Poštnina plačana v gotovini. 2 3 | • Q • 3 • I 1 ZDAJ A-zvez A FAKTORJEV ZASLOVGNIJO V LJUBLJANI REVIJA »SLOVENSKI TISK" IZHAJA tOKRAT NA LETO IZDAJATELJ ZA »ZVEZO FAKTORJEV V SLOVENIJI" FRANCE ŠTRUKELJ, LJUBLJANA UREDNIK MIROSLAV AMBROŽIČ, LJUBLJANA, AŽBETOVA ULICA 1 TISK DELNIŠKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) LETNA NAROČNINA DIN 70*—. POSAMEZNE ŠTEVILKE PO DIN 7‘— OGLASI PO DOGOVORU VSE PRAVICE Sl PRIDRŽUJE UREDNIK PAPIR ZDRUŽENIH PAPIRNIC VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE, D. D. V LJUBLJANI TOVARNA ZA TISKARSKE BARVE HANS V/UNDER BERLIN -VVIEN XVII BARVE ZA VSE GRAFIČNE STROKE, PČKOSTI, MASA (GERMANIA* ZA TISKALNE VALJARJE OCARINJENJE VMh uvoinfh, iiToinih In tranzitnih poilllk oskrbi hitro, skrbno In po najnii]! tarifi RAJKOTURK carinski posrednik LJUBLJANA Minnftm enta it. • (nssprot! saiinarnioe) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 8 TELEFON ŠT. 2232 GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTN1 PAPIR BRATJE PIATNIK, RADEČE Reklamna tiskovina po originalu Ivana Miklavca (Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani) Reprodukcija s tremi barvami s tiskom iz izdolbenine v bakru. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Papir za ilustracije iz Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani IZ ZGODOVINE SLOVENSKIH TISKARN JANKO G L A S E R ZGODOVINA MARIBORSKIH TISKARN Njegov sin Edvard Janše h i t z, rojen v Mariboru 18. septembra 18274-, se je prvotno mislil posvetiti trgovstvu; za naslednika v tiskarni je bil določen starejši sin Anton. Ko pa je tči 1847 umrl, star šele 26 let, je na njegovo mesto stopil Edvard. Izučil se je tiskarstva v očetovi tiskarni, potem se eno leto izpopolnjeval na Dunaju, od 1852 pa, kakor že omenjeno, bil očetov drug. 7. februarja 1853 se je poročil z Marijo Matzl, hčerko mariborskega sedlarja in hišnega posestnika, rojeno 29. septembra 18314:l. Po očetovi smrti je prevzel tiskarne) in jo premestil v pritličje. Lastnica hiše je na podlagi prisojila po umrlem možu z dne 22. maja 1860, št. 4889, postala vdova Ana, Edvardova mati, a 11. februarja 1864 jo je prodala sinu za 18.000 gold., pri čemer si je izgovorila znar ten prevžitek, kot stanovanje približno polovico prvega nadstropja)42 43 44 45; umrla je 24. avgusta 187 l4ti. Pod novim lastnikom se je obrat tiskarne zlasti v prvem desetletju v precejšnji meri stopnjeval. Deloma so omogočila to nova uradna naročila, deloma zopetna uvedba ustavnega življenja, kar je razširilo delokrog tiskani besedi in obenem s tem tudi tiskarstvu. Med novimi odjemalci je poleg kadetnice zlasti treba imenovati ordinarijat lavantinske škofije, ki je dobrih deset let (od premestitve škofijskega sedeža 1859 do ustanovitve slovenske tiskarne 1871) vse svoje potrebščine (šema-tizme, pastirske liste, uradne tiskovine) dal tiskati pri Janschitzu. Med stalne naročnike so spadale tudi mariborske šole, predvsem gimnazija, za katero je prva šolska poročila tiskal že Janschitz Jožef, do 1850 v latinščini (z naslovom «Juventus»), pozneje v nemščini. Od drugih tiskov Edvarda Janschitza zaslužijo omembo: 1860 Slomškovo «Sveto opravilo*, 1861—1866 «Drobtinice», 1863 Kosarjev «Anton Martin Slomšek*, 1864 almanah mariborskih gimnazijcev «Lada» in Prelogova «Makrobio-tika», 1866 Prelogov «Črni Peter*, 1867 istega pisatelja «Zakonska sol* in Remčev «Samo», 1869 Raičev «K. Havliček Borovsky» in Vošnjakovi «Slovenski tabori*.40 Posebno važna pa je bila razširitev delokroga, ki jo je doživela tiskarna v tej dobi radi časopisja. Prejšnji lastnik tiskarne Jožef Janschitz se za izdajanje časopisa ni mogel odločiti, ker se je bal neuspeha in izgube; tudi so razmere za časa absolutizma tak poizkus skoraj onemogočale. Tako je Maribor dobil svoj prvi časopis šele leta 1862., ko je 30. marca izšel «Correspondent fUr Untersteiermark*, iz katerega se je — po raznih izpremembah — razvila sedanja «Mariborer Zeitung*. List, ki 42 Krst. knjiga mest. /up. Maribor V, 159. 43 Por. knjiga mest. /.up. Maribor II, 158; krst. knjiga IV, 188. 44 Zemlj. knjiga okrajnega sodišča Maribor, 1864. št. 2059. 45 Mrtv. knjiga mest. žup. Maribor 111. 269. 4,1 Ostale njegove slovenske tiske gl. v Simoniču 31, 158, 551, 544, (546) in 555. P* mm ga je ustanovil in izdajal Edvard janschitz in je nato — do danes — ostal last tiskarne, je bil zamišljen prvotno kot nepolitično glasilo javnih interesov in poročal tudi o slovenskih zadevah. Kljub zaviranju izdajatelja, ki ni maral preloma s Slovenci in ga je zavlačeval, pa sc je usmerjal list vedno odločneje v nemškem pravcu, dokler ni postal nazadnje — zlasti po nemških zmagah leta 1870. — izrazito glasilo spodnještajerskega nemštva. Zanimivo je, da je koncem tega leta kot prilogo svojemu nemškemu listu začel izdajati Janschitz tudi slovenski listič «Slobodni Slovenec», ki je imel namen, nekonservativne Slovence potom liberalizma pridobiti za nemštvo, a je že s 13. številko (v začetku januarja 1871) zaspal. Do leta 1871., ko se je ustanovila v Mariboru slovenska tiskarna, so tudi Slovenci svoje časopise tiskali pri Janschitzu: od 16. januarja 1867 do 27. julija 1871 «Slo venskega gospodar ja», — - «3 »Mn. mu r-uu ^ ^ r £ttSg5S^^=S#^Ww;ttafa£y™3 januarju 1869 Jurčičev «Glasnik».47 Z ustanovitvijo slovenske tiskarne, ki je eden izmed pojavov končno izvedene narodnostne diferenciacije, pa je Janschitz vsa slovenska naročila izgubil; njegova tiskarna je dobila samonemški značaj. 10. julija 1875 je Janschitz prosil, da bi se mu dovolila ustanovitev podružnice v Ptuju, katero naj bi vodil zanj Ignacij Spritzei. Povod za to prošnjo je dal najbrž Ferdinand Tisso, tiskarski strojnik v Gradcu, ki se je istočasno potegoval za tiskarsko in knjigotrško koncesijo v Ptuju. Na predlog ptujskega mestnega sveta, ki navaja med drugim sum, da Janschitz na resnično ustanovitev podružnice najbrž sploh ne misli, ampak bi z eventuelno koncesijo samo rad onemogočil novo tiskarno v bližnjem okolišu, je namestništvo 9. decembra 1875, št. 16.924, Janschitzovo prošnjo zavrnilo in ugodilo njegovemu tekmecu.48 Značilna za Janschitza in položaj njegove tiskarne v tej dobi je vloga, ki jo je poslal 17. januarja 1880 namestništvu v Gradcu. Bilo je to v času, ko je slovenska (nekdanja Narodna, pozneje Pajkova) tiskarna bila na dražbi prodana, a njen novi lastnik, Janez Leon iz Celovca, še ni imel tiskarske koncesije. To priliko je Janschitz porabil in skušal z obsežno spomenico doseči, da bi namestništvo ne dalo več koncesije za drugo tiskarno v Mariboru, češ, da dva tiskarja tukaj ne moreta izhajati; saj je celo Pajk propadel, čeprav je imel poleg tiskarne še druge dohodke in razen tega premožno ženo. Prosilec, ki je že 20 let tiskar in vedno točno plačuje davke, upa, da bo oblast zaščitila njegovo eksistenco in Leonovo prošnjo zavrnila; če pa se to ne zgodi, grozi njemu in njegovi rodbini beraška palica49. Kakor bomo pozneje videli, spomenica ni imela uspeha, kajti Leon je zaprošeno koncesijo vendarle dobil. Ko je 23. junija 1882 Edvard Janschitz umrl60 — kakor njegov oče: za srčno kapjo —, se je premoženje ocenilo na 20.240'40 gold., pasiva pa na 24.75968 gold. Podjetje je prešlo v last njegovi vdovi Mariji, ki |*i je tudi še istega 47 Prim. Glaser J., Koledar (Nab. zadruge v Mariboru) za 1931, 75—83, in Baš Fr., ČZN 1931, 52. 4S NAG, fasc. 65, 9747, 1875. 40 NAG, pod fasc. 61, 10210, 1867 (št. 985, 1880). r.o Mrtv. knjiga mest. žup. Maribor IV, 193 iu 202. leta (30. novembra50) umrla — še preden se je prepis formalno izvršil.51 Po njeni smrli je bilo premoženje znova ocenjeno, tokrat na 30.133'062/3 gold., dočim so pasiva znašala 18.29440 gold.; od tega je bilo 14.000 gold. dolga pri mestni hranilnici.52 Tudi to kaže, da tiskarna v tem času ni bogve kaj uspevala. Po materini smrti se je lastninska pravica do hiše priznala hčerkama Leopoldi ni, ki je bila omožena s trgovcem Svetlom v Rogaški Slatini, in Ani ter sinu Viktorju, ki je bil takrat šele v desetem letu, vsakemu po eno tretjino82; tiskarno pa ste prevzeli sestri sami. Koncesija za tiskarno se je bila po očetovi smrti v smislu §§ 59 in 142 obrtnega reda z odlokom namestništva z dne 18. julija 1882, št. 12.122, prenesla na vdovo Marijo. Po njeni smrti so dediči 5. decembra 1882 prosili, da bi smeli voditi podjetje s staro koncesijo naprej; vendar namestništvo tega ni dovolilo, ker sta obe sestri bili že polnoletni (Leopoldina rojena leta 1853., Ana 29. julija 1858) in je zato po zakonu bilo potrebno, da si pridobita novo koncesijo. Na podlagi prošnje 7. februarja 1883, v kateri se poudarja, da je tiskarna že skoraj sto (!) let v rokaih rodbine Janschitz, ki bi brez nje izgubila svojo eksistenco, je namestništvo 15. februarja 1883, št. 2713, prosilkama koncesijo dalo; obenem je odobrilo kot tehničnega vodjo tiskarne faktorja Engelberta Hinter-holzerja, dočim je vodstvo knjižnice prevzela Ana Janschitz sama. Pri tem je ostalo do poletja 1885, ko sta se sestri dogovorili, da se Leopoldina umakne in prepusti podjetje popolnoma Ani, — pač zato, ker se je ta pripravljala na možitev. 5. avgusta 1885 je na podlagi tega dogovora A n a Janš c h i t z prosila, da se namesto dotedanje skupne koncesije podeli koncesija samo njej; namestništvo je z odlokom 21. avgusta 1885, št. 15.968, prošnji ugodilo.53 Razvidne so te izpremembe tudi iz lista «Marburger Zeitung»: od 28. julija 1882 do 16. marca 1883 je izdajatelj in tiskar naveden kot «firma Edvard Janschitz^, nato do 13. septembra 1885 kot «Edvarda Janschitza dediči» (Eduard Janschitz’Erben),od 16.septembra 1885 do 31. januarja 1886 kot «A. Janschitz», dočim sledi odtod naprej nova označba: «Ed. Janschitza naslednik (L. Kralik)». 5. oktobra 1885 se je namreč Ana Janschitz poročila z L e o p o 1 d o m K r a 1 i k o m54, ki je še istega leta vložil prošnjo, da se koncesija njegove žene (za tiskarno, kamenotiskarno in izposojcvalno knjižnico) prepiše nanj, kar je namestništvo z odlokom 14. januarja 1886, št. 528, tudi storilo.55 Kralik, rojen 4. oktobra 1855 na Dunaju kot sin računskega svetnika v finančnem ministrstvu, se je izučil tiskarstva v dunajski tiskarni Yernay, pozneje se udeležil bosanske okupacije in 1879 postal poročnik v 1. domobranskem strelskem bataljonu, nato pa se zopet vrnil k svojemu poklicu. Preden je prišel v Maribor, je bil več let poslovodja v llaasejevi tiskarni v Wclsu5n. Da postane novi lastnik koncesije tudi fizični lastnik tiskarne, je 23. februarja 1886 kupil tretjino lastninske pravice, ki jo je imela njegova svakinja Leopoldina Sveti, za 7287-02 gold., od česar je 1200 gold. izplačal v denarju, drugo pa prevzel v obveznostih57. Tri leta pozneje, 8. aprila 1889, je skupno z ženo Ano odkupil tudi delež Viktorja Janschitza57; šele s tem sta Leopold in Ana Kralik postala neomejena lastnika podjetja. r.o Mrtv. knjiga mest. žup. Maribor IV, 193 in 202. 51 Zeinlj. knjiga okrajnega sodišča Maribor, 1884, L št. 1207. 52 Zemlj. knjiga okrajnega sodišča Maribor, 1884, L št. 15.121. 53 NAG, pod fasc. 65, 17, 1882 (št. 21.813, 1882; 2713 in 4176, 1883; 15.968, 1885). 54 Por. knjiga mest. žup. Maribor V, 280. 33 NAG, pod fasc. 65, 17, 1882 (št. 528, 1886). 3" Marburger Zeitung 4. maja 1917. 37 Zemlj. knjiga okrajnega sodišča Maribor, 1886, L št. 2680 in 1890, L št. 1399. 19. aprila 1890 je Ana Kralik umrla58. V avgustu naslednjega leta se je poročil Kralik s hčerko dunajskega tiskarja Ungarja, Heleno, od katere pa se je pozneje dal ločiti in vzel za ženo Karolino Wilfinger, rojeno 4. oktobra 1880 v Mariboru58. Po njegovi smrti 4. maja 191750 je na podlagi pismene oporoke prešlo premoženje v last vdovi Karolini Kralik o vi in petim otrokom (Rihardu iz prvega. Eleonori iu Heleni iz drugega ter Hansu in Leopoldu iz tretjega zakona), vsakemu po ena šestina. Deleža pastork Eleo-nore, učiteljice v Mariboru, in Helene, učiteljice v Leobnu, je 28. novembra 1918 Karolina Kralik po 15.000 K odkupila60 in postala tako skupno s svojima nedoletnima sinoma lastnica vsega premoženja, izvzemši šestino, ki je bila namenjena Rihardu; ta pa je že v začetku svetovne vojne brez sledu izginil in je sodišče postavilo zanj dr. Teobalda Zirngasta kot skrbnika. Nadaljevanje obrti po umrlem možu se je vdovi Karolini Kralikovi dovolilo z odlokom 9. januarja 1918, št. 778f" ; z istim odlokom je bil odobren kot namestnik faktor Franc Cdtz. Vodilo se je podjetje v tej dobi peni naslovom «Leopoldu Kralika dediči* (Leopold Kraliks Erben). Pod Kralikom in njegovimi dediči se je tiskarna znatno razširila in izpopolnila. Leta 1887. je (po Stiefvaterju) imela 2 velika tiskalna stroja, izmed katerih je eden, kupljen 1885 v Augsburgu, kot najstarejši del opreme še sedaj v obratu, 1 ročni in 1 sumotežni stroj (Tretpresse) ter I faktorja, b stavcev, oziroma tiskarjev in I strojnika. Važno za nadaljnji razvoj je bilo, da se je letu 1893. na vzhodnem delu dvorišča (na mestu nekdanjega vrta) prizidal nov prostor za stavnico. Leta 1905. je imela tiskarna, kakor je razvidno iz neke izjave gremija ti-skarnarjev62, 2 velika in 2 mala tiskalna stroja, po številu torej isti inventar kakor leta 1887.; bil pa je obnovljen in izboljšan, kajti 1900 je bil kupljen nov mali tiskalni stroj, eno leto pozneje tudi nov veliki tiskalni stroj. 26. junija 1902 je namesto dotakratnega ročnega obrata bil uveden električni pogon83, za katerega jedo pomladi leta 1917. dobavljala tok tvrdka F'. Ne-ger, nato nekaj časa mestna plinarna, od leta 1920. pa po mestnem električnem podjetju falska elektrarna. Prvi rotacijski stroj je dobila tiskarna leta 1918., torej že po Kralikovi smrti, istega leta tudi dva stroja linotype, od katerih pa je eden že leta 1919. bil zopet prodan (v Ljubljano). Obenem z njim je bil prodan tudi veliki tiskalni stroj v formatu 70 X 100, ki ga je nabavila tiskarna med vojno. Za nove stroje je bilo treba novih prostorov, zato se je med vojno tudi zapadni del dvorišča zazidal in se je tam zgradila strojnica. (,Sl. |)0 nadaljevalo.) Marburger Zeitung 20. aprila 1890. r,“ Krst. knjiga župnije sv. Marije v Mariboru Vlil, 214. bo Zemlj. knjiga okrožnega sodišča Maribor, 1918, L št. 396 in 1919, L št. II. 81 Magistratni arhiv v Mariboru. na NAG, fasc.65, 3167, 1894 (št. 12.876, 1905). «3 Prim. Marburger Zeitung 3. julija 1902. IZ KRALJESTVA BARV O barvah v splošnem. Ni je industrije, ki bi imela tako razsežen delokrog, kakor ga nahajamo v industriji za izdelovanje barv. Za uporabo barv imamo nešteto načinov, imamo pa prav tako nešteto zahtev, ki jih stavimo tej uporabi. O mnogostranosti teh zahtev je strokovnjaku prav malo znanega. Keramična barva n.pr., ki mora imeti to lastnost, da vzdrži med žganjem temperaturo nad 1000" C, je setavljena drugače nego barva, ki jo rabimo za sobna tla in od katere zahtevamo, da je za svetlobo neobčutljiva ter se dobro suši. Barva, ki jo rabimo za pleskanje ladij in ki naj zbog svo- jih strupenih sestavin preprečuje, da bi se mogle oprijemati sten vodne živali, prav tako pa je ne sme razjedati morska voda, mora imeti popolnoma drugačne sestavine, kakor jih ima barva, ki jo rabimo za barvanje raznih živil, kakor bonbonov, marmelade itd. Pri teh strupene snovi niso na mestu. Barva, ki jo primešamo cementu, kojega jedkost barvo uničuje, mora biti v svoji sestavini zopet drugačna od barve za umetniški papir. Ta barva, ki je mleta na kamenu ali strta med segretimi tornimi valjarji, je jako mehka in drobna ter lepega sijaja. Barva za čistila za čevlje, za sveče, maslo, mast itd., ki naj bo zelo ločljiva za maščobo, pa mora imeti drugačne lastnosti nego barva, ki sc uporablja za pečatni vosek, katere tudi velika vročina ne sme izpremeniti. Težko torej, da bi se dobila industrijska panoga, ki bi v toliki meri posegala v vse druge panoge industrije in obrti in bila obenem tako neizogibno potrebna, kakor je baš barvna industrija. Skoraj da v življenju ne storimo koraka, kjer bi vsepovsod okoli nas barva ne služila bodisi olepševalnemu, bodisi varovalnemu namenu. Tiskarske barve. Prav posebne zahteve, in to v vsakem oziru, pa ima glede barve grafična industrija. Predvsem morajo biti te barve nedovzetne za tvarine, s katerimi pridejo pri uporabi v dotiko. To so: litografski kamen, cink, aluminij, buker, firnež in vsa pomožna sredstva. Razteniti jih mora biti mogoče tako tenko, da je izključen vsak škodljiv vpliv na površino tiskalne plošče ali ploskanice in da se dajo uporabiti tudi za najtežji avto-tipijski tisk z najfinejšim sitom ter brez težkoč. Zahteve, ki se glede barve stavijo pri teh tiskih, so takšne, kakršnih ne more staviti niti najnatančnejši slikar umetnik. Če pomislimo, da se danes zahteva in napravi v običajnem tisku 14.000, v offsetnem tisku pa do 10.000 tiskov na uro in ako upoštevamo vse še tako nežne poltone in prehode v ilustracijskem tisku, tiskane z likov in izdelane na kemigrafičen ali fotografičen način v raznih tehnikah, kakor n. pr. v tisku iz izdolbine, tisku z želatine na steklu ali najnovejši tehniki, tisku z želatine na filmu, bomo brez nadaljnjega razumeli, da je prvi pogoj za dosego zadovoljivega uspeha pri tisku samo možnost, da se da barva brezpogojno razteniti. Če premotrimo različne tehnike tiska, vidimo, da ima vsaka teh tehnik glede barve svoje posebne zahteve in da je barva, ki je n. pr. za neko tehniko prav primerna, za drugo neporabna. Kamenotisk, ki temelji na večnem sovraštvu med maščobo in vodo, zahteva barvo, ki se z vodo ne spoji, to je, ki ne zvodeni, in pri tisku ne zaliva. Kemiku sta znana dva načina spojitve barve z vodo, to sta kemičen in mehaničen način. Kemično se barva z vodo spoji, če se barvilo izloči iz barvnega laka ter preide v vodo. Posledica tega razkroja je, da se risba na kamenu razmaže. O mehanični spojitvi z vodo pa govorimo tukrat, če barva in firnež nista dovolj spojena. Tu se barvilo radi dvojnega učinkovanja, vode in trenja, mehanično loči od firneža, pri čemer se papir prav tako zamaže in da nejasen tisk. Za prvo navedeni primer tiskar nima pomoči. Ti primeri pa so danes, ko ima kemik na razpolago celo vrsto barvil, ki se z vodo ne spajajo, skoro nemogoči. V drugem primeru, ki se še pojavi pri debelih kristalastih barvah, kakor so n. pr. ultra-marin in nekatere prstene'barve, ali pri premalo zmletih barvah, si lahko pomaga, če doda barvi nekaj gostega firneža. Tekočine, ki se rabijo za otiranje in vlaženje pri kamenotisku, so barvnemu tehniku, kateremu so prizadejale že marsikatero bridko uro, dobro znane. Mnogokrat se je že pripetilo, da se je barva, za katere neoporečnost bi prisegel, v trenotku izkazala za popolnoma nerabno. Kamenotiskarji, ki so večinoma dobri poznavatelji kemije, pač ne jemljejo za vlaženje vedno samo čiste vode. Skoraj vsakdo ima za to svoja tajna sredstva, s katerimi je — po svojem naziranju — dosegel že velike uspehe. Tako sc pridevljejo vodi za vlaženje: kislo mleko, kvašeno pivo, salmijakovec, soda, lug, mineralne kisline, jesih itd., torej same jedko učinkujoče kemične snovi, ki lahko napravijo drago in porabilo /barvo neporubno. Podobno se dogaja pri tisku z želatine na steklu kakor tudi pri offsetnem tisku. Barva za tisk z želatine mora biti' jako gosta in bogata z barvili, poleg tega pa mora biti za alkalično vlago, ki vsebuje tudi glicerin, nedovzetna. S tem pa se število barv za tisk z želatine zelo omeji. Nadaljnje zlo pri tisku je tudi, če barva razjeda kamen ali ploščo ali trga risbo, ki jo naposled uniči. Tu je lahko mnogo vzrokov in le pazljiv in izurjen tiskar bo našel pravi vzrok in mogel odstraniti motnjo. Krivda za to more biti v /barvi, če je n. pr. v njej pregost firnež. Posebno pri težkih barvah, kakor so: kromova rumena, milorimodra in ultramarin, je treba, da se zaradi brezhibnega pri jema barve na papir uporabl ja gost firnež. Gost firnež pa lahko povzroči tako imenovano trganje risbe. Tudi kemična razkrojitev je mogoča, kar se prav rado dogaja pri offsetnih barvah. Firnež za offsetne barve ima namreč prav malo maščobe, in če je te maščobe premalo, jemlje firnež maščobo z risbe. Risba radi tega odjema maščobe polagoma izgine s plošče ali kamena. V prvem primeru, če je v barvi pregost firnež, si tiskar lahko pomaga na ta način, da pridene barvi nekaj sirovega lanenega olja; v drugem primeru, če je'barva premalo maščobna, pa, če doda nekoliko stearinovega ali tudi lanenega olja. Nevarno pa je, dodajati barvi mast, potrolej ali rudninsko olje. Ta sredstva so namreč jedka ter moderni offsetni barvi škodljiva zato, ker ji odvzemajo potrebno maščobo in kompaktnost. Ker barva ne more dati risbi potrebne maščobe, risba polagoma izgine. Tudi se često primeri, da se barva in firnež ne spojita dovolj močno in ostane barva, od katere sc je firnež ločil, na površini papirja, s katerega jo je mogoče z lahkoto zbrisati. Risba se dalje uniči, če ni bila radi trenja med valjem in ploščo dovolj razvita. Pri offsetnem tisku se prenaša barva dvakrat, zato mora biti bogatejša z barvili in se ne sme vleči, mora torej biti — kakor se strokovno izražamo — kratko raztenjena. Tisk na pločevino, ki je tudi neke vrste off-setni tisk, zahteva izredno izdatno barvo, poleg tega pa mora prenesti visoko temperaturo. Izgotovljeni tiski se namreč suše v sušilni peči s temperaturo 80° C. Ta temperatura pu se često, če je n. pr. treba prevleči barvo še z zlatim lakom, zviša tudi na 160" C. Pri tisku iz izdolbenine morajo biti barve, in to vodene kakor oljnate, zelo «kratke», redke in izredno tenko raztenjene, ker bi jih sicer strgalo ne moglo dovolj čisto posneti z valja. Ustrezati pa morajo tudi glede na izredno drobno sito, ki se pri tem tisku uporablja. Za običajni (knjižni) tisk zopet so potrebne burve, ki so kos današnji tehniki sita in ne razjedajo tvarin, ki se porabljajo za izdelavo ploskamo, kakor so: cink, baker, nikelj ali aluminij, ter so predvsem proste žvepla in živega srebra. Razumljivo je, da so za različna delu potrebne specialne barve, ki jih je treba na vsak način dobaviti neposredno iz tovarne za barve. Take barve so n. pr.: leskeča za pergamin, za tisk na kositer ali na tuibe, za tisk številnic pri urah, za čeke, za tisk z gumija itd. Tudi tiskalni in sekalni avtomati, najmlajši v tehniki tega tiska, stavijo zbog svoje primeroma preproste ruztenitve barve in izredno hitrega teka stroja precejšnje zahteve glede jakosti barve. Ta barva mora biti jako redka. Prav tako pa je potrebna za najmodernejše tiskalne stroje za vozovnice in za pomno-ževalne aparate posebna barva. Tiskarska barva se izdeluje v treh delovnih razdelkih: 1.) naprava suhe burve, 2.) priprava firnežev, lakov, sušilnih snovi in pomožnih sredstev in 3.) mešanje suhih barv s firnežem in dodatki. Izgotovljene barve se preizkusijo, nato pa razpošljejo. (Se bo nadaljevalo.) SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA SESTAVILJ. ŠLEBINGER ZA L/ETO 19 3 0 II. Knjige in brošure. 2. del. 10T. Novo inesto, Dolenjska metropola. Uredil Anton Po d be v še k. Izdal in založil «Pro-gres», zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez v Novem mestu (Karel Mali o r č i č). Tiskula tiskarna »Slovenija* v Ljubljani. 1930. 128 str. s slikami in inserati. V. 8°. 108. Ob srebrnem jubileju škofijskega zavoda sv. Stanislava in škofijske gimnazije. Sestavil in uredil Anton Koritnik, direktor škofijske gimnazije ob sodelovanju zavodskih profesorjev in prefektov. St. Vid nad Ljubljano. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1930. 264 str. in 32 str. slik v bukrotisku. V. 8°. 109. Ogrin Fran: Dopolnilo k »Državoznanstvu . Ljubljana, Lastna založba. Natisnila Učiteljska tiskarna. 1930. 20 str. 8°. 110. Opeka Mihael: Kralj vekov. Trinajst govorov o Rogu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril. 1.—3. tisoč. Ljubljana. Založila prodajalna KTD. H. Ničman. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 128 str. 8°. 111. Otroci Nuše ljube Gospe. Roman po R. Andersenu. Natisnila 'tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1929. (Izšlo 1930.| 184 str. 8“. 112. Pečjak Gregorij: Večno življenje. Molitvenik. Osmi natis. Ljubljana. Založba škofijskega ordinariatu. Tisk J ugoslovanske tiskarne. 1930. 608 str. 16°. 113. Pirc Franc: Poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belokrajino. Ljubljana. Založil Mednarodni informacijski zavod Viktor Blažič. Tiskarna Slovenija. 1930. (V) —f- 274 str. -f- XX str. inseratov. V. 8°. 114. Popis, Kratek, trav, krmskih in oljnih rastlin k šestim tabelam Kmetijske družbe v Ljubljani I. 1930. Tiskali J. Blasnika nas!. (1930). 12 str. V. 8°. 113. Pravice in dolžnosti članov davčnih odborov. Izdal in založil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 27 str. M. 8°. 116. Pravila Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino. Tiskali J. Blasnika nasl. Ljubljana, 1930. 8 str. M.8“. 11". Pravilu Društva učiteljstva meščanskih šol v dravski banovini. Natisnila Mariborska tiskur-na. 1930. 16 str. 16°. 118. Pravila o nižjem in višjem tečajnem izpitu na realnih in klasičnih gimnazijah in realkah. Priredil Josip W ester. Ljubljana. Tisk in založba Učiteljske tiskarne. 1930. 26 str. 8°. 119. Pravila Strokovnega udruženja strojevodij . kraljevine Jugoslavije. (Članska knjižnica. Pravilnik.) Tiskala »Slovenija* v Ljubljani. (1930). 67 str. 16°. 120. Pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili. Ljubljana. Založil Higijenski zavod kraljevine Jugoslavije. Natisnila tiskarna «Merkur». 1930. 50 str. 8". 121. Promet, Obmejni. Zbirka zakonskih odredb o obmejnem prometu v dravski banovini. Uredil in izdal Sterle Vinko, računoispitač glavne kontrole. Ljubljana. Samozaložba. Tiskali J. Blasnika naši. 1930. 248 str. in se-znamek prehodnih mest v dravski banovini, odprtih med jugoslovanskim in madžarskim obmejnim pasom. 8°. 122. Roža skrivnostna. Splošni molitvenik. Sestavil dr. P. Angelik Tomi n e c, O. F. M. Ljubljana. Založil Anton Sfiligoj. Natisnili J. Blasnika nasl. 1930. 264 str. 16°. 121. Rožič Valentin: Pregled strokovne obrtne izobrazbe v Jugoslaviji. |B. k. 1.1. — Posebni odtis iz «Jul»ilejnega zbornika katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob petin-sedemdesetletnici», 1930, str. 90—98.1 Ljubljana. (?) str. V. 8°. 124. Rus Jože: Beograd in geneza Jugoslavije v luči makroplastike njene prirode. Predavanje s plenarne seje 111. kongresa slovanskih geografov in etnografov v Beogradu dne 5. maja 1930. Ponatis iz «Naše dobe», 1930. Str. 237— 239. V. 8°. 125. Rus Jože: Geološko-geografski oris: Karlovac-Novo inesto-Ljubljana. Preštamipano iz «Opis puta J11 Kongresa slovenskih geografa i etnografa u Kraljevini Jugoslaviji». Izdanje pri-premnog odbora. Beograd. Štamparija «Davi-dovič» Pavloviča i druga. 1930. Str. 125—143. M. 8°. 126. Salotti Karel: Sestra Marija Assunta Pallotta, frančiškanska misijonarka Marijina. Izvirnik pričujočega življenjepisa je izšel v italijanščini, preveden pa je doslej v našo slovenščino, v francoščino, nemščino, angleščino, španščino, kitajščino in madžarščino. Po drugi ital. izdaji oskrbel prevod o. Jožef Aljančič, O. F. M. Ljubljana. Založile F. M. M. Tiskala Zadružna tiskarna. 1930. 320 str. 8". 127. Savez, Jugoslovenski kinološki. Pod naj višjim pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Aleksandra L Državna razstava lovskih psov v okviru L drž. gozdarsko-lovske razstave v Ljubljani 31. avgusta 1930, v prostorih «Ljub-ljanskega velesejma*. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 12 str. V. 8°. 128. Scott Walter: Ivanhoe. Zgodovinski roman. Prevedel Vladimir Levstik. Založba Modra ptica. Ljubljana. Načrt za platnice izdelal Ivo Spinčič. Tiskala tiskarna Merkur. 1930. 492 str. 8°. 129. Seznam ljubljanskih ulic, trgov, javnih poslopij itd. Zgodovinska in zemljepisna pojasnila zbral Janko Nep. Jeglič. Ljubljana. Založila Jugoslovanska knjigarna. {Jugoslovanska tiskarna.] 1930. 24 str. 8°. IKl. Slavec J., Stavbno podjetje v Kranju: Novi železniški most v Zidanem mostu zgrajen leta 1929—30. 26 listov slik izvršila v bakrotisku Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ] 1930.] 23X15 cm. Ul. Slovenci, Koroški, in plebiscit leta 1920. Maribor. Založila in izdala Narodna odbrana. Tiskarna sv. Cirila. 1930. 20 str. 16°. 112. Statut in volilni red Meščanske korporacije v Kamniku. Samozaložba. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1930. 24 str. 8°. 111. Strmšek Pavel-Polenčnn: Zvončki moje mladosti. Slikice narisal Kolbič Gabrijel. Maribor. Založila knjigarna Vilko Weixl. Tiskala Mariborska tiskarna d. d. 1930. 32 str. M. 8°. 114. Svidenje v večnosti. Novi Sad. Založna Družba G. Šašič i Koinp. Štampa «Urania». (1930). 8 str. 8". 115. Šlebinger Janko: Slovenska bibliografija za leto 1929. V Ljubljani. Založila revija «Slo-venski 'tisk*. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 87 str. 8°. 116. Štrekelj Josip: Mali sadjar. Ljubljana. Založila Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Sloveniji. Tiskala Jugoslovansko tiskarna. 1930. 80 str. M. 8°. 117. Tuma Henrik: Pomen in razvoj alpinizma. I. naklada. Založba /Puristični klub Skala*. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. (12 slik v bakrotisku izvršila Delniška tiskarna v Ljubljani.) 11930.] 296 str. V. 8°. 118. Upanje, Blaženo, vernega kristjana. Novi Sad. Založna Družba G. Šašič i Komp. Štampa «Urania». (1930). 8 str. 8°. 119. Uredbi: glede banovinskega proračuna za leto 1930./1931.: o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1930./1931. V Ljubljani. Izdala in založila kraljevska banska uprava dravske banovine. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. 1930. 26 str. 4°. 140. Velesejem, Ljubljanski. Jesen 1930. Gozdarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt, misijonarstvo, higijena, kinologija. 31. VIII.—15. IX. 1930. Uredil dr. Milan D u I a r. Ljubljana. Izdala uprava ljubljanskega velesejma. Založila Aloma Comp. d. z o. z. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 124 str. s slikami. 4°. 141. Velesejem, Ljubljanski. Šumarsko-lovska razstava od 31. Vili.—15. IX. 1930. Vodič po lovski razstavi paviljon «G». Ljubljana. Založilo Slovensko lovsko društvo. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 8 str. M. 8°. 142. Vrečer Rajko: Savinjska dolina s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki. Samozaložba. Žalec. Tiskala tiskarna brata Rode & Martinčič v Celju. 1930. (IV) + VII + 270 str. 8°. 143. Vzgoja sokolske mladine. Izdala Sokolska župa Maribor. Tiskala Mariborska tiskarna. 1930. 55 str. M. 8°. 144. Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1929, razglašen v Službenih No vi nuli v št. 179 XXXIX z dne 8. avgusta 1929 in v Uradnem listu l jubljanske in mariborske oblasti št. 272/84 z dne 7. septembra 1925, s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930. Uredil in z razsodbami kasacije opremil sodnik [Anton] Mla-d i e. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Natisnil J. Krajec nasl. v Novem mestu. 1930. 66 str. 16°. 145. Zbornik, Jubilejni, katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob petinsedemdesetletnici. Ljubljana. Izdal odbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Tiskala Jugoslovanska, tiskarna. 1930. 126 str. s slikami. 8°. 146. Zgodbe svetega pisma za osnovne sole. S slikami. Priredilo ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo. Ljubljana. Založila zaloga šolskih knjig in učil dravske banovine. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1930. 136 str. 8°. 147. Zgradnrinn po novem davčnem zakonu z dne 8. ]f. 1928. Ur. list št. 75/26 in pravilniku z dne 28. XII. 1928. Ur. list št. 402/121 z upoštevanjem zakona o izpremembah z dne 18. V. 1930. in pravilnika z dne 23. V. 1930. Služb, list št. 35 in 36/20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za preračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razni vzorci. Dodani so kl juči za preračun dopolnilnega davka k pridobnini z vsemi medstopnjumi, istotako za zemljarino. Uredil in sestavil Lovro Novak. V Ljubljani. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Tiskarna «Sloveni}a». 1930. 83 str. V. 8". , TEHNIČNE NOVOSTI Nov elektron zu jedkanje avtotipij. Dr. O. Ilulm v Markranjtiidtu je dal pred nekaj leti v promet zlitino elektron, ki naj bi rabila kot kovina za jedkanje. Takrat se. ta glitina ni mogla vpeljati, ker je povzročala pri kopiranju prevelike težkoče. V novejšem času pa so to magnezijevo zlitino obnovili v povsem novi sestavi. Sedaj jo izdeluje «Pyrophor», družba zu predelavo kovin v Werdenu ob Riihri. — O tem elektronu bodi v splošnem navedeno tole: Kovina je ko aluminij lahka, popolnoma srebrnobela, trša od cinka in tudi pri segrevanju v svrho emajliranja kleja ne izpremeni svoje trdote. Zbog te trdote je skoraj neupogljiva, kljub temu pa ne krliku in jo je mogoče raziti uli obdelovati z vrezilom, rezkačem ali nožem za obrezanje roba. Jedkanje s solitrno kislino se da na njej izvršiti z neverjetno naglico, tako da bi to jedkanje skoraj pravilneje imenovali topljenje. Za jedkanje črtnih klišejev n. pr., izvršeno v torilu, ni potrebno prav nič več časa, kakor za jedkanje v stroju, s čimer se prihrani mnogo časa, in to približno1 za polovico. Sproščen plin (vodik?), ki se pri jedkanju v drobnih mehurčkih izloča, je brez duha. Ti mehurčki se dvigajo s plošč v obliki belkaste sopare in jo skoraj zamegle. Jedkana površina je brezhibno gladka. — Kopira se najbolje s kromovo želatino. Tudi kopiranje brez segrevanja je mogoče, a se ni obneslo. To pa je brez pomena, ker ustreza plast' želatine na elektronu popolnoma svojemu namenu in da najvzornejši emajl. Bilo bi torej tu kakor pri bakru nespametno, ako bi ne uporabljali te najboljše sklenine, ki na elektron ne vpliva tako neugodno, kakor n. pr. na cink. Kopija z želatino sc smatra za odločujoč postopek. Pogoj za dobro delo pa je, da se plošče ne brusijo, kakor je to navada, s smir-kom in vodo, marveč se brusilnim sredstvom pridenc nekaj amonijaka. Zmes 30 delov prane krede in 100 delov amonijaku je najugodnejša. Lahko pa se uporablja tudi raztopina kalijevega ali amonijevega bikrornata s prano kredo, ki baje preprečuje tvorbo mehurčkov, kar pa dokončno še ni preizkušeno. Ploščo je treba nato urno izplukuiti in nanjo takoj nanesti želatino. Važno je, da se po razvijanju plast želatine brezpogojno Utrdi. Raztopine kromove želatine, ki na bakru tudi brez utrditve dobro drže, izginejo pri jedkanju na elektronu takoj, ako se niso prej strdile. Neka avtotipi ja, pri kateri je emajl brezhibno vzdržal vse operacije, je bila kopirana s snovjo v tile sestavi: 600 g destilirane vode, 200 g kleja, 25 g amonijevega bikrornata in 5 do 8 kapljic amonijaka. Strjenje je nastalo po izplaknitvi raz-vijalne in barvilnc vode v kopeli, napravljeni iz 600 g destilirane vode, 30 g amonijevega bikrornata, 6 g kro-movega galuna in 100 do 125 g špirita. Med strjevanjem, ki traja dve do tri minute, je treba kopelnico zibati sem iu tja, po> preteku približno ene minute pa vzeti ploščo iz nje in jo nalahko- izpršiti, nato pa ponovno vložiti do dokončnega strjenja. Rumenorjava kopel pobarva vijoličasto sliko črnkasto in to že ugodno vpliva na sliko kopije. Glede segrevanja bodi pripomnjeno, da se mora nadaljevati do temno rjave barve, to kovini nikakor ne škoduje. Enako kakor baker posinji pri emajliranju tudi elektron, ki dobi neki sivkasto rjuv odtenek, podoben kopreni. O jedkanju samem ni mnogo povedati. Ploskanica je bila jedkana v stroju s svežo kislino (12° Baume) pet sekund in je dosegla enako globino, kakršna se da doseči le s ponovnim poglobljevanjem slike na ploskanici. Slika ostane lepa v barvi in nikakor ni videti izprana, kar se sicer pri strojnem jedkanju rado dogaja, če smo jedkali avto-tipijo na en mali do globine, ki naj bi omogočala dlo-ber tisk. Manjkale so le še najsvetlejše točke, ki jih je bilo treba še naknadno izjedkati. Kislinska kopel, ki je imela kakih 5° gostote in kakršno običajno rabimo za mrzle emajlne kopije, pa je napravila v 15 sekundah tudi te svetlobne točke povsem šiljaste. S čopičem se tu skoraj ni delalo. Poskusni odtiski na prevlečenem papirju so pokazali tehnično popolnost, ki smo je vajeni le pri bakru. — Na drugi ploskanici zopet se je poskusilo jedkanje z majhnimi čopiči, ki se je vršilo tako naglo, da se je dala kislina nanašati, kakor bi jo štrcul /. brizgalko. Da ta hitri učinek nekoliko omejimo, sc priporoča pri jedkanju ploskunic z izgubljajočo se sliko kislinu redkejše gostote (3°), zanesljivost stopnjevanja slike se namreč s tem zviša. — Kopije z beljakovino moremo pripraviti brez truda, kar je za jedkanje črtnih klišejev jako važno. Prihranek na času je vsekako tako, znaten, da bi bil morda tudi v ta namen elektron, kljub svoji višji ceni, priporočljiv. Elektron je zamišljen v glavnem za avtotipije, in to prvi vrsti kot nadomestek za baker, od katerega je cenejši in glede tehnične popolnosti avtotipij enakovreden. Vsekakor 1» kemigrafom ustreženo, če bodo za jedkanje potrebovali le solitrno kislino in klori-dovih kopeli gotovo ne bodo pogrešali. Tudi za časopisne slike, kolikor gre zu razpošiljanje izgotovljenih ploskanic, postajic elektron radi svoje neznatne teže lahko pomemben. In ne samo zaradi olajšanega razpošiljanja, temveč tudi, ker se doseže z njim brez vsakega nadaljnjega postopka zu časopisni tisk tako važna globina jedkovine. Pa tudi v zvezi s še neko drugo novo iznajdbo, ki zaznainenjuje že prav dobre laboratorijske uspehe — s fotografijo, ki se da jed-kuti na kovino — bo elektron morda zavzel še važno mesto. FOTOGRAFIJA Pomlad v sliki. Ne glede na to, da se more amater po mili volji udejstvovati v fotografiji v vseh letnih časih sko-roda enako, je nastopajoča pomlad zlasti za po-krajinarja in ljubitelja prirode najlepši del leta. In zares. Zgodnja pomlad je najbogatejša v motivih in daje s tem fotografu veliko in lahko izbiro na njegovih pohodih. Vsako leto gledamo in občudujemo znova lepote pomladi in s kolikim veseljem pričakujemo prvega cvetja; mnogo takih pomladanskih slik smo že videli. A kljub temu pa še vedno radi opazujemo prirodo, ko se odene v praznično pisano cvetje, ter se radujemo v srcu nad ubranostjo stvarstva. In tedaj vzkipi v nas skromna želja, ujeti vsaj majhen del te lepote v sliko, ki bo krasila naš dom ali tudi le našo zbirko. Oborožili se bomo zato s svojo kamero in odšli ne na lov zu motivi, temveč kur tako na izprehod ali izlet. Kot dobri opazovalci ne bomo iskali v prirodi «posebnih» lepot, ker te ne obstajajo za fotografa; kajti njihovo bistvo je le posebna harmoniju barv, kar pa je za navadno ploščo brez pomena. Mnogo bolj nus bo zanimala uhrunost linij in svetloba. Tudi ne bomo nakopičili na eno sliko «preveč lepoto, ker bi v taki sliki nastal nezaželen nemir. Ostanimo kar lepo skromni in izluščimo iz bogastva prirode le prav majhno podrobnost in skušajmo jo podati po temeljitem študiju tako, da ho slika čim vernejša podoba žive prirode. Ne pozabimo, kako mora ospredje tvoriti bistvo, in temu primerno uravnamo ostrino ospredja in sredine ter ozadje v sliki. Vsemu nebistvenemu se ognimo tako, da bo vse v sliki zares utemeljeno. Za poživitev bi si seveda želeli nevsiljivo okrasje, katero pa moramo, bilo človek ali žival, postaviti tako, da ne dela vtisa, kot da stoji pred fotografom. To je mnogokrat težko, ali bolja je slika brez tega, kakor pa da napravimo iz pokrajine portret. O slikah malega formata. Industrija fotografskih aparatov je zadnje čase izdala več raznih aparatov malih formatov, kakor 36 X 24 mm ali 30 X 40 mm, dalje 40 X 40 mm, 43 X 60 mm itd. Na pomladanskem sejmu v Lip-skem je večina tvornic razstavila popolnoma nove modele teh velikosti, ki so vzbudili veliko zanimanje. Priljubljenost aparatov teh malih lormu-tov je vzpodbudilo industrijo k novim izumom in izpopolnitvam. Zato so te mule kamere tehnično dovršene in opremljene z vsemi novimi pridobit* vami. Velika svetlobna jakost in vednu priprav* Ijenost k posnetku jih stavijo na trg kot izredni) prikupne igračke, ki pa pri poznavalcu vzbujajo upravičeno občudovanje. Saj je tudi užitek taka kamera v žepu. In kolik prihranek na ploščah ali filmu. Nadalje vsestranska uporabnost snemanja, zlusti slike iz vsuk-dunjega življenja, kakor tudi športnih in pokrajinskih posnetkov. Mali format pa seveda zahteva za pravo učinkovanje perspektive in globine v sliki, neobhodno primerno povečanje in pravi izrez. Povečana slika radi malega originala prav nič ne trpi glede ostrosti; kujti pretirana ostrost v originalu se s povečanjem ravno toliko ublaži, da učinkuje naravno ter napravlja vtis ne toliko fotografije kot dobre slike. J. M. K. Ludvig David + V decembru preteklega letu je v Berlinu preminul znameniti starešina nemških fotografov amaterjev, generalni major v p. Ludvig David. Pokojni se je s fotografijo bavil že od mladih let. Nekaj časa je bil tudi vodja vojnega foto-kemičnega zavoda. Širom sveta pa je poznan kot noben drug fotograf po svojih knjigah: «Ratgeber im Photographieren» in «Praktikum der Photographie». Prva knjiga je dosedaj doživela 250 izdaj in je tudi pri nas splošno znana pod imenom «mali David», iz katere so gotovo tudi naši amaterji črpali svoje začetno pu tudi višje znanje o fotografiji. Iz njegovih del odseva izredno temeljito poznanje stroke; kajti David ni bil le teoretik, v fotografiji je bil dolgo dobo nedosegljiv umetnik. JEZIKOVNO REŠETO UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF Nepristni oziralni stavki. Ob ognju stoji grofica, ki drži grofu roko na rami. — Pri mizi sedita dva duhovnika, ki igrata šah. — Na njivi je cvetel krompir, ob katerem je zorela pšenica. — Po odmoru dobi vsak po kos kruha, katerega slastno ipoužije. — Vrgli so žreb, ki je določil najmlajšega. — Velel je pluti v gosto vrbje, kjer so splav previdno skrili. — Prejel sem Vaše pismo, za katero se Vam lepo zahvalim. — Čuki so splavali nazaj na veje, odkoder so ga skozi mrak plašno motrili. — Ozrl se je na vas, na kar se je hitro spustil v sosedno dolinico, kjer se je potopil v visokem žitu. — Par trenotkov ga je pozorno motrila, nakar se je prisiljeno nasmehnila. — Moral je okopavati in osipati, kar je bilo drugje že storjeno. — Skočil je za paglavcem, ki pa mu je ušel. Kaj je na teh oziralnih podredjih neskladnega? Da na kratko povem, to, da odvisni stavki z nadrednimi niso organsko zrasli, ampak le mehanično zlepljeni. Oglejmo si prvi in drugi primer! V obeh je dejanje odvisnega stavka logično enako samostojno in enako važno kakor dejanje, ki ga izraža glavni stavek. Oba oziralna stavka sta potakem v svojem bistvu glavna stavka, ne pa nemara zgolj postranski, dopolnjujoči in pojasnjujoči določili. Zato ne sodita v odvisnost, ampak imata pravico do svobodnega, neodvisnega bivanja. Zamenimo oziralna zaimka s prirednim veznikom «in», pa se nam pravo razmerje med glavnim in «odvisnim» stavkom takoj pokaže! — Ob ognju stoji grofica in drži grofu roko na rami. Pri mizi sedita dva duhovnika in igrata šah. —Vsak od obeh stavkov izraža po dvoje samostojnih, sočasno vršečih se dejanj; zato jih je mogoče vezati le s prirednimi vezniki. Zanimiv je drugi primer, in sicer zategadelj, ker prav jasno kaže, kako se utegne z nepristnim oziralnikom smisel stavka povsem iz-prevreči. Kaj pomeni v gornji zvezi relativni stavek «ki igrata šah»? Mar to, da imata sedajle, ko sedita pri mizi, res šah pred seboj in da dejansko premikata figure? Ne. Oziralni stavek je samo dopolnjujoča pritiklina in ima nalogo, da svojo odnosnico zgolj pojasnjuje, ne pa, da nemara z novo, samostojno mislijo stavčno dejanje pomnožil je, oziroma stopnjuje. Stavek torej ne pomeni, da gospoda sedajle igrata, ampak le, da sta šahista, da znata igrati, trenotno pa utegneta, recimo, čitati ali pa nad časopisom dremati. V kavarno stopi na primer tujec, ki bi rad igral partijo šaha, pa vpraša natakarja, ali je kdo tak med gosti, da bi mogel igrati z njim. «Pač,» odgovori natakar, «tamle sedita dva gospoda, ki igrata šah; trenotno pa kinkata.» Stavek «Na njivi je cvetel kromipir, ob katerem je zorela pšcnica» pomeni, da je cvel le tisti krompir, ob katerem je zorela pšenica, oni pa, ob katerem je zorel ječmen, še ne ali ne več. In to zapet po pravilu, da je relativni stavek zgolj nosilec stranskih, podrejenih pojasnil k odnosnici, ne pa nosilec tudi glavnih misli. V omenjenem podredju pa izraža relativnih svojo posebno, neodvisno misel in zato (napak ali vsaj neskladno bi bilo tu reči «zbog česur»!) se mora stavek glasiti: «Na njivi je cvel krompir, ob njem pa, na sosedni njivi, je zorela pšenica. Naslednji primeri se ločijo od omenjenih treh le v tem, da se odnosna dejanja v poedinih podredjih ne vrše istodobno, ampak v časovnem zaporedju; drugače pa so relativniki v njih prav tako sami glavni stavki. «Vrgli so žreb, ki je določil najmlajšega — vrgli so žreb in ta je določil najmlajšega.» Relativum pomeni le-tu to, da je šlo za'prav poseben žreb, in sicer za tisti, ki je določil najmlajšega, ne pa nemara za oni, ki je pokazal na srednjega ali najstarejšega. «Velel je pluti v gosto vrbje, kjer so splav skrbno skrili.» Zopet dve samostojni, enako tehtni misli: velel je pinti v vrbje, tam so splav skrili. Če hočem spraviti te dve dejanji v razmerje nadrednosti in podrednosti, si morem pomagati le tako, da naredim iz druge misli namerni stavek, torej: velel je zapeljati v vrbje, da bi le-tam splav skrili. Toda s tem je postal ves miselni kompleks drug; saj iz tega podredja ne izvem, ali so splav res tudi skrili ali ne. Stavek pa je bil ravno zategadelj napisan, da bi mi to povedal. «Čuki so splavali nazaj na veje, odkoder so ga skozi mrak plašno motrili* — prav: so splavali na veje in ga motrili. Kaj drugega bi bilo s temle podredjem: «Čuki so splavali nazaj na veje, odkoder so bili prileteli.* Tu je oziralni stavek glavnemu stavku res podrejen in rabi res le kot pridevek za natančnejšo določitev odnosnice. Posebno pogosto se rabi kot lepilo oziralno časovni prislov «nakar* v pomenu «nato» in oziralni zaimek srednjega spola «kar». V stavku «Par tre-notkov ga je pozorno motrila, nakar se je prisiljeno nasmehnila* se smisel pač ka-li nič ne spremeni, če zamenimo «nakar» z «nato»; dosežemo le, da zrasteta stavka v organsko celoto, * v tem ko je «nakar» le zunanje lepilo. Silno muhedravo in smiselno zveženo je podredje z dvema nepristnima relativnima odvisnikoma prve in druge stopnje, dasiprav izražajo vsi trije stavki priredne, postopno nasledujoče si misli: «OzrI se je na vas, na kar se je hitro spustil v sosedno dolinico, kjer se je potopil v visokem žitu, namesto: ozrl se je, nato se je spustil ter se'potopil. Drugi relativni stavek bi bil mogoč le recimo v zvezi: se je potopil v žito, kjer je bil prej ta dan izgubil klobuk. /a dokaz, da utegne nepristno oziralno i»od-redje povzročiti naravnost nesmisel, je stavek: «MoraI je okopavati in osipati, kar je bilo drugje že storjeno.* Pisec hoče povedati, da so drugi vu-ščanje že okopali, samo eden se je z delom hudo zakesnil. Pove pa v resnici nekaj povsem drugega, namreč, da je moral mož okopavati to, kar so že drugi okopali. Nepristne relativne stavke pišemo domalega brez izjeme vsi, stari in mladi, rajši še mladi. Pišemo, pravim, saj ne'govorimo jih navadno ne, tudi tisti ne, ki smo v šolo hodili. Da bi bil pa slišal jaz kdaj katerega svojih kmečkih ljudi rabiti v njegovi prirodni govorici le en sam tak relativnih, se ne spominjam. Morda je drugod drugače. Meni je vsekako taka zveza papirnata, književna, izhajajoča iz želje po mehaničnem prilepljanju. Res je, seve, da je včasih težko ločiti pristni oziralni stavek od nepristnega. Zanimiva posebnost živega slovenskega jezika pa taki stavki po mojem niso, kot se je neki dozdevalo nekemu tujemu jezikoslovcu. Mislim, da je tudi za nje kot za marsikaj drugega iskati vzroke v vplivu nemščine; tam bi se utegnil oni tujec celo bolje poučiti o tem, saj v tem jeziku kar mrgoli takih podredij. Celo mojster Goethe jih ima toliko, da se utegnejo smatrati za eno njegovih najbolj izrazitih slogovnih posebnosti. Nekoliko vpliva pa gre gotovo tudi latinščini na rovaš; le-tu se štejejo nepristni oziralni stavki celo med stilistične vrline. Vendar Latinec dobro loči priredilo in podredno zvezo relativnih stavkov; v zavistnem govoru na primer ravna s povednimi relativniki čisto po pravilih glavnih stavkov. Asov. Hujši ali raje. Ker se rabi v slovenščini rad, -a, -o na I. stopnji samo v imenovalnik u vseh spolov in števil, ne pa (udi kot prislov (drugače je to v nekih slovanskih jezikih; v srbohrvaščini n.pr. se rabi samo prislov; prim.: Rado ide Srbin u vojnike), zato imamo tudi na 2. in 3. stopnji samo pridevnik (rajši, -a, -e ali raji, -a, -e). To se pravi, da slovenščina sploh n i m a prislova oii pridevnika rad na nobeni stopnji. Dan na dan pa beremo: O tem naj r a j e molčim. — Za otroka bi naj r a j e skrbela! — Midva bi raje ostala tu. — Deklici raje vidita, da te ni. — Otroci so si raje sami pomagali. — Dume so raj e ostale zunaj. — Pojdite raje z nami! — To zadevo bi naj raje zamolčal. — In kar najraje bi vedela. — Kakor se pridevnik rad, ki se rabi samo povedno, ujema na I. stopnji z osebkom v spolu in številu, tako se tudi na 2. in 3. stopnji. To prvotno stanje, ki je ponekod med ljudstvom še. danes v rubi, se je nekoliko porušilo, tako da rabimo v knjižnem jeziku v primerniku in presežniku za ženski in srednji spol navadno obliko moškega spola. Pravilno se torej pravi: O tem naj rajši molčim. — Za otroka naj bi rajši skrbela! — Midva bi rajši ostala tu. — Deklici rajši vidita, da te ni. — Otroci so si rajši sami pomagali. — Dame so rajši ostale zunaj. — Pojdite rajši z nami! — To zadevo bi najrajši zamolčal. — In kar najrajši bi vedela. — S. H. Lokomotiva je iztirila. Poročevalec, ki je pisal o železniški nesreči, je hotel reči, da je lokomotiva, ki je bila na tiru, skočila sama s tira, izrazil pa se je tako, kot da bi lokomotiva nekaj drugega, kar je bilo v tiru, spravila iz, tira. Gornji izraz je torej dvakrat zmrcvarj en. 1. ) L o k o m o t i v a j e i z t i r i 1 a je prav tako napak, kakor če bi rekel, da je mati ozdravila, ko nehote vprašaš, koga neki je ozdravila. «lztiriti je prehodni glagol (kot je «ozdraviti») in mora imeti dopolnilo, kot ga ima «ozdraviti». Zato se pravilno glasi: lokomotiva se j e iztirila, kakor pravimo, da se je mati ozdravila. Lahko bi tudi rabili neprehodni glagol: lokomotiva je i z t i r e 1 a (kot: mati je ozdravela), a to nam je tuje. 2. ) Naš izraz pa je napačen tudi v tem, da je glagol zložen s pomensko povsem drugim predlogom. Ker ni bila lokomotiva v tiru, marveč je bila na tiru, in ni skočila iz tira, ampak je zdrknila s tira, pravimo pravilno, da se je lokomotiva s t i r i 1 a. Sicer pa ne vem, zakaj ne bi zadostovalo, da lokomotiva skoči ali zdrkne s tira? S. B. Čakati. Glagol čakati veže nepopačeni narod samo z rodilnikom ali tožilnikom brez predloga. Iz njegovih ust je vedno slišati le: čakam sestre (ali: sestro), matere (ali: mater), čakam kosilo, vlak (a). Čakati na kaj, na koga je germanizem, ki ga celo v leposlovnih spisih čitamo. • A. M. Oglasi. Maža z Niggerol oljeni. O oglasih smo na tem mestu že govorili. Pa ni. nič pomagalo. Pribijmo torej še enkrat, da pišejo najslabšo slovenščino trgovci. To so pravi jezikovni konjederci. Evo primera: Še lepše postanejo Vaše lasje ako jih izmijete vsak teden enkrat s preizkušenim Shainpoon z črno glavo. Takšno mrcvarjenje je že naravnost blazno in dokazuje, da tiči ogromna večina trgovstva do vratu v nemški miselnosti, da ji je nemški duh zlezel v kri in mozeg. Toda nemški trgovci vse drugače pazijo na čistost svojega jezika. A naši ljudje se od tujca naučijo samo slabega, v dobrem pa ga le neradi posnemajo. Navedeni oglas bi se slovenski pravilno glasil takole: Še lepši postanejo Vaši lasje, ako jih izmijete vsak teden enkrat s preizkušenim Sham-poononi s črno glavo. V oglasu glede olja Ni gg e rol (ali: olja znamke Niggerol; nikdar pa ne Niggerol olje, ker tudi ne pravimo: Ljubljana mesto, ampak: mesto Ljubljana!) pa priporoča tvrdka mazanje z oljem Niggerol, ne pa mazila (snovi). Maža pomeni toliko kot mazilo, tukaj pa. kakor je razvidno iz vsebine, ne gre za mazilo (ki je v tem primeru olje Niggerol), marveč za dejanje, izraženo v samostalniški obliki. Kč. Sodi od strojnega olja. Predlog od kaže: a) k a k o 1 o č c n j e, oddal j en j e itd.; od doma iti, od vstrclie kaplja: b) primerjano osebo ali reč za primernikom: sonce je večje od zemlje; c) i z-v o r: otroci od prve žene, duh od sena; č) tvarino, iz katere je kaj: venec od trnja, od železa sc jeklo izdeluje; d) v z r o k: od veselja skakati, od strahu, od dolgega časa, od mraza; e) način: od srca kaj želeti, to je od sile; 1) celoto, h kateri kak del spada: pet od sto, ključ od vrat, osnik od kolesa. 1’oda zgornjega primera ne moremo stlačiti v noben razdelek. Predlog od je tukaj napačno rabljen. Sodi so namreč namenjeni za strojno olje in je torej prav govoriti le oso d ih za strojno <> ■ .f e. Kč. Prodaja domačega žganja podleži trošarini. č loveku se kar želodec obrača, če vidi, kako nekateri ljudje, zlasti novinarji, pači j o slovenščino in jo natezajo na nemško Prokrustovo postelj.Piscu gornjega stavka je pač brnelo po ušesih: Der Ver-lcauf des Branntweins unterliegt der Ver-zehrungssteuer, ni mu pa pri tem niti v sanjah padlo v glavo, da bi sploh pomislil, kako sc izraža slovensko ljudstvo. Kadar vzame Slovenec papir in pero, tedaj misli, da ne sme pisati tako, kot govore preprosti ljudje, ampak gleda, da zvrtinči in zmrcvari vsak stavek in vsako besedo tako, da je bolj nerazumljiva in neumna. Kaj naj se pravi pod ležati? Nič! Slovenec pravi le, da j c treba tudi pri prodaji domačega žganja plačati trošarino. To je pa sedaj za čitajočega človeka preveč razumljivo, za pišočega pa seveda premalo neumno. Zato tak pisun najprej pomisli, kako se njegovi reči (on bi vsekakor dejal: zadevi!) nemški reče, nato pa vse skupaj suženjski prevede (ali po njegovem: prestavi!) v slovenščino. Pač lepo ubožnostno izpričevalo za take ljudi! Vsak dan govorimo in pisarimo o notranji osamo- avojitvi, da l)i sc pa kdo res osamosvojil in očistil svojo notranjost, svoje mišljenje in njega vnanji izraz — jezik vse tuje navlake, to pa večini še na misel ne pride. Ljudje božji, mislite najprej po domače, po svoje, po slovensko, pa boste tudi lepše in zares slovenski pisali. Kč. Nedoločnik namesto velelnika. Nuš uradni jezik še vedno tiči v sponah naj-hujšega nemštva. To dokazuje tudi tale stavek: Ne nalagati obširnih vaj, zato pa izvršitev točno zahtevati! Tisti prosvetni uradnik, ki je leto zapisal, bi za svojo čisto nemško miselnost in dobesedni prevod zaslužil najmanj kak star avstrijski red za zasluge pri širjenju nemštva. Pozabil je namreč slovenski misliti in ne ve, da rabi slovenščina velelnik, kjer ima nemščina (in drugi jeziki) nedoločnik. Slovenski se namreč glasi stavek prav le: Ne nalaga j (še bolje: Ne dajaj) obširnih vaj, zato pa zahtevaj točno izvršitev! Napačno rabljen nedoločnik namesto velelnika najdeš često pri raznih železniških in drugih napisih, n. pr.: Ne kaditi! (Nieht rauchen!) Ne pljuvati po vozu! (Nieht in den VVagen spucken!) Ne se ven naslanjati! (Nieht hinausbeugen!) Ne pisati po zidu! itd. Lepo in slovenski se ti primeri glasijo: Ne kadi! Ne pljuvaj po vozu! Ne naslanjaj se na okno! ali Ne sklanjaj se skozi okno! Ne piši po zidu! Kč. Obstojati ali obstajati. K dovršnemu glagolu obstat i, obstoj i m se pravilno tvori nedovršni glagol le iz današnje nedoločniške osnove o bs tu - (< obstoja-) s pripono -ja- in obrazilom - ti.* Pravilno se torej glasi ta glagol obstajati, obstajam, kot se n. pr. prav rubijo na isti način tvorjeni glagoli: nastaj-ati, -a m; ostaj-ati, -a m; posta j-ati, -a m; sestaj-ati se, -am se; vstaj-ati, - am itd. Zmedo povzroča tukuj sedanjik obstojim (k nedoločniku obstati), ki je v prvotnem pomenu dovršen (n. pr. konj, vlak, avtomobil je obstal), v pomenu biti (= o b s t a t i, obsto-j i m iz česa ali v čem) pa nedovršen. Oblika o b -stojim ima ohranjen še prvotni -o-, dočim se je nedoločnik obstojati skrčil v obstati. V sedanjiku pa se skupinu - o j i - ni nikdar skrčilu. Kč. Usmrtiti, umoriti, ubiti. Pomen teh glagolov marsikomu ni jasen. To priča že tale primer: Pri X-u se je te dni zaletel avtobus v vlak in je bilo pri tej nesreči usmrčenih pet ljudi. * V resnici je bil zgodovinski razvoj te oblike nekoliko drugačen, a za praktično uporabo to nima pomena. Že preprost jezikovni čut pravi, da glagol usmrtiti tukuj ni na svojem mestu, ker vendar tistih pet ljudi ni nihče obsodil na smrt in jih seveda tudi ni nihče usmrtil, marveč so s e ti ljudje pri nesreči le u bi 1 i, ali s o bili ubiti, ali tudi: so se smrtno ponesrečili. Prav tako tudi ni prav, da so zločinca ob Va?1' zjutraj vpričo sodnega dvora in zastopnikov raznih listov umorili, kajti so moža čisto navadno u smrti I i, ker so ga bili prej obsodili na smrt. Na smrt pa so ga obsodili, ker j e bil na zverinski način umoril in oropal starega preužitkarja N. in njegovo ženo. Usmrtiti pomeni, spraviti koga po zakoniti obsodbi v smrt, bodisi da ga ustrelijo, obesijo ali mu glavo odsekajo. Umoriti pomeni, komu drugemu ali sebi po prejšnji nameri in odločitvi protizakonito vzeti življenje. (Orožje, oziroma orodje, tu ni odločilno.) U biti pomeni, hote ali po nesrečnem naključju koga s kakim orodjem ali težjim predmetom (s sekiro, kladivom, palico, kolom, stolom, steklenico itd.) spraviti ob življenje. Če pa zločinec spravi svojo žrtev s sveta z nožem, pravimo, da jo j e zaklal. Glagol ubiti pomeni nadalje tudi: razbiti, zlomiti kak neživ predmet (reč), n. pr. lonec, krožnik, šipo, kozarec, jajce ubiti. Ta glagol rabimo tudi v povratnem smislu. Ako padem na primer z drevesa, s e pri tem lahko ubijem; prav tako pri trčenju vlakov, sploh pri vsaki primerni nesreči. Kč. Verjeti, verjamem: verovati, verujem. Osnovni pomen teh dveh glagolov je: nekaj za resnico imeti, vendar pa se nanaša verovati, verujem zgolj na verske in cerkvene reči, verjeti, verjamem pa na posvetne. Zuto se veroizpoved pravilno začenja: «Vč rujem v Boga Očeta ... in Sina ...», nikakor pa ne: Verjame m. Nasprotno pa ne bo nihče, ki ima še količkaj zdrav jezikovni čut, rekel: tega ti ne verujem, marveč le: tega ti ne verjamem. Mešanje pomenov je nastalo na ta način, da je po tako zvani moderni vokalni redukciji onemel v nedoločniku verovati -o-, v sedanjiku verujem pa -u-. Pravilni naglas je namreč v vseh oblikah na korenskem e-ju in zato je seveda napačno naglaševati: verujem, verovati, veroval i. p., kot človek, zlasti pri šolskem čitanju, vsak dan sliši. — Po izpadu u-ja v sedanjiku verujem > verjem so ljudje mislili, da je ta vetje m sedanjik k nedoločniku verjeti, ker se glasi nedoločniška in sedanjiška osnova verje-. Vse to pa je le navidezno res, ker moramo nedoloč-niški -o- in sedanjiški -u- glagola verovati po zgodovinsko-etimološkem pravopisu pisati in v knjižni izreki kot kratki -o-, oziroma -u- tudi izgovarjati. Kč. D R O B I Ž Slovenska bibliografija za leto 1929., ki jo je sestavil in priobčil v lanskem letniku »Slovenskega tiska» J.šle-binger, je izšla vponatiskn. Sestavljavec ji je dodal imenik avtorjev, prevajalcev in urednikov ter vsebinski pregled. Dobiva se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani in drugih knjigarnah ter stane broširana Din 25*—. Jezikovno rešeto. I. Uredil dr. Rudolf Kolarič. Tudi »Jezikovno rešeto* iz lanskega letnika smo izdali v po-natisku. Urednik je gradivo, ki je izšlo v žepni obliki, primerno zbral in uredil ter dodal besedno kazalo in vsebino. Dobiva se pri založništvu »Slovenskega tisku* in v vseh knjigarnah po Din I4‘—. Ponatiske gradiva iz »Jezikovnega rešeta* bomo nadaljevali. Izbira nemških knjižnih del. Dne 22. marca letos je razsodišče nemške ustanove za knjižno umetnost zopet izbrulo izmed knjižnih del, ki so bila tiskana v minulem letu v Nemčiji, 50 najlepše opremljenih kn jig. V razsojo je bilo letos predloženih nad 50.000 knjig. Med izbranimi deli sta tudi dve knjigi založbe Izobraževalne zveze nemških tiskarjev v Berlinu, in sicer: Komaromijevu «Hc, Kosaken!* z opremo Skibbejevo in Bigingova »Ticre, Sonncn und Atome* z risbami Pschiererja. — Pri nas Slovencih se je v zadnjih letih ustanovilo nekaj založb, ki izdajajo v določenih rokih svoje knjige. Glede opreme, zunanje kakor notranje, se, po dosedanjih izdajah sodeč, približuje le ena teh zuložb vzornosti nemških izdaj, nekaj pa samo z zunanjo, dočim notranja, strogo tiskarsko tehnična oprema ne ustreza toliko, da bi mogla, ako bi tudi Slovenci imeli enako razsodišče, priti pri tekmovanju v poštev. Ne glede na pogreške v stuvku samem namreč ne ustreza ali tehnična stran stuvku ali oblika ali papir, največkrat pa tisk. Kritje ali tako imenovani register, ki je za lepo knjigo posebno važen, se pogreša povsod. Ostale založbe pu itak nimajo posebnega namena, izdajati lepih knjig. Prilogi. Zadnji številki je bila priložena reprodukcija v štirih barvah, ki nam jo je dala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Današnji številki je priložena reprodukcija s tremi barvami s tiskom iz izdolbenim'v bakru Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. IZRAZOSLOVJ K barva, leskeča — Glanzfarbe bobnič, razvijalo! — Entvvicklungstrommel črta, okvirna — fettfeine Linie (Einfasslinie) držaj, obročasti — Greifring, Greifschale, Greif-knopf film, navit, v zvitkih — Roli film gumb, gonilni — Triebknopf iskalo — Sucher (beim Pholoupparat) briljantno — Brillant- (Spiegel-) Sucher Nevvtonovo (avtomatično) — Nevvton- (Durch-sichts-) Sucher okvirno — Rahinen- (Ikonometer-) Sucher izteg — Auszug jačilec — Verstiirker jakost, svetlobna — Lichtstiirke kaduiija — Entwicklungstrog, Fixiertrog kopel, fiksirna— Fixierbad kot, slikovni — Bildwinkel leča, pristavila — Vorsatzlinse lestvica, razdaljna — Einstellskala maroga — (fig.) Blockade med lica — Mattseheibe meh — Balgen narezati — ritzen, narezavanje — (las Ritzen (in der Buchbinderei) objektiv — Objektiv okrov — Gelniuse okvir, iztežni — Schlitten (beim Photoapparut) za kopiranje — kopierrahmen opora, sklepna — Spreitze, Gelenkspreitze ostrina, globinska — Tiefenscharfe pero, kotančasto, za oporo — Gelenkspreitze-Spiralfeder pološčiti — emaillicren, glasieren povečevalnik — Vergriisserungsapparat povečevalo, iskalno — Sucherlupe povlaček — Finger zu dem Oberi ragu ngssehlitten, Schleifenfinger preklopi jiv — umstellbar priočnik — Diopter priredba, vzbokla, s kredo — Kreide-Relief-Zurichtung prožilo — Ausldser (beim Photoapparat) razdelnik za torilca — (Atz)schalen-Verteiler raztenitev (barve) — Verreibung (der Farbe) razvidnica, svetlobna — Belichtungstabelle risalnik — Reissbrett samoprožilo — Selbstausloser suinoruzlagalnik — Selbstableger senčnik — Gegenlichtblende (beim Photoapparat) sklep, krogelni — Kugelgelenk skobica — Hiinge-, Haltespange slabi lec — Abschvvacher snetek — Aufnahme (Produkt) snetje — Aufnahme (Beschiiftignng) pokončno — Hochformataufnahme prečno — Queraufnahme trenutno — Momentaufnahme steklo, poklopno — Deckelglas stroj, samotežni (tiskalni) — Tretpresse ulivulni — Giessmaschine sušilo — Trockenstander svetlomer — Belichtungsmesser, Belichtungs-schieber tečaj tirišča — Fiihrung des Laufbodens temnica — Dunkelkammer tenjilo — Tonbad tipkalnica — Taster, iastbrett vmesna — Zvvischentastbrett tirišče — Laufbodcn lok — Futteral trganje — Reissen (beim Druck) ustavljalo — Einstellung vilica, objektivna — Standarte vil išče — Standartenfuss vodoravnica — Libelle (\Vasserwage) žlebiti — rillen, žleben -— gerillt, žlebenje — das Rillen H O H LU X 30 je v vsakem pogledu zanesljiv reprodukcijski aparat (patent) velike zmogljivosti. Risalnik v novi patentirani izvedbi. Najboljše precizijsko delo. Jako zmerne cene. H O H & HAHNE, LEIPZIG-W 35 tvornica fotografičnih aparatov in strojev ter strokovna poslovalnica za celokupno reprodukcijsko tehniko. Zastopstvo: CHROMOS, d. d., Beograd — Zagreb Dresden - Leipziger Schnellpressen- fajorik, A.-G. / Goswig Vodeča in največja tvornica strojev za offsetni in običajni tisk na evropski celini. Graditeljica slovečih strojev Planeta, Planeta Rapid, Planeta fixia in drugih v vseh velikostih. Glavno zastopstvo: Chromos, d. d., Ljubljana, Zagreb, Beograd SCHELTER & GIESECKE A.-G. Tvornica za tiskarske stroje ■ - LEIPZIG C 1 Graditeljica znanih strojev VVINDSBRAUT, ki tiskajo s hitrostjo do 3600 izvodov na uro. Mali tiskalni stroji PHONIX za običajen tisk, vzbo-čen tisk, izsekavanje, žlebenje, narezavanje. Čike, črte iz medi, potrebščine za izsekavanje. Črke vsebujejo kar največji odstotek bakra, so zato jako odporne. Glavno zastor stvo: Chromos, d. d., Ljubljana, Zagreb, Beograd KAST & EHINGER VVIEN XI., FICKEYSSTRASSE 13 i NAJBOLJŠE 5 BARVE * ZA TISKARJA ZALOGA V ZAGREBU, BERISLAVIČEVA ULICA 7 . ~ BRZI STROJ BERTHOLDA BERTHOLD & STE M PEL CESMBH L I V A R N 1 C A ČRK IN TVORNICA ZA IZDELOVANJE ČRT IZ MEDI WIEN V- GRUNGASSE 16 a Velika izbira črk, okraskov in medenih črt, popolna oprema tiskarn. Velika izbira črk v cirilici. Grke za ročni stavek, ki so enake črkam stavnega stroja Linotype. TV O R IM I C E ■ W I E IM BERLIIM FRANKFURT A.M LEIPZIG STUTTGART OFFENBACH RIGA BASEL BUDAPEST Metropolis ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE D. D. V LJUBLJANI NAJVEČJA PAPIR PROIZVAJAJOČA INDUSTRIJA V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA V SLOVENIJI KASTELIC & DRUG, LJUBLJANA TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Aleksandrova cesta 9 BRZOJAVI: KASTELIC DRUG LJUBLJANA TELEFON 21-50 TOVARNA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA ZAGREB, Maksimirska cesta 10 TlM« «-»7 KUVERTE Talalon «-17 MTtdii«, trgovaka, aluibana, danarna ia platnanaga paplr)a poaabna »all-keatl Udalulamo * reku oamlb dal PISALNI PAPIR » mapah la Ikallah ed aa|oana|iaga Izvoznega do na|flaajlaga modernega blaga, paaalalee, porodna oznanila, Irgovako kn|lge, reglatre, balalnloa, vaordae kn|lge, avaaka, oamrtnlee, note Itd. KARL FUNDER TVORNICA PAPIRJA IN LESE-NINE, LESNA INDUSTRIJA CRESLARNICA MOLBLING roJtaTREIBACH-ALTHOFEN, KOROŠKO, AVSTRIJA SIEGWERK INDUSTRIE-GESELLSCHAFT M. B. H. SIEGBURG, RHEINLAND dobavlja barve za tisk iz izdolbenine za vse vrste tega tiska v svetovno znanih, povsod priznanih kakovostih JOSEF LOWIT, WIEN IX. KOLINGASSE 4 * UMETNO USNJE KNJIGOVEŠKO PLATNO PLATNO ZA VEZAVO POSLOVNIH KNJIG Ugodni priložnostni nakupi O priliki dobave LINOTYPOV in da poenostavimo obrate, ki delajo s stavnimi stroji, smo vzeli v vzajemni račun niže navedene strojne naprave, ki jih nudimo našim odjemalcem po zelo ugodnih pogojih. 1 stroj M O N OT Y P E s 3 tipkalnicami tipa D, z 2 ulivalnima strojema, več oblikov- nicami, vmesnimi tipkalnicami, setnimi bobniči, matičnimi okviri in matičnimi stavki, s kompresorjem in 3 električnimi motorji, 220/380 voltov, za vrtilni tok, 50 period. 2 Stroja TYPOGRAF-B, eden od teh s samorazlagalnikom in električno kurjavo znamke Funditor, ,100 voltov, s pripadajočimi potrebščinami in električnimi motorji, 220/380 voltov, za vrtilni tok, 50 period. 1 stroj MONOTYPEs3 tipkalnicami, z 2 ulivalnima strojema, z več oblikovni- cami, ulivalnimi pripravami, setnimi bobniči, nekaj stavkov matic in drugimi potrebščinami; kompresor in električni motor, 220 voltov, istosmerni tok. GUTENBERG-HAUS GEBR. GEEL, WIEN VII. LERCHENFEIDERSTRASSE 37 |B 30-0-64, B 30-0-66) TELEGRAMI: LINOGEEl «CHROMOS» D. D. Tvornica grafičnih barv, firnežev, mase za valjarje, regalov in ostalih potrebščin TVORNICA SAMOBOR ZAOREB Frankopanska ulica 12 Telefon 5956 BEOGRAD Topličin venac 4—6 Telefon 4108 LASTNA TVORNICAI SKLADIŠČA: Maks Dachs Ljubljana Prule 23 Petrovič & Comp. Sarajevo Koroščeva ulica 16 Jakša Szekler Osijek I. Anina ulica 8 za izdelovanje regalov in omar za črke kakor tudi vseh vret lesenega pohištva za tiskarne GLAVNA ZASTOPNIŠTVA največjih In najbolj slovečih svetovnih tvornic za celokupno grafično, knjigoveško in kartonaško industrijo BOGATA ZALOGAl vseh potrebnih pomožnih sredstev za tiskarne, litografije, offset, knjigoveznice in kartonaže ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PRORAČUNE