in pom enu poznoantičnih refugijev Rif- nika in Ajdovskega gradca nad V ranjem . S tem bi bilo célo poglavje o pozno- antičnem času v N oriku bistveno dopol­ njeno in zaokroženo. R ifnik in V ranje bi s tem dobila m esto v sintetičnem delu, k o t jim a gre. Tako je p a to naloga, ki čaka bodoče raziskovalce. Ire n a Sivec-R a jterič H arald vo n P e trik o v its, Beiträge zur römischen Geschichte und Archäologie, 1931 bis 1974. (B eihefte der B onner Jah r­ bücher, B and 36) B onn: Rheinland-Ver­ lag GMBH, 1976, velika 8», 667 str., ilu­ stracije, načrti. Avtor je bil ravnatelj Porenskega de­ želnega m uzeja v B onnu in je leta 1974 šel v pokoj. U stanova, ki jo je bil vodil, se je v želji, da se m u oddolži za trud, ki ga je posvetil n jen em u razvoju, odlo­ čila, da m u nam esto običajnega »zbor­ n ik a v čast« izda izbor njegovih najvaž­ nejših del. S tem ni n ared ila usluge zgolj piscem zbornikov, m arveč predvsem vedi in nam vsem. Oživila je sestavke, ki so pogosto odročno objavljeni in jih razi­ skovalec zato včasih prezre; in nam dala v elegantno oprem ljeni knjigi v roko vse, k a r je ju b ilan t važnega napisal, in tudi njegovo bibliografijo. Pogrešam dvoje. Prvič, da nekaterih svojih študij bibliografsko in tem atsko ni ažuriral; drugič, d a delu ni priključen indeks. Seveda sm o zadovoljni tudi s tem , k ar smo dobili, posebej še mi. Pozabiti nam reč ne sm em o, da je avtor doštudiral n a D unaju, d a se je mnogo u k v arjal s problem atiko Norika, Pano­ n ije in Dalm acije, k o t kažeta tudi v tem izboru ponatisnjeni štu d iji iz V jesnika za arheologiju i h isto riju dalm atinsku te r iz Arheološkega vestnika, da je bila njegova neobjavljena (a v rokopisu dostopna) disertacija posvečena tem u p ro sto ru in je nosila naslov Z u r R eligionsgeschichte d e r A drialänder in rö m isc h er Z eit (Diss. W ien 1933). N ekatere v disertaciji načete tém e ga še danes zanim ajo, kot včasih pove v zasebnem pogovoru. Ob izredno p estri vsebini, k jer n aj­ dem o skoraj za vsako raziskovalno sm er nekaj zanim ive snovi, naj opozorim predvsem na članke s problem atiko, ki je nam bližja. S pridom bom o brali poro­ čila o izkopavanjih, tako na prim er tem p lja Izide-Noreje iz k ra ja H ohenstein v dolini Glane n a K oroškem . V knjigi n ajdem o nekaj za naša obm očja važnih epigrafskih doprinosov. V enem od njih je odlično rešil okrajšavo na Coelijevem nagrobniku, ki dotlej ni bila zadovoljivo pojasnjena, nam reč okrajšavo za centu­ riona, udeleženca poraznega pohoda P. K vinktilija V ara v T eutoburškem lesu. Poleg tega je redakcija izbrala iz njego­ vega opusa analitične poskuse k rim ski keram ični produkciji, nekaj člankov, ki obravnavajo bodisi historično-kronološke problem e (iz obdobja obeh M akrinov, A rm inija), bodisi vp rašan ja o kontinui­ te ti m est, nekaj prispevkov je iz um et­ nostne zgodovine, ter, dalje, je tu analiza poselitvenega p rostora V ardjanov, ple­ m ena iz obm očja Sisoije, k o t tudi dopri­ nos k naselju Aquae Iasae-D aruvar, ter prispevki k rim ski vojaški arheologiji. Jaroslav ša šel F. Freising, Die Bernsteinstrasse aus der Sicht der Strassentrassierung (Ar­ chiv fü r die Geschichte des Strassen- w esens. 5.) Bonn-Bad G odesberg: Kirsch­ baum Verlag, 1977, 8°, 60 stran i z ilustr., 1 zem ljevid. K njižica im a razburljiv naslov, pose­ bej za tiste, ki se zanim ajo za ceste — ni jih m alo — in za raziskovalce na obm očjih, po katerih je ja n ta rsk a pot tekla. V endar naslov m alo zavaja. Od B altskega m orja do Donave nam reč pot n i bila niti trasirana, kaj šele izgrajena cesta, ni bila B ern stein stra sse, kvečjem u B ern stein w eg . Seveda im a tudi p o t smer, m o rd a celo »traso«, vendar so bile to od prazgodovinskih časov uhojene tovorne sm eri, ki so vodile kljub tem u, da jih m oderni inženir rad in te rp re tira kot F ern stra sse, vijugasto od naselja do na­ selja, od gradišča do gradišča, ne prem o­ črtn o od izhodišča do tržišča, skratka, tako kot so vm esne p o staje n astajale in se razvijale (in tudi zam irale) in, sk ratk a, podobno kot Sven Hedinova S eid en stra sse ali nekdanja karavanska p o ta lovcev na sužnje. Podobno velja, kot rečeno, za jan tarsk o pot od Baltskega m o rja do Donave. Od Donave, to je severne m eje rim skega im perija, do Me­ d ite ran a pa je bila n ekdanja prazgodo­ vinska p o t že v teku 1. sto letja po Kr. izgrajena in trasiran a kot rim ska držav­ n a cesta. Freising, ki je izvedel analize, je ugle­ den cestni inženir. K njižico je napisal