in pom enu poznoantičnih refugijev Rif- 
nika in Ajdovskega gradca nad V ranjem . 
S tem bi bilo célo poglavje o pozno- 
antičnem času v N oriku bistveno dopol­
njeno in zaokroženo. R ifnik in V ranje bi 
s tem dobila m esto v sintetičnem delu, 
k o t jim a gre. Tako je p a to naloga, ki 
čaka bodoče raziskovalce.
Ire n a Sivec-R a jterič
H arald vo n P e trik o v its, Beiträge zur 
römischen Geschichte und Archäologie, 
1931 bis 1974. (B eihefte der B onner Jah r­
bücher, B and 36) B onn: Rheinland-Ver­
lag GMBH, 1976, velika 8», 667 str., ilu­
stracije, načrti.
Avtor je bil ravnatelj Porenskega de­
želnega m uzeja v B onnu in je leta 1974 
šel v pokoj. U stanova, ki jo je bil vodil, 
se je v želji, da se m u oddolži za trud, 
ki ga je posvetil n jen em u razvoju, odlo­
čila, da m u nam esto običajnega »zbor­
n ik a v čast« izda izbor njegovih najvaž­
nejših del. S tem ni n ared ila usluge zgolj 
piscem zbornikov, m arveč predvsem vedi 
in nam vsem. Oživila je sestavke, ki so 
pogosto odročno objavljeni in jih razi­
skovalec zato včasih prezre; in nam dala 
v elegantno oprem ljeni knjigi v roko vse, 
k a r je ju b ilan t važnega napisal, in tudi 
njegovo bibliografijo.
Pogrešam dvoje. Prvič, da nekaterih 
svojih študij bibliografsko in tem atsko 
ni ažuriral; drugič, d a delu ni priključen 
indeks. Seveda sm o zadovoljni tudi 
s tem , k ar smo dobili, posebej še mi. 
Pozabiti nam reč ne sm em o, da je avtor 
doštudiral n a D unaju, d a se je mnogo 
u k v arjal s problem atiko Norika, Pano­
n ije in Dalm acije, k o t kažeta tudi v tem 
izboru ponatisnjeni štu d iji iz V jesnika za 
arheologiju i h isto riju dalm atinsku te r iz 
Arheološkega vestnika, da je bila njegova 
neobjavljena (a v rokopisu dostopna) 
disertacija posvečena tem u p ro sto ru in 
je nosila naslov Z u r R eligionsgeschichte 
d e r A drialänder in rö m isc h er Z eit (Diss. 
W ien 1933). N ekatere v disertaciji načete 
tém e ga še danes zanim ajo, kot včasih 
pove v zasebnem pogovoru.
Ob izredno p estri vsebini, k jer n aj­
dem o skoraj za vsako raziskovalno sm er 
nekaj zanim ive snovi, naj opozorim 
predvsem na članke s problem atiko, ki je 
nam bližja. S pridom bom o brali poro­
čila o izkopavanjih, tako na prim er 
tem p lja Izide-Noreje iz k ra ja H ohenstein 
v dolini Glane n a K oroškem . V knjigi
n ajdem o nekaj za naša obm očja važnih 
epigrafskih doprinosov. V enem od njih 
je odlično rešil okrajšavo na Coelijevem 
nagrobniku, ki dotlej ni bila zadovoljivo 
pojasnjena, nam reč okrajšavo za centu­
riona, udeleženca poraznega pohoda P. 
K vinktilija V ara v T eutoburškem lesu. 
Poleg tega je redakcija izbrala iz njego­
vega opusa analitične poskuse k rim ski 
keram ični produkciji, nekaj člankov, ki 
obravnavajo bodisi historično-kronološke 
problem e (iz obdobja obeh M akrinov, 
A rm inija), bodisi vp rašan ja o kontinui­
te ti m est, nekaj prispevkov je iz um et­
nostne zgodovine, ter, dalje, je tu analiza 
poselitvenega p rostora V ardjanov, ple­
m ena iz obm očja Sisoije, k o t tudi dopri­
nos k naselju Aquae Iasae-D aruvar, ter 
prispevki k rim ski vojaški arheologiji.
Jaroslav ša šel
F. Freising, Die Bernsteinstrasse aus 
der Sicht der Strassentrassierung (Ar­
chiv fü r die Geschichte des Strassen- 
w esens. 5.) Bonn-Bad G odesberg: Kirsch­
baum Verlag, 1977, 8°, 60 stran i z ilustr., 
1 zem ljevid.
K njižica im a razburljiv naslov, pose­
bej za tiste, ki se zanim ajo za ceste — 
ni jih m alo — in za raziskovalce na 
obm očjih, po katerih je ja n ta rsk a pot 
tekla. V endar naslov m alo zavaja. Od 
B altskega m orja do Donave nam reč pot 
n i bila niti trasirana, kaj šele izgrajena 
cesta, ni bila B ern stein stra sse, kvečjem u 
B ern stein w eg . Seveda im a tudi p o t smer, 
m o rd a celo »traso«, vendar so bile to od 
prazgodovinskih časov uhojene tovorne 
sm eri, ki so vodile kljub tem u, da jih 
m oderni inženir rad in te rp re tira kot 
F ern stra sse, vijugasto od naselja do na­
selja, od gradišča do gradišča, ne prem o­
črtn o od izhodišča do tržišča, skratka, 
tako kot so vm esne p o staje n astajale in 
se razvijale (in tudi zam irale) in, 
sk ratk a, podobno kot Sven Hedinova 
S eid en stra sse ali nekdanja karavanska 
p o ta lovcev na sužnje. Podobno velja, kot 
rečeno, za jan tarsk o pot od Baltskega 
m o rja do Donave. Od Donave, to je 
severne m eje rim skega im perija, do Me­
d ite ran a pa je bila n ekdanja prazgodo­
vinska p o t že v teku 1. sto letja po Kr. 
izgrajena in trasiran a kot rim ska držav­
n a cesta.
Freising, ki je izvedel analize, je ugle­
den cestni inženir. K njižico je napisal