bolnika, čigar smrti vzrok je neposredna oslabelost srca.
A -
4 *	>
Iz Trsta.
t
Julijski, zlasti tržaški Jugoslovani smo raivnokar imHi žalostno obletnico. Pred tremi leti je faši-.stovski poslanec Giunta nahuj-*ikal tržaško poulično druhai, ki je pod njegovim vodstvom požgala 4'Narodni doni", kulturno ognjišče tržaških Slovencev. Zločin še ni maščevan ter ga hoče ofiei-jelna italjanska vlada bas" te dni
zapečatiti — z aneksi jo Reke. * • •
Naše ljudstvo kar ne pride is , razburjenja. Vsa znamenja kažejo, da prihaja nov val fajšicstov-skeg-a terorja nad jugoslovanskim prebivalstvom v Julijski Krajini. Tako poroča "Mali List", da je jugoslovansko ljudskoHolsko uči-teljstvo dobilo te dni uraden poziv od podprefektur (okrajnih glavarstev), naj vstopi v fa&stov-• s. k o stranko. Pod naslovom "Ne i moremo verjeti" pristavlja "Mali
List": "Stvar se nam zdi tako gctfost&sna, da je kar ne moremo verjeti. Kako iba bilo vendar mogoče, da bi državna oblast nekoga silila, da naj vstopi v to ali ouo Branko, pa naj je katerakoli, in pa še učitelja, ki mu njegov vzvišeni poklic naravnost narekuje nestrankarstvo. Učitelj je vendar v šoli, drugače pa oblast niata ž njun nič opira vi ti in mu tudi ije more nič komandi rat i, ker je vendar svoboden državljan! — ne .sme biti mč drugega kot samo učitelj. Ne fašist, ne nacijoualist, ne komunist, ne aocijaliat, temveč edinole učitelj, ki my otroke, pa naj so otroci farniov, nacijooah-stov, ikomoniatonr ali socajalistov, v uči, kakor določa učni red, in jih
vzgaja k vsemu lupcuiu in dobremu."
* * *
Kakor je bilo že poročamo. so se odpeljali slovenski ot/oci iz Julijske Krajine v Rim. p0 Trstu se sedaj govori, da se je meti potjo smrtno ponesrečila neka 12Ietna deklica, ki je ipadla z vlaka med vožnjo in so jo potem mrtvo pripeljali v Firem-o. Oblast i hi itu-Ijanski lwt* o tem molče, a govorice tudi ne demontirajo, čeprav jim mora-bil i znana. Samoumevno so zato stari.ši otrok, ki so se morali odpeljati na potovanje po Italiji, v velikih skrbeh.
* * *
Tržaška mestna blagajna ima nesrečo, da je večkrat prazna kot pa polno. V zadnjih Častili je bilo že nekaj čisto navadnega, da mestni uslužbenci prvega niso dobili cele plače, temveč samo polovico. Za drugo polovico pa so morali čakati par tednov. >iedaj se je posrečilo županu dobiti večje posojilo. s katerim si ibo mestna blagajna nekoliko podprla rebra. Vsaj za neka j časa lx> zadostovalo 30 mHjonov. Dvajset so jih dobiti v Rimu. deset pa v Turinu. Kako jih bodo vračali, je seveda drugo vprašanje.
* « *
Z vlakom, ki kmalu popoldne prihaja iz Vidma v Trst, se je 4. julija vozil denar, ki ga inkasira-jo železniške postaje. V Trstu so ugotovili, tla je na shrambi druga ključavnica. Ko so odprli, sta manjkala dva zavoja s približno 170.000 lirami. Vse vlakovno osob-je .so zaprli.
* * -
Tržaški listi poročajo, da se namerava zgraditi žekizniea iz Čedada v Trbiž z 9 km dolgim tunelom skozi Pred i 1. Strošl« za zgraditev te železnice so proraču-njeni na 500 miljonov lir. Delo bo trajalo kakih 8 let. Baje vlada temu projektu ni -preveč naklon jena, ker smatra, da so stroški preveliki. Votiranih je sicer že bilo ;J00 miljonov lir, a denar se je porabil za povsem druge svrhe. Ita-
ijansk i listi se pa za zgraditev železnice močno zavzemajo, češ, da bi se na ta način močno omejila nezaposlenost. To naziranje ita-Ijanskih listov je .sicor pravilno, a gotovo je. da bi do dela prišli le itafjauski delavci, dočim bi doma-čini zcj>et ostali na cedilu.
Kje je KONRAD ANT1Č! l>eta 11)20. je živel v Atlantic City, X. J., pozneje pa v PhHadelphi-ji, Pa.. 1415 X. American St. Kdor kaj ve o njeni, naj sporoči. oziroma naj se sam oglasi na "Putnički urad"*, Jadranska banka, Zagreb. Jugoslavia. _ij-o—S)__
SLUŽKINJA!
Potrebujemo služkinjo. Mala družina, ne otrok. Plača po dogovoru. Katero vesel;, najsibo dekle ali doviea. naj piše ali se osebno zgkisi pri g. l. Dos«-h, 2498 Blue Islmul Ave., blizo McC'ormick tovarne. Chicago, 111.	(l-:l_8)
NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLE&K0. ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
Kij ns a cika?
Neki Spanec je izumil aparat, s katerim je mogoče videti skozi neprozorne predmete. — Kaj te bo zgodilo, če se bo aparat izpopolnil ter bo na razpolago javnosti?
Po raznih asopisib je krožilsi v zadnjem času vest, da je markiz de Santacara izumil sredstvo, kako sc lahko vidi tudi skozi neprozorne predmete. Nedavno se je s svojim izumom produeiral na kraljevskem dvoru v Madridu. Kakor poroča seriozna "Agence Fourni-pr", se je ta produkcija vršila v navzočnosti članov kraljeve rodbine. dveh jezuitov in večjega šte-i ila učenjakov. Markiz je natančno označil, kje stoje razni predmeti, nahajajoči se za svinčeno olosčo.	'
X*-* vemo, ee se bodo ti poizkusi posrečili tudi izven kraljeve pala-•i v Madridu, če bi se pa imm tnarl iza v resnici obnesel, potem '»i špansko vlado v imenu vs?ga •lovečanstve niocl; prositi, da izumitelja takoj zapre, ker je ne-Ivnnno najnevarnejši človek na '..c. M vsi mogli videti s!:e-i.; neprozorne predmete, potem b: to pomenilo konec naše nežno-luitntsti in dobrovrljnosti. Ljuho-uiir.na žena bi v žepu svojega moža eitrla ljubavno pismo, ki mu 5j!oroča sestanek ob štirih popol-Ir.e j ismono.ša bi čital vsa pisma ,r. bi -*edel vse uasc rodbinske ta*-i -: 11 bena mati Lt imela voč i:pai:;ia, da omožl s roje hčerke, če □i pogled vsevedeža v prvem trenutku razkril kot prevaro vse u-metne vabljivosti. Noben trgovec •i ne mogel mirno sedeti v svoji jjisarni, ee bi vide! skozi st<v.»0 in :e prepričal, kako njegovi nameščenci, namesto da bi delali, gledajo skozi okno ali pa mu eelo kra-lejn. Koliko baDk bi še imelo kaj idijentov, če bi pogled vsevedeža razkril tajne njih blagajnic? Kdo ai imel še kaj kredita, če bi vsak-
10	lahko videl skozi oklopne plaice njihovih blagajnic, da se nori ne nahajajo dragocene delni-•c, marveč le stari časopisi.	i
V	trenotku, ko bi ljudje ne nogi i več varati, bi življenje iz-rubilo vsako mikavnost in vablji-rost. Srečni smo le, če nas svet tiira. Imeti moramo iluzijo Iju-K-zni, četudi nas ljubko bitje šti-ikrat dnevno prevara; iluzijo so-iditete naših trgovin, četudi naši tol/niki nimajo v blagajnah delile, ampak stare časopise; iluzijo ►poštovanja (naših bližnjih, četudi lam za hrbtom šepetajo: — Saj je popolnoma topo glav —; iluzijo tvestobe naših nameščencev, četu-
11	nam oplenijo našo blagajno. Zato predlagamo, naj se markiz de Santacara kot sovražnik ■loveštva prežene na kak samo-:en otok — če ni revež res nedol-sen in če v resnici ni ničesar izumil. Morebiti pa nam je le hote! vcepiti iluzijo, da živimo v veliki dobi.
Najden ntopljenec.
Pri kopališču "Diana" v Celju so potegnili te dni iz Savinje u-topljenea, .starega kakih 60 let. Pri njem so našli listek, na katerem je bilo napisano: "Martinu Kosu doljrujem 3000 krom." Mož je ležal že precej časa v vodi.
beli prašek areznik, je bila Gesina aretirana.
# ♦ •
V	splošno presenečenje ni Gesina ničesar tajila. Takoj je priznala, nesramno in brez kesa. Poročala je s ciničnim smehljagem krog tenkih, ustnic o vseh svojih, grozodejstvih od dneva naprej ko je -umorila svojega prvega moža .pa do atentata na življenje Rutnpfa. Vedela je, da ne mor* pričakovati milosti Sramotila Je sodnike in jetniake uradnike.
Sledil je proces in obsojena je bila na smrt, Z visoko dvignjene glavo je šla Gesina na krvni o-der in še v svojih zadnjih besedah je dala izraza zaničevanju, kater* je gojila do celega sveta.
Ni ^obžalovala svojih strašnih zločinov, pač pa razjarjena raz^r gala list, ki je poročal o njej, da je stara in da nosi umetne zobe.
Umrla je kot megera, kar je bila vse svoje žive dni, kateri so pa konečno strgali masko s lica.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
ADVERTISE IN «Q| Al NARODA«
NARODA«
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika ^ v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo \
resnobo in teiivami ter nam predočuje ljudstva V{ resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	tf & -
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. 1 i
Zelo zanimiva, iz Španskega prevedena povest. ^ Vsebuje 170 strani,	^ jqq
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. \ 1
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	V .60
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	\ M K
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, \ * V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- * ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. V Vsebuje 149 strani,	\ ^45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. \ \
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje % slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po ? % živo in resnično slikanih domačih značajih. _ ^
Vaebuje 231 strani,	» ^ 1 .M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. r K TL
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- lA V
vest, ki opisuje premetenost tajnegra policista ^f- ^ Bherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- \ \ ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	\ gg
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz, \
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in ^ trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. F,
Globočutna in pretresljiva slika znanega in p o v-' ~ sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.V%
Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisu-	T1* ' je, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se na-
si očaki, na delu jim kmečki kralj Matija Gubec,	1 * nadalje kmet Elija Gregorie in drugi kmečki
junaki borili zoper^ prevzetne grašeake in jnna-	rr ^
iko umirali mučeniške smrti	^
Vaebuje 378 strani, * ' Vi	\ ,7D
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cprtlan^t SU New York
_
Beli prašek je rešil problem.
Srrdi noei je tirsina prebudila brata ter mu ponudila čašo piva, i katero je on z veselem sprejel. Ob devetih zjutraj pa je bil mrtev, j Ko j** potrkala na ni-^ova vrata | Ko ni dobila nobenega odgovora, kot je pa«'- pričakovala, je pričela klicati na pomo«-.
Bogali trgovee. kateremu se je obnašanje vojaka gnusilo, ji je i/rt^k^l Hvoje ho žal je ter si jf pridobil tudi hvaležnost udove. ko je plaeal za jiogreb.
(iesiina ga je nagradila s tem, da je določila datum za poroko. En teden pred poroko pa je trgovec zbolel.
Dnevi njegovega življenja Kft bili šteti, (aenina se ga je naveličala ter sklenila spraviti s pot*. '/. majhnimi dozami arzenika ga j »j. rs v ila v stanje invalida ter ga nato pregovorila, da je sestavil testament njej na korist.
I>an pozneje je umrl. Zdravnik y izstavil mrliški list iu trgovca ho pokopali.
Nato je najfla Gesina dobre^* odvetnika, ki j»* ixpremenil zapu-' šeiiKt v g«>tt v denar, katerega je izročil njej. Par sorodnikov zamrlega je dvignilo protest, a Gesina je dosegla izvensodnijsko uravnavo in Gesina je imela premoženje šestdesetih tisoč mark. * . *
Eno Into pozneje je bila Gesina zopet zaročena in zopet je zastrupila zaročenca počasi ter ga napotila. da jo je imenoval svojim dedičem, pretlno mu j** dala zadnjo, smrtno dozo strupa. Izvedela pa je, da je bila opeharjena. Njena žrtev je zapustila le dolgove, a kljub temu se je razširila vest, <'a je zopet podedovala premoženje. Med tem časom je dobro živela ter delala dolgove in upniki so pričel i zahtevati plačilo.
Skrajno težko je orisati tako p«*del značaj kat ga je iinela Gesina. I/.posoja i a Hi je denar tudi od najbolj revnih svojih znancev, a ga ni vrnil čeprav je razpolagala z velikimi sredstvi. Ljubita je denar ter nosila vedno pri s®-bi par tisoč mark.
Človek si jo komaj predstavlja kot človeško bitje. č> ] regleda-nio sodnij*tk»» spise, ki se pečajo / njenim slučajem, s moramo čuditi temu pek!enščeku v človeški po-di bi. \\«selo smehljaje je šla % ivojimi sinjimi očini skozi življenje ter širila krog sebe smrt. Lahko je prelivala solze ob krsti žrtve, a obenem mislila, kdo naj bo njena prihodnja žrtev. Zastrupljala je nedolžne, nie hudega sluteče ljudi iz gole strasti do umora. Imela je tisoče mark premoženja, s j« umorila neko žensko, ker jo je slednja pro«ila, naj ji
vrne posojilo dvajsetih mark. • * •
To se je zgodilo potem, ko je Gesina umorila zaročenca, ki ji je zapustil le dolgove. Njena prijateljica je živela v Hamburgu ter izvedela da je Gesina *«*laj bogata udova. Pisala ji je. naj vrne denar, katerega ji je pobila. Gesina je odgovorila s prisrčnim pismom ter povabila Katerino, naj jo obišče. Ne bo ji le vrnila denarja, temveč jo jm1 drugače na frradila. K&terina je prišla, a se
ni nikdar več vrnila v Hamburg. # ♦ •
Številni zločini Gesine pa so imeli vendar za posledico, da je morala pogosto menjavati svoje bivališče, da ne vzbudi suma. Ko je kupHa neko hišo v Bremenu, je bilo to že šesto nemško mesto, ▼ katerem se je nastanila. Hiša je bila, prostorna in splošno so jo smatrali za dobro naložitev kapitala. a nekaj je bilo narobe in Gesina je morala konečno vzeti hipoteko z oderuškimi obresti.
Medtem pa se je Že nekoliko postarala. Dve leti je igrala ulogo tako dobro, da ni nikdo ničesar sumil. Celi Bremen je govoril o "lepi odovi" in glasHo se je, da se bo zopet poročila. Vedno pa je prišlo nekaj vmes. Bil je ali napačen in Gesina ga je enostavno zastrupila ali pa je bil pravi, ki
H KAJN.!! I "
i ----
Francoski spisal: Stanislas Mennier.
J	Za "Glas Naroda" priredil O. P.
OliXS frAROPA, T. XVQ. 1923
®	(Nadaljevanje.)
Vrnil sem se v Pariz. Ko sem dobil od Pavla pismo, v katerem mi je sporočil, da je bila Lavra v življenski nevarnosti, ker je umrl otrok še preti rojstvom, nisem vedel, ali naj se smejem ali jočem. Mislil *em si; ah ee bi bila Je od pok lie a na na drugi, boljši sveti Nie vee bi je ne mogel videti, a tudi Pavel bi jo za vedno izgubil. Kako krasna je misel, da moramo nekega dne vsi. srečni in nesrečni, t rohnet i in razpadati v prah v ervivih krstah. Kako toJažilna je ta gotovost, ee se človek joče od bolesti, da se mora odpovedati vsemu teinu, kar imajo drugi . .§
Nisem se mogel vrniti v Lyons. Moje razpoloženje je bilo nepopisno. (>*"bi zagledal Lavivt. tresočo se od mrzlice, uvenelo in suho, bi bil zmožen zadaviti jo v strastnem objemu.
Par mesecev pozneje sem bil žnjo skupaj pri njenih stariših. ki so me povabili na obed. Popolnoma je zopet okrevala, bila sveža in miena kot prtje, kajti življenje se je zopet razvnelo v tem mladem zdravem Mesti. Na njej ni bilo opaziti nikakega obžalovanja radi uničenih upanj. K.*t poprej sem bil očaran od njene lepote. Gube mojega čela so pola gasiia izginile. Svoji toaleti sem posvečal največjo pozornost t«»r hotel hoditi elegantno oblečen.
Brez vsake stranske misli na osveto aH smrt sem hotel postati za pel ji vee tega lepega bitja. Zdelo se mi je. da je v svojem obnašanju napram Pavlu bolj hladna, a v resnici je bila to le previdnost ali pa rafinirana zvijača.
Občutila je, da jo še vedno ljubim ter čutila v svojem srcu zadoščenje. Spoznala je en del mojega značaja ter ga razumela. Vsled tega se je izogibala vsemu, kar bi povzročilo v meni srd ali ljubosumnost. Mislim, da bi rada napravila iz mene dobrega, ljubeznji-vega človeka, ki se zadovoljuje s površnim flirtom.
Prišle so poletne počitnice, Gospod Sennevov je vzel pri Ca-bourg v najem vilo, v kateri naj bi bili njegovi gosti.
Nekega večera, na obali, setn ji konečno priznal svojo vročo ljubezen, l as in prostor sta dajala temu dogodku posebno roman-točno obliko. Pojavila se je plima in vedno bližje so prihajali valovi. Mrzel veter, pomešan z duhom gnile morske trave nama je pihal v obraz. Vse to vidim živahno pred svojimi očmi, ko pišem to.
Objel sem Lavro krog pasu. Ona kp je hotela iztrgati, a jaz je nisem izpustil.
—	I^avra, Lavra. kako nesrečnega >i me napravila . . . Ne prie-ni iznova tirati me v obup . . .
—	Rodite pameten, prosim vas . . . Povzročate mi bolest . . Zmedli ste me.
Kavno zmesti sem jo hotel. Kljub vsem njenim svarilom pa sem dal onega večera zgovornega duška svoji strasti in bolesti.
Ni m pozvala, naj odpotujem in tudi svojega moža ni obvestila o tem dogodku. Napram meni je bila. kot dotedaj, ljubeznjiva in brezbrižna.
Tako je poteklo par mesecev. Pavel je bil imenovan profesorjem na neki gimnaziji v Parizu in v >koro ivtem času nadaljni značilni dogodek v njegovem življenju. Neki stric njegove žene. ki je s kupčijo obogatel, je umrl ter določil Lavro za svojega edinega dediča. Tako sta imela premoženje, ki je nosilo vsako leto petdi-set tisoč frankov in |M»le«j tega še grad v ( hatenav.
Omenil sem ze, da >«-m bil v vsaki stvari ljubosumen na Pavla. Moja zaljubljenost je sieer za trenutek potisnila vse drugo na stran, a glavni vzrok vendar ni bil prizadet in prav kot preje sem čutil želo, ki je tičalo v mojem srcu.
Ko sem videl svojega brata v posesti takih bogastev, me je napolnila njegovi sreča z zavistjo. Ah, — sem si mislil. — vedno višje se povspenja, a jaz se moram vsaki dan bolj globoko skrivati, Kakšen eilj bo šele dosegel sedaj, ko ima v svojih rokah ne-odoljivo mo<" denarja 1 Privošči si lahko vsak luksus, uživa ljubezen in vis«;k časti so um zagotovljene, odlikovanja, sprejem v akademijo. Mogoče bo eelo postal eden stebrov domovine. Jaz pa moram vegetirati naprej, ubog in nepoznan.
—	Ti \'eivVineeut. — mi je rekel Pavel. — da je vse. kar imam jaz, tudi tvoje. Povečal bom svoje gospodinjstvo ter lahko ostaneš pri nas.
O to prostaško pokroviteljstvo! Pokazalo mi je takoj cm hi stopnjo zajedavea. Zajedavee, jaz, ki sem imel le eno fiamo čed-
B<wt, — ftonosi!
(idp<>toval »em zope*1 v inozemstvo, a le tri tedne sem tam vzdržal in nato me je prignalo zoj»et nazaj. Lavra je bila Se lepša kot preje. Eleuantne <Uleke so ji krasno pri»tojale Zdela se mi je kot kraljica m jaz sem bil proti njej kot star, ubog tepec. Tem bolj strastno |>a sem si želel osvete: — Moja bo, celo za ce«o zločina.
Nis.m še opustil upanja, da bo*n dosegel svoj eilj s sredstvi, ki so običajna pri civiliziranih ljudeh. Jaz spadam v vrsto onih. katerim nik.lar ne ugajajo postava, obnašanje in mišljenje ženske. Moja prJrt zunanj<»sr. ki je sedaj naravnost odurna, je že takrat neprijetno učinkovala. Bil sem nespreten in poln srda in manjkal mi je dar pitati /.»nvke z Laskavimi besedami. Moje prošnje so bile bolj fchene pretnjara kot prošnje španskih in italijanskih berače* \ gorah, ki prosjačijo S puško ali pištolo v roki. Ker sem zapazil da ljubi l*avra luksus, sem jo skušal najpej preslepiti z darovi. Prodajal sem obligacije in druge vrednostne papirje ter ji kupoval cvetke, bisere, stare dragocene pahljače, katere je tako ljubila.
Pavel je bil strašno presenečen.
—	Kaj počneš, Vincent? AJi si tudi ti podedoval?
—	Jaz podedoval? Nikdar v življenju. Veš, da nimam niti najmanjšega upanja za to.
—	To je res. Strašno varčno pa si moral živeti, da si lahko privoščiš take ženerozno«ti.
—	Zelo varčno, dragi brat. Jaz nimam niti najmanjše potrebe.
Govoril sm sarkastično in trpkost, katero so kazale moje bese
de, se je brez dvoma tudi izražala na mojem obraau, kajti Pavel me je vprašal:
—.Ali si morda bolan?
—	Zakaj? Ce se izkaiem nekoliko velikodušnim? Jaz uživam na deželi tvojo post olju bno*t in vsled tega mi dovoli, da se ti za hvalim, v kolikor dovoljujejo to moja sredsva.
—- Bojim se, da si prekoračil svoja sredstva. No, če se hočeš uničiti z darovi, potem mi bo« dovolil .
—	Pavel žališ me kot nekoč, ko si se ponudil pomagati mi pri nalogah.
—	Ah, — jc rekel žaloatno, — torej nisi še pozabil.
Dolgo in pozorno je zrJ name . . . Moje bledo liee je brez dvoma
izdajalo, kaj se vrši v meni . . , Abel je v tem trenutku gotovo sin tU bližino Kaina ...
„_	(Dalje prihodnji«.)	. ~ "
Iz Jugoslavije^

Kretanje pamikov - Shipping News
Ostanki slovanskih mnčeniko« ▼ Pni ju.
L. 1918. sta bila v "Pulju ustreljena mornariška podčastnika Jugoslovan Kraus iz Splita v Dalmaciji in Ceh Houcky. Zapletena sta bila v zaroto, ki je imela namen, izbočiti antantu avstro-ogr-sko vojno ladjo "Prinz Eugenr\ Namera se ni posrečila, podjetna mornarja pa .sta plačala rodoljubni poizkus s .svojim živijesijem. Vlada češkoslovaške republike je hotela nedavno izkopati zemeljske ostanke Houekega in jih prepeljati v domovino. Pri izkaipavanju -«> naleteli ua rjuho, v katero trta !>ili zaviti telesi obeh liničenikov. lak o da se ni mraglo spoznati flouekega truplo. Pustili so oba se nadalje v skupnem grobu. Po--it a vi se jima dostojen, spomenik.
Skok pod tramvaj.
V Zagrebu bLzu Jelačičevega -,rga se je vrgla pod tramvaj mlada deklica, hoteč si vzeti življe-ije. Voznik je voz hitro ustavil in preprečil gotovo smrt deklice. Mladenka IV pica Aranič je dobila težke poškmlbe na obeh kolenih iu na levi roki. Na vpraša •ije. zakaj se je vrgla pod tramvaj, je od govori la : 4iZjutraj sem sestala s svojim Ijubimcem. Zahteval je od mene nekaj, česar jaz kot pošteno dekle nisem mogla dovoliti. Zal mi je, da se mi ni posrečilo skleniti življenja."'
Fingiran roparski napad.
Pred nekaterimi dnevi je ministrstvo not rati jih del prejelo iz Prebinja v IJosni poročilo, v katerem javlja načelnik, da je b»l dne 5. julija oropan na državni est: Peter Radman, uradnik tam-kaj-šnje železniške sekcije. Roparji so mu baje vzeli 16.500 dinarjev. Dotrnalo pa se je, da je bil roparski napad fingiran v svrlio, la se pokrije defravdaeija, katero je izvršil Radman v sporazumu z delavcem Pristovičem. Oba -it a pod ki jn i čem.
Jugoslavija kupuje Vranglovo brodovje?
Pod tem naslovom poroča beograjski ' * Preporodo *": "Iz Fran-ije prihaja vest. da namerava na-a država (Jugoslavija) kupiti Vranglovo brodovje. Vran gel je ia svojem l^egu iz Rusije, kakor 'Ji an o, od vedel tudi precej vojnah n trgovskih ladij, ki se nahajajo lanes v francoskih pristaniščih, sedaj jih namerava prodati na, i a Ln i dražbi. Edini resni kupec je »aje naša država, ki bi kupila tr-rovske ladje za trgovska podjetja ali pa morda tudi na svoj ra-;iui, vojne ladje pa v s vrh o po-nnožitve na«šega vojnega brodov-ia. V ta namen bi se baje porabilo francosko posojilo v znesku niljtmov francoskih frankov.'7 — Koliko je na tem resnice, se bo ;>ač kmalu pokazalo.
Dalmatinski sodniki zapuščajo službo.
Kakor doznava splitska "Nova Doba", namerava tveeje šteMdo »dnikov v Dalmaciji ipodati o-;tavko na državno faluižbo, ker se zavlačuje rešitev sodniškega vprašanja. Nekateri so že podali ►stavko.
0 splitskem incidentu pevca Kovača
vodom vprizoritve 4 4 Se vil jfjke-za brivca" poroča udeleženec kongres gledaliških igralcev v Splitu: Do obžalovanja vrednega incidenta ni prišlo toliko po kriv-li Kovača, kakor po krivdi aram-ferjev predstave. Na jpiakatih in v časopisih je bilo namreč objavljeno, da bo pel grofa Almaviro Rijavec, ki je SpUčanoni znan že od svojih prejšnjih nastopov v Splitu. Ker je Rijavec Rjavil, da vsled nastopov v sledečih dneh ne :nore nastopiti tudi v "Seviljskem brivcu", je v zadnjem hipu vskočil Kovač. Aranžerji so naredili veliko napako, da o spremembi ni#*o obvestili publike, ki je zato, čim je ob prvem nastopu Alma-vire gazila, da uloge ne poje Rijavec. začela sikati in klicati, kje je Rijavec. Vsled nastalega nemiru se je morala, predstava prekiniti. Morda bi se lahko nadaljevala brez nadaljnega motenja, da ni viil olja v ogenj predsednik Markovič, ki je pred zaveso lako-tiično izjavil občinstvu/naj odide, komur sprememb* zasedbe ni ^eč. Nastal je nov nemir in pred-
stava se je morala definativno prekiniti.
Zagrebška vohunska afera.
V Z a grel ju so bile izvršene številne aretacije, ki sta jih lista "Hrvat" in 4"Večer" spravila v zvezo s posse to m Manka Gagliardi-ja pri pokrajkn^kem namestniku in pri šefu zagrebške polierije. Točno je, da so se vršile obsežne hišne preiskave iu da je bilo aretiranih nad 20 oseb. Kaikor poroča ^Pravda", gre za obsežno zaroto. Konfisciraiii so spisi, iz katerih baje izhaja, da so neki bivši av-stro-ogrski otieirji pripravljali zaroto. Vojno ministrstvo je na podlagi preiskovalnih rezultatov odredilo aretacijo nekaterih bivših avstro-ogrskih oficirjev. Med njimi no tudi nekateri, ki so l>ili • -po letu 101 S. sprejeti v ju gosi ov. J j armado, pa so potem zopet izsto-! pili. Nadal.iiH) preiskavo vodi vj| j ia j večji tajnosti vojno niinistr- j stvo. — A "Jutrodostavlja : Poti verodostojnih informacijah ne gre za zaroto, pč pa za š/pijunazo|-v korist nam neprijateljskih tir-i žav. V afero je, kakor eujemo-l vpletena tudi neka žena. V svrlio nadaljne preiskave je vojno ministrstvo poslalo posebne delegate v Zagreb.
Dobavitelj, ki ni ničesar dobavil.
Iz Novega Sada poročajo, da je j tamkajšnja policija prejela iz I Prištine uka«, da aretira trgovca; Jovana Vieent ijeviča. rezervnega i podpolkovnika, ki je prejel večje! s vote za razne dobave jugoslovan-. ski vojski, a ni ničesar dobavil.' Vieentijevič. ki je stanoval v ne-j kem novosadskem hotelu, je bil' aretiran in izročen sodifcču.
I
■
Konec stavke pomorcev.
Paroplovne družbe so pristale na 50rč zvijanje plač svojim na- \ meščencem, kar so pomore L spre- ^ jeli. Stavka n\ornai-jev je s tem j končana in redni promet na Ja-: drami zopet vzpostavljen.
Železniška nezgoda.
Xa železniški postaji v Sub otic i, sta tneila skupaj (»udimpeštaiiski osebni in neki tovorni vlak. Lokomotiva in poštiii vagon sta bila razbita. Skoda je znatna. Človeških žrtev ni bilo.
5. septembra:	..
B«]genland. Cher bo ur*.	_ . __i
a septembra:
Le v Lat ha n, Cherbourg; Marta Waahtng-ton. "Trat.
il. septembra
L4i/fa>«-tte. Havre; Oeorge Washington, (Cherbourg;. Bremen; Majestic, Cherbourg i Vole niia.ii, Boulog ne.
4.	septembra
Errengaria. Cherbourg; Resolute Cher-ILwurg. Hamburg.
15.	septembra	■
1'r^sident CarfiflJ. Cherbourg; Bel^en-Iland. Cherbourg. York, Bremen.
16.	septembra
! Albert Ballin. Hamburg; Manchuria, Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra
I J.a Savoie. Havre; Orduna. Cherbourg.
llamUirK. Olympic. Ch«-rln>urg; Ryndsm, j Boulogne; Maria Washington, Trst.
; 11.septembra
! Aquit-ama. Cherbourg, Bremen; Carm-I pic. Cherbourg. Brrmen; Colombo, Genoa.
112. septembra
Tyrrhinia. Cherbourg, Hamburg; Paris ! Havre: Sierra Veutuna. Bremen; I^reai-(dent Adams. Cherbourg; Z»-rlan«l, Cherbourg.
13.	septembra
Thuringia. Hamburg; Finland. Cherbourg. Hamburg.
14.	septembra
Muenchen, Bremen.
15.	septembra
Saxonia. < "h^rbotirg. Hamburg; Rorham-beau. Havre; I'r^sidettt Koseevelt. Cher-l«ourg. Brcmm; < >hio. Cherl>ourg. Hamburg: Homfric, Cherbourg; New Amsterdam. Kouk'gnr; Conte Verdi. Genua.
18.	septembra
Mauritania. Cherbourg: Suffren Havre; ' frest'"-nt Fillmore. Cherbourg. Bremen; Keliai. e. Cherbourg. Hamburg.
19.	septembra
Fmnof, Havre; President Monroe. Cher-t bourg. l«i|-land, Cherbourg.
20.	septembra
Hansa. Hambtirg: Mongr>lia. Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra 1 AmerU-a, < ;enoa_
22. septembra
President Harding. Cherbourg. Bremen ' Oibita. t"h-rb.iurg. Hamburg. Majestic, | Cht-ibuiirg; Veendain, Boulogne.
2S. septembra	/
Berengaria Cht-rbourg.
• 26. septembra
I.aconia, Cherbourg. Hamburg; Pre*. Van Uur*n. Cherbourg: St. Paul. Cher_ bourg: GiuUo C»-sare. Genoa.
27. septembra
Minnekahda. Cherbourg, ITamburf.
29. septembra
Albania. <""herbourg: I^tffa.yette. Havre Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Boutog-*jne; Columbus, Bremen.
12. oktobra
I Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
. j 3. oktobra
B*-lirenland. Cherbourg.

PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKHite se Proti salnisjs
i!
Nshavite si aaibolišo ui* ite PREKEUA u MOŠKE Velike tab« JSe. Kit U's) II Vš UbmtjJE Su-Y-Kit Dept: B 92 Bttkmto St.. Ne« York Pišite zm ohroinico.

Brezupna situacija Nemčije.
Derlinaki sotrudnik ''Prager Tagblatta" piše o razmerah na Nemškem, iz njegovega jako zanimivega dopisa posnemamo tole: Korak za korakoni i>e nam kaže ista slika kakor leta 1918. Stojimo pred novo kata.stroro lirez-glavost zgoraj, topoglavost zdolaj, nasilno prikrivanje resnice, rastoče vrenje med delavci, zanerom nove -stavke; vse to pomeni ne-^-nht.<> kakor pred petimi leti. Koliko Nemcev si je ju_siLO v svessti, da pridejo po vseh teli težavah že druge, da mora veliki vojni račun šele zdaj izniozgana Nemčija plačati. Ali si je mogoče misliti, du se to more zgoditi brez nasilnej-5ih notranjih stresljajev? Kajti za dejansko izvršitev žrtev, kj nam jih bo i v najugodnejšem slučaju w doprinesti, bo treba veliko zatajevanja samejra sebe ter sodelovanja, kar pa je videti ne-d^sežno pii vladajočem nenkro-i"enem in nepremagljivem zasebnem egoizmu. Kar dela nem»ko situacijo popolnoma neznosno, ni pritii.stA nenaklonjenosti vseh inozemskih odnošajev, amf>ak samo pomanjkanje izpodbujajočih elementov, od katerih bi laliko (prišla kakšna obnova in izboljšanje. Nemško javnost obvlada samo za-syrizeno in maSčevanja željno pričakovanje ter duh nesmiselnosti, ki še živi v narodu, tako kaikor z a dobo cesarja Viljema, in onemogoča že naprej vsak časten po-za rešitev. To je tisto, kar je najboljše nemške može privedlo rfo tei»a, da ko se obrnili od vsa-'cmnega ja>Tiega delo^-anja. Mo-rilne kroprle poslednjih let nikakor ne morejo rzpodbadati posam-nih mož, kateri bi imeli dobro vol jo.* *
BAtriSu rumtlj&ra r Sloven-tki Bistrih. Iz Siovenake Bistrice poročajo: Pogajanja z elektrarno v Fali ra-
2. avgusta:
j Suffrent«. Havre: Mandehurta. Char-
I	bourg. Hamburg; Thurtngla. Hamburg.
j4. avgusta:
i Lafayette. Havre: Saxonla. Cherbourg; ! Ryndam, Boulogne; America. Ch'bg. Bre-t men.
Lafayette. Bam
|7. avgusta:
Mauretania. Cherbourg; Canoplc, _
' Cherbourg. Bremen.
>8. avgusta:
! Tyrrhenia. Cherbourg. Hamburg: Bel-, genland. Cherbourg. Uamburg: Kraolute. i Cherbourg. Hamburg; America. Genoa;
pTes- Adama. Cherbourg; Bremen. iSre-
j men.
*9. avgusta:
II
i Rochambeau, Havre: Finland. Cher- i bourg; Hansa. Hamburg: Conte Verdi, I Genoa; Argentina Trst.
11. avgusta:
La Savoie. Havre; Majestic. Cherljourg;! Amsterdam. Boulogne; Pres. Ko- : osevelt. Cherbourg, Bremen; Siuenrben. ' • Bremen.
1114. avgusta:
!| Berengaria. Cherbourg; Pres. Fill mora, t, Bremen.
! 415. avgusta:
Paris. Havre; Zeeland. Cherbourgh. Pre«. Monroe. Cherbourg.
IS. avgusta:
Mongolia, Cherbourg, Hamburg'
>8. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olj-mplc. Cherbourg: Orbita. Cherbourg. Hamburg: — Leviathan. Cherbourg; Veendanm, Boa-'ogne.
21.	avgusta:
Aquitanla, Cherbourc: Rellanca. Cherbourg. Hamburg; I^rea. Harding. Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre: Laconia. Cherbour*: j Hamburg; Lapland, Cherbourg: President | Van Buren. Cherbourg, Hannover. Bre-' men.
I
23.	avgusta:
Mlnnekubda. Cherbourg, Hamburg: — Westphalia, Hamburg; President Wilson, Trat.
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Orca, Cherbourg. Hamburg; Taortnina, renoa; Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bremen.
28.	avgusta:
Rousrfillon. Havre: Mauretania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk, Cherbourg; Beldllti, Bremen-. Conte Roeso, Genoa.
23. avgusta;
Kroonland. Cherbourg-
1. septembra:
LaJayette. Havre; Majestic, Cherbourg; Volendam Boulogne; George Waahing-ton, Cherbourg. Bremen.
4. septembra:
Berengaria. Cherbourg: Resolute, Cherbourg. Hamburg.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKI vafeioad mm. pocatks Ja da je natanko poučen o potnih listin, prtljagi ln dragih atvircU,
ki to t iresi a potovanjem. Vsled dolgoletne lakufinje nam je mugote
0	vsem tem dati točna pojnanlla. Priporočamo vedno tudi aamo nnj-
boUSo parnih«, ki Imajo kabin« v ILL nandu
▲ko Me ae umen Ul potovati ▼ atari kraj. nam pur* ker ko to e Vaio korist.
Tudi »nI. ki im nteo amwitkl Ma*.
Ijanl, smeje potovati v atari kraj '
na »blsk In flnt J« Oovoljsno vrniti
1	as. Na laljo dajemo vsakemu ta- .
aadavna pojasni«.
Kif ieU	■iriinfci H
ammmtm Is starsgn kraja, soj nam pt-
ia an navodila, kajti Število priseljencev je ofnejeno.
Za potne stroSke lvplačuje po na> hn naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser Stote Bank
St Certlnndt Stresi New Tart
Olivna isstopstvs Jsdrssshs basks.
fZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $2u0.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec n Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlad«, da se čeki.
ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker,
kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriSke čeke v domovino. TI pa
oikakor niso pripiavni ca IJndi na deželi, ker *o banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Sele
potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na defell ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik. -Tudi za nabavo potnega ilsta —
(posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni llat
ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine ln potni llat m pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji in zasedenem
osemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le aa potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčnjoaii atroftov smo ae morali odlofitl prevredltl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do 925. računamo po 75 centov; od $25. naprej
po S%, to Je po 8 cente od vsakega
dolarja.
icae: TvplafsH v dalsijli
Ta pristojbina J« fislisva aa dolarska IsplaOla ▼ Jugoslaviji fil
Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Certkail St>9 New Tsfk Gtj
^■■MMSMaHHMMBSMaHSHI
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
Konzul Zdruienih driav v Zagreba ie sprejema prošnje za potne liste In vixeje za tolrtno kvoto. CUNARDSKA plovba Je najhitrejša na svetu. Potnikom a Cunard tiketi nI treba eakatt na parnlk. ker Cunard parniki odplujejo vsakih par
'clnl.
Cunard frta sc Je pogodila. * Jugoslavijo.; da pomaga potnikom s svojimi uslužbenci,; i ki Jih s tem. da jih vzamejo naravnost
na parnlk. zaS^ltlJo pred nezgodami in:
stroSki. To delo Je brezplačno.
Za nad al J na pojasnila vpraSajte pri kate- |
remkoll agentu ali pri
CUNARD LINE	[
25 Broadway n. Y.
^encl^^re
New York. Plymouth, Havre. Paris
LA SAVOIE. 11. sua- 8. sept. 20. okt.
PARIS .. 15. avg.; 12- sept.; 3. okt.
FRANCE 22. avg.: 19. sept.: 10. okt. LAFAYETTE 1. sept; 29. sept; 10. nov. New York. Havre. Paris
CHICAGO................2. avg.
ROCHAMBEAU ........ 9. augusta.
LA SAVOIE v soboto dne 11. avg. New York. Vl*o [SoslnL Bordeaux LA BOURDONNAiS 18. _ septembra. Putt* ca sa 11 Sls hhfas »sssts ali sa tWvsi irW: 19 STATE STREET.	NEW YORK
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte tvojim sorodnikom z* naše Črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Majestic 11. avg.; 1. sept.; 22. sept.
(NaJveCJt parnlk na svetu.) Olympic 18. avgusta: 8. sept.: 29. sept. Homeric ZS. avg.; 15. sept.; 6. oktobra
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg
Manchuria 2. avgusta; 6. septembra Finland 9. avg.; Mongolia 16. avgusti Minnekahda 23. avg; Kroonland 30. avg.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Gothland (samo Antverpen) 4. avg. Belgenland 8. avg.; 5. «ept.; 3. oktobra
Zeeland 15. avg.; Lapland 22. avguata.
Dobra, hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Oglasite se
pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT^ No. 1. Broadway	New York.
K jo je ANTOX J I'll A XT iz va*i Gora št. 18.. i>ošta Komenda na ffOren.wkeni ? NaJiajal se je svo-ječasno na 124 S. Halsted St.. Chicago, 111. Prosim, če kdo ve, kje je. naj ga opozori na ta o-g-la«. Jaz njegov brat Prance grem v stari kraj. — France J uhan t, Gora št. 18, p. Komen da. Slovenia, Jugoslavia.
.(31-7—1-8)
Rad bi izvede* za JOHNA PRI-JATETjJA, doma nekje r. Dolenjskega. Pred 8 leti sva bila skupaj v Co!e«hurgu, Pa. Ker mu iinnm nekaj važnega sporočiti. gii prosim, da .se mi oglasi. Ako pa ve za njega kateri rojakov. n ft j mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar "bom zelo hvaležen. — John Kan-da-re, P. O. Sergeant, Pa. _(.(n-7—1-8)_
DOBILI -
Z^r* DOGARJI do.be delo pri Max Fleischer, 475 North McNeil Street,
Memphis, Tenn. (v s 18,25—1 & 1,8,15—8)
NAZNANILO IN PEEPOEO&LO
Naročnikom "Glas Naroda" ^ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zm-stopnik
Mr. Joaeph Bmalcel, Id je pooblaižen pobirati naročnino sa nsš list. Zato prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogo& naklonjeni.	Upravniitvc
BOJAMI. HASO0AJTS « M "OLAfl NASODA" NAJ VBOJI SLOVENSKI DNBV IU ▼ WML. DBtATAX
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor is Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor DaaUr
24 Main St., Conem&ngfe, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj.
di napeljave električnega toka v
naše mesto so prispela že tako daleč, da je elektrarna že predložila pogoje. Upaui«, da naši občinski očetje ne bodo posnemali svojih prednikov, ki so se na vse mogoee načine brsuiiii železnice, ampak da bodo izkonstili priliko in preskrbeli mestu tako potrebno električno razsvetljavo.
Ze'im izvedeti, kje se nahaja moja hči MARY SVHADOLNIK. omožena ZAJC. Odšla je od svojega moža iz Epton-Snowden, Pa., v bližnjo naselbino Finley-ville. Po., po opravkih, a se še do danes, ni vniila. Prosim jo. da ?e takoj vrne domov. Ako slučajno nima denalrnili sred-stev, naj mi piše. da ji takoj pošljem za potovanje. — Mrs. Mary Suhadolnik, Box ]">4. P»rueet<«, Pa.	(31-7—1-8)