Šolska in prosvetna politika v Jugoslaviji 4z poročila ministra prosvete %. Dobrivoja Stošoviča V proračunski debati v paTlamentu je podal prosvetni minister g. Dobrivoj Stošovič naslednje poročilo: V trenutku zedinjenja je bilo na današnjem področju naše kraljevine 5610 narodnih šol s 650.000 učencev in 11.000 učiteljev. V začetku tekočega leta 1935-36 smo imeli 8490 narodnih šol z 2,374.000 učencev in 26.700 učiteljev, to se pravi, da je vsako šolsko leto povprečno prineslo po 170 novih šol, 43.000 učenoev in 924 novih učiteljev. IZDATKI ZA ŠOLSTVO Po državnem, banovinskem in občinskem proračunu za leto 1935-36 je v načrtu za osnovni pouk skupen znesek 621,346.000 Din (503,500.000 + 13,216.000 + 104,630.000 Din), kar pomeni za vsakega učenca 450 Din in za vsako šolo povprečno 75.000 Din na lefo. Če vzamemo to številko za podlago, pridemo do isklepa, da se je y času od zedinjenja do danes izdalo za narodne šofe 7.814,000.000 Diti. Število gimnazij v letu 1918-19 je znašalo 120 z 42.700 učencev in 2.050 profesorjev. V letošnjem letu pa jih je 181 s 102.400 dijaki in 4800 profesorji. Število srednjih šol je naraslo za 61, število dijakov za 59.700, število profesorjev za 2750. Pred zedinjenjem smo imeli na ozemlju naše države dve vseučilišči, eno v Beogradv, drugo v Zagrebu. Na vsakem je bilo troje fakultet. Sedaj imamo tri vseučilišča z 20 fakultetami z 885 profesorji in 14.611 dijaki. V proračunu za 1. 1935-36 je za vseučilišča predviden izdatek v znesku 67,261.000. Za vsakega dijaka izda država 4600 Din letno. Od zedinjenja pa do današnjega dne smo za vseučiHšča izdali 842.5 milijona Din. Iz teh podatkov izhaja, da so se visoke in srednje šole razvijale z enakim, če ne hitrejšim tempom kakor osnovne šole. Njihove za- hteve postajajo čedalje večje. Danes imamo veliko število narodnih šol y tesnih in nehigienskih -prostorih, v najetih poslopjih brez •fiajvažnejših sredstev. Redke so gimnazije z nOTmalnim poukom. V večini primerov šta v isti rčilnici dnevno po dva oddelka. Zaradi prevelikega števila učencev je pouk skrajšan. Podobno je stanje na mnogih fakultetah, kjer se dijaki bore za mesta. NENORMALNI POTEK SREDNJEŠOLSKE IN VISOKOSOLSKE IZOBRAZBE Ihstituti so brez potfebnih sredsfev in bfez zadostflih dofacij. Po drugi stTEthi pa postaja pTiliv tfčencev v srednje šole in na vseučilišča čedalje večji. Za'to pa raste tudi število absolvfranth srednješolcev in visokošolcev, ki ne morejo priti do kruha, kar povzroča hude posledice za njihovo duhovno, socialno in politično orientacijo. Mislim, da sem s temi kratkimi podatki očrtal dovolj jasno nenormalni potek sedanje srednješolske in visokošolske izobrazbe. To vprašanje spada med najbolj važna vprašanja naše prosvetne politike, ki ga bo treba čimprej rešiti. Rešiti pa ga je mogoče po mojem fnnenju na eden iz naslednjih dveh načinov: Ali, da omejimo nesorazmerno velik priliv učencev v srednje šole in na vseučilišča, da cstavimo rapidno večanje obstoječih šolskih tipov in skušamo notranje delo v šolah izpopolniti, ali pa moramo izvesti korenito reformo celokupnega našega šolstva s preorientacijo ne samo šolskih tipov, temveč tudi njihove porazdelitve v posameznih krajih. Pri reševanju tega vprašanja namerava kraljevska vlada izbrati to drugo pot, pot ustvarjanja novih šolskih tipov ki bo pripravila našo mladino za take državljanske službe, ki jih sedaj izpopolnjujemo s tujci ali pa z amaterji. Kraljevska vlada želi dati naši državi takšno prosvetno in kulturno stopnjo, ki bo pospeševala njeno duhovno in gmotno blagostanje. Zato bo skušala dati celokupni naši mladini ne glede na stanovske in družabne razrede takšno šolsko izobrazbo, tako da bo lahko s svojim delom po svoji prirodni sposobnosti in naklonjenosti pospeševala nacionalno življenje vsestransko. V tem oziru želi kraljevska vlada izvesti vse svoje delo na čisto demokratskih načelih. OSNOVNO ŠOLSTVO Glede našega osnovnega šolstva moram žal, pribiti, da mreža nairodnih šol v naši državi še ni zadosti zgrajena. Ena narodna šola pride povprečno na 29.37 km2. Ugodnejše je razmerje v dravski ban. (18.82), savski (21.43), moravski (25.78) in dunavski (28.35), slabše pa v vardarski banovini (33.08), primorski (32.76), zetski (40.49), drinski (41.02) in vrbaski (43.73). Še slabše je razmerje, če upoštevamo razmerje posameznih pokrajin. V mnogih srezih ni več ko 4 šole (kladanski v drinski in kakanički v vardarski banovini). Iz teh podatkov vidimo, da je mreža osnovnih šol v dobrem delu države še vedno zelo redka. Ker pa morajo po zakonu o narodnih šolah graditi in vzdrževati nova šolska poslopja in sole občine je malo verjetno, da bomo v kratkem zgradili vsaj približno normalno mrežo. Občine zaradi gospodarske stiske nikakor ne morejo graditi novih šol in ne morejo dati obstoječim šolam niti potrebnih sredstev za normalno delovanje. Redki so primeri, da občina izpolni svoj pravi šolski proračun. Pogosti pa so primeri, ko šola ne dobi niti 10%. v šolskem proračunu predvidenih kreditov, zato so mnoge šole brez učil, knjig in celo brez služabniške postrežbe. Iz teh vzrokov je ogroženo pravilno funkcioniranje osnovnih šol in njihov obstoj. Edina pot, da se to odpravi, bi bila prenos dolžnosti in vzdrževanja osnovnih šol na ban. uprave, tako da se iz občinskih piroračvnov izbrišejo šolski proračuni, banske uprave bi pa v svojih proračunih" določile potrebne kredite za vzdrževanje osnovnih šol, s tem, da bi povečale odstotek banovinske doklade. Tako bi se doseglo, da dobi vsaka šola potrebne kredite za vzdrževanje, in če bi se dohodki posameznih banovin ne mogli doseči v predvidenih zneskih bi se primanjkljaj vendarle lahko razdel8'Tia vse šole enako, in se ne bi zgodilo, da šole v siromašnih občinah ostanejo brez vseh sredstev. Ta ukrep nikakor ne bi pomenil nove obremenitve prebivalstva, ker bi se s povečanjem banovinske doklade sorazmer-no znažala občinska ^doklada, še več, racionalna razdelitev kreditov iz banovinskih proračunov bi imela za posledico, da bi prispevek prebivalstva za narodne šole mogel biti znatno manjši kakor danes. VPRAŠANJE ENOTNIH UČBENIKOV Vprašanje enotnih šolskih učbenikov v osnovnih šolah vse kraljevine se je že načelo in razpisani natečaj je sodeč po številu došlih rokopisov obrodil dobre rezultate. Razume se, da tudi ta akcija, ki je potekla iz najboljšega stremljenja, da se po eni strani šolarjem da čim boljše in cenejše knjige, po drugi strani pa poenoti pouk v vsej državi, ni ostala brez ugovorov in protestov. Prepričan sem, dasem s svojo izjavo pred kratkim v dnevnih listih ovrgel vse neupravičene pomisleke. OSEMLETNA ŠOLSKA OBVEZNOST V notranji organizaciji osnovne šole je še zmerom odprto vpTašanje obveznega osemletnega šolanja, oziroma vprašanje višje narodne šole. Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 je v tem pogledu prinesel pozitivne določbe in zahteva za vse moške in ženske šolarje obvezno šolanje do 14. leta vendar se je tej zakonski zahtevi ustreglo samo v tistih krajih, kjer je že pred tem zakonom obstojala višja narodna šola. V začetku tega šolskega leta je bilo v vsej državi 112.000 šolarjev v višjih narodnih žolah, od tega števila pride 56.250 samo na dravsko banovino, 62.100 na dunavsko, primorsko in savsko banovino, to je na tiste kraje, kjer je bilo osnovno šolanje že pred letom 1929. podaljšano na osem ali šest let, med tem ko izkazujejo ostale banovine minimalno število 3780 šolarjev, v vrbaski in vardarski banovini pa sploh ni višjih narodnih šol. Vse stremIjenje, da se osnovno šolanje podaljša vsaj na šest let, je ostalo brez uspeha. Krajevni šolski odbori ne predlagajo otvoritve višjih raziredov narodnih šol, nego zahtevajo celo, da se že odprti oddelki zapro. Ni treba dosti dokazovati, da štiriletno osnovno šolanje danes ne ustreza več ker otrok po končanem četrtem razredu osnovne šole ne dobi takoj zaslužka. V mestih so otroci siromašnih roditeljev, ki nimajo možnosti za nadaljevanjč šolanja v gimnaziji ali meščanski šoli, pa tudi tisti otroci, ki jih pri sprejemnem izpitu v srednjo šolo odklonijo, prepuščeni ulici do 14. leta, ko lahko stopijo kot vajenci v obrt. Da se to zlo vsaj nekoliko papravi, se je moralo takšnim otrokom dovoliti, da se ponovno vpišejo v 4. razred osnovne šole. Zato ni moči iti preko tega vprašanja, pa čeprav bi se za otvoritev višjih razredov osnovnih šol, vsiljevali novi izdatki i državi i občinam, bo treba njihovo otvoritev vendarle forsirati, vsaj v mestih, in sicer od začetka prihodnjega šolskega leta, ko bodo zbrani potrebni podatki za posamezne kraje in izdan učni načrt in program za to vrsto šol. SOLSKO NADZORSTVO V notranjo organizacijo osnovnega povka spada tudi pereče a doslej še neurejeno vprašanje šolskega nadzorstva. Ta služba zahteva po svojem značaju izbran kader posebno strokovno izobraženih prosvetnih delavcev. Zato je prosvetno ministrstvo, ko se je lotilo poStopne ureditve tega vprašanja, izdalo pravilnik o nadzorniškem izpitu, obenem pa namerava v višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu izvršiti takšno reorganizacijo, da se bodo za izobrazbo bodočih šolskih nadzornikov odprli posebni oddelki. REVIZIJA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA Pripomniti imam še, da se mi v interesu osnovne šole in njenih učiteljev zdi zelo potrebna izprememba določb o disciplinskem razsojanju nčiteljev narodnih šol. To je edina kategorija državnih uradnikov, ki se za disciplinske prestopke sodi brez formalnega sodišča zgolj z odlokom sres. načelnika. Tako imenovani disciplinski odbor ima samo značaj posvetovalne korporacije, njegova sodba pa ni obvezna za pravosodno ministrstvo. Hotel bi, da se disciplinsko razsojanje učiteljev vrši z neznatnimi izpremembami po istih načelih kakor nasproti uradništvu splošne držaVne uprave v dveh instancah: pred banovinskim disciplinskim sodisčem in pred vrhovnim disciplinskim sodiščem pri prosvetnem ministrstvu. V tem pogledu je predložen izpreminjevalni predlog za letošnji finančni zakon. Stanje učiteljstva. NAMESTITVE Konec šolskega leta 1934-35 ni bila brez učitelja nobena osnovna šola, noben oddelek. Novo šolsko leto 1935-36 je prineslo 91 novih šol, ker so se pa razen tega odprli novi oddelki v že obstoječih šolah, je nastala potreba po novih učiteljih za 600 oddelkov. Razen tega je ostalo mnogo oddelkov brez učiteljev, ker so morali oditi po zakonskih določbah iz službe tisti učitelji, ki v predpisanem roku niso napravili praktičnega izpita. Več oddelkov se je izpraznilo z odhodom učiteljev v kadrovski rok z ostavko, upokojitvijo in smrtjo včiteljev. Tako izpraznjenih oddelkov je 516, kar zahteva skupaj z gori navedenimi 600 od- delki 1116 novih imenovanj. Da se izpopolnijo tako nastale vrzeli, je bilo treba imenovati nove moči. Predvsem so se vrnili v službo tisti učitelji, ki so poprej morali iti zaradi tega, ker niso napravili praktičnega izpita, in so ga šele naknadno položili. Obenem so bili poGtavljeni tisti kandidati, ki so službo prekinili zaradi odslužitve vojaškega roka, ali so pa takoj po končanem učiteljišču odšli na vojaško dolžnost. Skupaj smo imenovali 766 oseb, to je toliko, kolikor je bilo praznih proračunskih meist, neizpolnjenih pa je ostalo 350 praz- nih oddelkov, za katere po sedanjem proračunu ni kredita. Tako so prišli v službo vsi moški kandidati, izvzemši 126, ki so absolvirali učiteljišče junija 1935. Ni bilo pa moči ustreči prošnjam absolviranih učiteljskih pripravnic iz prejšnjih let. Njih število znaša 1450. V proračunskem predlogu za 1936-37 se zahteva kredit za 500 novih imenovanj da bo ta kredit nezadosten, se pa vidi že po tem, da bo treba takoj, ko bo proračun odobren, izpolniti 350 praznih oddelkov. (Dalje prih.)