Dopisi. Iz Celja. (Volitve za okrajai za stop) so završeao! Vsak rodoljub raora biti zadovoljea z izidom! V prvej ia drugej volilaej skupiai, je vsled volilaega reda aarodaa atraaka propadla, pa v skupinah ,,aiest in trgov" ter kmetskih občin je narodaa zrnaga sijajaa. V skupini mest ia trgov je aarareč aarodna straaka si pridobila 6, v skupini kaietskih občia pa seveda vseh 10 zastopaikov. Od narodae strauke so v okrajni zaatop voljeai: Žuža Karol, Vašič Koarad, Berks Hugo, Zaaier Norbert, Dr. Ipavic, Vošajak Mihael, Kartia Fraac, Kavčič Matija, Dr. Sernec, Hauseabichler Jaaez, Lipuš Joža Bračič Miba, Vizjak Miha, Stožir Fraac, Sirca Eraest, mlajši, Jamaik Jaaez. Obširaejše poročilo pribodajič. Volilcera pa izreka se javaa zabvala: sijajaa zmaga, ktero ste Vi dae 16. aprila t. 1. pri volitvi v okrajai zastop dosegli, aas jako ve- seli ia smatramo mi kot aarodao dolžaost Vam dragi rojaki v tej zadevi aašo prisrčao bvalo izreči. Vi ste s tem aemčarjem ia ajihovim privržeacera dokazali, da vkljub ,,Prijatelja" celjski okraj, to je kraj, kjer 8i je ,,Kmet8ki prijatelj" svojo gnezdo pripravil, aič ae mara za ,,prijateljske" nasvete. Živio tedaj ia trikrat živio vrlim aašim aarodaim sloveaakim volilcera! Složaost mora biti ia potem je pri vsaki aaši volitvi zaiaga naša! Več aarodajakov celjakega okraja. bi Sevnice ob Savi. (Dvojae ribe.) Bilo je vže v aavadi. da srao placevali od ribjega lova 50 kr. Sedaj pa to leto aastavila se je plača aa 1 fl. Ko bi bil pač grajšiaski gospod še aaai sloveaskim kmetom, tako dob.er, kaker aemškatarjem, kojim je toto aemčursko šolo vstanovil! Nam pa ko bi vsaj to revao ribstvo ali ribji lov zastoaj ali pa pri stari ceni pastiti hotel. Svojega lovca je dal sloveaski učiti, da bi zaal vprašati ribiča: kako ae piaeš ? Kakor ribiči ribe, tako lovijo aemškutarji sloveaake otroke v aemško mrežo, šulvereinsko. Ali zastoja je! Ne bodo jih poaemčili. Če vprašam kterega: ao kako vžo zaaš kaj neaiško? nc ve rai aičesar odgovoriti. Ako vprašam kterega kaj iz sloveaske šole, ta mi koj veselo odgovarja. ^ Posavčaa. Iz Šmarije pri Jelšali. (Čitalaica — zapeljaa Sloveaec.) Ker je pri aas v aarodaem obziru vže maogo let bival mir, se aarodnjaki niso aadejali, da bo prcj ali slej treba aprijeti sc s aovražaikom. A ta daa je vže aapočil ia odkar so aaši aemčurji zaeeli speajati svoje lovke aa vse straai, biva tu živahao gibaajc. Ko je acmčnrski dopisua v celjskej ,,Nachtwacliterci" s svojo grčasto batiao vdaril med nas, aiislil je, da se aaša aarodaa straaka razkropi aa vse vetre, kakor ovce, če pride volk med aje. A zgodilo se je aasprotao. Narodaa straaka se je postavila brzo na aoge ia število za sveto domoviasko rco aavduaeaih raste od dae do dae. A ostaaimo arabri ia hodimo krepko po poti, ktero smo aastopili ia bodimo si svesti, da bodo aaši sovražniki domači in tuji v kratkora popolaoma preaiagaai! Najvažnejši učiaek aarodae stranke, kojega moram tn aaznaniti. je zjediajenje za ustaaovitev aarodae čitalaice. Ta aam bo ogajišče, kjer se bode grela aarodaa z^vest ia kjer se bodo kovale pašicc za aaše sovražaike. Sprožena misel aaj se le kmala aresaiči. Kdor pozaa Šmarije, temu je gotovo zaana Jagodičeva gostilaica, v katero so aarodajaki aekedaj radi zahajali, ker sc jim je v vsakem obziru dobro postreglo ia ker so ai bili svesti, da jih sprejme prijazai sloveaski gostilničar, ki še tema po vrh iaia dobro grlo ia rad poje sloveaske pesiai. A kako se časi spreraeae! Jagodiču se v novejšem času zdi ajegovo ime prekratko, ker je spremeail koačaik č svojega imeaa v tsch, aloveaaki časopisi so iz ajegove goatilaice izgiaili ia zdaj dobiš tam ,,Dentscbe Wacbt" ia ,,Kmetskega prijatla" ia gostilaičarjevo petje miloglasaih sloveaskia pesmi se je spremeailo v zabavljaaje, ,,biadišarjev". Kateri vzrok li mora Jagodič imeti, da je poatal tako prevzetea ? Nam se ajegovo postopaaje, katerega aočem tu aataačaeje opisovati, zdi zelo aeprimerao. Po aašem maeaji mora biti gostilaičar ali trgovec prijazea z ljadmi, katerim hoče svoje blago spečati, ker sicer ae ga bodo izogibali. Ia če se Jagodičeve gostilae vže sedaj aekateri aarodajaki izogibljejo, aaj to pripiše^ svojej krivdi. Nemčurskih grošev se človek v Smariji težko redi, ker oče ,,Kmetskega prijatla" ali drugi aemški advokati redko kedaj k aam pridejo, aaša aemčurska trojica pa tadi malo akupi. Jagodič, dajte tedaj rair, ker vemo, da imate sloveaske groše radi! Iz Pišec. (Občiaske volitve) ao pred darmi; važaosti takšae volitve ai še posebič treba dokazovati. Vsak pametei^poseatBik ve, da ai vae jedao, kdo jim župaai. Najbolje zadeaejo pa kiaetje sloveaski, če ao složai. Bodimo toraj kmetje složai ia volimo same aarodae domačiae ia prijatelje za odboraike, ae pa take, ki med aaaii sovraštvo sejejo ali širijo. Gospoda baroaa Moškoaa amo že poskusili aa tri leta. Njegovi prijatelji, ki ao kmetom drva obetali, poaiagali so, da je postal občinski predstojnik; znano pa je tadi, da ai aič občiai prigospodaril. Njegovi zaljabljeaci so si obetali, koliko si bomo na boljem, če baroaa volimo. Rekli so: občiai bo brezplačao aradoval, ceste bodemo imeli gladke, drv bodemo dobivali, kolikor bodemo potrebovali brezplačao itd. Se je li to izpolailo? Uradoval je aicer brezplačao, pa pomislimo, da je ajegov predaik, če je ravao aa leto plačo imel 200 gld., zapastil baroaa 5ez 180 gld. v blagajaici. Sedaj pa je samo 1 gld. 50 kr. ostalo. Ceate imamo tadi alabe. Samo tisti kos ceate od Veršeca do grada je občiao stal okoli 60 gld vaako leto, dokler je bil baroa predatojaik; aekaj malega so se tudi Paulovske ia Podgorske ceste z ondotaimi delavci brezplačao popravljale, za Pišečke ia Dedjavaške ceste se je pa preaaeto malo brigalo: še ea slučaj. Ko je aaš občinaki odbor enoglasao (razea g. baroaa) gospoda Bleiweissa za častaega sreajčaaa izvolil ia diplomo podpisal, protivil se je samo g. baroa podpisati. Pozaeje je pa aek aemec z z imenoai Ceriai (aiorda še celo luteraa) potreboval domoviasko pravico, g. baroa je bil koj pripravljea ma je izročiti, pa aastal jo had prepir mej odboraiki. G. baroa si je toliko prizadeval, da je aemcu željo izpolail. Brali smo tudi v Gospodarji v 1. številki letošajega leta, koliko g. baroa trpi v borbi zoper aarodae želje Sloveacev. Lisjaka ,,Kmetakega prijatla" tudi med svoje troai. Zdaj pa bodimo složai, pa poskusimo v občiaski odbor same kmete ia domačiae voliti g. baronove zaljubljeace pa lahko izpuatimo. G. baron naa kmete tako drugače rad ae vidi, kakor le pred volitvami; v Globočki občiae so ga tudi uže siti. Ni treba tedaj, da bi še se mi za njega pipali. V oli v ec. jtz Podove na Dravskem polji. (V o 1 i t e v no ve g a župana.) Ni še davno, da aaai je ,,Gospodar" priaesel poročilo, kako se je aas župau Gašpar Meglič pri volitvi v okrajai zaatop obaašal, da je namreč rekel, da rnora tako voliti, kakor iau je pisač ,,Šprž" ukazal: goapode, ki dobro aemaki zaajo. Zupaa iz Gorice, Aatoa Sagadia, izjavil se je na ravno taki aačia. Tako ravaaaje aašega župaaa aam nikakor ne more dopaati. Zaupaaje občiae, v katere imeau je pri imenovaaej volitvi glasoval, je oa s tem obaašaajem v sramoto postavil in občiaa ae bo varovala mu zaupanje pri aovej volitvi predstojaika akazati ia ga zopet za župaaa voliti. Mi bočemo župaua Sloveaca, bodi ai doma, ali kedar je treba v irneau občiae poalovati, moža, proatega vaega tujega upliva, alovensko mialečega župana, a ne takega, ki za aaaprotao straako glaauje. Kaj Sagadiaa zadeva — Bog mu greh odpuati — od ajega tako nikoli niamo veliko pametaega pričakovali. Naš župaa gre -b koacu svojega uradovaaja, Položil je občiaaki račua, ae moremo zadovoljai biti z gospodarstvom občinake imoviae, kakor ga je vodil Meglič. Zatega voljo tožijo, a pravdi še ai koaec. V račuau se aahajajo a. pr. aledeče točke: 15. jaauarja — Je šlo za viao iao za klobaae, da amo rajteago imeli 5 gold.; (\. septembra — Seai dal za vino, ker je žaadar nekaj pisal. 40 kr.; 16. oktobra — Sem dal za 2 litra viaa, ko sem poleg žaadarma hodil: 48 kr.; 24. jaauarja — je šlo za viao, da smo hodili aa Braašvek, da so žandarji dimnike popisovali. 86 kr.; 12. decembra — Sem dal za šaops za Podovo in Brezulo, da so ceste aadelovali: 17 gld. 64 kr. Kratko vsega izdajka za viao ia šaops ia klobase zaaša 40 gld. 12 kr. Ceate pri aaa ao tako alabe, da obutelj v blatu zgubiš, ce greš peš v alabem vremeau po cestah aaae občiae. Zupaa je sicer več ukazov od okr. zaatopa dobil, naj pote popravi. Popravljale so se, kakor aara gorej zapisana številka kaže. Bog ae daj, da bi ae rnu kdo zameril. Tistemu gre aa kapo, kjer more. ,,Pohorc je meae zavoljo jaušja ia računa tožo, jaz pa bom ajega že v štrafo spravo!" Je to prav? Kam ste pa mislili, ko ste ga pred 3 leti volili? Uraduje aernški, a vendar druga ne zaa, ko svoje ime po sloveaaki zapisati. Naj si v tera šolakega predatojaika za vzgled vzeme. Volitev aovega občiaskega odbora je že koačaaa; župan ai je na to naproail aekaj mož, naj ,,elkurc" naredijo, kar se je tudi zgodilo upirajoče ae aa to, da je baje neki 2krat volil, kar pa ai res. Vzrok je le ta*. Vsak bi rad bil župaa, a ne pomisli, da to ai mogoče ia maogim maajka zmožaoati. Ia zdaj že čakamo 2 raeaeca na novo volitev in ne vemo, kako in. kaj. Samo to še aaj povem: Pri aovej volitvi župaaa glediaio na to, da bo mož aa svojem mestu: kršanskega duba, pravičen vsakeam, Sloveaec v uradu ia ua celem obaašaaji pa tudi v piaaieaeai nekoliko zaaa* Saj pa takib imamo aa izbir! Bodimo aložai ia izvolimo eaoglasao za župaaa pošteajaka Fraaca Fiagušta, ki je že več let občiai bil moder ia pravičea vodja ia edia, ki zna zopet dragi mir ia zastopnost med občaae spraviti. K temu aam Bog pomagaj * i