SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (Ns) 1
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
7de enero - 7. januarja 199?j
Korak naprej v čas, v Slovenijo in v svet
Št 11,28. decembra 1992
Vsako novo leto smo bližje letu 2000, ki stoji pred nami kakor steber, ki nam kaže pot oziroma čas v naši zgodovini in prihodnosti. Vsi se oziramo na to leto, za katerega upamo, da nam prinese lepše tisočletje.
A medtem ob vsakem novem letu postanemo in prisluhnemo odmevom preteklega leta. Vsako leto se dogodki odvijajo z večjo naglico, obsežejo širše okolje, prizadenejo večje število ljudi, zaznamujejo nas globje in nam prinašajo usodnejše odločitve.
V	preteklem letu 1992 smo bili priče razsulu komunizma, ki se je nadaljeval še iz prejšnjih let, pa tudi razsulu imperija Sovjetske zveze, ki se je razbila v vrsto nacionalnih držav, Rusijo, Ukrajino, Armenijo itd. Imperij, ki se je ustvarjal nekaj sto let, in ki se je zadnjikrat razširil po koncu druge svetovne vojske z nasilno ali politično pridobljenim ozemljem, ni vzdržal padca diktature in prisilne ideologije komunizma. Ravno tako je 70 let stara Jugoslavija, sad prve svetovne vojske, razpadla po razsulu komunistične oblasti; znak, da ni bila v sebi zdrava ali koristna tvorba. In ob koncu leta je enako razpadla Češkoslovaška -od sedaj sta to dve republiki, Češka in Slovaška. Doletela jih je enako usoda kot Jugoslavija.
V	svetu pa smo bili priče porasta Ne-
APF je poročal o novi konferenci v Ženevi med predsednikom Srbije in Črne gore D. Čosičem, Franjom Tudjmanom, Izetbe-govičem in R. Karadžičem. Tiskovne družbe zatrjujejo, da se jim nudi zadnja priložnost za sporazum. Srečanja se je udeležil tudi poveljnik hrvaške vojske Mate Boban. Konferenco vodita Cyrus Vance (ZN) in Dawid Owen (ES). Glavni tajnik ZN B. Ghali je za božič priletel, zavarovan z železno srajco. Po simboličnem obisku je odletel v Somalijo, prej obiskal Grčijo, z načrtom odleteti na Bližnji vzhod — Izrael in Palestino.
Svetovni tisk je 28. decembra posnel po ", he New York Times Bushovo opozorilo beograjski vladi (Miloševiču) in poveljnikom srbske vojske, da se odpovedo napadom na zavezniška letala, ki prinašajo zdravila in živež pregajanemu civilnemu prebivalstvu v Bosni in Hercegovini kakor tudi kakršnemkoli napadu na Kosovo z večino albanskega prebivalstva. Tudjman je istočasno svaril svet, da je vojna na Balkanu že nevarnost za svetovni mir.
Težko je prerokovati, kako se bodo sporazumeli v Ženevi. Miloševič je zmagal na volitvah, se povezal s srbskimi nacionalisti, večkrat prelomil podpisana premirja tako, da mu svet ne verjame več. Srbska skupščina je izrekla nezaupnico inž. Paniču, moral bo odstopiti, je pa s Čosičevim privoljenjem odletel v ZDA, kjer bo znova prosil Belo hišo, da ukine blodako proti t.
i.	Novi Jugoslaviji. O tem bo bržkone že odločal novi predsednik ZDA.
-eme
mčije, negotovosti ZDA, majanju angleške krone itd. Svet gre v novo smer, v nove probleme.
Tudi v Sloveniji se je veliko spremenilo v zadnjem letu. Padec Demosove vlade in nastop hibridne Drnovškove. Najbolj značilno pa so bile volitve v parlament, ki naj bi pokazale resnično podobo političnega prereza današnje Slovenije. Žal smo lahko ugotovili, da rojaki doma nimajo dobrega spomina niti ne jasnih pogledov, da se jim še vedno poznajo desetletja prisile, enoumja in političnega analfabetizma; pozitivno pa lahko ocenimo dejstvo, da so bile volitve svobodne in poštene.
Tudi mi zdomci in emigracija političnega izvora smo dosegli, da smo lahko volili, čeprav še ni to delovalo, kakor bi moralo. Dosegli smo, da se je naš glas lahko slišal v domovini in tehtal na volilnih tehtnicah. Vemo, da ga moramo v bodoče bolje izrabiti, globje poseči in izrabiti svoje pravice. Možnosti imamo, manjka nam le prakse. Pripravljeni moramo biti, da uveljavimo svoje poglede skupaj z enakomislečimi doma na demokratičen način, kar nam je sedaj omogočeno.
Pa tudi v notranjem življenju naše skupnosti se moramo zavedati, da je sedaj večji poudarek na osebnostni odločitvi, na osebni drži in zavesti. Poti so pred nami odprte, in kdor se zaveda svojih dolžnosti in odgovornosti do slovenskega naroda in države, lahko stopi nanje in si prizadeva doseči svoje cilje. Pluralizem v domovini nam je v korist; znati pa
Člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki govorita o morebitni podelitvi državljanstva tistim, ki jim je bilo odvzeto, sta bila za bivšo politično emigracijo in disidente vse od leta 1941 krivična in nesprejemljiva. Člena sta sprejela kot predpostavko legitimiteto zakona SFRJ o odvzemu državljanstva. Se slabše, pogojevala sta državljanstvo delu politične emigracije njeni prošnji in dobri volji organa Notranjega ministrstva, ki je pristojen za podelitev državljanstva. Tega ponižanja emigracija ni sprejela.
Vse intervencije preko vlade in parlamenta, da se ta krivica nove države odpravi, niso zalegle. Končno sta dva izseljenca, H. A. Novak iz Nemčije in Peter Urbanc iz Kanade vložila vlogo pri Ustavnem sodišču. To sodišče je dne 10. 12. 1992 z Odločbo U-I-69/92-30 to krivico popravilo s sledečo obrazložitvijo:
Diskrecijsko pravo države odobriti ali zanikati prošnjo brez pravice učinkovitega pravnega sredstva prizadetega je nes-
Po več ur trajajočem in mestoma napetem srečanju SKD, SLS, Narodnih demokratov in Slovenske gospodarske stranke pred več dnevi, so predstavniki strank časnikarjem na tiskovni konferenci sporočili naslednji sklep: strankarski voditelji bodo svojim strankam v presojo ponudili tri opcije. Po prvi naj bi se stranke združile v teku enega meseca, po drugi v teku pol leta, po tretji pa naj sploh ne bi razpravljali o možnosti združitve v eno samo stranko, temveč le o sodelovanju. Na isti tiskovni konferenci so Lojze Peterle za SKD, dr. Rajko Pirnat za Narodne demokrate in dr. Edo Pirkmajer za Slovensko gospodarsko stranko potrdili svojo trdno namero, da se stranke čimprej združijo, medtem ko je bil prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik vidno zadržan do združitve in tudi nekoliko nemiren. S svojo najavo, da bi v sodelovanje vseh strank pritegnili še Grosove liberalce, pa je zbudil nekaj nejevolje tudi pri SKD.
Svet Slovenske ljudske stranke se je sestal že takoj naslednji dan in se odločil za tretjo opcijo, torej proti združitvi in zgolj za sodelovanje. O položaju po tej odločitvi (sicer bolj ali manj pričakovani) bo danes
moramo izrabiti tudi pluralizem med nami v pametni in koristni smeri. Imamo za seboj svetovljanske izkušnje in desetletja demokracije in svobode, širših pogledov in parlamentarnih izkušenj, pa globoke slovenske zavesti in ljubezni do rodne zemlje.
Vse to nam lahko pomaga, da izpolnimo še v naprej svoje poslanstvo, ki smo ga prinesli iz zgodovine, pa tudi da gradimo skupaj novo, boljšo in svobodnejšo Slovenijo in z njo tudi ves svet, da nas tako novo tisočletje najde pripravljene.
TD
prejemljivo. Zakon SFRJ iz leta 1946, sprejet po členu 41, ne obsega veljavnih razlogov za odvzem državljanstva.
K gornjemu podpisani ugotavlja, da nam je Slovenija simbolično bližja, prijaznejša. Ostaja še ena skoraj nepremostljiva ovira: Redni pravni kazenski postopek proti odgovornim za silno tragedijo, masovnega mučenja, ponižanja in likvidacije dela našega naroda, predvsem v dobi terorja 1941/42 in po zmagoviti revoluciji. Ne gre za kaznovanje samo, to je povsem postransko, gre predvsem za ugotovitev zgodovinske krivde in odgovornos-
ti.	Paradoks narodnih herojev z izrednimi penzijami na eni strani, na drugi strani pa sodnijsko preganjanje redkih članov opozicije je in ostaja sramota nove slovenske države in demokracije.
Dr. Peter Urbanc Kanada
(Razsodbo ustavnega sodišča bomo objavili prihodnjič.- Op. ured.)
razpravljal Izvršni odbor stranke, nato pa ponovno tudi vse stranke, ki so se udeležile pogovora o združitvi prejšnji teden.
V sredo se je prvič sestal novi parlament. Dan pred tem je SKD zavrnila predlog Liberalnih demokratov o razdelitvi predsedniških mest v državnem zboru in svetu, po katerem bi Lojze Peterle postal predsednik državnega zbora. Vendar se je poslanski klub SKD v sredo nato vendarle odločil, da proti edinemu kandidatu za predsednika zbora, dr. Hermanu Rigelniku (sedanjemu podpredsedniku vlade za gospodarske zadeve in nekdanjemu direktorju koncerna Gorenje) postavi svojega kandidata (dr. Franc Bučar je od kandidature odstopil) ter se tako izogne podpori Rigelniku, kakor tudi volilni obstinenci. Izid glasovanja je bil 48 glasov za Rigelnika in 32 za Peterleta.
Ta izid je med drugim pokazal realno sliko o tem, koliko je v novem parlamentu močna desno-sredinska opcija. Iz števila glasov in števila sedežev posameznih strank je očitno, da so za Rigelnika glasovali tudi v vrstah Jelinčičeve Slovenske nacionalne sranke, ki je bila sicer znana, da je v predvolilnem času izjemno ostro nastopala zoper komuniste. Poslanci so poročali tudi o Jelinčičevih pogovorih in stikih z Bavčarjevimi demokrati. Zato se še toliko bolj nerealen zdi Podobnikov predlog, da bi — skupaj z Jelinčičevo stranko — oblikovali t.
i.	desno vladno koalicijo, saj se zdi, da zanjo sploh ni temeljnih pogojev.
Zatem je pred parlamentom prisegel še Milan Kučan, v državnem svetu pa je bil izvoljen za predsednika dr. Ivan Kristan, strokovnjak za ustavno pravo, sicer tudi član LDS.
Pogovori o sestavi vladne koalicije se bodo sicer nadaljevali tudi ta teden, očitno pa je, da vlade ne gre pričakovati pred drugo polovico januarja.
Leon Marc
DR. ANDREJ CAPUDER
O narodni spravi
„To je dejansko eden od mlinskih kamnov, ki jih imamo za vratom. Vendar ne po krivdi moje generacije, ki zi zdaj očitajo, da prešteva kosti, temveč po krivdi prejšnjih rodov, ki ji bili morali ob svojem času te kosti tisočev in desettisočev ne le prešteti, temveč jih položiti v grobnico in jim privoščiti krščanski pogreb. Diktator Franco, o katerem smo se v šoli učili vse najslabše, je storil ravno to — nekaj let po koncu državljanske vojne je dal pokopati vse padle s te in one strani ter dal postaviti velik križ v Dolini padlih pri Madridu. Tako se to dela. Pri nas smo še daleč od tega. Glede sprave bi dejal, da se o njej govori preveč in z nepravimi poudarki. Sprava je tako kot odpuščanje osebnostna kategorija in je mogoča le na ravni osebe. K spravi ni mogoče nikogar prisiliti ali jo celo zaukazati, najmanj pa jo lahko zaukazujejo tisti, ki imajo danes interes, da bi se z neko formalno spravo vse pozabilo. Sprava se lahko doseže le s pravičnimi zakoni, ki naj, kolikor je mogoče, popravijo nekdanje krivice in naj ne ustvarjajo novih."
Slovenec, 14. dec. 1992
Člena 41 in 13a zakona o državljanstvu razveljavljena!
DR ANDRE J FINK
V Sloveniji se je s preteklimi volitvami
6.	decembra obrnil nov list zgodovine. S splošnega vidika mlade, komaj nastale države, so te volitve pomenile utrditev na poti, ki jo je pred dobrim letom nastopila in še v letu mednarodnega priznanja in sprejetja v OZN. Kot prvo res demokratično glasovanje v svobodni Sloveniji je potekalo tako, kot se starodavnemu evropskemu narodu spodobi: v kulturni normalnosti. To je za Republiko Slovenijo v neposredni bližini najbolj grobe in brutalne nekulturnosti, ki divja na njenem jugu, dobro spričevalo, ki kaže vsej Evropi in svetu, da je kljub kratkemu življenju ustaljena država. To je vsem Slovencem v čast in ponos.
Nekaj drugega pa je seveda analiza navznoter, ki jo Slovenci zase in med seboj sedaj delamo in si skušamo razložiti rezultate ter pregledovati bližnjo politično prihodnost, ki nam jo ti rezultati prinašajo. Številke in odstotki oz. sedeži v parlamentu, ki so jih dosegle različne stranke, so pa takšni, da so lahko vsi nezadovoljni. Če izvzamemo izvolitev predsednika, ki je kljub temu, da je zmagal z udobno večino, znatno zmanjšal število glasov na prejšnjih volitvah, je bodoči parlament po svoji zasedbi zelo razdrobljen. Zato koalicije, ki so naravne za parlamentarni sistem kot je slovenski, niso prav nič lahke in bo torej parlamentarna večina, ki bo podpirala vlado, po vseh izgledih šibka, pa naj bo taka ali taka. To ne pomeni nujno, da bo opozicija močna, ker bo tudi ta predvidoma razdrobljena. Trenutni položaj je torej zamotan. Do rešitve ne bo lahko priti, ko pa bodo do nje prišli, tudi ta ne bo sama po sebi jamčila mirnega vladanja in je že sedaj, ko še niti prihodnje vlade ni, govora o predčasnih novih volitvah.
Za slovenske zdomce, ki iz relativne daljave opazujemo dogodke, je vse to prav tako zaskrbljujoče kot za rojake v domovini, morda v nekem smislu še bolj. Mnogi iz-
med nas smo se lahko udeležili volitev in s tem dokazali svojo angažiranost pri procesu slovenskega prerojenja. Mnogi izmed nas, posebno 'starejši, ki so prvič v življenju volili, so to delali ganjeni do solz. Mnogi so zato, da so lahko oddali glas, izgubljali dragoceni čas, tudi denar za izreden prevoz in tudi nekaj živcev. S srcem smo bili pri stvari in želeli s svojimi glasovi doprinesti svoj delež za boljšo prihodnost Slovenije, za katero je bilo že toliko darovanega. ..
Ali so nas rezultati razočarali? V nekem smislu gotovo. Želeli smo in zato tudi upali, da bo več glasov na strani tistih strank in kandidatov, ki niso imeli opravka s preminulim komunističnim režimom. To se je sicer zgodilo, vendar ne v zaželeni meri. Zato so mnogi zaskrbljeni in nekateri celo potrti. Toda kljub vsemu, doseženo je bilo nekaj: možnost boja, odkritega, trdega, bistroumnega in vztrajnega boja. V preteklih desetletjih je bila vsaka misel na to izključena, sedaj je pa to ne samo možno temveč je celo moč tolikšna, da marsikaj omogoča. Zato ni na mestu nikakršno obupavanje, temveč pripravljenost na nove boje.
Ker smo krščansko občestvo, nam prizadevanja za občo blaginjo v Sloveniji niso tuja. Ali je mar za kristjana vsakdanji boj za dobro nekaj tujega? Ali nam mar različna neprijazna okolja ne narekujejo vsakodnevne vztrajnosti in premnogokrat trdega prizadevanja za vse tisto, kar je po našem prepričanju vredno? Na izzive časa smo vajeni. Nanje odgovarjamo s krščanskim optimizmom, s še nadaljnjim vztrajanjem v dobrem in s zatekanjem k Najvišjemu. S takim gledanjem nas noben izid ne more premočno prizadeti, saj ob vsakem dogodku, morda še tako nerazumljivem ali presenetljivem, čutimo roko Nekoga, ki vendar spremlja vsa naša prizadevanja in za vse skrbi.
En el glaciar
El sol ya estaba alto y decidimos de-ternos para corner algo. Aprovechamos la presencia de un arroyo que desciende de una lagunita alimentada principalmente por los deshielos del verano. Qué piacer poder saborear unos bocados en vista del lago y la tranquilidad que sólo es interrumpida por leves brisas del viento.
Luego seguimos en dirección al gran filo del NW. Al Negar nos encontramos con un espectàculo grandioso. El majestuoso fluir del glaciar Moreno, rodeado al norte por el cordón Federico Reichert y hacia el oeste por otras cumbres no menos impresionan-tes: los cerros Dos Picos (2. 053 m), Temente Iglesias (2.130 m), y cerrando la vista hacia el Pacifico, el Pietrobelli (2.950). Desde aquf se tiene una perspectiva in-mejorable del trabajo del glaciar Moreno. Como interrumpe el flujo de aguas en el lago Argentino, hace que el brazo Rico suba hasta 20 metros mäs que el canal de los Témpanos. Està terrible presión de aguas progresivamente va socavando el frente del glaciar hasta que forma un tùnel, y en un espectàculo unico todo el frente se desmorona. El hecho de ser este glaciar uno de los pocos en el mundo que tiene un movimiento aparente de avance, lo hace doblemente interesante.
Para festejar por supuesto que contà-bamos ya no con aigùn liquido sino con unas ricas galletitas y chocolates. Acomo-damos las mochilas y nos dedicamos a sacar fotos. Todo el paisaje era nuestro, puras montahas y glaciares. El cerro Cervantes nos observaba desde sus 2.380 metros, montanas desconocidas, el cordón Adriana y allà lejos hacia el SW, las Torres del Paine. Enfrente de la lengua del glaciar podlamos ver las pasarelas, desde donde
la gente observa las grandes paredes de hielo. Pero sin dudas nuestra perspectiva es ùnica.
Damian estableció ràpido contado radiai con su handy. Estos aparatitos de VHF son de gran ayuda, pues permiten comu-nicarse ràpidamente ante cualquier cir-cunstancia. Saludamos asl a nuestros amigos de “Los Notros”, a Ernesto y a nuestro campamento base. AHI pudimos saludar a un gran amigo corno Jorge*. Veinte afios de actividad en el hielo continental con su hermano, con muchlsimas primeras ascensiones y, hoy dia, todavfa sin perder un àpice de aquel entusiasmo.
Janko Gorše
Extrafdo de WEEKEND, noviembre 1992
* (Jorge=Jure Skvarča; op. ur.)
SKD v
m m
SKD sporoča, da je bil izid volitev v Izvršni odbor stranke za Argentino in Južno Ameriko, naslednji: predsednik inž. Jernej Dobovšek; podpredsednik dr. Andrej Fink; tajnik lic. Stanko Jerebič; gospodar Tone Oblak. Poleg omenjenih sestavljajo ta odbor: dr. Marko Kremžar - kot podpredsednik Izvršnega sveta SKD - ter naslednji odborniki: Janez Belič, Rudolf Hirschegger, Tine Kovačič, Ciril Markež, Stanko Ober-žan, Marijan Schiffrer, Lojze Trpin in Tine Vivod. Omeniti je, da je tukajšnji predsednik redni član osredjega Sveta stranke, z vso glasovalno pravico.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Časi se krožno ponavljajo in pod soncem ni nič novega. Tako vsaj se zdi v argentinski politiki spričo novih smeri, kijih je zaznati v vladi. Za te dni namreč pričakujejo napovedi predsednika Menema v smislu večjega socialnega poudarka, ki ga bo vlada izražala v svojem delovanju v teku letošnjega leta.
VOLILNI GOLAŽ
Te napovedi nam takoj obujajo spomin na že pretekle čase. Ta zadeva „gospodarskega časa" ali bolje gospodarske dobe, kar v španščini pomeni precej enak smisel, je bil v modi še pod vojaško vlado generala On-ganfa. On si je zamislil vladanje v treh obdobjih: gospodarskem, socialnem in političnem. V prvem naj bi uredili kaos v državi, v drugem naj bi se ta red spremenil v ugodnejše življenje državljanov, v tretjem naj bi kot posledica reda in boljšega življenja narod našel izhod v političnem življenju po želji in načrtih vojaškega režima.
Kaj ni to precej podobno sedanjemu stanju? Tri leta je predsednik pritiskal na narod z gospodarskimi ukrepi, s katerimi je dosegel relativno gospodarsko stabilizacijo. Denar, ki ga je vlada nabrala vsled privatizacij državne imovine, je delno služil za ureditev računov, delno za majhno (zelo majhno) znižanje zunanjega dolga. Nekaj pa je ostalo in s tem bomo veselo dospeli v „socialno dobo", zaradi katere si vlada obeta lepši uspeh na letošnjih volitvah, na katerih se za Menema odigrava usoda ponovne izvolitve.
Seveda je imel Ongama slavni izrek: „Nimamo rokov, imamo samo cilje." To mu je končno postalo usodno, kajti cilji so bili tako oddaljeni in roki tako raztegnjeni, da je končno postal žrtev lastne politike: strmoglavil ga je vojaški udar generala Lanu-seja, ki je sicer iskal podobni izhod (Gran Acuerdo Nacional), a bil toliko bolj realist, da je spoznal, da so želje eno, realnost pa drugo. Menem pa ima seveda cilje in določeno dobo. Od srede leta naprej bomo na pragu volitev in dotlej mora biti narod že prepričan, da ni boljše izbire kot menemi-zem.
Razumljivo je, da vlada to zadevo razlaga drugače. Socialni poudarek je sad dobrega vladanja in seveda nima nikakih volilnih priveskov. Tem nasprotuje mnenje opozicije, ki ostro napada vlado zaradi takega postopanja. Kljub temu, da ne zanikajo socialnih potreb, ki so velike in vedno večje, poudarja, da je najboljši način rešitve socialnega problema, da se doseže reaktivacija: ko bo dovolj dela za vse in bodo ljudje zaslužili, kar potrebujejo, ne bo treba nobene vladne radodarnosti ne pred volitvami ne po njih. Kritike padajo tudi iz kroga vladnih zaveznikov. Tako inž. Also-garay trdi, da ne sovpada z duhom gospodarskega načrta socialna radodarnost, ker konec koncev ne verjame, da bodo stroški te akcije res izšli samo iz davkov in že predvidenega državnega proračuna, marveč sumi, da se bo seglo po rezervah, ki so temelj gospodarskega načrta konvertibilnosti.
Kako se bo izvedel načrt: z ogromnimi investicijami v bolnišnicah, šolah in javnih službah. Vse to je res prepotrebno. Javna dela na področju sanitarne službe so bistveno potrebna. S tega vidika bi želeli, kot so že tradicionalne opazke argentinskih
Dr. Dužan Plut, dosedanji predsednik Zelenih Slovenije je odstopil zaradi daljčasa trajajočih nesporazumom v stranki in vse večjih razlik v mnenju med vodstvom stranke in njenimi voltici.
volilcev, naj bi volitve bile vsak mesec: tako bi se kaj hitro uredili marsikateri problemi socialnih struktur. Kajti medtem ko blago sanjamo o ponovni izvolitvi, kolera znova razsaja po severu, kot bistveni sad pomanjkanja sanitarne strukture. In še vedno se sprašujemo, kaj bo, in se tresemo, če kolera doseže območje mizernih naselbin na področju Velikega Buenos Airesa.
Prav temu področju je namenjena največja količina fondov socialnega plana po vzorcu, ki ga že uporablja buenosaireški guverner Duhalde in ki mu je doslej obrodil že obilnih sadov. Da na splošno voltici to vedo in da bodo podporo sprejeli, na volitvah pa volili po svoje? Ne bi bil tako prepričan. Zlasti še ker zadnje ankete kažejo na veliko zaledje, ki ga ima predsednik na področju prestolnice, ki je bila tradicionalna radikalna trdnjava. Njegov sloves je skoraj enak senatorju Fernandu de la Rua, kije eden možnih radikalnih kandidatov. Če pa Menema črtamo iz liste kandidatov, pa v prestolnici strumno prednjačijo radikali.
Seveda po planu in sedanjih volitvah imamo še problem spremembe ustave, za katero mora vlada zbrati v kongresu dve tretijini obeh zbornic. Čeprav ima v senatu skoraj zagotovljeno število (in mnogo je možnih zaveznikov med provincijskimi strankami), je med poslanci zadeva drugačna. Na letošnjih poslanskih volitvah bi moral menemizem prejeti več kot 50% glasov in še računati na vse možne zaveznike, da doseže zahtevani dve tretjini. Ostaja pa še možnost dogovora in soglasja z radikali, kar ima na vidiku novi notranji minister Gustavo Beliz. A to je kaj težko dosegljiva iluzija. Če bi vladi načrt spodletel pa isti minister že sedaj trdi, da ne bo prišlo do nobene „apokalipse", če Menem ne bi bil ponovno izvoljen.
IN ŠE DRUGE TEŽAVE
Zaenkrat ima vlada problem, kako dokazati, da je zmagala v provinci Corrientes. Res ima v volilni zbornici 12 volilcev, avtonomistični liberalni pakt pa le 11. A trije radikalni voltici odločajo usodo: če volijo avtonomiste, zmagajo ti, če volijo svojega kandidata, zmaga peronizem po tretjem glasovanju, ko je potrebna le enostavna večina.
Avtonomisti pa so odločeni, da ne zmaga peronizem, ker je srd tolikšen, da ga ni para. Pripravljeni so celo voliti radikalnega kandidata, da le ne bi zmagal vladni predstavnik. Sedaj tečejo pogajanja, ki naj rodijo kak sad do 15. januarja, ko se mora zbrati volilna zbornica. Dotlej je čas še za vsakršno volilno alkimijo, saj peronizem tudi snubi radikale zlasti potem, ko so ti preprečili na prejšnjih volitvah dosego gu-vernerstva zmagovitemu paktu. A časi so se spremenili.
Drugo težko vprašanje za vlado je problem bivše državne letalske družbe. Bila je to prva privatizacija Menemove vlade in prestiž celotnega sistema trpi ob sedanjih škandalih. Iberia je domala spravila letalsko družbo na rob razsula, sedaj pa hoče, da ji država priskoči na pomoč. Kako se bo problem rešil ni razvidno, kajti eni kot drugi, vlada in novi lastniki, trdovratno vztrajajo na svojih položajih. Eno pa je jasno: v sedanjem sporu med družbo in letalskimi sindikati se vlada očividno nagiba na stran lastnikov. Kot se sploh funkcionarji ministrstva za delo bolj nagibajo na stran podjetnikov kot pa delavcev. V tem smislu med sindikati kroži vic, da bi morali ministrstvo prekrstiti, namesto „za delo", naj se imenuje „za kapital". Pač, vsak po svoje Boga moli...
Iména poslancev v državni zbor
Dr. Janko Prunk,, minister za Slovence po svetu Slovenec12. novembra 1992
Združena lista —Prenovitelji: 14
dr. Bavdek Dušan, Pahor Borut, dr. Ribičič Ciril, dr. Kožuh-Novak Mateja, Avberšek Franc, Potrč Miran, Sisinger Ivan, Horvat Feri, Jagodnik Jože, Pečan Breda, Lipoglavšek Franc, dr. Bohinc Rado, dr. Kreft Lev, Pavlica Miloš.
Liberalni demokrati: 22
Thaler Zoran, Lavrinc Maks, Šturm-Kocjan Jadranka, Zlobec Jaša, Potočnik Vika, Kopač Janez, Lenič Jože, Anderlič Tone, Rigelnik Herman, Zupanec Janez, Sušek Maks, dr. Drnovšek Janez, dr. Kračun Davorin, dr. Protner Jože, Džuban Geza, Berlič Gabrijel, Janc Branko, Partljič Tone, Jančar Janez, Školč Jože, Černetič Dragan, Jeršič Miran.
Social-demokrati: 4
dr. Pučnik Jože, Sitar Drago, Janša Janez, Pukl Vitodrag.
Demokrati: 6
dr. Rupel Dimitrij, Simčič Danica, Bavčar Igor, Bučar Franc, Omerza Igor, Peršak Tone.
Zeleni: 5
Korošec Bojan, dr. Šešerko Leo, dr.
Lokalne in terese predsta vlja 22 poslancev:
Združena lista - prenovitelji: Avgust Majerič, Franc Ban, dr. Jože Zupančič, Branko Matkovič, Ivo Benkovič, Sandi Češko, Miroslav Cerar
LDS - dr. Peter Glavič, Jože Resman, Danijel Božič, dr. Ivan Kristan
SKD - Andrej Hrastelj, Jože Magdič, Marcel Štefančič
SLS - Tone Hrovat, Franc Glonšck Zeleni - dr. Dušan Plut, Branko Brumen Neodvisni in lokalni - Aleš Ocepek, Danilo Kovačič, Fedja Klavora, Janko Sušnik
Sindikate bodo predstavljali:
Gregor Miklič, Albert Vodovnik, Erik Šerbec, Vladimir Tkalec
S 1. januarjem je stopil v veljavo novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki bistveno spremeni dosedanjega. Do sedaj so bili ljudje navajeni, da jim je bilo zdravstvo in vse drugo, kar je povezano z njim, dano brezplačno. A tako ni bilo nikoli. Država je z uvedbo obveznega zdravstvenega, inva-lidninskega in pokojninskega zavarovanja vsem zaposlenim avtomatično trgala prispevke od izplačil mesečnega dohodka. Ker so bili ti zadnje desetletje še prenizki, so bile za posamezne storitve uvedene participacije, to pa je bilo za marsikoga kar občutno breme. Dobra tretjina državljanov Slovenije (to so zaposleni) ni zmogla več s svojimi prispevki in drugimi dajatvami za potrebe zdravstvenega zavarovanja pokriti vseh računov, ki so jih zdravstvene organizacije pošiljale. Sicer so vsi zavarovanci imeli pravico do zdravstvenih storitev, vendar je bilo za nekatere potrebno plačevati participacijo (po argentinsko: arancel diferencial). Če je le 39% prebivalstva prispevalo v zdravstveni sklad, če je zaradi naglega razvoja medicine zdravstvenih ponudb
Predan Janko, dr. Tancig Peter, dr. Topler Vladimir.
Krščanski demokrati: 15
Malovrh Jurij, Firm Stane, Pučko Ciril, Černetič Franc, Mozetič Miroslav, Rejc Izidor, Polajnar Ignac, Geržina Miroslav, Henigman Benjamin, Peterle Lojze, Kučuvan Jožef, Oman Ivan, Kociper Štefan, Primožič Jana, Škuk Nada.
Slovenska ljudska stranka: 10
Metelko Alojzij, dr. Toplak Ludvik, Potočnik Franc, Madon Zoran, Zagožen Franc, Podobnik Janez, Podobnik Marjan, Kar-ner-Lukač Metka, Logar Mihaela, Pregelj Žaro.
Slovenska nacionalna stranka: 12
Matuš Štefan, Jelinčič Zmago, Lenarčič Andrej, Poljšak Marij, Križnik Rafael, Verzolak Ivan, Kopše Jožef, Stanič Marjan, Dobrajc Polonca, Oman Irena, Lap Sašo, Eržen Brane.
za italijansko narodnost: 1
Batelli Roberto
za madžarsko narodnost: 1
Pozsonec Maria
Delojemalec:
Franc Zavodnik, France Grašič, Dragan Mozetič, Dagmar Šuster Kmete:
Simon Toplak, Evgen Sapač Obrtnike:
Dušan Milenkovič Samostojne poklice:
Peter Čeferin
Kultura in šport Polde Bibič, zdravstvo Majda Šlajmer-Japelj, univerza dr. Miha Tišler, raziskovalna dejavnost dr. France Vodopivec, socialno varstvo Boris Šušteršič, vzgoja Jan Zoltan.
Državni svet ima pravico pregledovati zakone, zahtevati njihovo ponovno volitev v državnem zboru ali razpisati plebiscit.
čedalje več, če je tudi prebivalstvo začelo bolj uporabljati te storitve, potem je jasno, da se mora nekje stvar pretrgati: sklad je premajhen, participacije so previsoke.
Zdaj je drugače. Participacij ni več, vsem državljanom Slovenije je zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo, kar pa je nad to osnovo, je pa treba doplačati iz lastnega žepa ali si plačilo zagotoviti s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem.
In kaj obsega obvezno zdravstveno zavarovanje? V celoti, torej brez doplačil, so vsem zavarovancem zagotovljeni le preventivni ukrepi, zdravljenje poklicnih bolezni poškodb pri delu, nujni reševalni prevozi, zdravljenje in nega na domu ter v socialnih zavodih, zdravljenje nalezljivih bolezni, raka, sladkorne bolezni, epilepsije, cerebralne paralize, multiple skleroze, paraplegie, tetraplegije, živčno mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze in duševnih bolezni. Z obveznim zavarovanjem je nadalje v celoti pokrito zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov do 26 oziroma 27 leta starosti, če se redno šolajo, ženskam pa
t
Naslov intervjuja podaja točno dejstvo, da izseljenec uživa v domovini dokaj pravic, pod pogojem, da je državljan. Vendar izseljenec doma ni več izseljenec! Članek v resnici obravnava le izseljence, ki so in ostanejo v tujini. Naslov moti, ker ni povezan z vsebino.
Delo dr. J. Prunka kot ministra je posejano z nemogočimi, netočnimi, žaljivimi izjavami o izseljencih. To še posebej velja za politično emigracijo, ki politično, kulturno in gospodarsko zajema večino izseljenstva. Večina izjav, člankov, intervjujev je naš minister kasneje preklical s sumljivim izgovorom, da ni imel pravih informacij. Zadnji intervju kaže odnose izseljenstva in matične Slovenije povsem zgrešeno. Minister pravi, da imamo vse pravice, ki nam gredo, več kot drugod. Dejstva govore ravno nasprotno. Ni verjetno, da minister tega ne bi vedel. Gre za poznano taktiko obrambe z nasprotnim argumentom, netočnostjo, lažjo „ad absurdum". Primeri so znani. M. Ribičič je govoril o poslednjih operacijah proti domobrancem, Dolanc, da je Cerkev svobodna kot še nikoli in zadnje
M.	Kučan, „v času mojega vodenja CK ni bil prepovedan noben časopis". (Mladina 24.11.92)!
Prunk ni kriv sam. Izvršuje globalni, tihi, tajni namen blokirati izseljenstvo v povezavi z domovino. Gre za politični vpliv, razkrivanje resnice za leta 1941/45, za možnost voliti napačne stranke.
Volitve: „Prej sploh niso mogli voliti." Primerjava z obdobjem enoumja je nesmiselna, kot da so volitve v SFRJ imele kak smisel. „Takšnih pravic nimajo izseljenci v nobeni evropski državi." Ako pustimo ob strani Poljsko, Francijo, Anglijo itd. zadostuje preveriti volitve hrvaških, BiH in makedonskih izseljencev. Vse navedene države so izvedle volitve tudi med izseljenci in to na mnogo bolj demokratski način. Slovenski izseljenci so se morali prijaviti en mesec preje, volili so po pošti, ki je bila tako organizirana, da vsaj polovica glasovnic ne bo prispelo pravočasno. Izseljenci so zadevo razumeli kot edinstveno diskriminacijo, šikaniranje, poniževanje, zato je udeležba bila minimalna. Člen 5 ustave RS, ki narekuje posebno skrb za izseljence, zveni ironično! Člena 43 in 44 us-
storitve v zvezi z načrtovanjem družine, (torej tudi splav, op. ur.), nosečnostjo in porodom.
Poleg tega zagotavlja nadomestilo plače med boleznijo ali zaradi poškodbe, v nekaterih primerih povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
Zakaj je potem potrebno še postovoljno zavarovanje? Ker z njim krijejo storitve, ki niso predmet obveznega zavarovanja, višji standard od obveznega in vse mogoče luknje, ki si jih zamislijo zdravstveni zavodi. Za prostovoljno zavarovanje se ponujajo razne zavarovalnice. Croatia, Prima, Zavarovalnica Maribor, Tilia pa tudi uradni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ki ima monopol nad obveznim zavarovanjem) zdaj tekmujejo, da bi se čim več ljudi pri njih zavarovalo.
Zakon je tudi uvedel prosto izbiro in zamenjavo osebnega zdravnika. Izbira ni vezana na kraj bivanja, ne bo pa bolnik dobil kakega povračila za potne stroške, če se odloči za zdravnika iz oddaljenega kraja. Tudi v tujini se lahko zdravi, če zdravniška komisija ugotovi, da mu bo zdravljenje koristilo in take zdravniške oskrbe ni dobiti v Sloveniji. V tem primeru obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije 99% stroškov zdravljenja, 1 odstotek pa mora plačati bolnik sam, če nima prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
tave RS (volilna pravica splošna in enaka) pa sta nedvomno kršena!
„Nemogoče je pričakovati, da bi izseljenci imeli svojo volilno enoto, zato je potrebna mednarodna pogodba." Ne eno ne drugo ni točno, zveni skoraj kot norčevanje. Kot za Italijane in Madžare bi se lahko našel način imenovanja kandidatov. Pogoj mednarodne pogodbe je licemerski in odveč. Večina tujih držav to dopušča brez vsakih problemov. Za Slovence po svetu se zadnje čase vedno najde izgovor „tuje države ne dopuščajo", kot da Slovenija ne bi bila suverena država, ki izdaja zakone po svoji volji in ideji. Po drugi strani Obrambno ministrstvo RS enostavno uvede dolžnost vojaške obveznosti za izseljence — dvojne državljane, to pa je skoraj edino področje, kjer imajo tuje države pomisleke.
„Naredili smo vse, da bi čim več slovenskih izseljencev dobilo slovensko državljanstvo." Tudi tu minister ni niti malo premislil ali se informiral. Slovenija je edina izjema držav vzhodnega bloka, ki je blokirala, da mnogi izseljenci, še posebej vplivni in pomembni politični emigranti ne dobe državljanstva. Šikane pri izstavi potrdil o državljanstvu so številne, postopek je dolg 6 do 8 mesecev, z vedno novimi pravili. Sam sem dr. Prunku omenil, da Notranje ministrstvo uporablja za Kanado pošto, ki traja do 3 mesece! Ta praksa še traja.
Najbolj naravno bi bilo, da bi izseljenci imeli kot zainteresirana skupina predstavnika v svetu. Imajo ga skupine z nekaj tisoč člani. Dr. Prunk je bil opozorjen na to in je imel kup možnosti predlagati to zadnjo zasilno rešitev za neko resno, smiselno in koristno povezavo. Izbral je drugo pot. Verjetno je zadnja, učinkovita povezava izseljenstva s Slovenijo šla po vodi. Prunkov zadnji intervju o Šloveniji v svetu ima simbolični pomen judeževega poljuba. Deležni smo lepih besed, lepih gest, ko pa gre za dejstva, pravice, dobivamo klofute.
Izseljenci, politični emigranti smo zgodovinska generacija. Bitko za Slovenijo brez diktature smo začeli 1942, delo smo nadaljevali v emigraciji vse do osvobodi' - -1990. Pričakovali smo časten povratek, vklepanje v novo Slovenijo. Našli smo zaprta vrata, verjetno za vedno.
Dr. Peter Urbanc
Uvedba zdravstvenega zavarovalništva pomeni, da so pravice do zdravstvenih storitev vezane na plačilo prispevka. Zakon natančno določa, kdo plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje (za upokojence denimo pokojninski zavod, za brezposelne republiški proračun, za ljudi, ki nimajo nobenih dohodkov in nikogar, ki bi jih vzdrževal, občinski proračun itd.) Ljudje, ki nimajo ničesar, ki jim občina pokriva prispevek za obvezno zavarovanje, invalidi z najmanj 70 odstotno telesno okvaro in druge osebe, ki jim je po posebnih predpisih priznana pomoč pri opravljanju večine življenjskih funkicij, zavarovanci, stari več kot 75 let, zavarovanci, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus za pridobitev socialne pomoči, bodo oproščeni doplačil pri storitvah nujnega zdravljenja četudi niso prostovoljno zavarovani.
Otrok in mladostnikov, ki se redno šolajo, ni treba posebej zavarovati. Vse pravice iz obveznega zavarovanja, razen kozmetičnih operacij — so jim v celoti zagotovljene že z obveznim zavarovanjem njihovih staršev. Tudi zdravila, razen zdravila z negativne liste in seveda vse tisto, kar si odrasli zmišljujejo kot nadstandard. Zakonca pa mora nosilec obveznega zavarovanja, če je zakonski partner zavarovan po njem, pred doplačili posebej zavarovati.
Poslanci v državni svet
scpGfépia sì©
m MMigt® aa SQaco©
V okviru slovenske turneje je v ponedeljek, takoj po novoletnih praznikih, za predstavnike pevskega zbora in folklorne skupine iz Našega doma, San Justo, pripravil sprejem tudi slovenski minister za kulturo Borut Šuklje. Minister je ob tej priložnosti sprejel njihovo povabilo na koncert v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Na sprejemu v ministrstvu za kulturo je minister Šuklje poudaril, da gre pri gostovanju za „povračilo" obiska slovenskih umetnikov v Argentini in izrazil prepričanje, da se bo kulturno sodelovanje med Slovenci v Argentini in matico odslej nadaljevalo, ne da bi nanj vplivale politične spremembe. „Če je bila slovenska izseljenska kultura doselj zamolčana zaradi vladajoče ideologije in politike, je zdaj zmagalo spoznanje, da to dvoje s kulturo nima kaj početi — nasprotno prav kultura lahko spodbudi gospodarske stike," je med
drugim dejal Borut Šuklje. Ob tej priložnosti je dodal, da se v zadnjem času povečujejo tudi slovenska kulturna gostovanja v Južni Ameriki nasploh. Tako se Slovensko mladinsko gledališče pripravlja na gostovanje v Argentini (na povabilo Teatra San Martin) in v Čilu (sodelovanje na tamkajšnjem mednarodnem gledališkem festivalu).
Člani Našega doma San Justo so ministru poročali o dosedanjih uspehih na koncertih v Sloveniji, kjer so bili povsod lepo sprejeti. Tudi zaključni koncert v Cankarjevem domu so morali zaradi velikega povpraševanja publike prestaviti v največjo dvorano. Po tem bodo odpotovali na Koroško. O sprejemu na ministrstvu so obširno poročali največji slovenski dnevniki in z njega objavili tudi fotografije.
Marko Jensterle
5.	januarja, po faksu
Na obisku svojih korenin
Od četrtka, 17. decembra, do 19. januarja bo na obisku v Sloveniji 90-član-ska skupina mladih pevcev in plesalcev, potomcev slovenskih izseljencev iz Argentine.
Skupina Naš dom je živa priča, kako se je sredi pampe in tuje govorice v velemestnem Buenos Airesu in okolici ohranila ljubezen do domovine. Daleč, na južni polobli otroci še vedno izgovarjajo slovenske besede, sredi tamkajšnjega poletja pojejo slovenske božične pesmi, obiskujejo slovenske šole in hodijo k slovenskemu bogoslužju.
Na gostovanjih po raznih krajih Slovenije nam bodo pokazali, kako doživljajo tisto sanjsko Slovenijo, o kateri so toliko slišali od staršev, dedov in babic, a jo zdaj prvič gledajo. V pesmih in plesih bodo predstavili tudi argentinsko kulturo.
(Ker nismo dobili nobenega poročila o obisku sanhuške mladine v domovino svojih staršev, objavljamo gornje pozdravne besede ob prihodu skupine v Slovenijo. - Op. ured.)
Pokazati hočejo usklajenost obeh svetov v njihovem doživljanju.
Njihov obisk nas opozarja, da je pod južnim ozvezdjem, nekaj tisoč kilometrov od nas, pognal nov rod mladih argentinskih Slovencev. Dobrodošli v domovini vaših staršev.
Jože Poličar Slovenec, 19. dec. 1992
SLOVENCI NA KOROŠKEM
UNIMA '92: V Ljubljani se je vršil 16. svetovni kongres v okviru UNIMA '92 s iremi prireditvami: svetovni festival lutkarjev, kongres svetovnega združenja lutkarjev in strokovni simpozij z naslovom ..Lutka v vzgoji in terapiji". Udeležilo se ga je mnogo gostov in izvajalcev iz 46 držav. Maskota svetovne lutkarske prireditve UNIMA '92 je piščanec (obris Slovenije) na dolgih nogah. Vključena je bila tudi Koroška z dvema predstavama: „Jurij Muri" v izvedbi „Scena 11" iz Celovca in „Domovina" v izvedbi šmihelskih lutkarjev, čeprav je bil ta precej drzen pristop, ker ni imel nič opraviti s klasično lutko. V petih dnevih se je zvrstilo 13 predstav uradnega programa (iz Hrvaške, Argentine, Slovenije, itd.), 12 predstav različnih lutkovnih šol (Češka, Bolgarija, Poljska, itd.) in 22 predstav spremljevalnega programa (iz Češke, Italije, Japonske, itd.).
Vedeti je treba, da je lutkovno gledališče precej slabo razvito v Avstriji, „očetje" lutkovnega gledališča so Čehi, pri Slovencih pa je ta gledališka zvrst razvita v prvi vrsti na Koroškem.
LJUDSKA PESMARICA ROŽMARIN: Inštitut slovenskega narodopisa pri SAZU v Ljubljani in založba Piccicato Vidma-Udine sta predstavila slovensko antologijo ljudskih pesmi v trojezični izdaji; uredil jo je prof. Strajnar, izdajo spremljata dva kaseta. Knjiga obsega 50 pesmi iz 34 slovenskih krajev. Zaradi dokumentarne vrednosti je vključen najstarejši tonski zvočni napis iz 1.1914 posnet v Beli Krajini.
SKSS: Organizacijo Slovenskih koroških skavtov in skavtinj je ustanovil salezijanec Janez Rovan v Špitalu ob Dravi, potem pa v Mohorjevem domu. Prva skavtska obljuba je bila 1.1959. Do pred leti so bili vključeni v avstrijsko skavtsko organizacijo, ker se pa niso počutili dobro pod njihovo streho, so se odločili za samostojnost; pričeli so sodelovati s skavti iz Trsta, imajo skupno šolanje voditeljev in vodnikov in so v načrtu celo skupni tabori. Delujejo v vodih, ki jih sestavljajo od 6 do 7 članov ter voditelj. Vode imajo trenutno v Celovcu in Šmihelu, oni sestavljajo čete. Zanimanje za skavtsko življenje prevladuje največ pri otrocih od 10. leta naprej.
NOGOMET
Slovenska nogometna reprezentanca je prvič uradno nastopila, odkar je članica FIFA.
V Larnaki na Cipru je v prijateljskem srečanju, z odlično igro remizirala 1: 1 z domačo reprezentanco. Slovenci so igrali v belih majic, plavih hlačkah in nogavicah.
Na sliki, posneti na stadionu Papado-pulos 18. novembra, stojijo (v oklepaju so omenjeni klubi, v katerih slovenski nogometaši trenutno nastopajo): Marko Sime-univič (SCT Olimpija), Samir Zulič (SGT Olimpija), Darko Milanič (Partizan, Srbija, ki je te dni podpisal pogodbo z angleškim Stoke Cityjem), Vlado Miloševič (Ljubljana, AM Cosmos), Matjaž Kek (GAK, Graz,
Sredi dela se je poslovil Dušan Pleničar.
Veliko dobrih in sposobnih ljudi je vrgla slovenska zgodovina v svet. Trdo delo, trpljenje, zvestoba idealom so mnoge oblikovali v izredne osebnosti, ki bogatijo bližnjo in daljno okolico. V to duhovno elito je sodil Dušan Pleničar, za prijatelje iz medvojne ilegale Bratko, ki ga je smrt utrgala družini in slovenski narodni skupnosti sredi dela, 4. novembra zvečer v tiskarni Pika Print, ki jo je vodil v Enfieldu pri Londonu.
Ta 71-letni politični in kulturni delavec, časnikar in urednik je bil med najbolj delavnimi, razgledanimi in stvarnimi zdomskimi javnimi delavci. Izhajal je iz liberalne družine, saj je bil oče tudi župan v Litiji, kjer se je rodil 2. junija 1921. Obiskoval pa je škofijsko gimnazijo v Šentvidu in na njegova mlada leta je zelo, vplivala skavtska vzgoja. Bil je globoko veren, pred leti so mu podelili visoko papeško odlikovanje. Bil je tudi častilec medjugorske Matere božje. Politično pa je bil neodvisen, odprt in kritičen.
Po gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto, po nemški zasedbi Litije pa je bil aretiran, zaprt in izgnan v Srbijo. Ko se je 31. oktobra 1941 vrnil v Ljubljano, se je zaposlil pri Rdečem križu. Postal je član ilegalne organizacije Pobratim in Narodne legije. Delal je pri propagandi, nato v obveščevalni službi. Po zlomu Italije se je umaknil na teren k slovenskim četnikom, nato je bil v ilegali v Ljubljani, pa spet na terenu v ožjem vodstvu Državne obveščevalne službe. Umaknil se je v Italijo in živel tri leta v vojaških taboriščih po Italiji in Nemčiji. Že tam je obnovil kulturno in politično delo ter s prijatelji osnoval Slovensko pravdo. Izselil se je v Veliko Britanijo, kjer je ob trdem delu za vsakdanji kruh opravljal izredno aktivnost kot tajnik Slovenske pravde in urednik njenih publikacij, 30 let pa kot urednik revije Klic Triglava.
Imel je številne prijatelje in sodelavce po vsem svetu, trudil pa se je za vzdrževanje stikov z zdomskimi politiki drugih narodov bivše Jugoslavije in za seznanjanje angleškega sveta s slovensko problematiko. Tako
Avstrija), Marko Elsner, kapetan_(Nica, Francija) in selektor Prašnikar. Čepijo: Gregor Židan (HASK Gradjanski, Zagreb), Matjaž Florjančič (Cremonese, Italija), Džoni Novak (Fenerbahče, Turčija, ki bo drugo sezono verjetno prestopil k Stuttgartu), Zlatko Zahovič (Partizan, Srbija), in Jani Pate (Pierikos, Grčija). Igrali so tudi Aleš Križan (Maribor Branik), Aleš Čeh (GAK, Graz, Avtrija) in Dušan Kosič (Studio D, Novo mesto). Od legionarjev je manjkal edino poškodovani Srečko Katanec (Sampdoria, Genova, Italija). Strelec je bil ravnokar izbrani najboljši slovenski nogometaš Vlado Miloševič.
Janez Vasle
se je udeleževal Demokratskih srečanj, na katerih so si v osemdesetih letih prizadevali za demokratično in enakopravno ureditev odnosov v Jugoslaviji. Bil je v uredništvu angleško pisane strokovne revije The South Slav Journal.
Z ženo Lizo in hčerko si je uredil dom v Einfieldu in se preživljal z vodenjem tiskarne. Bil je velik garač, nase nie..; ni mislil. Pred petnajstimi leti je in • napad, kasneje sta mu sledila še dva. kin. temu je ob rasti slovenske demokracije kar oživel in ob službi izgoreval za skupnost. Ko je bila prihodnost slovenske župnije v Londonu v nevarnosti, je postal predsednik njenega pastoralnega sveta in mu tako ustvaril tiskano glasilo. Povezoval je ljudi v podporo slovenski svobodi in neodvisnosti, ki jo je brez pridržka sprejel in zagovarjal kljub drugačnim mladostnim idealom. Bil je duša Konference za veliko Britanijo pri Svetovnem slovenskem kongresu in se boril za zakon o državljanstvu, ki naj bi bil pravičnejši do zdomcev, za volilno pravico Slovencev po svetu in za pravično oceno medvojnih dogodkov ter sp avo. Za Svetovni slovenski kongres je potoval v Slovenijo. Vsak dan je zalagal Slovensko tiskovno agencijo z izrezki iz britanskega tiska o Sloveniji in bivši Jugoslaviji, ki jih je pošiljal fo faksu. Prav pred kratkim je bil izbran za predsednika novega društva za angleško-slovensko prijateljstvo Briti - • • Slovene Society.
Zelo so ga skrbele decembrske volitve v Sloveniji in z brošurami, izjavami in stiki je skušal pomagati k uveljavitvi dolgoletnega prijatelja, predsedniškega kandidata dr. Ljuba Sirca, v čigar možno posredovalno vlogo za ureditve demokracije je bil prepričan, čeprav so mu bile blizu stranke, ki so ostal zveste Demosu.
Delal je do zadnjega, saj so ga našli mrtvega pri delovni mizi, ko je pripravljal novo okrožnico britanske konference Svetovnega kongresa. Odšel je dober in velikodušen človek, za njim zeva velika praznina.
Ivo Jevnikar Mladika, Trst
NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Železniški promet s Hrvaško je dobjl nove tarife. Prej so obračunavali promet še po notranjih tarifah, zdaj pa so jih uskladili z mednarodnimi. Možno je kupiti mesečne vozovnice, ki bodo, skupaj z drugimi ugodnostmi, imele še posebne olajšave in popuste.
IZOLA — Sklad za boj proti boleznim odvisnosti so ustanovili v Izoli. Ker zakonodaja o tovrstnih skladih še ni bila obravnavana, bo sklad deloval kot društvo. Namen imajo, da bi povezovali politično in upravno oblast s strokovnimi organi, službami in vsemi, ki jih zanima kar se da učinkovitejši nastop proti mamilom. Ustanovitelji želijo, da bi ta sklad bil zametek vseslovenskega republiškega sklada, saj je podatek, da se je uživanje mamil med ljubljanskimi srednješolci v enem letu povečalo za 10%, več kot zaskrbljujoč.
BLED — Vila Rikli je postala zgodovinski in kulturni spomenik. To vilo je zgradil Švicar Arnold Rikli leta 1895 za zdravljenje svojih pacientov. Vila je last Kompas International in je v dobrem stanju, pa tudi bogato dekoracijo ima.
PIRAN — Hrvaško-slovenska meja na kopnem je po mnenju ministra Rupla ena najstarejših evropskih meja in bi jo bilo treba označiti in pragmatično urediti. Drugače je z mejo na morju. Hrvatje želijo uveljaviti načelo sredinske črte, Slovenci pa se potegujejo za to, da bi obdržali ves Piranski zaliv.
LJUBLJANA — Litostrojeva tovarna viličarjev in podjetje Indos načrtujta prodajo viličarjev na Madžarskem, za kar sta poverili zastopstvo podjetju Yumax v Budimpešti. Tam sta tudi pripravila potencialnim kupcem razstavo izdelkov in svoj proizvodni izvozni program. Po ocenitvi Yumaxa bi na Madžarskem lahko letno prodali kakih tisoč viličarjev za domačo uporabo, moglo bi se prodati še kaj v druge vzhi'dneocvropske države.
LJUBLJANA — Razni predstavniki institucij, ki se ukvarjajo z otroki, mladino in knjigami so letos ustanovili slovensko sekcijo IBBY (International Board of Books for Young People). Sekcija je bila že sprejeta kot polnopravna članica na kongresu zveze v Berlinu. Med prvimi nalogami, ki si jih je sekcija zadala je, da izdela seznam slovenskih mladinskih knjig. Predsednica sekcije je Tanja Pogačar.
LJUBLJANA — Slovenski oktet se je predstavil na nedeljski glasbeni matineji v pripravi Festivala Ljubljana. V prvem delu je ob spremljavi organista Huberta Berganta z dirigentko Nado Matoševič zapel Mašo v c-molu za moški zbor in orgle Franza Liszta, zbor Ave Maria Stella iz opere Kar hočete ter Requiem Marija Kogoja. V drugem delu pa je odpel ciklus slovenskih ljudskih pesmi s skupnim naslovom Od jutra do noči. Del se sestavljale priredbe
NOVICE IZ PRIMORSKE
XVII. BENEČANSKI KULTURNI DNEVI v Špetru so bili posvečeni letos umetnostnim in kulturnim stikom med Slovenijo in Benečijo od 15. do 17. stoletja.
GLASBENA MATICA iz Trsta je pričela novo redno koncertno sezono. Za letošnji spored so imeli pred očmi tri smernice: stoletnico rojstva tržaškega skladatelja Maria Kogoja, nastopi domačih izvajalcev in programsko usmeritev v glasbo 20. stoletja vključno z domačimi skladatelji.
NA TRŽAŠKE IN GORIŠKE višje srednje šole se je v tekoče šolsko leto vpisalo 150 študentov iz Slovenije, kar tudi odpira nekatera vprašanja. Zaenkrat so po dolgih razpravah italijanske šolske oblasti pristale na sprejem vpisov pod pogojem, da bi to ne prineslo odprtja novih paralelk in s tem združenega večjega pritiska na šolski proračun.
Kreka, Vremšaka, Mihelčiča, Švikaršiča, Kramolca, Deva in Pirnata. Oktet umetniško vodi še naprej Anton Nanut.
LJUBLJANA — Plesna šola Urška je lani požela več uspehov s svojimi nastopi. V Bremnu je odnesla obe prvi odličji na svetovnem prvenstvu v show dancetu in sicer pokal s plaketo na tekmovanju formaciji in pokal svetovnega prvaka s plesno točko Satan Alley. Še prej so z istim plesom zasedli drugo mesto na evropskem prvenstvu na Madžarskem in prvo na državnem prvenstvu v Ljubljani. Tudi predlanskim je nastopila na večih tekmovanjih in na nobenem se ni plasirala pod tretje mesto. Plesno skupino vodi Mimi Marčac.
LJUBLJANA — Ljubljansko delo za 29. oktober citira med pomembne datume v zgodovini razglas turške republike leta 1923, proglas proste plovbe po Sueškem prekopu leta 1888, rojstvo pisatelja Stanka Majcna istega leta, ustanovitev Banatske republike leta 1918, ustoličenje Reza Kana na iranskem prestolu, ne omenja pa osvoboditve slovenskega naroda izpod avstro-ogrske monarhije.
LJUBLJANA — Ponudbo o opisu komaj pretekle zgodovine slovenskega naroda je razširil Jože Smole s svojo knjigo Pred usodnimi odločitvami. Smole je bivši osebni sekretar diktatorja Tita, diplomat in politik, predsednik proslule Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) in kasnejši poslanec Socialistične stranke Slovenije. Poleg Janše, Zlobca, Rupla in Čelika podaja svoj pogled na dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji pred razpadom zadnje.
LJUBLJANA — Za prvi državni praznik reformacije je Državna založba Slovenije izdala faksimilno izdajo Trubarjevega malega katekizma iz leta 1555. Njemu je pridana še filološka monografija Francke Premk Korenine slovenskih psalmov. Za to izdajo so se odločili tudi zaradi tega, ker obstajata le dva izvoda prvotne izdaje, od katerih je eden v Narodni in univerzitetni knjižnici. Dan reformacije so proslavili slovesno še predvsem na sedežu največje evangeličanske občine v Sloveniji, v Puconcih. Evangeličanov naj bi v Sloveniji bilo približno osemnajst tisoč in večina njih živi v prekmurskih krajih.
LONDON, Velika Britanija — V okviru bienala Poetry International je bil pripravljen tudi večer slovenske poezije. Na njem so nastopili Aleš Debeljak, Boris A. Novak, Ifigenija Zagoričnik Simovič in Veno Taufer.
LJUBLJANA — Na delavski univerzi Boris Kidrič (pred časom so pravili, da bo Kidrič črtan iz naslova, a kaže, da do tega še ni prišlo) so izdali prva spričevala iz znanja angleščine po standardih univerze v Oxfordu. Ob tej priliki so na univerzi povedali, da pripravljajo podobno tečaje in opravljanje izpitov z mednarodno veljavnostjo tudi za italijanski in nemški jezik.
Osebne novice
Rojstvo: Rodila se je Florencija Hrovat, hčerka Karla in Margarite roj. Laurito.
Čestitamo!
Krsti: 12. decembra 1992 je bila krščena v cerkvi San Isidro Labrador, Marija Belén Bidone, hčerka Gustava in Lučke roj. Vor-šič. Botra sta Marta Bidone de Agosti in German Ravarotto.
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Marija Viktorija Loboda, hčerka Marjana in ge. Ane roj. Urbančič. Botrovala sta Ivo Smrdelj in Klavdija Rant. Krstil je prof. Franc Bergant.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto, 26. decembra, krščen Martin Tomaž Smole, sin inž. Stanka in cont. Marte roj. Koželnik. Botra sta inž. Danijel Iglič in arh. Tončka Malalan. Krstil je župnik Jože Škerbec.
V	cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je bila v nedeljo, 27. decembra krščena Marija Belén Semik, hčerka Carlosa in Ljube roj. Opeka. Za botra sta bila Jure Mustar in ga. Marjana Juhant, krstil pa je misijonar Peter Opeka.
V	nedeljo, 3. januarja, je bila krščena Katarina Podržaj, hčerka Antona in Vere Breznikar. Botra sta bila Lucijana Podržaj roj. Hribar in Janez Žnidar. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečnim družinam naše čestitke!
Umrli so: Anton Smrdelj (77) v Tabladi; Božo Stariha (68) večletni predsednik Zedinjene Slovenije, v Adroguéju; Jože Vrabič (67) v Casanovi; Ema Šuc (77) v Capitalu; Franc Vidmar (89) v Rosariu; Angel Karlin v Ramos Mejiji; Ivan Bartol (88) v Loškem potoku v Sloveniji. Naj počivajo v miru!
Nova diplomanta: Decembra je na državni univerzi v Lomas de Zamora postala „contadora publica nacional" ga. Anica Indihar por. Obriskal.
Na buenosairesški univerzi pa je postal zobozdravnik Jože Markež iz Carapachaya.
Obema diplomantoma želimo veliko uspeha!
Sklep šolskega leta
V soboto, 28. novembra je tečaj A. M. Slomška sklenil lansko šolsko leto s posebno prireditvijo, katere so se udeležili tudi starši učencev in prijatelji slovenske šole. Uvodoma je ravnateljica šole Lenčka Malovrh poročala o poteku šolskega leta, o
težavah pa tudi o uspehih pri pouku. Poudarila je, kako se vedno znova dokazuje znana resnica, da je uspeh pri pouku tesno odvisen od sodelovanja staršev. Kadar se starši ne zavedajo, da je naša šola le dopolnilnega značaja, kjer učitelj le dopolnjuje znanje materinščine prejete v družini, tudi ne moremo pričakovati uspehov, še več, učenci iz takih družin še kako otežujejo že itak naporno delo učitelja. Pouku slovenščine je tudi letos izvrstno služilo petje slovenskih pesmi in predvsem igranjema odru, kjer se otroci igraje priučijo tekočemu slovenskemu izražanju. Zato je bil dobro obrestovan ves napor učiteljstva in predvsem režiserke Andrejke Vombergar, ko je šola po večmesečnem delu postavila na oder pravljično igro Čarovnik iz Oza, kjer je nastopila večina sedanjih in več nekdanjih učencev naše šole. Z igro so nastopili v Slovenski hiši, na domačem odru in bili na gostovanju pri naših rojakih v Mendozi. Širok krog sodelujočih je omogočil, da je igra res dobro uspevala v zadovoljstvo občinstva, ostala bo pa tudi kot enkratno doživetje nastopajočim otrokom.
Slomškovo šolo je obiskovalo v preteklem letu 60 otrok: 29 deklic in 31 dečkov. V začetku leta se je vpisalo 7 otrok, osmi razred pa je zaključilo tudi sedem in se tako poslavljajo od naše šole naslednji: Potočnik Karolina, Gelb Saši, Levstek Adrijan, Hribar Viktor, Medvešček Dani, Panaino Ivan in VesterLuka.
Sledeč svetlemu zgledu svojih prednikov je učiteljski zbor s svojim darovanjem prostega časa bistveno omogočil nadaljevanje dragocene tradicije Slovencev v Argentini — naših šol! Učiteljski zbor Slomškove šole so v preteklem letu sestavljali: ravnateljica Lenčka Malovrh, župnik Jože Škerbec in učiteljstvo: Omahna Saša, Vombergar Meta, Selan Vladi, Smrdelj Irenka, Smole Alenka, Rode Helena, Malovrh Gabi, Loboda Marijan st. in Loboda Marijan ml. Glasbeni pouk sta nudila prof. Ivan Vombergar in Brula Marcel, telovadbo pa Smole Angelika in Ciril Loboda. Z učiteljskim zborom je tesno sodeloval Odbor staršev, ki je skrbel za šolo v organizacijskem oziru. Uspešno ga je vodila ga. Saša Omahna. V imenu staršev in prijateljev šole vsem izrekamo našo zahvalo.
Miklavžev večer
V nedeljo, 6. decembra je slovenska šola v Slomškovem domu organizirala tradicionalno miklavževanje. Množica otrok vseh starosti je s starši napolnila dvorano in napeto pričakovala prihod Miklavža in njegovega spremstva. Primerno vzdušje je ustvarila močna skupina anglečkov s svojim rajanjem in petjem odlomkov iz Geržinčičeve operete Miklavž prihaja. Rajanje je pripravila ga. Mari Zupan, glasbo pa prof. Ivan Vombergar.
TORNQUIST
iMIfcas
O®\!7S[a)E0S
Ob praznovanju 500-letnice odkritja Amerike se je v Tornquistu, na jugu province Buenos Aires, izvedla razstava vseh narodnosti, zastopanih v mestu. Na pročelju gledališča Rodolfo Funke je meid drugimi plapolala tudi slovenska zastava. V notranjosti so razni oddelki prikazali značilnosti vsake narodnosti. Oskrbo slovenskega dela je imel lic. Marjan Zorko.
Poleg razstavljenih narodnih noš, vezenin, okraskov in knjig so obiskovalci lahko sledili avdiovizualu o Sloveniji in njenih lepotah.
Vsak je prejel tudi brošuro o naši slovenski državi.
MALI OGLASI
Ana Maria Troha - uradna prevajalka iz angleščine -Combate de Pavón 1606 - 1686 Hurlineham - Tel ■ 665-7986
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Sturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.: 433-1713
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel/Fax: 942-8681/943-6023
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber-splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353.
TURIZEM
Alas TourVam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc 34
-	Tel: 903-4006.
LEGAJO Ns 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domo vino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI
dr. Katica Cukjati— odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel: 652-1910. dr. Vital Ašič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
getka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica, 'lavama 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel: 664-1656. ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar ??4 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel: 248-4021.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. illia (Ruta 8) N2 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
II. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE V SLOGI
Številka 37.794
je izšla kot glavni dobitek na Državni loteriji 30. decembra 1992. Vsi člani zadruge in Mutuala SLOGA, katerih članske ali hranilne knjižice se končajo s 94 lahko pridejo v poštev za II. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE, ki bo v prostorih SLOGE, 6. aprila 1993, če imajo KARTO SLOGA in naloženih v navadni hranilni vlogi v MUTUALU SLOGA vsaj $ 200.
To pot izžrebani člani s KARTO SLOGA, ki pa nimajo v navadni hranilni vlogi vsaj $ 200, imajo čas do 29. januarja 1993, da dvignejo svojo naložbo do te vsote.
Za II. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 6. aprila 1993 bodo prišli v poštev 'še tisti člani, ki bodo izžrebani na žrebanjih Državne loterije 30. januarja in 27. februarja 1993 in bodo imeli KARTO SLOGA in naložbo v navadni hranilni vlogi vsaj $ 200. Dobitke, ki bodo žrebani 6. aprila 1993, bomo objavili prihodnjič, bodo pa vsaj tako bogati, kot na prvem žrebanju 5. januarja 1993.
Vaša naložba v SLOGI vam poleg vabljivih nagrad na teh žrebanjih, prinaša običajne obresti, vam je vedno na razpolago in vam daje pravico do zanimivih socialnih podpor in drugih ugodnosti, ki jih nudi SLOGA svojim članom.
Oglasite se v SLOGI osebno ali po telefonu in poizvedite o stanju vašega računa. Sreča vas išče, pomagajte ji, da vas najde!
V SLOGI JE MOČ!
ČLANARINA ZEDINJENE SLOVENIJE
za leto 1993, ki je bila določena na seji 22. decembra 1992 je kakor sledi: za samske $ 2 mesečno odn. $ 24 letno in za družine $ 3 mesečno odn. 36 letno. Upokojenci imajo 50% popusta. Od 1. januarja 1993 se dvigne posmrt-ninska podpora na $ 140 za vsak smrtni slučaj, če član ni bil s članarino v zaostanku več kot 3 odn. 6 mesecev. Zaostala članarina za prejšnja leta se bo do vključno Slovenskega dneva še obračunavala v višini lanskoletne naročnine; po tem dnevu pa se bo obračunavala po letošnji.
Čeprav je inflacija v Argentini leta 1992 dosegla skoraj 20%, smo naročnino za naš list dvignili samo za 10%.
Za Argentino po razpečevalni mreži je $ 55, po pošti pa $ 60. Za inozemstvo ostane nespremenjeno.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574 /654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petica od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno obiavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12-
NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V GORICI so skupno manifestirali slovenski in italijanski dijaki proti oblikam nasilja, za mir in spoštovanje med rasami in narodi. Na njej so govorili tudi Stojan Spetič, Marjan Terpin in Karel Primožič.
KNJIGO O ANDREJU GOSARJU je spisal prof. Tomaž Simčič. V njej je avtor predstavil celostno sliko o osebnosti, liku in delu socialnega misleca. Knjigo sta izdala tržaška Mladika in dnevnik Slovenec.
k.
_ Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión Na 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N- 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N” 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE
D
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Tallercs Gràficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Šolska kolonija se bo vrnila v Slovensko hišo v torek, 12. januarja okrog 8. ure zjutraj.
Vsem Slovencem v Argentini sporočamo, da je 31. decembra 1992 umrl v Adroguéju gospod
BOŽO STARIHA
predsednik Zedinjene Slovenije 1969-1975
Z neutrudnim delom za slovensko skupnost v Argentini si je zagotovil naš trajen spomin in hvaležnost.
Naj ga Bog tisočero poplača za njegovo dobroto!
ZEDINJENA SLOVENIJA
„Jaz sem pot, resnica in življenje" (Jan 14, 1-6)
Vam prijateljem in znancem sporočamo, da je 23. decembra 1992 v 77. letu starosti po dolgi bolezni odšel k svojemu Stvarniku naš dragi mož, oče in brat, gospod
Anton Smrdelj
K večnemu počitku smo ga položili 24. decembra 1992 na pokopališču Villegas, San Justo, Buenos Aires.
Žahavaljujemo se prelatu dr. Alojziju Starcu za obiske v bolezni in za prinašanje duhovne tolažbe in svete popotnice, g. Antonu Bidovcu za vodstvo pogreba in vsem, ki so dragega pokojnika obiskovali v bolezni, ga prišli kropit in spremili na njegovi zadnji poti. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Irena,
sinova Jože z družino, Ivo z družino, sestri Ivanka in Fani brata Ludvik in Štefan in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Slovenija, Avstralija, Kanada.
Glej, tu sem!
Prijateljem sporočamo, da se je po dolgi in težki bolezni v 68. letu poslovil od nas dne 31. decembra 1992 naš predragi mož, očka, stari očka, stric, tast, svak in nečak gospod
Božo Stariha
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, posebna zahvala župniku Jožetu Škerbcu in dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti in globoke besede tolažbe. Hvala tudi prelatu dr. Alojziju Starcu za darovano sv. mašo in spremstvo pogreba na pokopališče v Calzadi. Posebna zahvala predsedniku Zedinjene Slovenije prof. Tinetu Vivodu za prelepe besede slovesa.
Priporočamo ga v molitev!
Žalujoči: žena Marjeta Sparhakl,
sin Miha z ženo Jelico in družino,
hči Marjetka por. Hostnik z družino,
hči Marjanca por. Osterc z družino,
sin Andrej z ženo Marijo Inés Torra in družino,
teta Lina
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Črnomelj.