Zvezda Venera
Venera je zanas najlepSazvezdapremičniea, pravimojej tudi zgodnja da&iea, Mi vatetviica-, 4 \o istaii t*L&, te 30 "ri&mo ¦saslej la «b Sasa solnfiega vzlioda in zahoda. Venera je okoli 5 miljonov niirijametrov bližej solncu nego naSa zenilja, ler obkroži solnce v 224 dneh in 16 urah. Ta zrezdn sveti z zel6 mofno. belo sretlobo, Ti5asih tak«, da jo lehko z golimi očmi Tidimo po doevi. Svctlobe pa nima svoje, nego flobiva jo od solaca, ter se izpreminja kakor lunina svctloba. Vfasih se lepo žari, včasih je bleda in večkrat se nam zdi kakor da bi bila manjSa. Tfimn je vzrok to, ker solace le jedno njeno polovico razsvetljnje v tera. ko j« njena druga polovica t.'mna, in mogofe je, da se obrne polovica ali pa še menj fljene razsvetljene polovice k najJej zt^nrilji. Ta zvezda sg nam prikaznje pramenljivo tlo 290 dni ilolgo nft zahodnoj večernej atraDi solnca, ter izliaja po 2 nri pred solnčium vzhodom kakor juternica ali danica.; potcm se Bara prika,zuj<s rafno tako dolgo ni vzhodnej strani solnca ter izhaja Se h po solnfnem vzhodu in je ne moreino videti zaradi dnefne in soInfiBe svetlobe. Nevidna tedaj sledf po res dan solnen in se nam prikaže še }e zvcfiera po solnčnem zahodu na Tefiernem ni5besn kakor večernica. Venera ui nie manjša od ua.se zemlje in se zasuče okoli ,^vojr osi v 2JJ. nrah iB 21. rainutab. Nj»mi ilnevi in njene uoči ao Uxej le malo krajše nego na. naSej zemlji. Solnce jej sveti skoraj dvakrat živejša ncgo nam.
Tndi Ietne fase ima kakor naša zemlja, namreč: poinlad, poletje, jeseii is zimo; ima jednako ozračje, jetoako opasje in podnebje. Ima gcve in doline,
171
snho zemjjo in morje, oblake in zrafne toke, oblsfne in j»sne dnere, rsrao tako kakor uaša zemlja. Venera prehodi tudi solnce in to se bo zgodilo 1882. leta dne 6. decembra, in potem 3e le i!ez 122 let zopet.
Josip Kotnik