eso eso eso eso esoeso esoeso eso eso PIZZERSJA »CIGLER Šoštanj Tel.: 063/882-268 __ velenje, 4. oktobra 1990 številka 38, cena 9 dinarjev □ 5 S 9 £ □ § □ - •J..U..Ì, NRlcf* en« Z BRALCI V BUDIMPEŠTO Minulo soboto so nekateri naročniki — srečni izžrebanci Našega časa preživeli v Budimpešti. Bilo je lepo. STRAN 11 PIKIN CICI- DAN - Ves teden se vrstijo v Velenju prireditve v počastitev letošnjega mednarodnega tedna otroka. Vse so v znamenju Pike Nogavičke. Najbolj veselo pa bo v soboto na-Titovem trgu, ko se bodo vrstile prireditve strnjene v Pikin cici- dan STRAN 11 SKULPTURE CIRILA CESARJA Ljubiteljem simbolov svetlobe in lepote se obeta ta petek (5. oktobra) zanimiv kulturni večer. V galeriji oo kulturnega centra Ivan — Napotnik bodo ob 19. 2 uri odprli razstavo ste- ^ klenih skulptur aka-demskega kiparja, pro- [— fesorja Cirila Cesarja, Sindikalni zaupniki Svobodnih sindikatov Velenja in Neodvisnega sindikata Koncema Gorenje so se pol ure pred zasedanjem zborov zbrali pred občinsko stavbo in z nemim protestom terjali uresničitev sklepa skupščine (julij 1990) o cenah na komunalnem in stanovanjskem področju. Je vlada padla? Zaradi cen — nepreklicen odstop predsednika IS Tega, kar se je v torek popoldne dogajalo v skupščinski dvorani, na skupnem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine, se ne da opisati. To je preprosto treba doživeti. Začelo in končalo se je pri obravnavi zapisnikov prejšnjega zasedanja, znotraj tega pa so bili sprejeti, za ene presenetljivi, za druge pričakovani sklepi: zamik plačila višjih cen stanarin in komunalnih storitev ter nepreklicen odstop predsednika velenjske vlade Todorja Dmitroviča. Začelo se je pravzaprav že zjutraj, pol ure pred zasedanjem, s protestnim molčečim shodom zaupnikov Svobodnih sindikatov Velenja in Neodvisnega sindikata Koncer-na Gorenje in izraženo zahtevo po uresničitvi sklepa skupščine, ki je že sredi julija naložila izvršnemu svetu in sindikatu, da se o sprejemljivi ceni dogovorita. Skupščina je popoldne ugotovila, da ta sklep ni bil uresničen; za tem pa so delegati razveljavili odlok izvršnega sveta o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev s 1. julijem letošnjega leta in sprejeli isti odstotek (poprečno 92 % dražje stanarine in komunalne storitve), a z zamikom treh mesecev. Podražitev velja torej od 1. oktobra. Takšna odločitev je privedla predsednika velenjske vlade Todorja Dmitroviča do tega, da je skupščini podal svoj nepreklicen odstop, ki ga je obrazložil z besedami: »Skupščina se ne zaveda materialnih posledic, ki jih je s takšnim sklepom sprejela, ko je padla pod vpliv sindikata. Kot predsednik izvršnega sveta ne morem prevzeti odgovornosti za nastalo škodo, skupščini pa želim, da svoje delo v bodoče uspešno opravlja. Vendar bo to možno le, če bodo vaše odločitve temeljile na strokovnih podlagah.« Velenjski izvršni svet bo že v kratkem pripravil analizo, kakšna škoda je bila z zamikom podražitve narejena, predlagal pa naj bi tudi ukrepe, ki bodo potrebni, da se ta odpravi. O odstopu predsednika velenjske vlade, pa bodo razpravljali prihodnjič, čeprav tega, kaj nepreklicen odstop predsednika pomeni, ni delegatom razložil nihče. Marsikaj bi se dalo napisati še o pet ur dolgi obravnavi ene same točke: od tega, da je bilo vmes veliko smeha, pa kritičnih besed, do odhodov delegatov, Vaneta Gošnika (Zeleni) recimo, ki je svoj odhod pospremil z besedami predsedniku skupščine — >Vidimo se na naslednjih volitvah^ Morda še to — poslanec Peter Rczman (Zeleni) je skupščini predlagal tudi glasovanje o zaupnici predsedniku skupščine Panetu Seme-čniku, do česar pa ni prišlo, ker bi moralo po poslovniku tak predlog podati vsaj pet delegatov. Podrobneje o zasedanju skupščine, tudi o dopoldanskem delu, prihodnjič. Milena Krstič-Planinc Priznanje Viktorju Kojcu Sredi velikih pretresov smo. Sredi velikih sprememb. V takšnem vzdušju praznujemo tudi letošnji občinski praznik. Praznovanje je tokrat bolj bledo in zaradi spleta dogodkov tudi manj slovesno. Delegati občinske skupščine so praznik proslavili delovno. Praznično zasedanje so postavili med delovno. Za trenutek so odmaknili skrbi, pozabili na naporne sklepe, ki so jih morali ta dan še doreči in se za hip prepustili slavnostnemu trenutku. S slovensko himno je za to poskrbel Rudarski oktet. Slavnostni govornik pa je bil Pankrac Semečnik, predsednik občinske skupščine. V svojem govoru je med drugim poudaril, da ostaja naš praznik spomin na enkratno dejanje, ko je peščica smelih, zagnanih in svobodoljubnih ljudi za kratek čas sredi okupirane Evrope osvobodila mesto Šoštanj. Dotaknil seje tudi sedanjega časa, orisal uspehe in se zazrl v naloge, ki so pred nami. Delegatom, zbranim in vsem Velenjča-nom pa je čestital podobno kot v našem prazničnem in- tervjuju, poln optimizma in želja po čim tesnejšem in strpnem sodelovanju pri uresničevanju skupnih hotenj. Delegati so sprejeli začasni moratorij nad podeljevanjem občinskih nagrad, saj so menili, da je treba kriterije temeljito pretresti. Drugačen značaj pa je imel predlog za podelitev nagrade za življenjsko delo na kulturnem področju Viktorju Kojcu. Nagrado so mu podelili na slavnostnem zasedanju. Ta podelitev je slovesnost tre- nutka povečala. Viktor Kojc je bil priznanja iskreno vesel, še posebej, ker njegovo delo, kot je sam dejal, v preteklosti ni bilo vedno objektivno vrednoteno. Nastop pred delegati je izkoristil za prošnjo, da v občini uredimo zbirko del rojakinje akademske slikarke Majde Kurnik. Rudarski oktet je zapel še nekaj pesmi, izzvenele so praznično, potem pa se je za delegata nadaljevalo delovno zasedanje. M. Zakošek. foto L. Ojsteršek Gorenje Priprave na slavje is. Prihodnjo soboto, 13. oktobra, bo osrednja slovesnost ob 40-letnici Gorenja — srečanje delavcev in njihovih družinskih članov, štipendistov in upokojencev na letališču v Lajšah. Priprave na srečanje prehajajo v zaključno fazo, organizatorji pa računajo, da se bo v Lajšah zbralo okrog 7.000 udeležencev srečanja. Na to osrednjo slovesnost ob 40-letnici je Gorenje povabilo tudi predstavnike Republike Slovenije in nekatere druge goste. Že zdaj pa kaže opozoriti tudi na razstavo del iz likovne zbirke Gorenja, ki jo bodo odprli v poslovni zgradbi Gorenja v Velenju v četrtek, * 18. oktobra ob 18. uri. Razstavo del iz likovne zbirke Gorenja pa si bodo od 29. oktobra naprej ogledali tudi ljubitelji likovne umetnosti iz slovenskega glavnega mesta in drugi v prostorih Mestne galerije v Ljubljani. (an) Vsem občanom občine Velenje čestitamo za praznik občine Velenje Skupščina občine Velenje njeni organi in organizacije ! nama VELENJE . v Tsletomkl nakup v Narnll 853-500 upah, j>a ki še ti me Bos foslal fcAcUUA za aktiviranje jvojesa toplovoda ! Teden otroka in teden prometne varnosti praznujemo te dni. Teden otroka poteka pod geslom »Otroku zdravo in varno okolje.« Pa ga res imajo? Nimajo. Mnogi ne. Mednje sodijo tudi varovanci vrtca Lukec. Svoje prostore imajo v domu Centra srednjih šol. Včasih so imeli pred vrtcem tudi nekaj svojega prostora, pa so jim ga odvzeli. S svojim železnimi konjički so jim ga zaparkirali tisti, ki so dobili v omenjeni stavbi svoje delovne prostore. Otroci pa so v torek protestirali. Na svoj način sicer, a vendar po naši oceni dovolj odločno. Pa bo tudi zaleglo?! Novice Pobuda za spremembo statuta občine Demokratični forum Velenje je podal zborom občinske skupščine pobudo, da pristopijo k spremembi statuta občine Velenje. Z zaskrbljenostjo namreč ugotavljajo, da je bilo v zadnjem času sprejetih mnogo sklepov, ki so v nasprotju z veljavnim statutom. Priznanje tudi za Gorenje Servis (mkp) Na prvenstvu Evrope v atletiki Split '90 je za celoten prenos video signalov (slika, ton) in računalniških programov na vsa komentatorska in funkcionarska mesta poskrbelo Gorenje Servis pod vodstvom Josipa Križniča in Mladena Buri ča. Tako so prispevali precejšnji delež k visokemu priznanju, ki ga je Boris Sakač, pomočnik predsednika 00 A 90 za tehnologijo, prejel od predsednika Evropskega atletskega združenja — plaketo v znak priznanja za izredno visok nivo elektronske tehnologije na prvenstvu Evrope, za kar se jim je s posebnim dopisom tudi zahvalil. Praznik KS Rečica ob Savinji (jp) V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji slavijo svoj praznik 6. oktobra, ki ga običajno obeležijo z novimi pridobitvami. Letos je to predvsem veliko kilometrov posodobljenih cest, razširili so javno razsvetljavo, omrežje kabelske televizije, pripravljajo se na razširitev vodovodnega omrežja, zelo pomembno pa je, da so se na Rečici ob Savinji dokončno odločili za gradnjo osemletke. Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti bo na praznični dan, v soboto zvečer ob 19. uri. Samo 10 subvencij več (mkp) Rezultati preizkusa upravičenosti do delnih nadomestitev stanarin (na podlagi letošnjih dohodkov), ki so ga opravili na Centru za socialno delo v Velenju je pokazal, da se krog upravičencev ni bistveno spremenil, da se je število povečalo od 614 na 624 in je na novo pridobilo pravico do delne nadomestitve stanarine le 10 imetnikov stanovanjske pravice. Savinjske novice po novem (jp) MOZIRJE — Na nedavni seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje najprej obravnavali analizo obremenitev delavcev v podjetjih, kmetov in obrtnikov. To je bila zahteva prejšnje seje zborov občinske skupščine, do naslednjega zasedanja zborov pa bo izvršni svet pripravil podrobnejšo oceno. Imenovali so tudi nekatere komisije pri izvršnem svetu, ostale pa bodo glede na potrebe imenovali kasneje. Razpravljali so tudi o nadaljnji usodi občinskega glasila »Savinjske novice«. Zborom občinske komisije bodo predlagali, da naj ustanoviteljstvo prevzame občinska skupščina in s tem ustrezno poveča delež pri financiranju. Po novem naj bi o glasilu in izhajanju odločal 15-članski programski svet, neposredno pa ožja redakcija glasila. Zakaj naročnina za kabelsko razdelilni sistem? Od 1. junija letošnjega leta uporabniki kabelsko razdelilnega sistema plačujemo naročnino. Pobira jo Gorenje Servis, ki je po pooblastilu krajevnih skupnosti zadolžen za upravljanje s tem sistemom. Ta sistem deluje, če je zagotovljeno redno napajanje glavne postaje in 49 linijskih ojačevalnih mest v vseh krajevnih skupnostih z električno energijo za prenos signalov do vsakega naročnika in redno vzdrževanje primarnih in sekundarnih naprav. Pri tem nastajajo določeni stroški, ki jih je treba pokriti (električna energija, najem prostorov za glavno postajo v PTT centru Velenje, najem PTT kanalizacije za primarni razvod in servisiranje ter vzdrževanje sistema). Višina naročnine je bila izračunana na podlagi vseh teh stroškov. Ker ta za prve tri mesece ne zadošča v celoti, razliko trenutno krije Gorenje Servis, ki bo za ta sredstva uveljavljal pravico deleža v podjetju upravljalca. Delničarji tega podjetja pa bodo postali vsi naročniki, ki so v krajevni skupnosti plačali prispevek za priključitev na kabelsko razdelilni sistem. Že ta mesec bodo v stanovanjskih objektih pričeli dograjevati razvode tako, da bodo na sistem ostali priključeni le tisti, ki so plačali osnovni pispevek in plačujejo naročnino; vsem ostalim, pa bodo dali možnost, da se še priključijo. Doslej je na omrežje priključenih 7057 naročnikov kar je 83 odstotkov vseh možnih naročnikov, sistem pa trenutno omogoča posredovanje treh radijskih in 13 televizijskih (od tega 8 satelitskih) programov. V Gorenju Telekomunikacijah pa so izvedli in že obdelali anketo med naročniki, o kateri bomo kaj več napisali v prihodnji številki Našega časa. mm : ■ v. Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistèr Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na tel fonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izv?n omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko . ,. , . . . . ..... . , . Izvršni svet sindikata ne priznava kot pogajalca Spravni sestanek pri županu se je končal brez sprave ot teden je že od te- nje, Svobodnih in Neodvis- se cene na po i p vplpnicU 7iinan nih sindikatov nha ndhnra rin dvionile 73 Več kot teden je že od te ga, kar je velenjski župan Pankrac Semečnik na >spra-vni< pogovor povabil sprte strani v cenovni vojni, da se za pogajalsko mizo sporazumejo. Vendar, sestanek, vsaj kar se izida tiče, ni bil uspešen. Rezultata ni bilo, soglasje ni bilo doseženo. Bil je pa obisk polnoštevi-len: sestanka so se udeležili tako člani velenjskega izvršnega sveta, predstavniki sindikata Rudnika lignita Velenje in Koncema Gore- nje, Svobodnih in Neodvisnih sindikatov, oba odbora — stanovanjski in komunalni ter vodstvo velenjske občinske skupščine. Namen sestanka, sklicanega teden dni pred sejo skupščine, je bil sicer poenotiti stališča in presekati cenovno vojno, dlje kot do nekaj predlogov pa sestanek ni prišel. Nekaterim se je zdel še najbolj sprejemljiv predlog izvršnega sveta in odbora za stanovanjsko gospodarstvo — da naj bi se cene na področju stanarin dvignile za 92 odstotkov s 1. julijem, tako kot je predvideno tudi v odloku, novih podražitev pa naj letos ne bi bilo več. O cenah komunalnih storitev pa so se prejšnji tčden še dogovarjali. Danes, ko to pišemo, je stvar vsaj po tistem, kakor je ob koncu odločil predsednik, že razrešena — vsaj naj bi bila. Rekel je namreč: »Če do ponedeljka (1. septembra op. avtorja) soglasja ne bo, bo vodstvo skupščine odločilo, ali s cenami ponovno na skupščino ali ne. Če bo ocenilo, da ne, bo to pomenilo, da je odlok izvršnega sveta v veljavi.« Sicer pa je bilo na tem sestanku s strani predstavnikov velenjske vlade večkrat poudarjeno, da sindikat izvršnemu svetu ne more biti pogajalski partner, da ga kot takšnega ne priznava, da se je ta vtaknil v politiko za katero ni pristojen, da lahko samo izvršni svet sprejema odredbe, ker s tem sprejema odgovornost ... O pripombah na elemente kalkulacij za povišanje cen komunalnih storitev, o utemeljitvah stališč, ... o vsebini, pa nič. (mkp) 0 prenehanju delovnega razmerja pri obrtniku (2) Naš, slovenski zakon o delovnih razmerjih pozna še druge primere, ko lahko obrtnik odpove delavcu delovno razmerje. To so zlasti primeri, ko se je začel postopek za prenehanje obrtne dejavnosti, če preneha obratovalnica ali če obrtnik umre. Ta primer nastopi že po zakonu, kar pomeni, da delavec »izgubi« dela z dnevom smrti obrtnika. Prej je sicer bilo določeno, da ima tak delavec prednostno pravico do zaposlitve z novim obrtnikom, ki na primer prevzame obrt, a zdaj te ugodnosti ni več. Zakon pa posebej določa tudi primere, ko delavcu preneha delovno razmerje pri obrtniku po njegovi (delavčevi) krivdi. Tu gre za primer, ko delavec s svojim ravnanjem namerno ali iz velike malomarnosti poškoduje premoženje obrtnika ali drugih oseb in če delavec huje krši delovne obveznosti, ki so navedene v zakonu, drugih predpisih ali v sami kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba pa pri tem točno določa v katerih primerih »disciplinskih kršitev« je potrebno predhodno dati pisni opomin pred odpovedjo in v katerih primerih je mogoče-delavcu za hujšo kršitev delovnih obveznosti odpovedati delovno razmerje brez predhodnega pisnega opomina pred odpovedjo. Žal se dogaja, da obrtniki vse premalo poznajo ta del kolektivne pogodbe in zato ravnajo napačno, kar skušajo potem v sodnem sporu popravljati tudi z ne preveč zanesljivimi pričevanji tistih delavcev, ki so še ostali pri obrtniku. Sodišča morajo iskati materialno resnico, ki pa običajno za obrtnika ni ugodna. Zato bi bilo pač bolje, da se obrtnik že dosti prej temeljito pouči o vseh možnih variantah odpovedi delovnega razmerja, ker le in edino zakonite odpove- di imajo za osnovo prenehanje dela delavca pri obrtniku. Nikakor pa ne gre pozabiti, da je že zakon izrecno določil primere, kdaj obrtnik sploh ne more delavcu odpovedati delovno razmerje. To je takrat, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo in to zaradi bolezni ali izrabe porodniškega dopusta (ne pozabimo, da lahko ima po sporazumu porodniški dopust tudi moški-oče) ali pa zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka ter tudi v času, ko ima delavka pravico do posebnega varstva zaradi nosečnosti. Vsi ti primeri seveda ne pridejo v po-štev, če gre za odpoved zaradi tega, ker se je začel postopek za prenehanje obrtne dejavnosti. Naj na koncu še dodamo, da zakon posebej govori o tkzv. odpustu z dela. Tu gre za primer, ko obrtnik lahko delavca odpusti z dela, brez poprejšnje odpovedi, če delavec na delu ali v zvezi z delom stori kaznivo dejanje ali je zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ker pa vemo, da o kaznivem dejanju »odločajo« javni tožilci in sodišča ni kar tako prepuščeno obrtniku, da sam o tem odloča. Zato mu zakon nalaga, da mora obrtnik o tem obvestiti pristojnega javnega tožilca. Če bo javni tožilec obvestilo oz. ovadbo obrtnika zavrgel, potem pač tak odpust ne velja in je obrtnik delavca dolžan sprejeti nazaj na delo in mu tudi plačati nadomestilo osebnega dohodka. Isto velja tudi za primer, da sodišče v kazenskem postopku ugotovi, da ni šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali če je celo delavca oprostilo vsake »krivde in kazni«. trih »■■MMIIIIWWWWWWWiliWMWII ■■■■■■■ ■MMIII^^ Aktivna politika zaposlovanja (1) V predzadnji številki Našega časa se je pojavil kratek zapis t. i. demokratičnega foruma, ki izkazuje zaskrbljenost zaradi vse večje brezposelnosti, podzaposlenosti in še česa. Poleg njega najde bralec tudi kratek zapis o tem, kakšna je bila brezposelnost v avgustu. Ker je problematika aktualna in pereča, bomo poskušali področje zaposlenosti oz. brezposelnosti bralcem prikazati s širšega vidika. Družba, ekonomija in zaposlovanje Tako kot v vseh socialističnih družbah, kjer iz ideoloških razlogov trg (vključno s trgom delovne sile) ni smel obstajati, smo tudi pri nas vse do leta 1988 lahko živeli v prepričanju, da brezposelnost ni problem, s katerim bi se morali sistematično spopadati in ga reševati. Ker smo delo jemali kot človekovo ustavno pravico in področje zaposlovanja kot povsem neekonomsko kategorijo, smo (v velenjski občini še posebej) desetletja živeli v navidezni prosperiteli ekstenzivnega zaposlovanja. Problem kadrovskih delavcev tja do srede 80-ih let je bil, kje pridobiti veliko število, predvsem nekvalificiranih delavcev za povečevanje proizvodnje, kot tudi za nadomeščanje velike fluktuacije (ki jo je med drugim povzročal tudi velik obseg zaposlovanja). Pozitivne stopnje rasti zaposlovanja, ob stagnaciji družbenega proizvoda, so vodile v upadanje produktivnosti, neizkorišče-nost notranjih rezerv, slabo izkoriščenost obstoječega kadrovskega potenciala in nasploh netržno obnašanje, kar je oteževalo prilagajanje razmeram na svetovnem trgu. Dokler smo živeli v obdobju kvantitativne rasti, ko smo konkurenčnost na svetovnih tržiščih marsikdaj dosegali z nizko ceno delovne sile, ko smo primanjkljaj dohodka na račun izvoza krili z velikim notranjim povpraševanjem (ob zadostni kupni moči, seveda!), problemi niso bili toliko vidni. Zadnja leta, ko pa kupna moč pri nas izrazito pada, in družba socializacije izgub ne more več prenesti v prejšnjem obsegu, ko so torej podjetja vedno bolj prepuščena le tržnim zakonom, se podzaposlenost kaže v vsej ostrini. Prelom je nastopil konec leta 1987, ko je v celotni Sloveniji zaposlenost prvič po skoraj 20-ih letih (po zadnji večji ekonomski krizi, ko so nekateri poskušali uvajati tržno ekonomijo) pričela upadati. Enako v naši občini. Zaposlenost se konstantno znižuje od konca leta 1787, ne da bi podjetja kdo moral k temu »prisilje-vati« oz. jim dopovedovati, da je kar petino delavcev preveč zaposlenih. Naša delovna zakonodaja (razen v primerih stečajev in likvidacij) odpuščanja delavcev ni poznala, tako da zaposlenosti ni bilo mogoče zmanjševati drugače kot z omejevanjem novega zaposlovanja. To pa je med drugim pomenilo tudi vse manjše možnosti za zaposlovanje mladih, izobraženih kadrov, ki so prihajali iz šol in ki so imeli praviloma več znanja-od zaposlenih. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da takšna blokada zavira procese prestrukturiranja. Tako se je ustvarjala vse bolj ostra meja med tistimi, ki imajo zaposlitev in tistimi, ki še sploh niso bili zaposleni. V letošnjem z ekstenzivnim zaposlovanjem treba končati. Ekonomske zakonitosti so to storile same. Trg deluje, tudi če ga ne priznavamo. Tako se nepriznavanje trga delovne sile v preteklosti danes kaže z vso ostrino. Podjetja ne zaposlujejo (razen nujnega nadomeščanja), ker se otepajo z lastno podzaposlenostjo. Zaposlovanje in brezposelnost Ekonomisti so v začetku 80-ih let ugotavljali, da imamo, glede na učinkovitost gospodarjenja. letu se je ta meja pričela rušiti, saj so ostali brezposelni tudi mnogi, ki so do sedaj bili zaposleni (stečaji). To je gotovo šok tako za posameznike kot za družbo, ki je dolga leta živela v prepričanju, da je brezposelnost pojav, ki ga pozna samo »gnili« kapitalizem, ki mu ni mar delavcev. Dejstvo je, da je v sedanjih pogojih težko komu razložiti, da je brezposelnost (do določene meje) normalen pojav v vseh normalnih ekonomijah. Tako je npr. v zahodnoevropskih državah povprečna stopnja brezposelnosti od 5 do 7%. Ne mislimo trditi. da naša 5%-na brezposelnost ni širši družbeni problem. V naši družbi je. Smo namreč v fazi ekonomske recesije. Akumulacija že nekaj let upada, novih investicij praktično ni, selitev kapitala je minimalna, novih delovnih mest ni. V tem se problematika brezposelnosti pri nas razlikuje od brezposelnosti v drugih evropskih državah, kjer so brezposelni prav toliko mobilni kot zaposleni. Pri nas se brezposelnost zaenkrat samo povečuje, na vidiku pa ni oživljanja ekonomske aktivnosti, ki bi ustvarjala nova delovna mesta. Zato je potrebno za reševanje problema brezposelnosti spodbujati predvsem nastajanje novih delovnih mest ob seveda sprotnem zagotavljanju minimalne socialne varnosti za tiste, ki so delo izgubili oz. ga še niso uspeli dobiti. Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti v okviru zakonsko določenih pravic zaenkrat še zadoščajo. Na zavodih za zaposlovanje se zavedamo, da je zagotavljanje socialne varnosti z raznimi nadomestili samo začasna rešitev za brezposelne — prava rešitev je seveda samo delo, s katerim si bodo ljudje sami zagotavljali socialno varnost. Delo pa vse manj pomeni samo zaposlitev za nedoločen čas v družbenem podjetju. Vsi skupaj se bomo morali naučiti, da je skrb za lastno zaposlitev predvsem stvar vsakega državljana, ne pa njegova ustavna pravica ali pa samo dolžnost Zavoda za zaposlovanje. Poleg zagotavljanja socialne varnosti, izvajamo na zavodu tudi tekoče usposabljanje in preu-sposabljanje brezposelnih, s čimer vsaj malo prispevamo k dvigu njihove konkurenčne sposobnosti na trgu dela. Vendar pa je sistematično oz. dolgoročno poklicno usmerjanje tako mladih, ki se za poklic šele odločajo, kot tistih, ki so šolanje zaključili, zelo oteženo zaradi odsotnosti dolgoročne vizije tako posameznih podjetij kot občine v celoti. Pripravila: Zdenka Hudales vwwwmmwKHWwwwwwiJuiiiJiw^ PRAZNIČNI POGOVOR Z VELENJSKIM ŽUPANOM PANKRACOM SEMEČNIKOM Praznik občine Velenje je pred vrati. Praznik, ki je bil povezan v preteklosti z veliko blišča. V sedemdesetih letih smo ga bučno praznovali, predajali namenu nove objekte, govorili o delovnih zmagah. Zdaj so drugačni časi. Mnoge iluzije so potonile, znašli smo se v realnosti, ki ni vselej lepa. Povezana je s kopico vsakodnevnih težav. S tem je marsikaj, kar smo imeli donedavna v velikih čislih, zatonilo, izgublja pa se tudi blišč občinskega praznovanja. Kakšen bo torej letošnji in prihodnji občinski prazniki? O tem in o sedanjem družbenopolitičnem trenutku smo poklepetali s predsednikom velenjske občinske skupščine Pankracom Semečnikom. PANKRAC SEMEČNIK: »Praznik občine Velenje ne dobiva nove vsebine. Z njim se še naprej spominjamo pomembnega dogodka v preteklosti — ostaja spomin smelosti, pogumu in svobodo-ljubju naših ljudi. Spreminja pa se način praznovanja. Izgublja se praznični blišč. V preteklosti smo temu datumu namenjali veliko pozornosti, proslavljali mnoge delovne zmage, ki bi jih tudi sicer. To se nam ne zdi več potrebno. Mislim, da ni smiselno, da bi >pobrali< vsako najmanjšo prireditev in ji pridali prazničen namen. V tem smislu bo torej blišč praznovanja letos bolj bled, vsebina praznika pa ostaja — spomin na nekaj velikega. Na letošnje praznovanje (udi nismo povabili predstavnikov pobratenih in Titovih mest. Prvič zato, ker ocenjujemo, da politični trenutek tega ne dovoljuje, pa tudi zato, ker smo praznično zasedanje zborov skupščine predvideli sredi delovnega zasedanja zborov občinske skupščine. O tem smo jih obvestili in poudarili, da se s tem ne odrekamo našemu sodelovanju, ki ga bomo, ko bo za to primeren čas, spet okrepili. Prepričan sem namreč, da bo vse, kar je bilo v naših dosedanjih aktivnostih dobrega, preživelo.« 9 Kako pa bomo praznovali v prihodnje? PANKRAC SEMEČNIK: »V času velikih družbenih sprememb je silno mamljivo tudi razmišljanje o tem, da bi prestavili datum občinskega praznovanja. Tudi v našem okolju mnogi tako razmišljajo. Osebno sem prepričan, da bo naš praznik še dolgo ostal na ta datum. Nekateri so razmišljali, da bi občinsko praznovanje združili z rudarskim. Pa mislim, da to ni sprejemljivo, saj je bilo Velenje v preteklosti bolj rudarsko mesto kot je danes. Če bi premaknili občinsko praznovanje na dan Sv. Barbare, bi kaj hitro začeli iskati svojega patrona še kovinarji, strojniki, elektri-karji... Prav gotovo bomo o tem še govorili. Eno pa je že zdaj gotovo: občinski praznik bo v bodoče, pa na katerikoli dan ga bomo praznovali, osvobojeno blišča in bahavosti. mislim, da jih je bilo pet. To so bile res manjše ozemeljske enote z majhnim številom prebivalstva, ki so skrbele za komunalno dejavnost — sicer pa je tudi zdaj tako zamišljeno.« 9 Za kakšno organiziranost pa se osebno zavzemate? PANKRAC SEMEČNIK: »Če bo do reorganizacije prišlo, se zavzemam za oblikovanje treh občin: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. 9 Slovenija je pred velikimi spremembami. Še v letošnjem letu naj bi bila sprejeta nova ustava, ki pa poglablja centralistično organizacijo republike, saj občini pravzaprav jemlje vso moč. Skrbeli naj bi menda še zgolj za komunalna vprašanja. Kako to komentirate? PANKRAC SEMEČNIK: »Morda me bo kdo proglasil za centralista! Moram priznati, da že dolgo pričakujem, da se bodo posamezna področja našegs življenja urejala centralno iz republike. Prepričan sem, da si narod z dvema milijonoma ljudi ne more privoščiti 65 >dr-žav<. Vsaka občina namreč pri nas funkcionira kot samostojna država s svojimi atributi. Imamo svojo policijo, nek vpliv na pravosodje, inšpekcijske službe, zdravstvo, šolstvo ... S tem kot narod izgubljamo na svojih potencialih. Prepričan sem, da bo centralno urejanje zlasti zadev šolstva, zdravstva, razvoja, raziskovanja, bolje in boljše izkoriščalo intelektualne potenciale in da bo slovenski narod kot narod šel hitreje naprej.« • Vidite prednost tudi v tem, da bi občino Velenje razdelili v dve ali celo v tri občine? PANKRAC SEMEČNIK: »Prav gotovo. To sem tudi zapisal v predvolilnem programu Socialistične zveze. Gre za to, da vseskozi pro-klamiramo približevanje občana z občino. Približevanje pa po moje pomeni tudi fizično približevanje. Vsi poskusi z organizacijo krajevnih skupnosti in krajevnih uradov so bili jalovi. Dejstvo je, da se na primer velenjske strukture, recimo tale občinska uprava, ne more tako pristno ukvarjati s šoštanjskimi problemi, pa verjetno še težje s tistimi v Šmartnem ob Paki. V preteklosti niso bili tako neumni. Na tem področju, kjer je zdaj velenjska občina. Ena mestna bo gotovo ohranila večjo moč. Zavzemam se tudi, da bi bil pri nas regijski center (ne vem, kako se bodo te enote imenovale), seveda, če ne bomo oblikovali prevelikih regij.« 9 Občinska uprava in celotna občinska skupščina imata z gospodarstvom še bolj malo opraviti, a z njim sta še vedno trdno povezani, bolje rečeno, od njega povsem odvisni. Velenjsko gospodarstvo pa je v velikih škripcih. Ob polletju je bilo v rdečih številkah. So še kakšne skupne poti razreševanja pereče problematike. Pa še to: Kje vidite vi razvoj Velenja, v katero področje naj bi se razvijalo? PANKRAC SEMEČNIK: »Vlada in oblast se nimata kaj vtikati v razvoj gospodarstva. Mislim, da je zdaj res konec političnih ministrantov, ki so hodili po tovarnah in učili, kako in kaj naj tam delajo. Res pa mora biti občinska vlada sposobna zagotoviti predpogoje za razvoj gospodarstva. To pomeni, da mora imeti pripravljena zemljišča, kjer bodo nastajale nove tovarne. Imeti mora ceste in drugo infrastrukturo. Zaenkrat mora skrbeti tudi še za razvoj šolstva, zdravstva ... Moje gledanje na razvoj gospodarstva (mnenje je moje osebno): nujno bo moralo priti do prestrukturiranja Gorenja, ki je po moji oceni preveliko za fleksibilno vodenje in premajhno, da bi bilo lahko uspešna svetovna firma, čeprav v nekem pogledu je. Potem je tu rudnik, mislim, da se bo obdržal, verjamem, da je, kot sem prebral, ladja, ki se ne bo potopila. Seveda pa je vprašanje, kako naglo bo ta ladja plula in kako globoko se bo ugreznila v vodo. Mislim, da bodo proizvodnjo še naprej zmanjševali. Ljubljanska toplarna se je že odločila, da bo namesto velenjskega lignita kurila uvoženi ameriški, premog. Če se bo pokazalo, da bodo ti premogi cenejši, bodo pač cenejši. Trg dela svoje! Niso redki v dolini, ki imajo narejene kalkulacije in dokazujejo, da bi bil cenejši tudi avstralski premog, če bi ga uvažali in kurili v TEŠ. Mislim pa, da do tega ne bo prišlo, saj ima velenjski rudnik nacionalni pomen. Zaradi nacionalnega pomena naj bi dobili k ceni 25 odstotkov. To bo verjetno težko, saj takšnega pribitka nobeno nacionalno gospodarstvo ne prenese, a nek pribitek bo velenjski rudnik gotovo dobil. Bodočnost Velenja vidim še v oblikovanju novih podjetij. Tu se rezultati že kažejo. Okoli sto je bilo ustanovljenih. Res je v njih zaposlenih še zelo malo delavcev. To pa še nič ne pomeni. Gledati je treba zagnanost teh novih podjetnikov, ki bodo zagotovo v bodoče tudi zaposlovali.« 9 V predvolilnem boju smo veliko govorili o slabi cestni povezavi Velenja s Slovenijo. Menda je celjsko območje zdaj silno aktivno in avtocesta med Arjo vasjo in Ljubljano je na vidiku. Kaj pa mi Velenjčani ob tem? Razmišljate o novem priključku na to cesto? PANKRAC SEMEČNIK: »Dogajanja glede avtoceste Arja vas—Ljubljana so zares živahna, vanja se vključujemo tudi Velenjčani. Moram pa reči, da nastopamo precej netaktno in delamo enake napake kot v preteklosti. Hkrati bi radi pojedli prevelik zalogaj. Ko govorimo o izgradnji avtocest na našem območju, govorimo hkrati o drugem pasu ceste do Maribora, o polni avtocesti do Ljubljane, pa o avtocesti, ki bi se v Dramljah odcepila proti Rogaški Slatini, o izgradnji priključka Koroške na novo avtocesto, pa še o mnogih drugih priključkih. Pred kratkim smo imeli o tem sestanek v Celju vzhod-noslovenski župani. Po moje je treba storiti vse, da povežemo Slovenijo s to avtocesto. Tu mislim na izgradnjo same avtoceste, priključke nanjo pa zaenkrat opustimo. Ti bodo tako in tako morali 9 Prej ste omenili, da je občinska vlada dolžna zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva. V občini še zlasti prostorskih možnosti ni veliko. PANKRAC SEMEČNIK: »Nismo tako siromašni s prostorom kot se radi delamo. Gre za nesposobnost, da bi prostor primerno uredili in ga ponudili. Poglejte samo Staro Velenje. Koliko je praznih lokalov! Pa iz takšnih in drugačnih razlogov ostajajo prazni, propadajo, Staro Velenje pa je mrtev trg. Druga takšna velika možnost je TUš. Samo spomnimo se, kdaj smo že ocenili, da zavzema preveliko komunalno urejeno površino in da je tudi nakaza Šoštanja. Tu gre za nesposobnost, ne vem koga: vlade, upravnega organa, inšpekcijskih služb, posameznikov ...? Tu so še novi predeli Trebuše, pa obratna cona nasproti_ Gorenja in Intere-vrope. Še vedno pa imamo rezerviranih tudi cel kup površin, ki naj bi bile ogrožene zaradi rudarjenja in na njih ne dovoljujemo niti obnov, kaj šele gradnje. Da o posameznih obrobnih krajevnih skupnostih niti ne govorim. Kup robov, povsem neizkoriščenih, varujemo kot kmetijsko zemljišče prve kategorije. Na tem področju bomo morali res veliko narediti, marsikaj spremeniti. Zavora vlaganju je tudi trenutno previsok prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, pa draga komunalna ureditev. Za primer: Era bo gradila blagovnico skupaj z Italijani. Niso mogli verjeti, da so pri nas tako dragi prispevki. Zdajle bom izdal še majhno poslovno skrivnost. Sploh jim nismo povedali, da smo zemljišče, na katerem bodo gradili, na hitro prekvalificirali v manj vrednega.« 9 Tudi med Velenjčani je vse več brezposelnih. Kot kaže jih bo še več. Nove generacije mladih, ki prihajajo iz šol, nimajo perspektive. Kaj storiti, kako obdržati perspektivne mlade strokovnjake? PANKRAC SEMEČNIK: »Trg delovne sile je neizpro- nastati kasneje. To politiko sem pripravljen zagovarjati tudi za ceno našega Velenja. Tu gre za Slovenijo, za naš slovenski obstoj, ne pa za posamezne interese. Zavzemali se bomo torej, da do izgradnje avtoceste pride in kasneje tudi do ustreznega našega priključka nanjo.« , , , . , sen in nepreklicno sestavni del trga. Zaposlovanja v dolini mimo razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva ne vidim. Nič drugega ne morem reči. Ob tem problemu se moramo zavedati, da nezaposlenost povzroča socialne probleme. Tu imamo velike obveznosti. Teh se je treba odločno lotiti. Zaenkrat politike razreševanja nimamo dobro izdelane. Pa bo nujna. Zanašamo se na zvezne in republiške tovrstne programe. Ti pa nikakor ne odvezujejo ustreznih občinskih socialnih služb, da se ne bi na večje število brezposelnih in s tem več socialnih problemov bolj temeljito pripravili. Tudi zavod za zaposlovanje mora imeti boljši pregled nad tem tako v občini kot širše. Pa še nekaj bo treba: navaditi se bomo morali tudi, da bo treba spet s trebuhom za kruhom v svet!« 9 Za konec pa še bolj osebno vprašanje: kako je biti demokratično izvoljen župan, kako je voditi demokratično izvoljeno skupščino? PANKRAC SEMEČNIK: »Če bi uporabil besedo, ki jo med prijatelji uporabljam, bi me kdo obsodil, da to, kar sem, ne morem biti. Občutki o tem so zelo deljeni. Pričakovanja od demokratično izvoljenega župana so velika. Sredstva, kijih ima na voljo za uresničitev nalog, pa majhna. Rečem lahko celo nikakršna. Na obzorju pa je, da bodo še manjša. Moram reči, da sem posebej vesel vsakega drobnega uspeha, ki kaže na to, da sem za ljudi, kaj naredil. Za primer, naj navedem samo drobec: primarij Plešivčnik iz Slo-venjgradca me je prosil, da namestimo pri nas obcestne smerokaze za Slovenj Gradec. Tega vsa pretekla leta menda niso uspeli narediti. Poklical sem ustrezne službe in table še stojijo. Tega so bili v Slovenj Gradcu tako veseli, da so mi napisali prisrčno zahvalno pismo. Takšnih drobnih stvari, ki jih moramo postoriti, je še veliko. In tu sem lahko uspešen. Velikih možnosti pa ni. Ni denarja, pa tudi beseda župana je le en glas v skupščini.« 9 Boste voščili Velenjča-nom ob prazniku? PANKRAC SEMEČNIK: »Ljudje me veliko sprašujejo, kaj mislim o bodočnosti Velenja. To sprašujejo zaskrbljeno. Moram reči, da nismo bili in še vedno nismo na zadnjem mestu glede naše pozicije v republiki, stanja gospodarstva, družbenega standarda. Ves čas smo nekje v slovenskem vrhu. Zato in zato, ker smo v preteklosti dokazali, da smo trdoživi in znamo cilje doseči z lastnimi rokami, sem optimist. Optimist sem kar se tiče nadaljnjega razvoja Velenja, ki seveda ne bo tako intenziven, a vendar uspešen. Mislim, da nas zato ne sme biti strah bodočnosti. Nismo slabši od drugih, zato bomo viharje, ki prihajajo z družbenimi spremembami, uspešno preživeli. V znamenju uspešnega preživetja in nadaljnjega razvoja želim vsem občanom ob prazniku vse najlepše in iskrene čestitke.« MIRA ZAKOŠEK STANE VOVK ! SKOZI TEDEN Vladni osnutek rudniku odpira prihodnost Zelena luč za 4 milijone 300 tisoč ton Na Rudniku lignita Velenje so dočakali tisto, kar so pričakovali. V osnutkih, ki jih je pripravila vlada oziroma sekretariat za energetiko je predvideno, da naj bi proizvodnja v velenjskem rudniku do leta 1995 znašala letno 4 milijone 300 tisoč ton. To je toliko, kot so zagovarjali tudi sami — ne zato, ker več ne bi bili sposobni dati, ampak ker so ocenili, da bi bilo večje letne količine nesmiselno pridobivati iz ekonomskih in tehničnih razlogov, ne nazadnje pa se zavedajo tudi tega, da odprtih ekoloških problemov sproženih na ekološki konferenci, še niso >zaprli<. Takoj so na rudniku pristopili k izdelavi delovnega načrta za leto 1991. Na kratko: 4,3 milijone ton; v poprečju 9800 kilo Joulov na kilogram (za TEŠ 9500), kar je nivo, ki ga dosegajo tudi letos; 42-urni delovni teden in še dodatno zmanjšanje nadurnega dela (že letos so ga v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za 60 odstotkov). S TEŠ -om so dosegli dogovor o odjemu 3 milijone 800 tisoč ton premoga, kar je približno 200 tisoč ton več kot letos, ljubljanska Toplarna naj bi v prihodnjem letu vzela okoli 100 tisoč ton, Papirnica Krško 150 tisoč ton, razlika bi >šla< v široko potrošnjo. Računajo, da bo kritično obdobje na deponiji nastopilo v aprilu, ko naj bi ta skoraj izginila, do konca prihodnjega leta pa naj bi spet narasla do 250 ali 300 tisoč ton. To pa so že količine, ki bodo rudniku omogočale normalen in kakovosten dialog z vlado in drugimi partnerji. Do konca letošnjega leta, bodo načrt malenkostno presegli — za okoli 80 tisoč ton, kar jim bo prišlo prav v finančnem pogledu, pa tudi deponija je takšna, da si to nadplansko proizvodnjo ta čas smejo privoščiti. Sicer pa na rudniku ugotavljajo, da so kljub znižani proizvodnji letos zmanjšali stroške za okoli 22 odstotkov. V oktobru ne bodo delali v petek 26. oktobra, ker hočejo tako uravnotežiti število delovnih dni v mesecu, nadomestili pa bodo ta dan v decembru, ko bo delovnih dni manj. Za pokrivanje izgube iz lanskega leta in letošnjega prvega polletja ta čas izdelujejo finančno konstrukcijo pokritja, na rudniku imajo svojo >verzijo<, je pa seveda odvisna od tega, kako bo nanjo reagirala vlada, ki ima v rokah škarje in platno. M. Krstič-Planinc Podjetje Tiskarna Res nič posebnega Čeprav pravimo, da statističnim kazalcem ni povsem verjeti, jih je vsemu navkljub treba vzeti resno. Sploh tam, kjer so odstopanja večja. 5 odstoten padec letošnje julijske proizvodnje v primerjavi z lansko za občino ni razveseljiv podatek. Prav zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je slednja najbolj upadla v grafični industriji, julij na lanski julij kar za 72 odstotkov. Se je naša Tiskarna znašla v nezavidljivem položaju? Se zgrinjajo nadnjo črni oblaki? Odgovor na vprašanje smo poiskali pri direktorju Brunu Zagodetu. Kaj se dogaja s Tiskarno? Bruno Zagode: »Nič posebnega. Proizvodnja poteka normalno. Nad omenjenimi podatki sem tudi sam presenečen, komentiral pa bi jih takole: podatki, s katerimi se meri proizvodnja v grafični industriji, so nepravilni, ker se merijo na osnovi porabe papirja. Povedano z drugimi besedami, mi lahko veliko delamo in porabimo malo papirja oziroma obratno, pač odvisno od vrste tiska (črno-bel, barven). Res pa je, da smo v letošnjem juliju in avgustu dosegli manjšo proizvodnjo, kar je glede na čas dopustov razumljivo.« K prej zastavljenemu vprašanju nas je med drugim spodbudilo tudi nezadovoljstvo delavcev, odpuščanje slednjih. Bruno Zagode: »O odpuščanju pravzaprav ne moremo govoriti. V kolektivu namreč nismo do danes še nikogar odpustili. Res smo poiskali viške, saj tiskarna kot je naša, lahko dela s precej manjšim številom zaposlenih. Samo na primer: pred tremi leti nas je bilo 76, danes nas je 43. Ce bi nas bilo toliko kot pred mojim prihodom v kolektiv, Tiskarne ne bi bilo več. Tisti, ki so jo gradili, so jo verjetno ob predpostavki, da v Velenju ne bo nobene druge tiskarne, da se tudi v Sloveniji grafična industrija ne bo tako razvila kot se je. Trenutno imamo še vedno tri delavce opredeljene kot tehnološki višek. Zanje in tudi za vse ostale intenzivno iščemo službo. Vse pa bomo vodili pod »tehnološki višek« tako dolgo, dokler jim ne bomo poiskali zaposlitve primerne njihovi izobrazbi.« Mar to ne kaže na to, da nimate dovolj dela, ne dovolj zanimivih programov ...? Bruno Zagode: »Ne, s tem se ne morem strinjati. Namreč, mi iščemo najbolj optimalne možnosti zaposlitve glede na obseg dela. Ob tem pa moram povedati, da smo kot tehnološke viške največ opredelili delavce iz režijskih služb. Programi? To je zelo prijetna tema, o kateri se da veliko govoriti. Iščemo najbolj MmMBMRHi zanimive in smo jih pripravljeni tudi podpreti, na takšen ali drugačen način. Sicer pa smo že ustanovili eno mešano podjetje Raster, kjer je 70 odstotkov denarja Tiskar-ninega. V pripravi imamo ustanovitev še enega mešanega podjetja, v njem pa bo delež Tiskarne znašal 30 odstotkov. Tudi na takšen način poskušamo reševati vprašanja našega tehnološkega viška. v prvem so namreč našli delo štirje naši delavci, v drugem pa ga bodo še trije.« Dejali ste, da podpirate perspektivne programe drugih. Mar vaši lastni programi niso takšni, da bi pritegnili pozornost drugih? Bruno Zagode: »V obeh omenjenih mešanih podjetjih je bila pobudnik za ustanovitev Tiskarna. V kolektivu sta se oglasila tudi že dva zasebnika, pogovor pa je tekel o celotni organiziranosti Tiskarne v mešano podjetje. Vodimo pa tudi pogovore z eno slovensko Tiskarno, kjer obstajajo realne možnosti za sodelovanje. Mi smo popolnoma odprti, iščemo rešitve za preživetje na različne načine, saj je slovenska grafična industrija predimenzionirana, zmogljivosti takšne, da lahko z njimi pokrijemo ne samo Jugoslavijo, ampak tudi del sosednje države. Jasno je, da se temu primerno moramo organizirati. Naša do- Je treba v vašem stanovanju kaj popraviti, obnoviti, zamenjati? Pokličite 851-010, Dom servis Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste moža zastonj nagovarjali, naj si za božjo voljo že vzame enkrat čas in popravi to ali ono v stanovanju, pa za to ni in ni našel časa? Kolikokrat je bila kakšna drobna stvar, ki je ostala polomljena, nedokončana, pokvarjena, predmet spora? Nikar ne recite, da se kaj takšnega pri vas še ni zgodilo. Kolikokrat ste ob tem razmišljali, da bi se stvari lotili sami, pa ni šlo? In kolikokrat ste ob tem rekli — dobro, če ti ne moreš, bom pa koga poklicala? Niste pa prav vedeli, koga. Pa da ne bo pomote — tudi vsi moški ne znajo popraviti vsega, zato pa mi poznamo naslov, kamor bi se lahko v bodoče s svojimi tovrstnimi težavami obrnili. Zadeva je preprosta. Nič drugega ni treba, kot zavrteti telefonsko številko 851-010 in povedati kaj bi želeli. Pomagal vam bo Jože Reher, ki seje lotil nekaj novega in nekaj potrebnega: servisiranje stanovanjske opreme, orodja, ukvarja pa se tudi s konstruiranjem. »V servisiranju stanovanjske opreme so zajeta vsa popravila, Na kratko rečeno — vzdrževanje stanovanj, od popravila ali namestitve vodovodnih armatur do vsega, kar se lahko v stanovanju mehansko okvari. Gre torej za popravila mehanskega značaja in delno renoviranje. Kjer so stvari dotrajane jih je treba zamenjati, kjer je dovolj popravilo, se jih da popraviti,« opisuje svojo obrt Jože Reher. Teh stvari pa je v stanovanju seveda veliko — so talne obloge, zidne obloge, po- hištvo, tečaji na pohištvu, vratih, klučavnice ... skratka vse, razen elektroinstalacij in plinskih instalacij, za kar Jože Reher trenutno še nima atesta, že v bližnji prihodnosti pa namerava urediti tudi tako, da bo ponudba res celovita. Kaj pa material, ali ga date sami, ali ga lahko nabavi stranka? »Ce stranka natanko ve, kaj potrebuje, potem lahko za to poskrbi sama, če pa ne, oziroma, če gre za posege, ki niso natančno definirani in je potreben prej strokovni ogled napake in sanacije, pa je bolje, da s stranko skupaj opravimo ta ogled, ugotovimo -o- DOM SERVIS JOŽE REHER VELENJE, ŠALEK 97 SERVISIRANJE ORODIJ IN STANOVANJSKE OPREME IN KONSTRUIRANJE (063) 851-010 ■ »■ . • " • okvare in se potem odločimo kdo in kako bo nabavil material za popravilo,« pravi Jože Reher. Cene niso visoke, mojster Reher zaenkrat obračunava le urne postavke, ki niso pretirane, prednost, ki jo nudi pa je ta, da vam zaračuna tudi samo pol ure, če je napaka manjša in se jo da hitro odpraviti. Poti do vas vam ne bo zaračunal posebej, ker je kilometrino vkalkuliral v urno postavko. In še to — ura je ura efektivnega dela, vanjo sploh ni vračunan ogled, priprava na delo in kdo bi si ga vedel kaj vse je včasih na takšno uro obešeno. Naročila popravil je možno opraviti 24-ur na dan, predvideno je naročanje po telefonu, osebno pa lahko stranka to opravi v večernih urah (Šalek 97). Evo, problem je odprt, ■ zdaj pa. je najbolje, da sedete in v miru pripravite seznam in pokličite datna prednost pa je še ta. da smo majhna tiskarna, in daje kar 90 odstotkov zaposlenih starih do 40 let.« Kaj lahko pričakujemo od kolektiva v prihodnje? Bruno Zagode: »V letih, odkar sem v Tiskarni, smo precej naredili. Z vsem seveda še zdaleč nisem zadovoljen, kajti v takem podjetju se da narediti še veliko ' več. Še naprej bomo iskali najboljše možnosti poslovanja oziroma ga oblikovali tako, da bomo s čimmanjšimi stroški in čim-boljšo kakovostjo dosegli tisto, kar si vsi skupaj želimo — čim-boljše osebne dohodke, trajno zaposlitev in seveda tudi perspektivo. To ni samo moja naloga, ampak naloga vseh 43 zaposlenih.« Napovedi o prihodnosti so optimistične. Se lahko nadejamo, da bo Tiskarna ena tistih, ki bo vlekla voz našega gospodarstva naprej? Bruno Zagode: »Glede na velikost podjetja, voza ne bomo mogli vleči naprej. Trudili pa se bomo, da bomo eni tistih, ki ga bomo pomagali vleči.« T. P. DRAŽJE OSK Cene se na vseh po rvSaiSLEr rektorja Jože Casl^ t liPiÉiÉi -'^ÄsfiSÄ^v J ^dovMk Z3 rgetiko m s ti vasj^, (NEIZKORIŠČEN RAZVI i dìnàr ' Razvojnega dinarja v naši republiki sicer ni več,___, ne v nekdanji obliki, ker bo to po novem agencija za razvoj. V mozirski občini tega dinarja vsekakor niso Izkoristili v pravi in ponujeni meri. Na podlagi res kakovostnih programov so ta ugodna sredstva dobili štirje zasebniki in še to zadnji trenutek. Drugi pomemben vir za naložbe so sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane, ki jih delno namenjajo za čisto proizvodnjo hrane, delno pa za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Iz tega vira je v zadnjem obdobju dobilo denar 25 prosilcev, še 20 pa je vlog, za katere pa v tem trenutku ni denarja. Povedati velja, da so to nepovratna sredstva, ki dosegajo do 30 odstotkov vrednosti naložbe. (jp) Nova Erina trgovina Pri iskanju poti, kako se čimbolje približati potrošniku oziroma ugoditi vsaki njegovi želji ter zahtevi sta Era iz Velenja in podjetje Black*Decker iz Grosuplja » začetku tega tedna odprla v Velenju eno izmed prvi! specializiranih prodajaln z orodjem v občini Velenje. Na prodajnih policah lifno urejene trgovine bodo potrošniki našli orodje iz hobi In profesionalnega programa oziroma kar iz celotnega proizvodnega programa Black&Decker. Poleg lega in svetovanja pa bo Era v trgovini organizirala še zbirni center za popravilo tovrstnega orodja, kasneje pa tudi prodajo po sistemu staro za novo. Razveseljivo za potrošnika je med dragim tudi to, da bodo izdelki v trgovini za 10 odstotkov cenejši kot drugje. Erina specializirana trgovina z orodjem Black&Decker bo odprta od 8. do 19. ure. Že na otvoritveni dan je privabila pozornost naših občanov k A ■ ■ ^HMMa^H^rtMH LB SPL banka Velenje Varčevanje v porastu Mesec oktober je tu, mesec varčevanja. Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje ga bodo obeležili s številnimi aktivnostmi, s katerimi se bodo skušali še bolj približati svojim varčevalcem, in jim kot pravi direktor Rafko Berločnik, povedati, da brez njih ne morejo, da je sleherni za uspešno poslovanje banke nad vse pomemben. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je v zadnjem obdobju zanimanje za varčevanje poraslo. Od skupnih sredstev banke predstavljajo tretjino sredstva prebivalstva. 60 odstotkov jih imajo občani naloženih v devizah, preostanek v dinarjih. To leto so se sredstva prebivalstva povečala kar za 123 milijonov. Pri tem je še posebej spodbudno, da je v isti višini naraslo tako dinarsko kot devizno varčevanje. To seveda pomeni, da varčevalci znova zaupajo v dinar. To zaupanje pa je seveda močno odvisno od dnevne politike, od Markovičevega programa. Ravno v zadnjih dneh je ponovno naraslo povpraševanje po devizah. Na Ljubljanski banki v Velenju poudarjajo, da njihov poudarek prebivalstvu ni zgolj deklarativen, ampak tudi dejanski. Medtem ko so še v začetku leta namenili za kreditiranje varčevalcem le 1,7 odstotka sredstev jih zdaj že 6,8 odstotkov. Pretežni del tega predstavlja stanovanjsko kreditiranje. Politiko pa so zastavili tako, da so v pretežni del sredstev, ki so jih zbrali z dodatnim varčevanjem usmerili v kreditiranje varčevalcem. V mesecu varčevanja si na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje najbolj želijo, da bi se interes za varčevanje krepil tudi v prihodnje, da bi se varčevalci v banki prijetno počutili in seveda prihranke, ki jih bodo privarčevali pri njih kar najbolj smotrno porabili. (mz) 4. oktobra 1990 OBČINA VELENJE PRAZNUJE naš čas stran 5 0 JAKOPEC JOŽE Velenje, Telefon: Kosovelova 16 063/855-975 DAIHATSU JAPONSKA CENA: 120.819,80 FEROZA El__II. Barva: metal, BENZIN modro-siva JPY cca 1,551.700,— črno-siva + 86 % din DAJATEV CENA: 83.302,70 CHARADE GIOÌ LS Barva: metal TURBO DIESEL siva JPY 1,038.700,— + 90 % din DAJATEV mmmmmm CENA: 66.966,20 CHARADE G100 TS Barva: rdeča, BENZIN bela, modra JPY 835.000,— -f 90 % din DAJATEV CENA: 97.441,80 APPLAUSE X Barva: metal BENZIN siva, zelena JPY 1,215,000,— + 90 % din DAJATEV čestitamo ob prazniku občine Velenje in vam želimo srečno vožnjo! x rtv RUDNIK LIGNITA VELENJE C E S T I T AMOj SONJA IN STANE PODBREGAR Ravne 38 b Šoštanj Telefon: 063/882-403 Preživite prijeten večer ob dobri glasbi in prijazni postrežbi! Vaš obisk pričakujemo vsak četrtek in nedeljo od 20. do 2. ure, vsak petek in soboto pa od 20. do 3. ure zjutraj! KEMIČNA ČISTILNICA POLAK Koroška 44, Velenje, telefon: 063/856-856 Ob prazniku občine Velenje čestitamo in se priporočamo za obisk! <1 Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo! PRODAJALNA ELEKTROTEHNE Velenje Prešernova 8 SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina, Ljubljana, Titova 51 telefon: 061/320-241 — proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport — zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 5/ prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški £ ELEKTROTEHNA JL P A R M I N INŽENIRING fi, O. Velenje Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru ČESTITAMO I vsem delovnim ljudem in občanom! U I/tSkdL DO za komunalno Hn stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitamo vsem uporabnikom naših storitev! l»J» S AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI p. o. Velenje Koroška 64 Telefon: 063/855-321, 854-813 Telex: 33617 rekv yu Telefax: 063/855-557 PREVOZNIŠTVO Osebni promet: — avtobusni prevozi (turistični in prevozi na delo) — taxi prevozi — rent a car .......•""s*,.,..,,,, i A. J TOVORNI PROMET — nekiperji za kosovni prevoz od 2 do 24 ton — prekucniki za prevoz od 6 do 24 ton — posebna vozila s specialno opremo (smetarji, gozdarji, cisterne, vozila za strelivo . ..) Servis za gradbene stroje in kmetijsko mehanizacijo pri nas in po želji tudi na terenu. SERVISIRANJE Servis za osebna vozila: — pooblaščen servis za Zastavo in Fiat — servis ostalih osebnih vozil — tehnični pregledi in registracije — avtopralnica — kleparsko ličarska dela Servis tovornih vozil in avtobusov: — servisne storitve za vse vrste vozil — avtopralnica — kleparsko ličarska dela Ob občinskem prazniku — 8. oktobru čestitamo! Koroška 61, Velenje Tel.: 063/855-231 Qriptik) SISTEMI PAKIRANJA DEJAVNOST: Proizvodnja specialnih strojev in naprav, pakirni transportni sistemi, povezovalni avtomati in nakladalno razkladalni avtomati ter proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas po tehnološkem postopku ekstrudiranja, termičnega formiranja, vakuumiranja, brizganja, pihanja in stiskanja. Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje iskreno čestitamo! pri Elkroju v Šoštanju PRI NAS LAHKO KUPITE: — pisarniški material — šolske potrebščine — učbenike — darila in igrače PETR0L DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE Celje Trnovlje 215 Ob občinskem praznikit — 8. oktobru čestitamo vsem prebivalcem Šaleške doline in se priporočamo za obisk! ROZIKA PIREČNIK TovarniSka pot Z b, Šoštanj Telefon: 063/881-029 IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ LESA, USNJA IN UMETNIH MAS Cenjene stranke vabimo v našo prodajalno COKLA na Koroški 2 vsak dan od 16. do 18. urei . . „ Za vas smo pripravili veliko izbiro copat po zelo ugodnih cenah! Čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo za obisk! zavod za urbanizem velenje p.o. TRG MLADOSTI 2 Telefon: 063/856-321 — Telefax: 854-552 — urbanizem — projektiranje — inženiring — raziskava Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine Velenje! AVTOSERVIS MEH Kroška 7, Velenje Telefon 063/856-824 ce o» Nudimo vam: — vse servisne storitve za VW, Audi in Zastava — elektronsko nastavitev strojev — zaščito vozil, uravnoveše-nje koles in premontažo gum — za vas opravimo tudi tehnični pregled vozila bistro L LETONJE MIŠO Šalek 90 Velenje Telefon: 063/858-478 AVN xf oP <0- oP ti? 4. oktobra 1990 OBČINA VELENJE PRAZNUJE naš das stran 7 EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET — mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taksi EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo vas na izlete: — v Pariz in dvorce v dolini Loire — na Poljsko — v Prago — v Rim — na strokovni sejem v Bologno (gradbeni in kmetijski sejem) — na enodnevne nakupovalne izlete v Bratislavo, München in v Trst. EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA — hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah Ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje čestitamo! INDUSTRUAUSNIA VRHNIKA PROIZVODNA ENOTA ŠOŠTANJ Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni ve-lur, tapetniške nape ter podloge in cepljen-ce raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva. Pridružujemo se čestitkama ob občinskem prazniku! f©! |5ji ti i a Ta r - Veletrgovina GLOBAL Ljubljana Poslovna enota Velenje Foitova 4 Telefon: 063/853-520, 853-366 telex: 33-876 telefax: 063/855-542 — veletrgovina — kooperacija — posredništvo Čestitamo ob občinskem prazniku! Hitro in kvalitetno vam očistimo vse vrste usnjenih izdelkov in ostalih tekstilnih stvari. Priporočamo se! NO-DIP-SYSTEM □OIMHMI Ob prazniku občine čestitamo, posebej našim strankam! USNJENA GALANTERIJA RUDI PIREČNIK Aškerčeva 11, Šoštanj Telefon: 063/811-125 Vabimo vas, da nas obiščete v bogato založeni, novo opremljeni prodajalni na Aškerčevi 11 v Šoštanju. Velika izbira torbic, pasov, čevljev, škornjev, cokel, bižuterije po konkurenčnih cenah!! Pripravili smo že bogato izbiro zimskih ženskih škornjev iz semiša in usnja. Pridite, prepričajte se! Vsak dan od 8. o 19. ure in vsako soboto od 8. do 13. ure Čestitamo ob prazniku! MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11 Velenje VABIMO VAS Z VELIKO IZBIRO SVEŽEGA MESA IN DOMAČIH MESNIH IZDELKOV VSEH VRST. Obiščite nas, prepričajte se! Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo! Ključavničarstvo Franc Sever Stari trg 27, Velenje Telefon: 063/856-301, 853-251 PREDMET POSLOVANJA: — izdelujemo balkonske in stopniščne ograje — vse vrste kovinskih stopnic — komplet nadstrešnice od temelja do pokritja z vsemi kritinami PRIPOROČA SE KLJUČAVNIČARSTVO SEVER! sl^ \3V- KLEPARSTVO >* Anton Stangler Stari trg 27, Velenje Telefon: 063/857-144 PREDMET POSLOVANJA: — vse vrste hidroizolacij — pokrivanje streh z vsemi kritinami — vsa krovsko kleparska dela — izolacija toplovodnih cevi PRIPOROČA SE KLEPARSTVO ŠTANGLER! Mnogo vernikov iz bližnje in daljne okolice Šoštanja se je zbralo prejšnjo nedeljo na veliki slovesnosti ob posvetitvi cerkve Sv. Mihaela. Obred je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Na ta dogodek so se žu-pljani pripravljali že od leta 1973 dalje oziroma od položitve temeljnega kamna za novo cerkev. Staro iz 18. stoletja so namreč morali odstraniti, ker je stala na ruš-nem področju. Razlog za veselje je veliko, je med drugim poudaril sedanji župnik šoštanjske fare in dekan Šaleške dekanije Jože Pribožič, saj so cerkev zgradili verniki tega kraja predvsem sami. Le majhen delež je za njeno izgradnjo prispeval Rudnik lignita Velenje, in sicer iz naslova rudarskih škod. »Zajeten je bil zalogaj pred 17 leti, toda majhen v primerjavi s tem, kar je danes narejenega«. V svoji pridigi pa je dr. Franc Kramberger spregovoril o pomenu cerkve v vsakdanjem življenju župljanov ter označil posvetitev cerkve Sv. Mihaela v Šoštanju za dogodek stoletja in naslednjega tisočletja, saj ima med drugim tudi bogato narodopisno izročilo. Ob tem naj omenimo, da so na svojstven način k slovesnosti prispevali tudi člani mešanega in otroškega pevskega zbora iz Šoštanja, godalni kvartet ter godbeniki Zarje, (tap) Eden najlepše re-stavriranih oltarjev v Sloveniji Cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju krasi nadvse lep oltar iz leta 1748, eden najlepše re-stavriranih v Sloveniji. Obnavljali so ga v letih od 1983 do 1990, in sicer je obnovljen oltar delo restavratorja Antona Podkrižnika iz Šentjurja. Okrog 8000 delovnih ur je opravil (vrednost ure je 110 din), krasi pa ga med drugim tudi za okrog 8000 DEM zlata in srebra. Levji delež stroškov pri re-stavriranju oltarja cerkve sv. Mihaela v Šoštanju je prispeval Rudnik lignita Velenje iz rudarskih škod. (tap) REK DRUŽBENI STANDARD | z enotami: Delavski klub Jezero Vila Široko Dom rudarjev Fiesa Dom Crikvenica Obrat družbene prehrane čestita občanom Velenja k prazniku in se še naprej priporoča za zvestobo ter obisk! Po maši so se vsi, ki so se udeležili posvetitve cerkve Sv. Mihaela, zadržali Še m cerkvenem dvorišču, kjer so jih postregli s kosom domačega kruha in kozarcem vina gorenje 40 LET TRADICIJA ZA PRIHODNOST Sobota, 13. oktobra, ob 11.00 na letališču v Lajšah pri Šoštanju SREČANJE DELAVCEV GORENJA IN NJIHOVIH DRUŽINSKIH ČLANOV, ŠTIPENDISTOV IN UPOKOJENCEV Četrtek, 18. oktobra, ob 18.00 v poslovni zgradbi Gorenja v Velenju OTVORITEV RAZSTAVE IZBRANIH DEL IZ LIKOVNE ZBIRKE GORENJA Torek, 23. oktobra ob 17.00 v atriju galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ODKRITJE SKULPTURE FRANCOSKEGA KIPARJA OSSIPA ZADKINA »APOLLINAIRE« - POKROVITELJ GORENJEVO PODJETJE GENERALE SIDEX IZ PARIZA Ponedeljek, 29. oktobra ob 18.00 v Narodni galeriji v Ljubljani SVEČANA PREDAJA DELA FRANCETA KAVČIČA NARODNI GALERIJI Ponedeljek, 29. oktobra ob 20.00 v Mestni galeriji v Ljubljani OTVORITEV RAZSTAVE IZBRANIH DEL IZ LIKOVNE ZBIRKE GORENJA -: _ - Obred posvetitve je vodil mariborski škof dr. Kramberger ' ' ■ • ■■:• -, ■ ■ ■ O letošnjem edinem nagrajencu občine Vlenje | Viktor Kojc= Viktor Koje in pika Navadno je tiho stopil skozi vrata našega uredništva, vedno ob ponedeljkih, ko je bila ura deset. Če ga ni bilo, smo vedeli: ta teden za nas nima nič. In tako kot je ob ponedeljkih prišel, tako je vedno skupaj z besedami napisanimi na navadnem papirju, prinesel tudi stavek, ki ga je namenil uredniku: »Pa prosim, naj bo objavljeno tako kot je napisano. Ne spreminjajte mi!« Sovražil je posege v tekst, ki so bili včasih nujni, ker je bil predolg v želji, da bi o kakšnem dogodku pisal čim jasneje in v bojazni, da ne bi česa spregledal.. . Ko so na njegovem vrtu začele oveteti rože, pa smo s tekstom v uredništvo dobili VHai tudi šopek, ob katerem je dih zastal. Vsak ga je prepoznal. Barve so bile tiste, za kar ima neverjeten smisel in po barvitosti seje njegov šopek ločil od drugih in bil prepoznaven. Vse je bilo, je prinesel, je prišel. .. Zato ker že nekaj časa ne prihaja. Ko ga ni bilo en ponedeljek, ko ga ni bilo še drug, smo vedeli — ne, da ni dogodkov o katerih se Viktor Kojc ne bi razpisal, nekaj se je moralo zgoditi. Imeli smo prav. Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . OKTOBRA. : . V preteklih štirih desetletjih so v teh dneh proslavljali občinski praznik. Leta 1962 je tako npr. mariborski Večer na današnji dan poročal, da so »v počastitev občinskega praznika v soboto (1. oktobra 1962) odprli v Šoštanju v prostorih glasbene šole razstavo Mire Pregljeve. Sočasno pa so v Napotnikovi galeriji odprli tudi razstavo originalnih japonskih lesorezov japonskega slikarja Hirošige.« Večer, leto XVIII, št. 230, Maribor, 4. oktobra 1962, str. 2; Leta 1968 so na današnji dan »v petek v razstavnem prostoru delavskega kluba Velenje odprli razstavo slikarjev — amaterjev iz velenjske občine. Razstavljalo bo (je) kar petnajst amaterjev, vendar moramo pripomniti, da so nekateri med njimi že presegli amatersko raven. Zanimivo razstavo je pripravil tudi občinski svet Svobod in prosvetnih društev Velenje. Tudi ta oblika kulturne dejavnosti je namenjena počastitvi občinskega praznika.« V istem letu so na današnji dan poročali, da so v Velenju »s primerno počastitvijo odprli nov otroški vrtec. V ta namen so preuredili stavbo, ki jo je občinski skupščini prepustila počitniška zveza Velenje (gre za stavbo, ki jo je konec prejšnjega stoletja gradil nemški Schulverein). V novem domu bo lahko dobilo zatočišče okrog sto otrok. Gre torej za pomembno pridobitev otroškega varstva v Velenju in izpolnitev davne želje velenjskih mater.« Večer, leto XXIV, št. 233, Maribor, 4. oktobra 1968, str. 4; Ostale novice, ki jih je moč zaslediti za današnji dan v slovenskem časopisju iz Šaleške doline, so prav tako iz mariborskega Večera in manj praznično ubrane. Leta 1962 so pod naslovom »Stanovanja za šoštanjske borce« poročali, da so na zadnji seji občine Šoštanj sklenili, da bodo »pereče stanovanjske probleme javnih uslužbencev in bivših borcev« hitreje reševali. Glede na to, da so te probleme »posebno v Velenju dokončno rešili«, so se odločili da bodo odkupili v Velenju »sedemnajsttor-ček«, in tako probleme šoštanjskih borcev rešili v Velenju. Večer, leto XVIII, št. 233, Maribor, 4. oktobra 1962, str. 4; Leta 1966 so na današnji dan v Večeru objavili sliko bodočih rudarskih tehnikov, ki so pravkar stopili v četrti letnik in naj bi v juniju leta 1967 postali prvi maturanti srednje tehnične rudarske šole na Rudarskem šolskem centru v Velenju. Večer, leto XXII, št. 230, Maribor, 4. oktobra 1966, str/, 3; Tudi leta 1968 so na današnji dan zapisali nekaj vrstic o izvenšolski dejavnosti mladine na Rudarskem šolskem centru. V šolskem letu 1968/69 naj bi za ta namen zbrali 90.000 din, kar bo še popestrilo dejavnost, ki je »bila doslej že močno razvita. Zanjo skrbijo šolsko športno društvo, kulturno društvo in mladinski klub. V razne sekcije se je vpisalo precej mladih. Pričakujejo, da bo tudi to šolsko leto dovolj koristnega in razgibanega življenja za vse, ki želijo pravilno izkoristiti prosti čas.« Pričakovanja se niso čisto uresničila saj so Mladinski klub kmalu zaprli in je postal v naslednjih dveh desetletjih »hit tema« mnogih pogovorov in zahtev velenjske mladine. Večer, leto XXIV, št. 233, Maribor, 4. oktobra 1968, str. 4; Pripravil: Jože Hudales iji>f Viktor Kojc je ob letošnjem občinskem prazniku dobi! priznanje in nagrado za življenjsko delo na področju kulture in prosvete. S krepkim stiskom roke čestitamo v uredništvu Našega časa. Zbolel je, počasi okreva in ni več daleč ponedeljek, ko bo z drobnimi koraki spet prihodil mimo, s tekstom v roki in obveznim — pa ne mi krajšat. Z Viktorjem Kojcem to živo legedno Šoštanja, smo se želeli pogovarjati za časopis že lani, ko mu je skupščina namenila priznanje kulturne skupnosti. Ampak tako kot z njegovim prihodom ponj ni bilo nič, tako tudi z našim že dogovorjenim pogovorom ni bilo nič. »Vse vam povem, ampak ne za objayo, ne za časopis, ni še čas za to, nisem tako pomemben ...«, je govoril. Kolikokrat smo se pomenkovali o krivicah, ki so ga v živo zadele, kolikokrat je pripovedoval o ženi, o hčerki, o tem kako živi brez njiju, ki sta mu pomenili svet, pa o tem kakšna neumnost spet raste v Šoštanju, o tem, kaj bo še pisal, o tem kako je postavil Napotnikovo galerijo v Šoštanju, o spomeniku, ki je bil prej tam, pa ga zdaj ni več, je drugje .. . Potem pa je končno napočil čas, ko je nekdo tu, v suzn (pno«« tej občini, v drugačnih ča-sih spoznal, da mu je bila narejena krivica, ker doslej za očitno izjemno delo na področju kulture ni dobil ustreznega priznanja. Malo se mu je to Velenje in še bolj Šoštanj le oddolžilo, edina nagrada je letos njegova — za življenjsko delo na področju kulture in prosvete; čeprav ni Napotniko-va plaketa, ki si jo je vedno tako želel in si jo še želi. »No, povejte,« je vedno začel, kadar je beseda nanesla na kaj, kar je bilo povezano z Napotnikom. »No, povejte ...« Kaj bi, prikimali smo tistemu, s čimer je nadaljeval. Vedeli smo, da je opravil pionirsko delo pri zbiranju plastik Ivana Napotnika in postavitve galerije v Šoštanju. Viktor Kojc se je rodil pred 65. leti v Šoštanju. Zapisan umetnosti, kulturi. Bila so leta, ko je bil edini animator kulturnega življenja v tem kraju, našteti vsega, kjer je delal in kjer pustil pečate svojih ustvarjalnosti pa se tako ne da. Kot likovni pedagog na osnovni šoli Biba Röck je pripravil preko petdeset razstav, prirejal je Petkove večere, sodeloval pri delu amaterskega gledališča Svoboda, pihalne godbe Zarja, bil upravnik Kina, zbiratelj umetnin slovenskih slikarjev in kiparjev. Tudi sam je ustvaril nekaj kiparskih in slikarskih del, še danes pa je verjetno edini likovni kritik v Šaleški dolini, ki najde čas tudi za slikarje amaterje. Se spomnite, s kakšnim pompom smo na začetku poletja, takrat, ko je Viktor Kojc že zbolel, Šoštanju vračali kip Marije? Pa gaje vrnil pravzaprav on. »Bilo je pred 20. leti, ko sem se mudil v laškem muzeju. Ogledoval sem si in ogledoval, potem pa mi je naenkrat vzelo sapo — ja, saj to je ja šoštanjska Marija. Občina jo je okoli leta '50 prodala kamnoseku. Ker pa ta ni plačal davka, so mu Marijo zarubili in jo odpeljali v laški muzej. Z gasilci smo šli potem ponjo in jo kot sakralni spomenik mislili dati v cerkev. Obrnilo se je drugače. Spravili smo jo k Jev- šenaku, kamor so prišli ponjo s komiteja in jo odpeljali na velenjski grad,« se spominja. Tako kot dobro ve, kako je bilo z Marijo, tako se dobro spominja vsake malenkosti povezane s tem ali onim dogodkom. Recimo o prvi razstavi domačinke Majde Kurnik, ki jo je leta '47 skupaj z Mišotom Skornškom in pokojnim Ravljenom postavil v Kajuhovem domu v Šoštanju, ali o tem kako je zbiral kipce Ivana Napotnika za njegovo galerijo, kako je naredil njegovo posmrtno masko, ki jo danes hrani Narodna galerija v Ljubljani, o tem kako zelo si želi, da bi se v šoštanjski galeriji pojavil vsaj odlitek in posvetilo s kipca, tistega, za katerega so 1931. leta denar zbrale šoštanjske žene, in pri mojstru Napotniku naročile kipec, da ga podarijo dr. Ma-yerju v zahvalo ker je omogočil izgradnjo šoštanjskega vodovoda... Ko je pripovedoval, prejšnji teden smo ga obiskali, je govoril s tako ognjevitostjo, razburjenostjo in hitrostjo, kot bi se bal, da bomo v hipu vstali in odšli, on pa nam še sploh ne bo povedal vsega, in da bodo v hipu spet mimo neki novi časi. Fotografije šoštanjske poplave, pogreb Ivana Napotnika, Viktor Kojc kot dojenček, oče, hčerka ... Fotografije so se nizale, ena za drugo, o vsaki pa je vedel povedati toliko ... Vsaka je drobec njegovega življenja, o vsaki bi lahko napisal članek. Tako kot bi lahko pisal o krivicah, ki jih nima zbranih na policah, ki so tu v njem in ne zginejo, kot zgine včasih kaj lepega, ampak ostajajo, trdoživo se ga oklepajo, ga bolijo,m on pa jih odganja — bežite, bežite ... Ne vem, če ve, da je bila njegova nagrada ob letošnjem občinskem prazniku obrazložena prav z njemu znano besedo — krivica. .. . ker je bila Viktorju Kojcu očitno storjena v preteklosti krivica. O, sveta preproščina! Sapienti sat. Modri razume. M. Krstič-Planine Sejem bil je živ ... 4 ' "fa . . V- . -i' f Domača o brt 6 Prof. Jože Hudales ,...,.. i» Obrt v Velenju Poklicna struktura v Velenju je manj znana, saj so omenjeni viri iz leta 1903 in 1905 za Velenje mnogo bolj skopi, kot za Šoštanj. Kažipot skozi Šoštanj navaja, da je v Velenju »hotel z vrtom in sedem gostiln«. Poimensko so navedene le velenjske gostilne: hotel Rak (Bezjak) ter gostilne pri Skazu, Ježovniku, Gollu, Lahov-niku, Hudoverniku in »pri kolodvoru«. Trgovski in obrtniški kažipot po slovenskem Štajerskem navaja poleg treh (!) zdravnikov, babice, ter dveh posojilnic in hranilnic samo še: — krčmo, žago in mlin teda-.. njega velenjskega žopana; Josipa , Skaza, » r t., - , , , v v j- . f -, t iJL kfčmarja ; in tesarskega J? rtojsträ Andreja Hji^OVernika; ' — krojače: Franca Polha, Jurija Kvartiča in Rudolfa Kvarti-ča — peka Viktorja Zakoška. Podatki o obrteh v Velenju so torej zanesljivo močno nepopolni. Kolikor je mogoče soditi po ustnem izročilu, ki pa je za ta čas že nekoliko negotovo, bi lahko v Velenju pred prvo svetovno vojno našteli še vrsto obrtnikov. Tabela narejena po tovrstnih podatkih daje bistveno večje število obrtnikov, kot smo jih navedli v prejšnih nadaljevanjih. Navedimo podrobnejše podatke o posameznih obrteh. Čevljarja sta bila Franc Kuranda in Anton Oblišar. Po vojni sta oba delala še naprej,- pridružila pa sta se jima v dvajsetih letih Martin Hudales in Alojz Pocajt. V neposredni okolici velenjskega trga sta v Žabji vasi čevljarila Vin-cenc Grebenšek, v Šmartnem pa Miha Polh. Vsi so izdelovali čevlje po meri, ter popravljali stare čevlje, Polh Miha je bil posebej znan kot izdelovalec škornjev. Najbolje vpeljano obrt je imel morda Martin Hudales, ki je imel ponavadi dva pomočnika in dva vajenca, medtem ko so ostali običajno delali le s kakim vajencem. Pred prvo svetovno vojno so se z usnjem ukvarjali: dva velenjska usnjarja (Wirth in Melanšek) in tapetnik Doličič. Po vojni seje usnjarstvo obdržalo še pri Me-lanšku, tapetniku Doličiču pa se je v'dvajsetih letih pridružil še Miha Camlek in kasneje Žgank, ki seje izučil pri Doličiču. Tape-tniki so izdelovali predvsem konjsko opravo pa tudi posteljne vložke, »kauče« itd. Močno razširjena je bila v Velenju tudi mizarska obrt. V začetku stoletja sta imela mizarski delavnici Škafar in Martin Smodiš. Poslednji je bil vse do smrti pred drugo svetovno vojno znan daleč naokrog, kot najboljši pohištveni mizar. Dobival je tudi velika cerkvena naročila za izdelavo cerkvenih klopi, pohištva pa tudi naročila bogatejših tržanov itd. Po prvi svetovni vojni je Šafar prenehal z delom, zato pa je v dvajsetih letijt .odp/l kfrtteai-$l{QJ delavnico v Velenju Rudolf Majcen, nato pa še: Rep té, Ivan Pirš. Karel Glažar in nazadnje Jakob Meh. Razen Smodiša so vsi mizarji izdelovali največ stavbno pohištvo. Meh Jakob pa je prvi v Velenju imel strojno mizarstvo. Z lesom se je ukvarjal tudi kolar — »bogner«, ki je bil v Velenju že v začetku stoletja. Po prvi svetovni vojni je njegovo obrt nasledil Zagradišnik Jože. S kolarstvom so se ves čas ukvarjali tudi pri Štriku v Stari vasi. Tam so bili posebej znani po tem, da so Velenjčanom izdelovali prve smuči. V začetku tega stoletja sta po ustnem izročilu bila v Velenju dva kovača: Šaloven in Švarc. Prvi je menda končal z obrtjo že v prvem desetletju tega stoletja, pri Švarcu pa so kovali še do konca prve svetovne vojne. Svojo kovaško delavnico je do konca vojne imel tudi Ivan Rak (p. d. Bezjak), velenjski hotelir, vendar je delala izključno za njegove potrebe. Bezjakov kovač, ki so ga klicali Rajdi — Bajdi, je bil pred prvo svetovno vojno strah in trepet velenjskih otrok, saj jih ni maral in so morali vedno bežati. V bližini Velenja, na Kono-vem, je tedaj delal tudi »deberški kovač«. Tudi po prvi svetovni vojni sta bila v Velenju dva kovača: Valenci je po prvi svetovni vojni kupil nekdanjo Švarcovo kovačijo, kmalu potem pa seje v Velenje priselil še podkovski kovač Viktor Prevorčnik. Oba sta 'izddlpVala predvsem dele za vozove, podkovala konje itd., medtem ko je hil -najbolj zb^ih orodni - kovač, ki je izdeloval predvsem orodje v Paki. Z neke vrste kovinarsko obrtjo sta se kar zapovrstjo ukvarjala dva rudniška »mašinista«, zlasti potem, ko sta že bila upokojena. Pred prvo svetovno vojno je bil to Sedar iz Pesja, po vojni pa Kališnik. Ta dva sta izdelala vse ključe v Velenju, popravljala kolesa, »flikala piskre« po hišah v trgu in opravljala kleparska dela. Po prvi svetovni vojni pa je kleparsko obrt opravljal tudi Rudolf Zupane. Velenje je pred prvo svetovno vojno imelo tudi lončarja in brivca. Oba sta delovala tudi še v času med obema vojnama. Lončar je bil Rednak Franc, ki je delal vse vrste lončarskih izdelkov. Največje izdelal različnih lončenih posod, ki so jih tedaj rabili v vsakem gospodinjstvu, zelo znan pa je bil tudi kot izdelovalec lepih in kvalitetnih okrasnih posod in drugih okrasnih izdelkov. Nekateri se še zdaj spominjajo velike izložbe pred njegovo delavnico in prodajalno, v kateri je razpostavil lepo posodje s sliko avstrijskega cesarja Franca Jožefa ali kako drugo »podobico«. Velenjski brivec je bil vso to dolgo dobo Hofinger, ki se je okrog leta 1900 priselil iz Št. Pavla na Koroškem. Po prvi svetovni vojni se mu je pridružil Karel Do-bovičnik. ki je odprl frizerski salon. Vodila ga je njegova žena,1 sam pa je bil neke vrste taksisti oz. prevoznik.. - _________ _ , Gasilci in številka 93 Gasilci nikoli ne mirujejo, njihova budnost je prisotna ves čas, vsak dan in noč. To je tudi razumljivo, kajti požar ne izbira časa ne kraja. V letošnjem letu so velenjski gasilci na številki 93 sprejeli do začetka avgusta 54 podatkov o požarih. Nekaj od teh je bilo manjših, ko je zagorelo v zabojnikih za smeti, koših, kakšna navlaka v kleti in podobno. Vzroki za te požare so bili najpogosteje mladostna objestnost. Štirikrat pa je letos zagorelo na gospodarskih poslopjih, kjer je požar povzročil večjo materialno škodo. Vzroki za te požare so bili malomarnost in igra z vžigalicami. Bilo pa je tudi več gozdnih požarov, največji v Cirkovcah. Tudi v teh primerih je šlo največ- krat za nepazljivost ljudi — v času največje suše so ljudje kljub opozorilom zažigali suho travo, pogosto celo kar ob robu gozda. Nekaj požigov gozda pa je bilo tudi namerno povzročenih. Čeprav si velenjski gasilci prizadevajo, da bi požarna preventiva prišla do slehernega prebivalca, pa je žal letošnje število požarov v velenjski občini znatno večje od preteklih let, da o materialni škodi sploh ne govorimo. Gasilci ugotavljajo, da smo ljudje na tem področju še premalo osveščeni. B. Mugerle Čestitamo vam gasilci veterani Občinska gasilska zveza Velenje je tudi letos pripravila prijateljsko srečanje gasilcev veteranov. V naši občini je namreč kar 65 gasilcev, ki svojo humano poslanstvo v gasilskih društvih opraviiajo več kot 40 let. Tokrat «o se nainrei zbrali v šoštanjski tovarni usnju, si ogledali prostore in se zatem sproščeno ih po gasilsko razvedrili v gostišču Acman. Priznanje in zahvala torej občinski gasilski zvezi, priznanje pa tudi vrlim gasilcem, ki so se srečanja udeležili skoraj vsi. Naj se ve, kdo so pravi gasilci ! (foto : jp) Vesele kmečke igre Šmartno '90 Zmagal Mali vrh Večletna prizadevanja vodstva krajevne skupnosti Šmartno ob Paki po ureditvi svojega kraja so v evropskem letu turizma obrodila željene sadove. Spomladi namreč so naposled tudi v tretjem središču Šaleške doline ustanovili turistično društvo. Minulo nedeljo so se člani slednjega prvič predstavili v vlogi organizatorjev. Pripravili so vesele kmečke igre, ki so privabile ob rokometno igrišče pri šmarški osnovni šoli toliko krajanov kot le malokatera prireditev. Zabavali so se vsi: tekmovalci, ki so morali pokazati svoje spretnosti in iznajdljivosti v petih igrah kot tudi gledalci. Fantje in dekleta, ki so zastopali barve vaških odborov Malega in Velikega vrha Podgore, Gorenja, Rečice, Paške vasi in Šmartnega ob Paki so v preizkušnjah dokazali, da so kar vešči danes že marsikje pozabljenih kmečkih opravil. Kajti, žaganje hlodov, ličkanje koruze, postavljanje hmeljevk jim je šlo kar dobro od rok. Med drugim pa so tudi dokazali, da se znajo kot družina kar hitro spraviti na dopust s polnimi kovčki, seveda. Ob njih so navdušile še šmar-ške pletilje, ki so klopčič volne »uničile« kot bi trenil. Čeprav so bile igre bolj šaljivega kot tekmovalnega značaja, so ob koncu dobile tudi zmagovalno ekipo. Med sedmimi nastopajočimi so se odrezali najbolje tekmovalci in tekmovalke Malega vrha. Zbrali so 29 točk in za 2 točki ušli ekipi Podgore, na tretje mesto pa so se uvrstili člani ekipe iz Gorenja, 23 točk. Na naslednja mesta pa ekipe Velikega vrha (21), Rečice (18), Paške vasi (15), na zadnjem mestu so pristali gostitelji — mestni Smarčani z 11 točkami. Vsaj besedice si v tem zapisu zaslužijo še žene in de- Zmagovalna MMMMHK. kleta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, ki so se ob tej priložnosti izkazale z okusno spečenimi dobrotami. Da so bile dobre, so dokazali obiskovalci kmečkih iger, saj so jih pridno kupovali in se sladkali. Skratka, igre so uspele in kot je zatrdil organizator niso bile prve in tudi ne zadnje. Torej, tudi prihodnje leto se bomo lahko nasmejali in preživeli tako lepo nedeljsko popoldne kot smo ga tokrat. T. P. Izlet z Nrno je bil doživetje »Če vam je bilo všeč, povejte to vsem, če vam ni bilo — prosim, bodite tiho,« s temi besedami se je od udeležencev Naminega izleta zadnjo poletno soboto, poslovil vodja prodaje M1P Silvan Komar. Mi bomo povedali vsem, ne samo, da je bilo prijetno na Primorskem, prijeten je bil ta izlet od prvega trenutka, ko smo prišli skupaj, pa se še sploh poznali nismo in prijetno je bilo vse do konca, ko smo se pred Namo že kot znanci poslovili. Še celo predstavnik MlP-ove prodaje za Štajersko, ki nas je spremljal ves čas izleta, se je zahvalil Nami, da je svoje potrošnike (najbrž pa tudi njihove) popeljala na ogled pršutarne v Kobjeglavi, izletniki pa bi se ji zahvalili za vse, kar jim je pripravila. Pa tega ni bilo tako malo. Izlet je, kot že rečeno, pripravila veleblagovnica Nama Velenje, kije z njim nagradila zvestobo svojih potrošnikov. Žal vseh ni mogla popeljati na izlet, lahko pa so se ga udeležili tisti, najsrečnejši med njimi — določil jih je žreb med kupci, nekateri so si sedež v avtobusih priborili v nagradni igri Name in Radia Velenje skupaj s pokrovitelji — Tobačno iz Ljubljane, Kmetijskim kombinatom iz Vipave in Mesno industrijo Primorske, nekateri pa so imeli srečo v Namini ruleti, ki se je zavrtela v noči ob velenjskem jezeru. Za udeležence je bilo vse, kar so videli, pravo doživetje — od ogleda Tobačne v Ljubljani, kjer so nekaterim za hec ,izdelali' velikanske cigarete, do ogleda kleti KK Vipava, kjer so imeli tisto soboto prav veliko dela — trgatev je bila na vrhuncu- in tisti dan so prevzemali .masovni-ce': vseeno pa so si predstavniki vzeli toliko časa, da so nam vse razložili in nam ob koncu pripravili še degustacilo vin, ki prihajajo iz te kleti, ogledali smo si Štanjel in Spacalovo galerijo. Potem pa pršuti, pršuti... In ni ga bilo, ki bi rekel — bilo je dolgočasno. Kje pa! Le harmonikar Vlado je ob koncu, ampak čisto ob koncu, malo, ampak čisto malo, popustil. Kar pa ni bilo nič presenetljivega, in .delati' je začel že kar zjutraj, ko smo drugi udeleženci Naminega izleta skušali še malo dremati. Pa nam ni pustil. V imenu vseh z avtobusa, hvala Nami, za prijeten sobotni dan. (mkp) «gli 1 Wm/itS ko ■ razmišljal, kaj bi napisal pod orjaškega borovega glivarja, ki ima še nekaj imen {borov gli-vec, kokoška), sem sklenil, da napišem: Ne brcajte gob, ki jih ne poznate, saj le tako lahko /rastejo takšni primerki. Tako je dijal tudi velenjski poznavalec in ljubitelj gob Jože l.ekše i/ Stare »asi. ki je gobo našel. Na tehtnici je bil ta orjak, težak natanko 920 gramov. Seveda tudi v knjigi piše, da je podoben glavi solate, da vonja po lešnikih in da najraje raste pod bori. H. J. Borov glivec, v primerjavi z ovitkom /a barvni film Šmartno ob Paki Baronija in turizem Turizem — besedica, ki je zadnji čas postala nadvse aktualna tudi za krajane krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Večje industrije tod okoli ni, ta dejavnost pa bi se menda dokaj dobro ujela s kmetijstvom, kolikor ga v tretjem središču Šaleške doline je. V skladu z načrtovanim razvojem drobnega gospodarstva in zasebnih trgovin, razcvet slednjega omejuje pomanjkanje prostorskih možnosti, je bilo vse pogosteje slišati vprašanje, kaj z baronijo oziroma graščino, ki jo je leta 1848 zgradil baron Josip Vinko Novak. Danes so v njej delavska stanovanja. Načrtov, kaj in kako z objektom, menda ni malo. Večina krajevnih veljakov se zavzema zato, da bi objektu popolnoma spremenili namembnost. V prostranih sobanah naj bi uredili restavracijo na dokaj kakovostni ravni, vinoteko,.. . Skratka, baronija naj bi postala »reprezentančni« objekt, na katerega bi bili Smarčani ponosni. Krajevna skupnost za te namene nima denarja, pripravljenost pri uresničeva- nju zamisli pa so pokazali na Erinem profttnem centru Vino Šmartno ob Paki. Seveda pod pogojem, da za stanovalce poskrbi nekdo drug. Bodo tako eni kot drugi ugriznili v kislo jabolko? "IM Z našim časom in Šamu toursom v Budimpešto Za potovanje v Budimpešto, prejšnjo soboto, nisem bil izžreban kot naročnik Našega časa, ampak me je uredništvo povabilo nanj kot dolgoletnega dopisnika. Da se vsem, ki smo se zbrali ob drugi uri zjutraj pred Rdečo dvorano v Velenju obeta lep dan, najbrž nihče ni dvomil. Le malokdo pa je verjel, da bo tako lep kot se je pokazalo na koncu izleta. Pot v prestolnico Madžarske je bila naporna, dolga, a tudi nadvse prijetna, zanimiva in pestra. Za to so poskrbeli organizatorji izleta, uredništvo Našega časa ter ŠAMU TOURS iz Velenja, ki niso pozabili na prav ničesar: ne na lačna in žejna usta, na razvedrilo, na znamenitosti Budimpešte, na prosti čas in še in še. Marsikaj lepega smo videli, marsikaj prijetnega doživeli, zato vsem, ki so pripravili ta izlet, hvala. V redakciji Našega časa so se v letih izdajanja časopisa prvič odločili, da popeljejo svoje bral- ce na malo daljši izlet in se jim tako zahvalijo za njihovo zvestobo. Prepričan sem, da se bodo za podobne akcije odločali tudi v prihodnje, kajti živ stik z bralci je za oboje več kot koristen in dobrodošel. Ob koncu zapisa s potepanja po Budimpešti z NAŠIM ČA- SOM IN SAMU TOURSOM iz Velenja moram zapisati še željo večine udeleženk: iskrena hvala! L. Ojsteršek Med ogledom znamenitosti Bilo je enkratno! Budimpešta je bila za udeležence izleta v Budimpešto pravo doživetje. Vsaj tako so zatrjevali kar vsi po vrsti. Zalka Hamer, Velenje: »Igrala sem tu in tam na srečo, vendar mi je ta vedno obrnila hrbet. Tokrat pa me je le »našla«. Prvič sem imela srečo pri kakšnem žrebanju, prvič sem prestopila mejo in o vsem le — imeli smo se imenitno. Ze res, da marsikaj vidiš na televiziji, toda doživeti vse to v živo, je povsem nekaj drugega. Hvala vsem za lep izlet.« Drago Žlodej, Velenje: »Z eno besedo — žal je lahko vsem tistim, ki so bili izžrebani za izlet v Budimpešto s Šamu toursom in Našim časom, pa se ga niso udeležili. Vse je bilo odlično — od vožnje, razpoloženja, ogleda turističnih znamenitosti in še česa. Bil sem že marsikje, toda tako lepo je bilo le malokje. Čeprav mi je bila sreča že večkrat tako mila, bom kljub vsemu zatrdil, da se je zvestoba našemu občinskemu glasilu obrestovala. Naš čas rad prebiram že od takrat dalje, ko je izhajal še kot Šaleški rudar. Radi pa ga berejo tudi ostali v družini!« Barbara Ocvirk, Strmec pri Vojniku: »Naš čas prebiram odkar sem zaposlena v Gorenju. Ostala sem mu zvesta tudi takrat, ko zanj v kolektivu ob nastalih težavah niso našli več denarja. Bila sem presenečena, ko sem prebrala svoje ime med srečnimi nagrajenci. Dlje kot do meje s Češko-slovaško republiko še nisem prišla. O našem izletu — vse naj, naj, prijetno potovanje, lepo vreme, odlična ogranizacija. Čeprav smo bili udeleženci iz vseh vetrov, je žreb izbral prijetne sopotnike. Presenetil je tudi pobudnik izleta Šamu, sa seje izkazal kot dober voznik, vodič in tudi s kakšnim vicem nas je razvedril. Zahvalila bi se rada vsem, ki so poskrbeli za nadvse prijetno soboto.« Ida Kramer, Ljubno ob Savinji: »Budimpešta je lepa, izlet čudovit, vtisi enkratni. Organizatorje mislil res na vse. Zato, hvala mu! Sicer pa Naš čas prebiram že dalj časa in ostala mu bom zvesta, dokler bo zanimiv.« //„, vos) Zalika Hamer Drago Zlodej Barbara Ocvirk Ida Kramer Kulturni center Ivan Napotnik in OZ prijateljev mladine Velenje Pikin cicidan Četrtek, 5. oktobra, ob 17.00 dom kulture Velenje KVIZ: K-AJ VEM O ASTRID LINDGREN IN PIKI tekmovanje učencev osnovnih šol Po predstavi ogled izložbe v NAMI, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Bratov Mravljakov Petek, 5. oktobra ob 17.00 dom kulture Velenje Jubilejna 30. predstava zgodbe KAKO JE NASTALA PIKA NOGAVIČKA Sodelujejo: Pika, Taka Tuka in kapitan Nogavička. Za lukto-vni abonma in izven. Po predstavi ogled izložbe v NAMI, ki jo slika Božo KOS Sobota, 6. oktobra, ob 9.00 do 16.00 Trg Pike Nogavičke v Velenju — Pikin oder — izbor najbolj domiselnih Pik — ustvarjalni kotički: aktivnosti učencev osnovnih šol in vrtcev mjm KRIŽANKA Rešitev PI-KINE KRIŽANKE Pošljite do 21. oktobra na naslov: Kulturni center Ivan Napo-.tnik Velenje, Pikina križanka, Titov trg 4, 63320 Velenje. 1. „ Knjiga Astrid Lindgren z orig. fotografijo in lastnoročnim podpisom pisateljice 2. nagrada: podeljuje NAMA Velenje 3. nagrada: podeljuje ERA Velenje 4. nagrada: 5 luktovnih abonmajev — klovn velikan, tobogan — balon — policija in rešilni voz — slavnostni prihod Pike Nogavičke: bobnarji, otroci, godba, maržoretke Astrid Lindgren pozdravlja: direktno iz Stockholma — alpinistične vragolije — Prislanovi zapravljivčki — živalski vrt — Pikina ponudba: popo com in coca cola, palačinke velikanke, sendviči velikani, na žaru in Pikina pojedina v NAMI (ne hodite domov na kosilo) — Božo Kos, Sten Viler, Mima in Bane Jankovič . .. Vstopnina za vse otroke: dvoje različnih nogavic Pokrovitelj: ERA Velenje Sodelujejo: NAMA Velenje, šole in vrtci, godba, ljubljanske maržoretke, plesna skupina, alpinistična sekcija, Niko Zupane — konjereja, Rudnik lignita Velenje — ovčjereja, Radio Velenje Pokrovitelj: ERA Velenje Sodelujejo: NAMA Velenje, šole in vrtci, godba, ljubljanske maržoretke, plesna skupina, alpinisti, Niko Zupane — konjereja Gotovlje, RLV — ovčjereja. Živalski vrt Ljubljana, Radio Velenje, Zdravstveni center, Postaja milice, Zibka, Zlatica, Sezam Šoštanj, Pika — papirnica Šalek, Salon Trend, Ciciban Ljubljana. P.S. V avli občine in v knjižnici Velenje si lahko ogledate razstavo PIKA NOGAVIČKA V OTROŠKIH OČEH in PIKA NOGAVIČKA MED OTROKI VSEGA SVETA. Video filme o Piki vrtijo v Zibki, Nami in v knjižnici Velenje. Opto- me- ter / II Piknik in upravni organi Kam smo prišli, bi rekel človek. Še pikniki niso to, kar so nekoč bili. Vsaj za tistega, ki naj bi ga imeli prejšnjo soboto na Trebeliškem delavci občinskih upravnih organov to lahko trdimo. Zakaj? Za piknik se je namreč prijavil le eden kandidat, ki pa ni iz te hiše. Drugi so menda med sabo toliko sprti, da imajo drug drugega že v službi dovolj, kaj šele v prostem času. »Dodatno« kaznovani kršilci Sodnik za prekrške občine Mozirje je imel doslej prostore v samem središču Mozirja; res je do njega vodila malo zavita pot, vendar je bil blizu. Odslej ne bo več tako. Njegove prostore so si pridobili krščanski demokrati, sodnik pa ima svoj sedež na veterinarski postaji v Ljubiji. Morebitni (ne)upravičeni kršitelji pazite, pot iz središča trga Mozirje do Ljubije je nemara dodatna kazen, morda tudi priložnost za spokoritev. Starši imajo preveč denarja? Domnevamo lahko, da tako meni vodstvo Vzgojno varstvenega zavoda Velenje. Med dvema približno enakovrednima ponudbama za izvedbo plavalnih tečajev za otroke, ki obiskujejo malo šolo, se je namreč odločilo za dvakrat dražjo. O tisti cenejši pa staršev sploh ni obvestilo. Dražja ponudba izhaja iz zasebne iniciative. Kljub temu, da je v zadnjem času konkurenca zasebnikov na mnogih področjih uspešna predvsem zaradi vzpodbudnih (nižjih) cen, za omenjeni primer to ne drži. Ali pa si vodstvo VVZ Velenje zakonitosti prostega tržišča razlaga (pre)prosto po kakih svojih merilih? Zaradi modre (?) odločitve bo ostala blagajna VVZ vsekakor neokrnjena, saj celotni znesek za tečaj plačajo starši. Ti pa tako imajo dovolj denarja — mar ne? Neoporečna trgovina Ljudska pamet že od nekdaj povezuje mesarje in zdravnike. Pa očitno nekaj tudi je na tem, saj kot se sliši, v Topolšici takšne lokalne naveze odpirajo trgovino. O tem, kako se pride do prostorov pa govori že druga zgodba. Trg le za nekatere Ustanavljanje malih podjetij naj bi bilo »paradni konj« za reševanje (raz)padlega gospodarstva vendar kaže, da bodo mala podjetja potonila skupaj z gospodarstvom, predvsem tisti, ki zaposlujejo več delavcev. Gospodarski »giganti« jim storitve plačujejo po nekaj mesecih, tržno vedenje zanje torej ne velja, podjetniki pa morajo vse dajatve, ki so milo rečeno previsoke, poravnati takoj. Od kod naj dobijo denar? Namesto, da bi ta podjetja reševala problem brezposelnosti, bodo pričela sama odpuščati delavce — ob tem pa imajo dovolj naročil in dela, zagotovljen trg torej. Vse je v redu — in nič. Šmentana pika Kulturni center se je potrudil in ob tednu otroka pripravil kopico prireditev s Piko Nogavičko. Očitno, da jih popelje v Evropo '92. Morda se bo čez dve leti spomnil, da premoremo tudi Krpana, Kekca ... Butal-ce. Sonce se nas je usmililo Prejšnji teden se je Velenjčanom spet dvignil »krvni pritisk«. Ogreti se je pač mogoče tudi tako. Za to je poskrbel velenjski Toplovod s svojo grožnjo: tisti, ki niso poravnali računov ne bodo imeli toplih radiatorjev. V velikih stanovanjskih blokih pač naj ukrepajo hišni sveti. Očitno bi nekateri res radi, da v občini ne bi bila skregana le izvršni svet in sindikat, ampak naj bi se kdaj skregali še stanovalci med sabo. Tisti, ki so plačali naj obračunajo s sosedi. » To bi bila res prevelika anarhija,« si je mislilo sonce in malo bolj toplo grelo. Zdaj samo upamo, da bo to tako dolgo, da bo cenovna vojna v občini razrešena. (upamo, da je že, saj je vmes zasedala skupščina) S poštenimi natakarji je križ V eni velenjskih restavracij ob koncu prejšnjega tedna čisto zares: — Gospa, vem, da niste nič krivi, ampak tale pomfrit je bil pa tak kot bi jedel slamo. — Ja vem, ker je bil zadnji, zdaj že pečejo svežega. Je treba dodati kaj? Za pokal »Našega časa« Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in velenjski atletski klub bosta v ponedeljek, 8. oktobra, pripravila kros za pokala »Našega časa« in ZTKO v vseh kategorijah od mlajših pionirjev do članov. Kros se bo na stadionu ob Jezeru pričel ob 15. uri in 30 minut, prijave pa na sedežu ZTKO sprejemajo še danes, v četrtek. Vseekipni zmagovalec v kategoriji osnovnih šol bo prejel pokal »Našega časa«, v kategoriji srednjih šol pa pokal ZTKO-ja. Obenem je to tudi izbirno tekmovanje za nstop na 25. po vrsti jesenskem krosu občinskih reprezentanc za pokale »Dela«, ki bo 13. oktobra, prav tako v Velenju. Rudar:Vozila 4:1 (3:0) w Štirikrat Cvikl in prvo mesto RUDAR: Čanic, Polovšak, S. Oblak, Doler, Golač, Macura (Ja-vornik), Cvikl, Pranjič, F. Oblak, Brdžanovič, Goršič (Skrbinek). STRELCI: Cvikl v 13., 16., 45. in 64. minuti, za goste pa Bratkič v 50. minuti. Po odlični igri v 7. kolu tekmovanja v slovenski ligi so se nogometaši Rudarja prebili na prvo mesto zaradi boljše razlike v zadetkih, saj imata enajst točk tudi Slovan in LJubljana za njimi. Trneutno vodstvo na lestvici je zasluženo, saj »rudarji« igrjao iz kola v kolo bolje, dopadliveje in predvsem učinkovito. Škoda je le, da na njihove tekme prihaja tako malo gledalcev. V nedeljo seje s kar štirimi zadetki izkazal Matjaž Cvikl, navijači pa pričakujejo, da bo Rudar zadržal vodstvo tudi po nedeljskem kolu, ko bo na stadionu ob Jezeru gostil četrto uvrščeno ekipo Ingrad Kladivarja, ki za Velenjčani zaostaja le za dve točki. Nekoč je bil to derbi Nogometaši Rudarja so torej trenutno na vrhu lestvice v slovenski nogometni ligi, prav pri vrhu pa so tudi nogometaši Šmartnega in Elkroja, vendar v drugačni ligi. Oboji namreč tekmujejo kolih so Šmarčani zmagali trikrat (enkrat brez boja), mozirski nogometaši pa dvakrat. V nedeljskem kolu je bil v Šmartnem (nekdanji) derbi, Šmarčani pa so premagali ekipo iz Mozirja s 5:1. Elektra v soboto zares Igralci šoštanjske Elektre se marljivo pripravljajo na bližnji začetek tekmovanja v slovenski košarkarski ligi, v kateri bodo znova nastopili po devetih letih. Njihova osnovna želja je najprej obstanek v ligi, po tihem upajo še na kaj več, predvsem pa želijo košarko v Šaleški dolini vrniti na tisto raven, ki jo je pred leti že imela, saj je bil Šoštanj med večjimi slovenskimi košarkarskimi središči. Prvenstvo se bo pričelo v soboto, 6. oktobra, prvo tekmo pa bodo Šoštanjčani igrali v Slovenskih Konjicah proti neugodnemu Cometu. Seveda vabijo vse svoje zveste privržence naj jih v čimvečjem številu bodrijo na prvem srečanju na domačem igrišču prihodnjo soboto. Ob tem poudarjajo, da bodo verjetno kmalu igrali tekme v telovadnici nove osnovne šole v Šaleku. Telovadnica je zelo lepa in primerna za tekmovanje v slovenski ligi, dogovori z vodstvom pša so v teku. Seveda se v zadnjih dneh temeljito pripravljajo na začetek prvenstva v prvi slovenski ligi, kar so si tako dolgo želeli. Trener ima na voljo dovolj dobrih in enakovrednih igralcev, zato bo boj za prvo moštvo zelo hud, velika pridobitev in okrepitev pa je Aleš Pipan iz Celja, še ne dolgo tega eden najboljših slovenskih igralcev. Med zadnje tekme v pripravljalnem obdobju je sodil tudi tradicionalni »Klančnikov memorial«, ki so ga organizirali brez Pipana in Pašiča, vseeno pa so bili premočni nasprotniki za ekipi Zlatoroga (113:72) in Polzele (133:97). Prikazana igra in forma pred bližnjim začetkom prvenstva veliko obetata. Karate klub Velenje - Priprave na prvenstvo S treningi in prijateljskimi srečanji nadaljujejo tudi člani velenjskega karate kluba. Pred dnevi so se dvakrat pomerili s celjsko ekipo. V prvi tekmi so zmagali s 5:3, v drugi pa je bil rezultat 3:3, skupno torej zmaga Velenjčanom z 8:6. Dosežek je vsekakor dober, saj so Velenjčani nastopili brez štirih odličnih tekmovalcev. Povratni tekmi bosta v Velenju, vse skupaj pa obema trenerjema služi za uvajanje tekmovalcev v ligaške obračune, ki se bodo pričeli 20. oktobra. D. B. Mladi trobojci ZTKO občine Velenje in Atletski klub sta organizirala prvo občinsko tekmovanje v atletskem troboju za učenke in učence tretjih in četrtih razredov osnovnih šol. Tekmovali so v teku na 60 metrov, skoku v daljavo in,metu žogice. Pri pionirkah je zmagala Urša Dežman ^Šalek) 960 točk, druga je biia Tanja Tešanovic (VV) 890 in tretja Jana Zula (MPT) 885 itd.; pri pionirjih je bil najboljši Vlado Mijatovič (VV) 775, drugi je bil Urban Oprešnik (MPT) 740 in tretji Matic Deželak (Šalek) 655. Plavalni tečaj za otroke Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravlja desetdnevne plavalne tečaje za predšolske otroke, ki se bodo v popoldanskem času na zimskem bazenu pričeli 15. oktobra. Uvajajo novo in varnejšo metodo učenja plavanja s plavalno žogo, cena tečaja je 210 dinarjev, prijavite se lahko na sedežu ZTKO na Foitovi 2, skupine pa bodo organizirali po vrstnem redu prijav. •w Sah — Matko krepko vodi Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva za mesec september je zmagal Matko s 13,5 točkami, drugi je bil Rajkovič 13, tretji Kristan 12 itd.; po sedmih letošnjih turnirjih premočno vodi Matko s 97 točkami, sledijo pa Stropnik 80, Goršek 74, Kristan 53, Brešar 44 itd. Šaleško šahovsko društvo in Hotel Paka bosta ob občinskem prazniku pripravila že 6. turnir posameznikov, ki se ob pričel v nedeljo, 7. oktobra, ob 9. uri v Hotelu Paka, prijave pa bodo sprejemali do pričetka tekmovanja. Invalidski šport Sekcija za rekreacijo in šport pri velenjskem društvu invalidov bo v nedeljo, 7. oktobra, že tretjič po vrsti izvedla spretnostno vožnjo z dvokolesi za vse invalide občine Velenje. Prireditev je posvečena spominu na Rudija Zaleznika, organizatorji pa poudarjajo, da kakšna posebna spretnost ni potrebna, zato upajo, da se je bo udeležilo kar največ invalidov,lahko tudi s starimi dvokolesi. Pričela se bo ob 15.30 in bo v vsakem vremenu. V okviru te prireditve bodo nastopili v spret-nostni vožnji tudi paraplegiki. Organizatorji se bodo dobro potrudili in poskrbeli za vse potrebno. Aeroklub Velenje - nagrade čakajo Na letalski veselici (15. septembra) so organizatorji izžrebali naslednje serijske številke srečk: I. nagrada — 0616, 2. nagrada — 0748 in 3. nagrada — 0882. Vse srečne dobitnike obveščajo, naj nagrade dvignejo čimprej, ker veljavnost srečk po mesecu dni zapade. Dobitke lahko dvignete vsak dan na letlaišču v Lajšah (telefon: 063-881-366), obenem pa se aeroklub zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri tej prire- Karate sekcija Šoštanj Tečaj samoobrambe Delo karate sekcije pri TVD Partizan Šoštanj je bilo v borih devetih mesecih obstoja zelo uspešno. V njihovih vrstah so republiški in državni prvaki in reprezentanti, vrhunski trenerji borilnih veščin ter joge in aerobike. Glede na čase v kakršnih živimo, so se odločili za tečaj samoobrambe za ženske in moške. Tečaj bo trajal približno mesec dni, predvidoma dvakrat tedensko od 20. do 21. ure v Rdeči dvorani, cena z zavarovanjem bo 300 dinarjev, točne podatke pa bodo sporočili po sprejemu prijav. Te morate poslati na TVD Partizan Šoštanj — karate sekcija, do 10. oktobra, informacije pa dobite na številko 858-411. Koleda vabi Šaleška folklorna skupina KOLEDA vabi k sodelovanju plesalce, pevce in godce starejše od 15 let. Vpišete se lahko v mesecu oktobru vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri v mali dvorani doma kulture v Velenju od 8. 10. 1990 dalje. S seboj prinesite telovadne copate! Sedanje člane pa vabimo na prvo vajo v petek, 5. 10. 1990 ob 20. uri. Kolesarski vzpon na Graško goro Prav vsi so bili zmagovalci M. L. ditvi. Katja Mijoč Prva Velenjčanka na svetovnem prvenstvu? Katjo Mijoč gotovo poznajo številni ljubitelji športa v Šaleški dolini in daleč izven njenih meja. V svoji plavalni karieri je osvojila odlične rezultate na najrazličnejših tekmovanjih in prvenstvih, vsega skupaj sploh ne kaže naštevati, poudariti pa velja, da so bile njene discipline od 200 do 800 metrov kravi. Poudariti zato, ker se je kot kaže od njih poslovila in se posvetila plavalnemu maratonu. Zakaj? »Razlog je povsem preprost in za tekmovalce razumljiv. Enostavno ne dosegam boljših rezultatov in zatorej nimam več pravega motiva. Ce bom začutila, da lahko še napredujem, bom še poskusila. Sedaj se preizkušam v plavalnem maratonu, daljinskem plavanju torej. Pogoje za nastop na svetovnem prvenstvu sem izpolnila, razen finančnih seveda, in če mi bo uspelo, se bom morda posvetila tej disciplini, možno pa je tudi, da bom tekmovalnemu plavanju dala slovo.« 9 Zakaj pravzaprav maratonsko plavanje? »Bolj kot ne slučajno. Na lansko evropsko prvenstvo na Hvaru me je povabil zvezni selektor; uvrstila sem se na osmo mesto in zaradi tega sem se letos bolj posvetila daljinskemu plavanju. Ce je to pri 17 letih prezgodaj? Mislim, da ne. Mnoge kolegice v teh letih že prenehajo aktivno plavati, pri maratonkah pa tudi nisem najmlajša. Velja poudariti, da pri daljinskem plavanju poleg telesne pripravljenosti predvsem odloča psihična. Krajše proge in daljinsko plavanje seveda ne gre skupaj, zato trenut-• no dajem prednost maratonu , in pripravam na svetovno pr- venstvo v Avstraliji. Normo sem izpolnila na odprtem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije na Hvaru, na katerem sem bila peta med ženskami in druga med Jugoslovankami za Di-jano Simonovič.« • ....... • Pa nastop v Avstraliji? »Vse je odvisno od tega, če bomo uspeli zbrati dovolj denarja. Pot je dolga in draga, povratna letalska karta velja 1.881 avstralskih dolarjev, tu pa so še drugi stroški. Na pot bi morala kreniti 12. decembra, prvenstvo pa bo 10. januarja. Toliko časa je potrebnega za aklimatizacijo, sicer pa je nujno, da gre z mano tudi trenerka Katka Žibret, saj na tako dolgi progi mora biti s tabo spreml jevalec, mora ti pomagati, sicer imaš veliko možnosti, da pre- : ;., v v Bo Katja Mijoč uspela kreniti na dolgo pot in nastopiti na svetovnem prvenstvu? (vos) nehaš plavati. Problem je seveda v denarju, saj ga nimata niti republiška, niti jugoslovanska zveza, nastopila pa bi vendarle rada, zato upam na pravo mero razumevanja. Proga na .prvenstvu bo dolga 25 kilometrov in sicer na reki v Perthu. Polovico proge se plava proti toku in polovico s tokom. V Grčiji sem že plavala na 25 kilometrov dolgi progi, kakšnih sedem ur in pol je trajalo, bilo je naporno, vendar pri takšnem plavanju ne smeš misliti kdaj boš prišel na cilj, enostavno moraš uživati v plavanju.« • Kako je pravzaprav na maratonu? »Najhuje je v drugi tretjini proge, kot sem že dejala pa je odločilna psihična pripravljenost, pri čemer ima veliko vlogo trener ali spremljevalec v čolnu. Počivaš seveda lahko, malo poješ in popiješ, počitek pa je odvisen od tega, kako blizu ali daleč je zasledovalec le čolna se ne smeš dotakniti. Za malico si privoščim nekaj mlečnih keksov, v primerjavi z drugimi pa popijem zelo malo, le kakšnega pol litra tekočine, drugi celo tri in več. Koliko shujšam? Nisem se tehtala, več kot kilograma pa gotovo ne. Drugi sploh nič. saj med plavanjem toliko pojejo, da izgube na teži sploh ni. Kakorkoli že, če bom nastopila v Avstraliji, bom progo gotovo preplavala, upam pa na dobro uvrstitev, čimboljšo seveda.'« ' c ' ' Prelepa jesenska sobota je bila pravo doživetje za vse ljubitelje kolesarjenja, gorà in lepe narave. Ta užitek, dopolnjen z bogatimi nagradami, sta 279 mladim in starim iz vse Slovenije omogočila ERA Veoenje in BP CYCLE iz Subotice, slednji predvsem znan kot izdelovalec gorskih koles Iz obeh omenjenih logov je prišla pobuda, da bi za številne kupce pripravili primerno srečanje, dirko, kakorkoli že hočete. Beseda je dala besedo, predvsem pa dejanje. In ne brez razloga. ERA je namreč letos prodala že preko 4.000 gorskih koles, zato so si kupci (tudi bodoči) pozornost tudi zaslužili. Seveda se na pot od Erine Prehrane v Šaleku do Gra-ške gore niso vsi podali s temi kolesi, se bodo pa drugič; takšne so bile namreč izkušnje s te zahtevne gorske vožnje. V Šaleku je bila v soboto dopoldne kar precejšnja gneča, vsega kar je storil organizator ni treba naštevati, ker je to storil dobro in še bolje, vsem je bilo naklonjeno lepo vreme in vsi so bili zadovoljni, čeprav (ne brez razloga) utrujeni; na Graški gori seveda. Prijetnega razpoloženja v še bolj prijetnem okolju gotovo ni manjkalo, med udeležence so izžrebali nekaj deset nagrad, med njimi tudi štiri gorska kolesa. Trud se je srečnežem torej izplačal. Štiri kolesa so podelii tudi dvema najstarejšima in dvema najmlajšima udeležencema. Pri ženskah je bila najstarejša Helena Žigon (1928) iz Ljubljane in najmlajša Nina Kugonič (1986) iz Velenja, pri moških pa sta si nagrado prislužila Milan Žirov-nik (1916) iz Ljubljane in Luka Lah (1984) iz Velenja. Vzemite kako. hočete, vsi so bili zadovoljni, vsi bi radi prišli tudi prihodnje leto, pa še vse ostale va- bijo k sodelovanju in prijateljskem druženju. JOŽE SltOVŠEK, predsednik organizacijskega odbora: »Skupaj s firmo iz Subotice smo se glede na zares uspešno prodajo gorskih koles odločili za to prireditev in prav smo se odločili. Tako prav, da bomo prireditev organizirali tudi v prihodnje, najraje v pomladanskem času, progo pa bomo menjavali. Vreme nam je bilo res naklonjeno, z organizacijo smo se potrudili kolikor se je dalo in prepričan sem, da so bili udeleženci zadovoljni. Zadovoljni smo tudi v Eri in BP cyclu in prihodnje leto si želimo le še več udeležencev.« FILIP ODER iz Šaleka je bil od vseh drugi najstarejši (73 let je že dopolnil), med Velenjčani pa tako ni imel tekmeca: »Pot je bila zares naporna, najhujše klance sem seveda prepešačil. utrujen nisem preveč, v največje veselje pa mi je druženje z mladimi. celo s predšolskimi otroci smo se skupaj vozili. Čeprav drugi najstarejši, se počutim mladega: prelepo doživetje je to, če bo zdravje, pridem tudi naslednjič. Tudi sicer precej kolesarim, veliko zahvalo pa smo vsi dolžni organizatorjem.« MIRAN JANClC iz Velenja: »Kolesarim že veliko let, sem tudi ljubitelj gora in planinski vodnik, zato mislim, da je gorsko kolesarjenje nekje vmes med cestnim kolesarjenjem in hojo v gore. Največ so vredna prijateljska srečanja, spoznavanje z dobrimi ljudmi, spoznavanje domovine in še kaj. Današnja proga je bila zahtevna, najbolj pomembno pa je, da smo jo zmogli vsi in pri tem upoštevali svoje telesne in zdravstvene sposobnosti. Naslednje leto nas bo gotovo še več in radi bomo prišli.« Jože Silovšek Filip Oder Miran Jančič 28. oktober — dan gasilcev veteranov v občini Velenje Jesensko sonce se je potegnilo visoko proti nebu, ko so se začeli zbirati na dvorišču tovarne usnja Šoštanj veterani — gasilci — iz velenjske občine. Kar 65 jih je zadovoljnih obrazov čakalo na srečanje, ki je vsa- ko leto. Pa kaj bi pisali. Veterani, ki so prostovoljno služili gasilski organizaciji vsaj štirideset let, si želijo srečati se, in obujati spomine na vse tiste krvave ognje, ki so grozili z uničenjem. Vsako minuto, ponoči in podnevi, so bili Moda za debeluške Tako nekako bi lahko drugače imenovali sobotni večer v gostišču ZAJC, kjer se je okoli sto obiskovalcem predstavil boutique MOZA-MO iz Ljubljane. Mozamo ali moda za močnejše je edini te vrste v Sloveniji, obratuje pa že dve leti in pol. Kot nam je povedala lastnica Marija Trobina je dela več kot dovolj, stranke pa zadovoljne. Za sobotni večerje pripravila 16 vzorcev, prikazale pa so jih štiri manekenke. Nedemokratična oddaja poslovnih prostorov V časopisu Naš čas je Skupščina občine Velenje objavila oglas za oddajo poslovnih prostorov za trgovino v KS Topolšica. Rok je bil 30. avgust 1990. Prijavili smo se in kasneje dobili obvestilo, da se vsi interesenti, ki smo oddali vlogo, zberemo 26. septembra ob 12. uri na občini v sobi številka 48/1V. Res smo se zbrali, ponudnikov nas je bilo ami meter o dosedanjem opravljanju po- _,.<= uejavnosti Pred odpiranjem ponudb, bo ogled poslovnih prostorov. Ponudbe bomo odprli v prisotnosti ponudnikov, zato naj bodo zapečatene in opremljene z naslovom pošiljatelja. Ponudbe pošljite do 30. avgusta na naslov: S'itine občine Velenje, Titov trg 1, ekonomske zadeve! Že pri ogledu v Topolšici pa nam je predsednik sekretariata za ekonomske zadeve povedal, da bomo čez teden dni dobili odgovore in se ni treba ob 13.30 uri ß nama Namin kotiček V tem tednu smo vam poleg raznih ugodnih nakupov pripravili tudi program ob TEDNU OTROKA. VABIMO VAS: v TEKSTILNI DISKONT — moški smučarski kombinezon 506,10 din — ženske spalne srajce 157,20 din — ženske spodnje hlače 12 kom 237,60 din — moške spodnje hlače 10 kom 297,00 din na ŠPORTNI ODDELEK — smučarski čevlji za otroke bambino 352,00 din — smučarski čevlji za ženske LS 545 1.113,40 din — smučarski čevlji za moške MS 545 1.113,40 din na ODDELKU KOZMETIKE Velika izbira sveč, tudi uvoženih! V SOBOTO, 6. OKTOBRA BO VELEBLAGOVNICA NAMA ODPRTA DO 15. URE! Ob TEDNU OTROKA smo pripravili za najmlajše: izložbe, tobogan v pritličju, posebno ponudbo lutk PIKE NOGAVIČKE ... Na ploščadi pred veleblagovnico bo v soboto PIKINA POJEDINA! Pokrovitelj meseca TALIŠ MARIBOR! pripravljeni pomagati v nesreči. Občudujem jih, ko jih tako opazujem. Na njihovih razoranih obrazih so še sledovi optimizma in pripravljenosti. Nekdo v gruči se veselo nasmeji. Kdo drugi, kot veteran Türk Tine, ki mu je življenje naložilo že devet križev, kar 56 let pa je bil zvest gasilstvu. Kar ob meni je Srebotnikov oče, veder in živahen, ki že tudi prehaja v devetionsemdeseto. Vodstvo tovarne usnja je veteranom razkazalo vse prostore in govorilo o razvoju usnjarstva. Debata po Juretovem poročilu je bila živahna in se je dotikala ekologije, uspehov tovarne in še in še. Modrovanje veteranov se je popoldne preselilo v Acmanov hram v Šoštanju. Tu so se spomnili umrlih veteranov, in tu so jim otroci iz Šoštanja pripravili kulturni program. V imenu vseh gasilcev se je za vse dolgoletno in požrtvovalno delo veteranom zahvalil tovariš Berložnik, ki je govoril o reorganizaciji gasilstva v velenjski občini in nadaljnjem nesebičnem delu. Minute so potekle in nato je zavriskala harmonika in prene-katera misel navzočih se je izluščila s pesmijo. Kaj naj zapišemo? Vse priznanje gasilcem, ki so predano služili plemenitemu delu, pomoči ljudem kar štirideset let. Da bi ostali zdravi in bi se naslednje leto spet dobili, je bila iskrena želja vseh. Viš okoli 10. Po pol ure pogovora smo odšli na ogled prostorov v Topolšici. Rekli so nam, da se po ogledu ob 13.30 uri spet zberemo v istem prostoru, kjer bodo v naši prisotnosti odpirali ponudbe ter ugotovili, kdo ustreza pogojem in je najboljši ponudnik. Tako je bilo tudi zapisano v oglasu. Je trim proga zaprta cona? V nedeljo, 23. septembra, sem se z družino vračal s Trim proge nad velenjskim bazenom. V avtomobilu parkiranem na običajnem mestu pa smo vsi skupaj doživeli neljubo presenečenje. Ustavil nas je do zob oborožen pripadnik teritorialne obrambe. Zahteval je preiskavo avtomobila in osebnih stvari. Da bi se izognil incidentu, sem na to pristal. Vse to seje zgodilo brez pojasnila in vsaj kasneje opravičila. Ob tem se sprašujem ali je Trim progra in središče Velenja postalo zaprta cona. Kdo je dal teritorialni obrambi pooblastila, ki jih lahko ima le policija ali pa vojska v izrednih razmerah? Kdo dovoljuje teritorialni obrambi odnos do ljudi kot do kriminalcev in ali se lahko sedaj nadejamo oboroženih kontrol ob vsakem koraku v Velenju? Če je to bodočnost in demokracija, ki nam jo tako vneto obljubljajo, potem zanjo najlepša hvala. Petek Franc Koroška 31, Velenje ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 24. 9. do 30. cije SO: in maksimalne 9. 1990 polurne so bile izmerjene naslednje 24-urne koncentra-koncentracije SOj v zraku: AMP 24. 9. 25. 9. 26. 9. 27. 9. 28. 9. 29. 9. 30. 9. Šoštanj 1 0,00 0,01 0,00 0,02 0,01 0,02 0,08 2 0,04 0,24 0,04 0,21 0,12 0,30 0,89 TOPOLŠICA 1 0,00 001 0,01 0,01 0,02 * * 2 0,02 0,03 0.07 0,03 0,17 * * VELIKI VRH 1 0,07 0,05 0,03 0,01 0,05 ♦ * 2 0,64 0,34 0,13 0,04 0.51 * * ZAVODNJE 1 0,01 0,02 0,04 0,09 0,09 0,05 0,20 2 0,10 0,19 0,30 0,90 0,32 0,38 0,65 VELENJE 1 0,01 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0.01 2 0,08 0,07 0,04 0,05 0,03 0,05 0,4 GRAŠKA GORA 1 0,00 0,01 0,00 0,02 0,02 0,02 0,09 2 0,04 0,11 0,02 0,11 0,04 0,19 0,70 vrniti na občino. Dobitnik prostorov, je bilo verjetno določeno že v naprej. Stranka, ki je sodelovala na natečaju 1 — povprečna 24-urna koncentracija SOJ v zraku /mg/mV 2 — maksimalna polurna koncentracija SOj v zraku v dnevu /mg/m1/ * — Merilni postaji v Topolšici in na Velikem vrhu v soboto 29. 9. in nedeljo 30. 9. nista posredovali podatkov. Napaka je bila odpravljena I. 10. ob 8. uri. DELOVNA ORGANIZACIJA P. O RTC GOLTE 63330 MOZIRJE, Žekovec podjetje v družbeni lasti V skladu 71. in 72. člena statuta objavlja razpisna komisija MERX RTC Golte prosto delovno mesto direktorja podjetja Direktor je imenovan za dobo 4 let in je po izteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima strokovno izobrazbo VI. oz. VII. stopnje — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da izpolnjuje pogoje iz 59. čl. Zakona o podjetjih in druge zakonske pogoje — da opredeli v svoji prijavi svoje poglede na razvojne cilje podjetja, ter način uresničevanja nalog delovnega področja — znanje vsaj enega svetovnega jezika Rok za zbiranje prijav je 30 dni po objavi razpisa. Kandidat mora k vlogi priložiti potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. „ • /»V ,-V; Stanovanja ni. Av. IZZIV PRIHODNOSTI PRIHRANEK ČASA IN ENERGIJE SEDAJ FTR5T KROGELNI VENTILI EMV HO. Izvedba 1: 2/2 standardna, brez ročne nastavitve in releja Elektromotorni krogelni ventili omogočajo daljinsko krmiljeno avtomatsko odpiranje in zapiranje pretoka medija. UPORABA: — krmiljenje pretoka kapljevin in plinov — povezava s kalorimetri ali števci časa ogrevanja pri toplovodnih ogrevanih sistemih ob krmiljenju s sobnimi ali bojlerskimi termostati — zapiranje pretoka med pečjo in bojlerjem — avtomatsko prekrmiljenie kombiniranih ogrevalnin sistemov (centralni, solarni, toplotna črpalka, kamin ...) — krmiljenje pretoka pri solarnih ogrevalnih sistemih z diferencialnim termostatom KRMILJENJE: — s termostati, diferencialnimi termostati, programskimi urami ipd. IZVEDBA: — pri ventilu z nastavljivim t nosilcem lahko postavite pogon ventila v poljuben položaj hkrati pa lahko z njim ročno zavrtite ventil ob izpadu električnega toka — standardna izvedba EMV 110 se priključi na termostate z izmeničnim kontaktom (kabel s 4 žicami + ozemljitev) — izvedba z relejem se priključi na termostate s samo delovnim kontaktom (kabel z dvema žicama + ozemljitev). Ta Izvedba 2: (2/2) z nastavljivim nosilcem in relejem Izvedba 3: 3/2 tripotna izvedba z nastavljivim nosilcem izvedba omogoča priključitev večih EMV HO . .. tudi z različnim časom na en termostat) PREDNOSTI: — neznatna poraba energije za prekrmiljenje ventilov — čas odpiranja 30 ali 120 sek. preprečuje nitre termične spremembe, enak čas zapiranja pa preprečuje hidravlični udarec — evropska kakovost in ustrezni atesti — konkurenčne cene CENIK: (cene so neto brez prometnega davka) velikost Izv. 1 : ventil Izv. 1 in 2 pretočni 2/2 (hitrost standardni 30 sek ali nosilec 120 sek) 90° Izv. 3 60 sek 190° Izv. 2: ventil pretočni 2/2 nastavljivi nosilec in rele Izv. 3: ventil tripotni 3/2 nastavljivi nosilec za ročno nastavitev L ali T izvedbe in rele DN 15 - 770.00 + PD 900.00 1/2" DN 20 - 845.00 + PD 985.00 + PD 1 100.00 + PD » + . 3/4" DN 25 - 923.00 + PD 1 063.00 + PD 1 330.00 + PD * . dobava s prednaročilom ■ PRODAJA: FIRST 63330 Mozirje Redegunda 54 tei/fax: 063/831 697 ali OZ VEKO 63320 Velenje Stari trg 36 tel.: 063/856 417, 856 627 POPISU: Za plačilo ob prevzemu, po povzetju ali po predračunu dajemo 10 % popusta. Za količine nad 10 kosov daiemo količinske popuste. MONTAŽA: Izdelku je priloženo navodilo, zato ga lahko vgradite tudi sami. — -- NAROČILNICA Naročam spadaj navedene količine elektromotornih krogelnih ventilov : 1. Izv.:_velikost_čas prekrmiljenja . 2. Izv.: _____ velikost_čas prekrmiljenja . 3. Izv.:_velikost_čas prekrmiljenja . 4. Izv.:_velikost_čas prekrmiljenja . 5. Izv.:_velikost_čas prekrmiljenja . Prosim, pošljite mi prospekt (da/ne) _ kosov . kosov . kosov . kosov . kosov Moj naslov . Podpis naročnika: Ceno izdelka in stroške poštnine bom plačal ob prevzemu pošiljke. Gradbeno podjetje Celje, p.o. Ulica XIV. divizije 10 Celje Za trg gradimo poslovne prostore, lokale in stanovanja v Velenju, Celju, Žalcu, Laškem ... Vse informacije lahko dobite na tel. št.: 063/26-634. Čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru! zavarovalnica triglav ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO - ZANESLJIVA NALOŽBA Visoka inflacija je v preteklih letih močno vplivala na življenjska zavarovanja in razvrednotila zavarovalne vsote in tudi premije. Našim zavarovalnicam ni bila omogočena uporaba valutne klavzule, kar so izkoristile tuje zavarovalnice, ki so zavarovanja sklepale v nasprotju z veljavnimi zakoni in vso tveganje pri uveljavljanju zavarovalnih pravic prenesle na zavarovance. Zavarovalnica TRIGLAV je z uvedbo življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem z valutno klavzulo temu zavarovanju vrnila trdnost, gotovost in varnost. Prav to pa je poglavitni namen zavarovanja. Zavarujete se lahko v različnih trdnih valutah (npr. DEM, ATS). Vsi zneski na zavarovalni polici so navedeni v izbrani valuti in plačljivi v dinarjih po srednjem tečaju 8 dni pred zapadlostjo. Različne oblike plačevanja premij prinašajo različne ugodnosti. Premijo lahko plačujete mesečno, lahko pa tudi četrtletno, polletno ali letno, pri čemer si zagotovite 2%, 4% oziroma 6% popust. Po dogovorjenih letih trajanja zvarovanja se zavarovalna pogodba izteče, obveznost zavarov-lanice pa lahko nastopi pred iztekom dobe — denimo ob smrti zavarovanca med trajanjem zavarovanja. Upravičenec se lahko odloči za izplačilo celotne zavarovalne vsote ali pa si s to vsoto zagotovi rentno zavarovanje. Z življenjskim zavarovanjem lahko sklenete tudi dodatno nezgodno zavarovanje za primer: — nezgodne smrti — trajne invalidnosti — dnevne odškodnine (prispevek do 200 dni za čas zdravljenja) PRIMER ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ENE OSEBE STARE MED 33 IN 40 LET Z DODATNIM NEZGODNIM ZAVAROVANJEM Z 12 LETNIM TRAJANJEM ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNA MESEČNA VSOTA PREMIJA Doživetje ali smrt 100.000 764 DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Smrt zaradi nezgode 500.000 Trajna invalidnost 1.000.000 200 Dnevna odškodnina 500 125 1.089 CELJE V primeru ugotovljene 100% invalidnosti se zavarovalna vsota za invalidnost podvoji. Z dnevno odškodnino si zagotovite dogovorjeni znesek za vsak dan, če boste zaradi poškodbe ali nezgode nesposobni za delo. KAJ PA DOBIČEK? Zavarovancem bo po izteku prvega leta trajanja zavarovanja razdeljeno vsako leto v obliki povečanih zavarovalnih vsot najmanj 90 % vsega dobička, ustvarjenega s temi zavarovanji. Ob sedanjih obrestnih merah bi lahko po 12 letih trajanja zavarovanja izplačali iz dobička še do 50 % osnovne zavarovalne vsote. PREDNOSTI ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV — Zavarovalnica Triglav za primer smrti izplača celotno dogovorjeno vsoto, medtem ko tuje zavarovalnice navadno izplačujejo samo do tedaj zbrana sredstva ali pa je izplačilo pogojeno s potekom dogovorjene dobe: — Pri Triglavu je zelo razširjena VZAJEMNA oblika zavarovanja, kjer se z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi — doplačilo v starostnem razredu do 32 let je le 2 %. — Če imata starša sklenjeno vzajemno zavarovanje ali sta zavarovana vsak s svojo polic bo Zavarovalnica Triglav izplačala dodatno zavarovalno vsoto za opremo otroka, ki znaša 10 % zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja staršev. Zavarovalna vsota se izplača enkrat med trajanjem zavarovanja za prvega otroka, ki se rodi po prvem letu trajanja zavarovanja; — Pri Zavarovalnici Triglav se lahko z minimalnim doplačilom dogovorite za zavarovanje pri katerem bodo upravičenci v primeru smrti dobili izplačano takoj dvojno zavarovalno vsoto. PREPRIČANI SMO, DA NA UGODNEJŠE POGOJE ZAVAROVANJA ŠE NISTE NALETELI. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z VALUTNO KLAVZULO IMA POLEG ZAGOTAVLJANJA EKONOMSKE VARNOSTI TUDI VARČEVALNO VLOGO. JE PESTREJŠE IN VSEBINSKO BOGATEJŠE! ZAVAROVALNICA TRIGLAV - KER VLJENJE POTREBUJE VARNOST Zl- Ob občinskem prazniku — 8. oktobru — čestita- AVTO CELJE SPOROČA VSEM PRIJATELJEM ZELENE IN CISTE SLOVENIJE, DA PRODAJA NOVE PROGRAME AVTOMOBILOV: FIAT PANDA, UNO, TIPO, CROMA IN KMALU TUDI TEMPRA, LANCIA Y 10, DELTA, THEMA IN DEDRA. FORD FIESTA, ESCORT, ORION, SIERRA IN SCORPIO. Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi bencinski motorji so opremljeni s katalizatorji, na pogon z neosvinčenim bencinom, zato ne onesnažujejo okolja. Izberete lahko tudi z diesel ali turbodiesel motorji. Na vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni pasovi Pri različnih modelih lahko izbirate različno dodatno opremo - ABS zavorni sistem, okno na strehi, vgrajen radio-aparat, centralno zaklepanje vrat, električno dviganje šip itd. Avtomobile lahko naročite po svoji želji in izbirate barvo. Pri avtomobilih FORD možnost doplačila garancije za drugo in tretje leto Oglejte si razstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajalnah Avto Celje v Celju,Žalcu in Velenju. POOBLAŠČEN SERVIS V CELJU, RAVNO TAKO OSKRBA Z REZERVNIMI DELI. TAKŠNE AVTOMOBILE PRODAJA LE AVTO CEUE! Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila carine in prometnega davka z bančnim kreditom. Dobavni rok od nekaj dni do nekaj tednov. ODGOVORITI VAM MORAMO ŠE NA VPRAŠANJE: ZAKAJ BI AVTOMOBILE FORD, FIAT ali LANCIA KUPILI PRI AVTO CEUE? Po veljavnih predpisih ga lahko namreč brez težav uvozite sami! Najmanj tri prednosti dosežete, če ga kupite pri AVTO CELJE: 1. Pregledali smo vse oglase tujih firm iz Avstrije in Italije in ugotovili, da so naše cene nekoliko nižje. 2. Avtomobile FORD, FIAT ali LANCIA lahko pri AVTO Celje kupite tudi po sistemu staro za novo in dosežete davčno olajšavo, kar pri samostojnem uvozu ne morete. 3. Za avtomobile FORD, FIAT in LANCIA smo uredili pooblaščeni servis in oskrbo z rezervnimi deli v Celju, če pa avto uvozite sami, morate vse te stvari sami urejati v inozemstvu. INFORMACIJE IN PRODAJA: AVTO CELJE, VELENJE, PARTIZANSKA 3 TELEFON 851-060. p.o. TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CIEI.JIE 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 AVTO CIELJIE srwiL (h vCL L Tel. št.: 853 451 _855 450. O ROLETE, ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. ® 063-24-296. PREKLICUJEM LETNO VOZOVNICO. Gorenje, na relaciji Velenje Šoštanj na ime Matilda Mežnar, matična številka 10367. UPOKOJENEC IŠČE ZAPOSLITEV in žensko za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Šoštanj«. ZASTAVO 101, letnik 1/1980, prodam za 21.000,00 din. Prvi lastnik, garažirano. ohranjeno. © 855-240. NOV ŠIVALNI STROJ Singer in Bagat, prodam. © 856-180 ČIKOV KOMBINIRAN VOZIČEK, svetlo modre barve, malo rabljen, prodam. © 854-304, od 19. ure dalje. MLAD ZAKONSKI PAR išče in vzame v najem sobo in kuhinjo v Velenju ali bližnji okolici. ® 856-692. SEDEM MESECEV STARO brejo telico, sivo rjave barve, težko 530 kg, prodam. ® 891-136. VIDEO RECORDER PRODAM, tensai VR-2300, Reciver Sonny, kasetofona Tehnic RS-B 205 in RS-T 10., Equilmser, Mik-ser SA 10, Bokse 2 x 100 Watt. ® 063-854-884 od 20. do 23. ure. TRI LETA STAR PIANINO be-lorus, ugodno prodam. ® 854-729 po 19. uri ali 853-063 dopoldne. ZEMLJIŠČE V HRAMŠAH, primerno za vikend, prodam, ali menjam za avto. © 779-123. ZASTAVO 850, kombi. neregistriran, potreben kleparskega dela, prodam. Stane Hriberšek. Topolšica 31. PAR BREZ OTROK najame stanovanje do enega leta. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »ING.« KOZO, staro 1 leto. prodam. © 857-401. NADSTROPJE V STANOVANJSKI HIŠI ob glavni cesti Velenje—Šoštanj oddam za mirno obrt, predstavništvo, trgovino .. . Pisne ponudbe pošl jite na upravo list a pod šifro »Obrt« ?OTREBUJEM ŽENSKO, za občasno pomoč v gospodinjstvu, ff 855-818. NOV FERGUSON 539, rabljen 20 ur in 2 t prikolico za Tomo Vinkovič, ugodno prodam. Kotnik, Gaberke 21. POSLOVNI PROSTOR ZA MIRNO OBRT v Velenju, vzamem v najem. © 856-049. JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 856-784. LADO NIVO, staro 2 leti, prodam. Iztok Janžovnik, Lokovica 116 A, Šoštanj, popoldne. OTROŠKO ŠOBO Manta, spalnico Meblo in sedežno garnituro, ugodno prodam. © 853-133. PEUGEOT 304, letnik 1975, prodam za 4.000,00 din. Mežnar, Prešernova 9 B, Velenje. EKONOMIST, išče sobo ali garsonjero v Velenju. © 062-412-496. Gorazd. GOLF, letnik december 1979, prodam. © 855-337, po 17. uri. VISOKO REGAL OMARO, kotno za dnevno sobo, prodam, kasetofon Tehnics in zvočnike. © 853-185. HROŠČA, letnik 1974, registriran do 11/91, obnovljenega.pro-dam. © 882-420. PRODAM BREJO KRAVO, 8 mesecev, simentalko. Pantner, Selo 3, © 857-546. OTROŠKI STOLČEK CHICO in prenosno torbo za dojenčka. © 857-523. BALKONSKA VRATA in tri komade oken, prodam. ® 856-862, dopoldan. MOŠT LAŠKEGA RIZLINGA, prodam. © dopoldan 062-772-971, zvečer 062-776-304. ZAPOSLIM SAMOSTOJNO, IZKUŠENO ŠIVILJO s prakso na industrijskih šivalnih strojih. © 882-100. KV KUHARJA ali kuharico, zaposlimo v redno delovno razmerje s polnim delovnim časom. Zaželena praksa. OD po dogovoru. Pisne ponudbe sprejemamo do 10. 10. 1990 na naslov CIK-CAK, Kardeljev trg 5, Velenje. DOBRO OHRANJENO SPALNICO, petdelno, ugodno prodam. © 856-694. RAČUNALNIK SCHNEIDER 64 K, prodam za 5000 din. © 831-096. BMW 320 6 V prodam za 7000 DM. © 831-096. R-4 GTL, letnik 1988, prodam za 7000 DEM, prevoženih 30.000 km. © 854-631. MLAD PAR išče garsonjero ali manjše stanovanje za dobo dveh let. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobra plačnika«. OPEL KADET, 1,3 SJ, letnik 1982, prodam. © 882r846. BARVNI TV, stereo radio in gramofon, prodam. © 854-345. STAREJŠO, OHRANJENO KAMP PRIKOLICO za 4 osebe, z baldahinom, prodam, za 2600 DEM. ©851-161. ZAMENJAM EDNOSOBNO STANOVANJE ZA GARSONJERO, v Velenju. Šoštanj, Cankarjeva 1. Naslov v uredništvu. ŠTAJER 18 s koso. prodam. © 884-002, po 15. uri. OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, inglesina in zibko z jogi-jem, oboje zelo malo rabljeno, prodam. © 853-1 19. KRZNEN PLAŠČ prodam. © 855-969. V VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI najamem eno do dvosobno stanovanje ali manjšo hišo. Možen tudi odkup. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« JUGO SKALA 55, karamboliran, po delih, prodam. © 855-935. GARDEROBNO OMARO in jedilno mizo s stoli ugodno prodam. © 856-178. NEŠKROPUENA JABOLKA, mešana, prodamo, lahko nabere-te sami. © 701-800. GOLF JGL, letnik 1981, prodam. © 853-508. CITROEN BX 14 RE, letnik 1983, ugodno prodam. © 851-694. KOMPRESOR 50 litrov, 300- minuto. 3 faze, uvožen, prodam. Ivan Ločan, Spodnja Rečica 13. NEMŠKA OVČARJA, 9 tednov stara in psičko staro 3 mesece prodam. ©(063) 831-342, po 16. uri. KOMISIJSKA PRODAJALNA sprejema in prodaja TEHNIČNO BLAGO (glasbila, strojč-ke, aparate in ostalo), razen prehrane. Trgovina Fortuna. Mariborska 122, Celje, tel.: 35-619, vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 19., ob sobotah od 8. do 13. ure. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE, Kidričeva 19, Velenje objavlja prosta dela in naloge: — defektologa oziroma ortopedagoga za opravljanje nalog učitelja, za določen čas, s polnim delovnim časom od 15. 10. 1990 do 30. 6. 1991 Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri ter opravljen strokovni izpit. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. O izbiri pa bodo prijavljeni kandidati obveščeni takoj po izteku časa, ki je določen za prijavo. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Zaradi precejšnjega zanimanja za ZAČETNI TEČAJ ITALIJANŠČINE oz. FRANCOŠČINE (ki jih v š. I. 1990/91 sicer nismo načrtovali), smo se odločili, da vpis v navedeni tečaj dodatno razpišemo. Vse zainteresirane vabimo, da se do 10. 10. 1990 v enega izmed njih prijavijo. Podrobnejše informacije o tečajih bomo zainteresiranim posredovali ob njihovem obisku pri nas (Velenje, Titov trg 2), ali po telefonu na št. 853-576. Vse tiste, ki jih zanima tečaj LATINŠČINE ali STROJEPISJA pa obveščamo, da je v predhodno razpisanih tečajih še nekaj prostih mest. Vabimo jih, da se že prijavljenim pridružijo. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE penzion vila herb erstem Vabimo vas, da preživite prijeten večer ali nekaj lepih uric i' krogu svoje družine, prijateljev ali poslovnih sodelavcev . . . Za vas smo pripravili TEDEN RIBJIH JEDI od 8. do 13. oktobra Vljudno vas vabimo v VILO »HERBERSTEIN«! A Informacije in rezervacije po telefonu 853-828. "Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje" Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Občina Dravograd DINKO, d.O.o. Vič 31 DINKO, d.o.o. Vič 31 MENTIS d.o.o. Meža 24 MENTIS d.o.o. Meža 24 MENTIS d.o.o. Meža 24 MENTIS d.o.o. Meža 24 MENTIS d.o.o. Meža 24 MENTIS d.o.o. Meža 24 Občina Mozirje KOMUNALA Občina Radlje ob Dravi KZ DRAVA TOZD Kmet. Občina Ravne na Koroškem Železarna Ravne Zavod za del, uspos. mladine Črna OŠ Franja Goloba Golfturist Občina Velenje « - OŠ 14. divizije ing. elektrotehnike osnovna šola gradbeni tehnik strojni tehnik strojni tehnik dipl. ing. elek. dipl. ing. stroj. dipl. ekonomist delavec kmetijski traktorist KV natakar med. sestra učitelj raz. pouka natakar % . * , , , uč. otrok z motnjami samostojni projek. admin. skladiščna dela prog.-vzdrževalec strojne in prog. opreme programer sam. programiranje zahtevno org. in prog. vodenje tehničproj. vodenje prog. in org. s samostojnim vodenjem projektov čiščenje poslovnih pros. traktorista natakarja med. sestra uč. v oddelku podalj. bivanja . natakarja brtopedagog DEL. IZK. NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. 1 NČ 15 7500 1 2 NC 08 4500 1 1 NG 15 9200 1 1 NC 15 8500 1 5 NČ 15 9200 1 NČ 15 9920 1 5 NČ 15 10620 1 5 Nč 15 10620 1 3m NČ 08 3000 1 3m NČ 08 1 5m NČ 30 4200 2 DČ 08 1 DČ 08 5600 1 1 Nč 08 3500 2 DČ 08 7500 1 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. V videoteki N° 1 Era Standard in v videoteki TANJA v Slovenj Gradcu odslej za vse ljubitelje videofilmov NOV KATALOG na 77 straneh A 5 formata. V katalogu, ki ga lahko naročite, je zajet kronološki pregled 1510 filmov po zvrsteh. Poleg originalnega naslova in prevoda so navedeni tudi glavni igralci in minuta-ža. Naročila za katalog (35 din s poštnino) in presnemavanje sprejemajo po telefonu 0602/41-502 ali 43-009! K3DAIHATSU SERVIS RENAULT IN SERVIS ZA ZAVORE - obnova in izdelava zavornih ^-IN SERVIS ZA ZAVORE - obnov ^^ oblog in sklopk Cu J ^—^ PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV JAKOPEC JOŽE VELENJE Kosovelova 16. t — velika izbira rezervnih delov RENAULT, FIAT — ugodna ponudba akumulatorjev z garancijo do dveh let, zavor, sklopk, raznih vrst motornih olj... Pričakujejo vas vsak dan od 7. do 17. ure! /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje VABILO K VPISU OBRESTI ZA SREDSTVA NA VPOGLEDNIH DINARSKIH VLOGAH ZA TRETJE TRIMESEČJE Banka nadaljuje s prakso trimesečenga obračuna obresti, ki že med letom omogoča vpis in porabo obresti. Pri tem je banka upoštevala veljavne obrestne mere, o višini katerih smo vas sproti seznanjali v banki in prek sredstev javnega obveščanja. Pripis po vrstah sredstev bo naslednji: Vpogledne hranilne vloge: Obresti bo mogoče vpisati v hranilno knjižico od 8. oktobra dalje. Ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico bodo obresti obračunane in pripisane s 30. septembrom in od 1. oktobra dalje obrestovane po veljavni obrestni meri. Banka bo v obračunu upoštevala vse dvige in pologe v tretjem trimesečju razen sprememb, ki so opravljene izven bank sistema Ljubljanske banke in knjižene po obračunu. Le-te bo banka upoštevala z dejansko valuto pri naslednjem obračunu. Varčevalce vabimo, da združijo vpis obresti z rednim obisko v banki. Tekoči račun: Varčevalci bodo obveščeni o znesku obresti s prvim izpiskom v mesecu oktobru, ki ga bodo prejeli po 10. oktobru. V izpisku bodo posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno negativno stanje. Ob koncu trimesečja se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu trimesečja. Čeki, vnovčeni v tretjem trimesečju, ki v banko prispejo po obračunu, se z dejansko valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem trimesečju. Žiro račun: O višini pripisanih obresti bodo lastniki žiro računov obveščeni z izpiskom. Z medletnim obračunom in pripisom obresti vam banka omogoča gospodarno razpolaganje s prihraniki. Dovolite, da vas na koncu še enkrat povabimo k vpisu obresti, hkrati pa vam po nudimo različne oblike varčevanja z vezavo sredstev po še višjih obrestnih merah. 16. stran naž čas NAGRADNA KRIŽANKA »VINO« 4 oktobra |990 prašek ZA «.ON-IEWlftA*DE PR-ftPRtL- BWMA-1 ITALIE. m bEiofLUV i« SSR. W0- veinica KATRAH VR_VrA ÜC.NITA NMOODRA-KO "SU&JO MAD2AC. MOi IME PLArUAR- SKO BIVALIŠČE RAZKOŠNA, HIŠA Vrmviito ARKiOLh STAHE PIANIST OMED T0VAR.NA V KArAMitcu MUCO SRA-FEnaueR IIDELOVA- LECSIRA SOD. SLOV. Pegica (MAO DA) MARKO OSTCtfA ATrtO-SFE.W TRDoMt" ŽMI SÙ-aiASMllC 2VEZWA TRZAJA. ZDA VRSTA KOSTNEGA i fU^A FISATEU WUNTHE IGRALKA KAC.1Č VRSTA ?AbO LK ZAPUŠČA NATRA3 KKAPIsfA FRANC. PISATEÜ CtMICe) &ARVA \5ftALHIH Kart VELEToiC v luiui M.ER1K1 SoRILUl SpoRT DRA60 NOVAK T-^vr-UNSTVO REKA V VELDUPU jRPEStJItf. IPBkl.IlO KboR VELI Ito' Sovo«, A MftLOfalE fkanc. . f isatB-0 DUKA9 INÖUST£, ^EStDl/ POUT. PRl- KyuüTe/ TBCV£N- SltMPtK/A ArtERIŠtCl flLhSU l&P-ALEC- CAIAM) AHToM LAlotflC SUn. EALgVA Strami i atftìtì aofj fAsn-H.3EV iN ČRED zun oD OSUTVE POR.TU&. VINO MAMlBO. POLITIK V USTA POLŽA n^IDA o- 6LAÜILO bANSKt ÖRAIWUK. (KJELD") HURhllK Pesnik. fRiTZ ilDOMSKA DgjAVA, RAt4o -CELHlK PIS ATEL} SVETIMA S£3STN(> E Le/srtlo' (SPOÖU7Ö L072.E PDLlMAft R01 MESTO k-MAMA ČEŠ. ATLET >EtML1 KOWiù< SUKANICA PO&oK! DIVJAD I MORSKA kisa ZIVO- sre&R^A SPSHNÄ iNP.rbUTIK ŠASTRl SRŠUSoR URIT ČEK2EKL]E VRSTA TALME OELO&E DObS PREitW 5RO& TRAVAC, N!\5(tl^LEC RASTUN Sob.SLoV. LITE SAT RoK? LOVREMC Arn\6 ftARILo roparski ÌF.LTIM MB3E 2A2ČTCE IT.WRAUA _MIRANU4 Sia OTOK. ANt o M RoTVNAU MA7«Esl PLAM&T FR. ELUDATELO FILM (PD&urie» SEIN AM wAPAK V S RS IM ČRKA 8-EMONT TIRÖL5K-A G.Ew; A LosK£ TOVARHe hladilnik:, E>RUATA RISA «UTA Ì\SKAR-SKAČdUA UUŠKA, tERNE i PB.tTOU.tO-luAstwk. IDERO. j RODU KAjČLK AMfoH MWJT'I DALMWT. lEK.lME KfUOKA LETO VISSE PRI OPATO! VI^Ntl-v6c.il OTOK ŠTANiCAHA AVSTRiD. ALP SIU ■SMUČAR 1'HAVJ'S) CA«. VRSTA 5.1 VALI, PLAULEC ^TO K.VV CRATi4IH METROV ANTciM ocvtftvi VINSICI PRAZKIK himalajska 1ÖZA ME^ci v MOTRIM -SMo^i, HPvTEHljAi STAWto VRAX |IZPMS£A7 ;WALICU sMiČAsf? &LOVEK Pritok:. RENA V AM.I6RAL-KA&LYT« PETTEF1-SlTAR ÈR2AVA v ZALtObUl MFRIUJ različiCA, 0Ì-TEMEK značaj TSoiE ZIDAR OTRtiŠ^ VLAK PISATOJ t-ieMIkn RUDI Še Lia o tiSTc^A 3ADR.AU-SKt OTOK Na^-SPöLMlK lomiM N^AUČ HIŠNI soe, DEUAJLtJA tAMEKJ O^iAiA tiElnAtJC-A, PISATEL? Peuvi VlT. \fiRA NMTOM Tome; AMDEW-IC 20LJÌA0 7ÌRtAbM ZA PM/tl «LAC K.EIL0 (UH-SIE fco-NjEuice- NORDO-?>0&1H)A M0R.7A Ruftmi^ Politik dromi DVOD^CA KLIRIR aiSAW čLovato- SlOJE'C- OSiCAR KO&OO EtAAC* SLLV.so- PRAWISTh KiEnŠte ÌBl.fME ER.WIM RESCH SONJ. LUKA OBCWJEM MORlLt Cori«,.! DOPISI s Vf.-5Tt.tA' Polivko 0?E&A P. TLßToWA; ZEM. IME AVTOR WUlAVjKE sivi PINOT PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA ERA VINO ŠMARTNO Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank: 1. nagrada: 100 litrov belega mošta Virštaničan, 2. nagrada: 50 litrov rdečega mošta Virštanjčan, 3. nagrada: kolekcija 2 kartona — polnitev Vino Šmartno, 4. nagrada: kolekcija 1 karton — polnitev Vino Šmartno, 5. nagrada: 2 ročki Vino Šmartno, Vino smartnQ Rešitve pošljite do ponedeljku, 15. oktobra, na uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje, z oznako »praznična križanka VINO Šmartno« ČETRTEK I PETEK I SOBOTÀ I NEDELJA 4. OKTOBRA ■ 5. OKTOBRA ■ 6. OKTOBRA ■ 7. OKTOBRA PONEDELJEK 8. OKTOBRA TOREK 9. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 8.00 Grizli Adams, 25. del ameriške nanizanke 9.25 Šolska TV — oddaja za učite-Ije 9.40 Kruh skozi stoletja, 5/5 10.15 Muzzy, angleščina za najmalj- še, 3/20 10.25 Mostovi 10.55 Zakon v Los Angelesu, 18. del ameriške nanizanke 11.40 Video strani 14.10 Video strani 14.20 Muzzy, angleščina za najmlajše, 3/20, ponovitev 14.35 Mostovi, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev angleške nadaljevanke Pulaski, 1/8 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — oddaja za učitelje, ponovitev 17.20 Kruh skozi stoletja, 5/5, ponovitev 18.00 Teleski 90 — pripravimo se na smučanje, 2/13 18.30 Spored za otroke in mlade: Čudežna leta, ameriška nanizanka, 16/18 18.05 Risanka 18.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Osetinski-L. Nehoro&ev: Mihailo Lofhonosov, sovjetska nadaljevaka, 9. del 21.25 Tednik 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 5/13, Pulaski, angleška nanizanka. 2/8 TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka, 20.00 Žarišče. 20.30 Slovenija: Poletje (Slovensko Primorje in Kras), dokumentarna oddaja, 3/6. 20.55 Mali koncert nagrajencev XIX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije — Kvartet pozavn srednje glasbene šole Maribor. 21.05 Afera prisluškovanja, doku-metnarna oddaja TV Sarajevo, 5/6. 21.35 Večerni gost — Mario Bogataj. 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program plus. 15.45 Poročila. 16.55 Smrkci, nanizanka za otroke. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, mojstrski turnir, direktni prenos iz Opatije. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Erikini podvigi, filmska nanizanka. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Program PIus, nočni spored. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 10.30 Naše malo gledališče, ponovitev. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte. 14.40 Ladja ljubezni, ameriška družinska serija, 1983 (Gavin Mac Leod). 15.30 Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T.J Hooker, serija. 21.00 Ognjeni pekel, ameriški akcijski film, 1977 (Ernest Borgnine). 22.45 Poročila. 22.55 Peklenski krog strahu, serija. 23.45 Zgodovina filma. 0.05 Ples na kanalu 4. 0.30 Posteljna šepetanja, satira. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.00 Novo v kinu. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep. 218 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 15.43 Gospodarstvo. 15.55 Murphyjev zakon (George Segal). 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev (Lee Majors). 20.00 Super tete, nemška komedija, 1971. 21.45 Poročila. 21.55 Hig-hlander, angleški fantazijski film, 1985 (Christopher Lampert). 23.55 Tednik. 0.35 Štirje vražji fantje, italijanski vestem, 1973. Enmm 9.30 Eurobics. 10.00 Wrestling. 11.00 Formula ena v Španiji. 12.00 Tenis, ženske, Essen. 19.00 Športne novice. 19.30 Novice. 20.00 SP v padalstvu, Bled. 20.30 Tenis, Essen, ženske. 22.30 Nogomet. 0.00 Moto šport. 1.00 Novice. 8.30 Financial Times. 9.10 Mix. 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, stari klipi. 20.00 Velika mačka, ameriški film, 1949 (Forrest Tucker). 21.30 Zgodba z naslovne strani. 22.00 Poročila. 22.15 Kapitan Kidd, ameriški film, 1945 (Charles Laughton). 0.15 Poročila. PRQ 7 8.50 Video strani 9.00 Kljukčeve dogodivščine 9.25 Slovenija: Poletje (Slovensko Primorje in Kras), dokumentarna oddaja, 3/6 9.50 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja, 5/6 10.20 O. Osetinski — I. Nehorošev: Mihailo Lomonsov, sovjetska nadaljevanka — 7/9 11.25 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Žarišče, ponovitev 15.10 Slovenija: Poletje (Slovensko Primorje in Kras), ponovitev 15.35 Sova: ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Woof, angleška nanizanka, 2/11 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 2/12 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 21/42 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Festival narečnih popevk Maribor 90 23.30 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 5/22, Ciklus filmov J. Frankenhei-merja — Zgodba neke ljubezni, ameriški film 1.40 Video strani 3HMPI 8.30 Nemščina, 15. lekcija 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše, 2/20 9.15 Radovedni Taček: Jezero 9.30 Lonček, kuhaj 9.40 ZBIS: Zlatorog 9.55 Čebelica Maja: Maja in gozdni požar 10.20 Čudežna leta, ameriška nadaljevanka 10.45 Ex libris 11.40 Zgodbe iz školjke, 28. oddaja 12.10 Večerni gost: Mario Bogataj 12.45 Oči kritike 13.25 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Karavana zapravljivčkov — predjamski grad, zabavnoglas-bena oddaja, 4/8, čb 1 ?.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Mladi Tom Edison, ameriški film 18.40 Zdravila, izobraževalna oddaja, 4/7 19.10 Risanka 19.3B Tv dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3 b 3 20.35 Križkraž 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 5/25, Pulaski, angleška nanizanka, 3/8, Človek brez domovine, ameriški film TV SLOVENIJA 2 ■ ^ SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Sloveni ja — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi-deomeh v Ameriki, ponovitev 2. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Veliki dirigenti: Lovro Matačič. 22.30 Skupščinska kronika. 23.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 14.25. 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Znanstveni razgovori. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke: mojstrski turnir. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Popolni špijon, filmska nanizanka. 21.00 Zabavno-glasbena oddaja. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Magazin kulture: O, sole mio. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus, nočni spored. 1.10 Poročila. 1.15 Ekstra program plus. 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Danes skupaj, oddaja HTV 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Smaragdni led, ameriški film. 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.25 Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 12.25). 12.30 Cirkus Medrano, posnetek. 14.30 Ciklus filmov o psu Lassieju: Nike. 16.00 Operne zgodbe. 10.50 Poročila. 17.00 Folklora 90.17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Opatija: Številke in črke — mojstrski turnir, finale. 21.20 Izbor orožja, francoski film. 22.50 Tv dnevnik. 23.05 Športna sobota. 23.25 Poročila v angleščini. 23.30 Program plus, nočni spored. 1.40 Poročila. 1.45 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SATELITSKA TV 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Ladja Ijubze-ni, naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral (Leif Erickson). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Mož iz Kentuckyja, ameriški vestem, 1955 (Dianne Foster, Burt Lan-caster). 22.50 Poročila. 23.00 Krčma grešnih hčera, nemška erotična komedija, 1978 (Gina Janssen, Claus Rieht). RTL PLUS 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 404 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Tv kuhinja. 15.20 Ljudje in živali. 15.55 Oče Murphy. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Boragora, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wiseguy). 20.55 Loterija. 21.05 Umor je njen hobby- 22.00 Nogomet. 22.50 Poročila. £3.00 Leopardi prihajajo, italijanski vojni film, 1969. 0.30 Gar-cel, italijansko-angleški pustolovski film, 1984 (Mark Harmon). 2.00 Umor v črnem kadilaku. 3.25 Srečanja v Salzburgs SAT 1 14.05 Čar gora. Kuhajte. 14.45 Ples v Savoyu, avstrijski film, 1934 (Gitta Apiar). 16.00 Ring.č 16.30 Znanost. 16.40 Videoteka. 17.05 Potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Oddaja s Frankom Laufenbergom. 20.00 Stingray, serija. 21.00 Jake in McCabe, serija. 21.55 Poročila. 22.05 Halo, Berlin. 22.30 Borec, ameriška komedija, 1983 (Warren Oates, Pamela Grier). 0.20 Troje usnjenih hlač v St. Tropezu, nemška erotična komedija, 1980 (Franz Muxeneder, Ursula Buchfellner) 4.00 Tenis iz Sydneya L i i rli: ms 9.30 Eurobics. 10.00 Avstralski nogomet. 11.00 Kolesarstvo. 12.00 Tenis, ženske, Essen. 19.00 Novice. 19.30 Eurosport News. 20.00 SP v padalstvu, Bled. 20.30 Tenis, ženske, Essen. 23.00 Trax. 1.00 Novice. ■n E33mmm 16.50 Družinske vezi, serija. 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.55 Lou Grant. 18.45 Tom in Jerry 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Naš Willi, nemški film, 1970 (Heinz Erhardt). 21.40 Ha-wai 05. 22.40 Prav posebni junak, ameriški film, 1982 (Richard Pryor. Margot Kidder). 0.25 FB' 1.15 Poletje v dimü. * 7.00 Daybreak. 8.30 Azijske novice. 9.10 Mix. 16.01 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Coca Cola Eurochart. 20.00 Max Headroom, serija. 21.00 Kitara, koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Lestvica. 23.15 Nočni koncert. 0.15 Novice. PRO 7 6.15 Ljubezen, laž in strast, Fenn, Tom in Jerry, Potepuh, Waltonovi, Shi-loh ranč, Lou Grant, Družinske vezi, Grk osvoji Chicago. 11.55 Hardcastle in McCormick. 12.40 Naš Willi, nemški film. 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Fen. 15.40 Potepuh. 16.05 Perry Mason 17.00 Družinske vezi. 17.25 Barney Miller (Ha! Linden). 18.00 Bitje srca, začetek ameriške serije, 1988 (Ray Baker, Laura Johnson). 18.50 Tom in Jerry. 19.20 Hardcastle in McCormick 20.10 Rapsodija v svincu, ameriški vestem, 1985 (Tom Berenger) 21.50 Max Headrom, začetek serije, 1987 (Matt Frewer Amanda Pays). 22.45, M.A.S.H. 23.10 Novo življenje mačka Fritza. risana serija. 8.35 Hawai 05. !.30" Posebni junak film. Emila rrrr TV SLOVENIJA 1 8.20 Živ žav 9.10 Woof, angleška nanizanka, 2/11 9.35 Gradovi: Palacij, 4/13 10.10 Zgodba o Hollywoodu, ameriška nanizanka, 1/10, ponovitev 11.00 Alo, alo, angleška nanizanka, ponovitev 11.30 Ptujski videomeh, oddaja o letošnjem ptujskem festivalu na-rodnozabavne glasbe 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 12.40 Pesem od rojstva — Oktet Lip Bled 13.15 Ona + on, ponovitev 14.45 M. Brautigam: Rosowski, nemška nadaljevanka, 3/6 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Pogreb v Berlinu, angleški film 18.45 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Materič — E. Kusturica: Strategija srake, nadaljevanka TV Sa, 1/3 21.00 Jesenski 3x3, predžreba-nje 21.30 Zdravo 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Dr. Doogie Howser, ameriška nanizanka, 0/13, Pulaski, angleška nanizanka, 4/8 TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za J LA in igrani film 14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čudežna čutila, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/7. 20.30 Potovanje ob reki Zali, dokumentarna oddaja, 1. del. 21.25 Reportaže z nogometnih tekem. 21.50 Športni pregled. 9.30 Poročila. 9.35 Smrkci, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljski zabavnik, program za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz koncertnih dvoran. 12.45 Upor obešenih, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Sestanek brez dnevnega reda. 16.05 Svet narave — poljudnoznanstvena nanizanka. 16.55 Goldwynove norosti, ameirški film. 18.45 Smrkci, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Strategija srake, domača nanizanka. 20.50 Plesni orkester RTS in solisti: D. Gojkovič in L. Kara-novič. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Športni pregled. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program plus, nočni spored. 0.40 Poročila. SATELITSKA TV EEmunn um-vum SAT 1 11.00 Tenis, Sydney. 12.15 Boksarski dvoboji stoletja. 12.45 Kremenčkovi. 13.10 Berlinski pogovori. 14.00 Prosti čas. 14.10 Ljudje in živali. 14.35 Hokej; liga. 17.05 Veliki Wallendas, ameriški film, 1978 (Lloyd Bridges, Britt Ekland). 18.45 Poročila. 19.05 Hawk, serija. 20.00 Plešoče srce, nemški operetni film, 1953 (Paul Hörbiger, Gunnar Möller). 21.40 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Moški .brez nedelje, avstralski film, 1974 (Jack Thompson). 0.45 Hawk, ponovitev. 1.35 Tenis, povzetek. RTL PLUS 11.00 Risanka. 11.10 Kralj košarke, izraelska komedija, 1987. 12.35 He-man. 13.00 Dežela Saurirjev. 13.00 Čas za otroke. 13.25C.O.P.S. 13.50 Želvice, serija. 14.15 Ragazzi. 15.05 Daktari. 16.00 High Mountain Rangers. 16.50 Video Sport Award, športna nagrada. 17.15 Inside Bunte, nova oddaja . 17.45 Sledge Hammer. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Vroče pištole in trde pesti, ameriški vestem, 1966 (Robert Taylor). 22.00 Dall-As. 23.00 Suzanne, krčmarica na Lahni, avstrijski erotični film, 1967 (Terry Tor-day). 0.35 Spol angelov, nemški film. 7.00 Za otroke. 9.00 Kolesarstvo. 10.00 Nogomet. 10.30 Novice. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Tenis, ženske, Essen, golf, Stuttgart. 19.00 Britanska formula 3. 19.30 Moto šport. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestling. Summerslam. 21.45 Boks. 22.45 Tenis, Essen. O IVI wU-i.i 17.30 Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.05 Kapitan Power. 20.35 Josh, serija. 21.00 Srečnež, angleški glasbeni film, 1951 (David Niven). 22.50 Cona somraka. 23.50 Sončni zahod, ameriški film, 1941 (Bruce Cabot). 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev, 3/13 9.15 Mačkon in njegov trop 9.30 Da ne bi bolelo 9.50 Nastop učencev baletne šole iz- Ljubljane, ponovitev 10.10 Utrip, Zrcalo tedna, Tv mernik, ponovitev 10.55 Videč strani 14.55 Video strani 15.05 Jesenski 3x3 — predžreba- nje, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Želva 18.35 Čebelica Maja: Maja in obad 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Veljko Radovič: Stare meje očetovega imetja, drama TV Titograd 21.05 Osmi dan 21.55 Tv dnevnik 3 22.15 Veliki koreografi — Carolyn Carlson 23.15 Sova: Alfred HHchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka, Pulaski, angleška nanizanka, 5/8 TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.50 Letopis popa Dukljani-na, dokumentarna oddaja TV Sarajevo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov. Portorož, zabavnoglasbena oddaja, 5/8. 22.00 Carnei Trophy 90, dokumentarna oddaja, 2/3 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Ivan Lukačič, barok. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ciklus dram mladih avtorjev: ni vse v ljubezni, nekaj je tudi v denarju. 21.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.30 Tv dnevnik 21.50 Poročila v angleščini 21.55 Program plus, nočni spored. 0.05 Poročila. 0.10 Ekstra program plus. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Plešoče srce, nemški operetni film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir in družba, Gospodinjstvo, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M.D. 21.00 Kristina s pošte, nemški domovinski film, 1956. 22.50 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Iskanje lakote, indijski fil, 1980 (Smita Patii). 2.10 Traper John M.D., ponovitev. RTL PLUS 12.35 Sledge Hammer. 13.10 Moj oče vesoljec. 13.30 Munsterjevi. 14.00 Ul-traman. 14.25 Ljudje v božjih rokah, nemški film, 1948. 16.00 Nevesta iz Teksasa, gledališka igra. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Nebo, nevihta, nemška komedija, 1978 (Eddi Arent). 21.55 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.50 Tutti Frutti. 23.50 Kriminalistične zgodbe. 0.40 Pulaski, pilotska zgodba k novi seriji. 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.10 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, serija. 13.00 Bogat in lep 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 15.55 Potnika v času. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Prva skupina. 20.15 Airwolf. 21.10 Črni biser, ameriški pustolovski film, 1953. 22.50 Poročila. 23.00 Kulturni magazin 23.25 Playboy Late Night. 0.15 Wrestling. EUROSPORT 6.00 Religija. 7.00 Za otroke. 9.00 Kolesarstvo. 10.00 Nogomet. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje. 13.30 Športno popoldne: Tenis, ženske, Essen, golf, Stuttgart, kolesarstvo, Dublin. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Španski nogomet. 22.00 Tenis, ženske, finale, Essen, prenos. 13.30 Kolesarstvo. 0.30 Golf, Stuttgart. SUPER CHANNEL 7.00 Mix 11.00 Eurochart 11.30 Magazin. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F 17.00 Mix 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajsti-ca. 19.00 Reportaža. 19.30 Video moda. 20.00 Filip CD, najnovejše plošče. 21.00 Pobeg, ameriški film o kaska-derjih (Bili Shirk). BEnmrna 7.00 Daybreak. 8.30 Filmi iz Evrope. 9.00 Poročila. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. ?0.30 Unesco. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus, dokumentarec. 22.00 Novice, vreme. 22.15 Unesco. 22.45 Perspektive. 10.35 Kronanje kraljice, dokumentarec. 12.00 Riptide. 12.50 Bill Cosby. 13.15 Rapsodija v svincu, ameriški vestem. 14.50 Levi v afriški noči, dokumentacija. 15.40 Balduin, francoska komedija. 1963 (Louis de Funes). 17.10 Skrivnost delfinov. 18.10 Ogenj in led, risanka 19.45 Bill Cosby. 20.10 Škandal, ameriški film, 1985 (Burt Lan-caster, Pamela Reed) 21.50 Ceste San Francisca. 22.50 Madame, serijska .komedija v 75 delih, 1982 (Ingrid van Bergen). 23.15 Performance, angleški film. 1969 (James Fox! 1.10 MaV Headroom. " 9.55 Bill Cosby. 10.20 Skrivnost delfinov. 11.10 Balduin, francoska komedija. 12.50 Borneo, dokumentacija. 13.55 Ogenj in led, risanka. 15.25 Skandal, ameriški film. 17.00 Riptide (Perry King). 17.55 Zajček Bunny, risanka. 19.40 Bill Cosby. 20.10 She-ena, kraljica džungle, ameriški pustolovski film, 1984 (Tanya Roberti 22.15 Cesie San Francisca, 2?. 15 Madame serija. 23.4G Poslednji ženska, italijanski film, 1975 (Gerard Depardieu. Ornella Muti) 9.00 Zgodbe Iz školjke, 29. oddaja 9.30 Šolska TV: Portret znanstvenika, 6/6 10.00 Boj za obstanek, 6/12 10.25 Nemščina, 17/26 10.55 Sedma steza, športna oddaja 11.15 Osmi dan 12.00 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina, 7/26, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 18.10 Lonček kuhaj: Biskvitna rulada 18.25 Krško 90, 6. festival otroške vedre pesmi 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 1/4 21.00 Kavarna 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Dekameron, slovenska nanizanka, 6/14 Pulaski, angleška nanizanka, 6/8 TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja HTV. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi — kako so bili zgrajeni, 5/13. 21.00 Umetniški večer — Vulkan, kanadski dokumentarni film. 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi. 5.00 Sky World. 5.30 Poslovni raport. 6.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax 12.00 Kolesarstvo. 13.00 Avstralski nogomet. 14.00 SP v aero-batiki. 14.20 Tenis, Essen. 18.00 Dan na plaži. 19.00 Aerobatika, SP. 19.30 Novice. 20.00 Baseball. 21.00 SP sno-kerji. 22.00 Boks. 23.00 Ameriški nogomet 0.30 Eurosport News. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 16.45 Poročila. 16.55 Renesančno slikarstvo v Hrvatski. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Lorca — smrt pesnika, serijski film. 21.05 V velikem planu, kontaktni magazin. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. .1.10 Poročila. HTV 2 17.00 Tv koledar 17.10 Svet športa, ponovitev. 18.00 Senzacija, ameriški film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila Ozadje poželenja, ameriški film. 22.45 Videoboom. SATELITSKA TV SAT 1 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Horoskop, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bo-nanza, serijski vestem. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston, serija (Lee Hor-sley). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Missisippi, serija. 21.00 V korziški senci, angleški agentski film, 1953 (Rock Hudson, Yvonne de Carlo). 22.45 Poročila. 22.55 Spiegel TV. 23.25 V-zunajzemeljski, serijski film 0.15 Missisippi, ponovitev. RTL PLUS 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež, serija, 21. del. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider (David Hasselhoff). 20.15 Ob 16.50 s Paddingtona, angleška kriminalka, 1961 (Margaret Rutherford). 21.45 Explosiv. 22.35 Poročila. 22.50 Blow Up, angleški film, 1966 (Vanessa Redgrave). 0.40 Lov na alibi, ameriški agentski film, 1972. EUROSPORT 6.00 Za otroke. Sabljanje, Lyon. 9.30 Eurobics. 10.00 Moto šport. 11.00 SP, snokerji. 12.00 Baseball. 13.00 Tenis, Berlin, prenos. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice. 20.00 Ritmična gimnastika, Stuttgart. 21.00 Teksaško letalsko tekmovanje z letali iz druge svetovne vojne (Spitfires, P-51, Mustangs). 22.00 Wrestling. 23.00 Moto šport. 0.00 Novice. HII-JJ^IM.'I'IJ« 7.00 Daybreak, jutranji program. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport: tekmovanje čolnov-zmajev v Singapurs 22.00 Novice 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. PRO 7 5.50 Ljubezen in laž, Fenn, Tom in Jerry, Potepuh, Perry Mason, Shiloh ranč. Bitje srca, Družinske vezi, Barney Miller. 11.35 Hardcastle in McCormick 12.20 Zajček Bunny 14.00 Shiloh ranč. 15.15 Fenn. 15.40 Potepuh (Mati Craven). 16.05 Richmond Hill. 16.55 Družinske vezi. 17.20 Murphy Brown 17.55 Doc Elliott. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Ledeno mrzlo v Aleksandriji angleški vojni film. 1958 (John Mills;. 22.25 Kitajska plaža. 23.20 Sheena, kraljica džungle, film. 1.2R Kabaret 5.20 Ljubezen in laž, Fenn, Tom in Jerry, Richmond Hill, Shiloh ranč, Doc Elliott, Družinske vezi. Murphy Brown, Hardcastle in McCormick. 11.50 Ledeno mrzlo v Aleksandriji, angleški vojni film 14.00 Shiloh ranč. 15.15 Fenn, risanka. 15.40 Potepuh (Jack Carter). 16.05 Tarzan. 16.55 Družinske vezi, serija (Michael J. Fox). 17.20 Alice. 17.55 Simon Templar. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in MCormick. 20.10 Jane Doe, ameriška kriminalka, 1983 (Karen Valentine. William Devane) 21.50 Mannix. 22.50 Črna kobra, avstrijska kriminalka 1963 (Ann Smyr-ner) 0.35 .Kitajska plaža. 1.20 Doma ob sedmih, film SREDA 10. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 9.00 9.50 10.45 11.35 14.55 15.05 15.35 17.00 17.05 17.55 18.30 19.05 19.30 20.05 22.00 22.20 23.05 0.20 Živ žav, ponovitev V. Radovič: Stare meje očetovega imetja, drama TV Tg, po-nov. Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka, 1/4, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Potovanje ob reki Zali, 1. del dokumentarne oddaje, ponov. Po sledeh napredka, ponovitev ZBIS: F. Bevk: Pestema, 1. del Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Pod vulkanom, ameriški film Tv dnevnik 3 Rock Kompas Sova: Alf, ameriška nanizanka, 6/24, Pulaski, angleška nanizanka, 7/0, Zgodba o Hollywoodu, ameriška nadaljevanka, 2/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja, 5/7. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe: Manon Les-caut, 3/10. 21.30 Svet poroča. 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 8.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila 14.35 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 10.45 Poročila. 16.55 Razseljeni narodi: Gradiščansko v Avstriji. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi. 20.05 Uničevalec, ameriški film. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus, nočni spored. 1.20 Poročila. HTV 2 10.55 Tv koledar. 17.05 Spregledali ste, poglejte. 18.20 Lorca, smrt pesnika, filmska nanizanka. 19.30 tv dnevnik. 20.00 Varaždinski baročni večeri: koncert ansambla Le Saggitarius, glasba ranega baroka. 21.30 Poročila. 21.40 Od našega dopisnika: Washington. SATELITSKA TV SAT 1 13.00 Tv borza. 14.05 Veter, Zdravje, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. Ü.00 Mike Hammer, serija (Stacey Keach). 21.00 Umazana igra, avstralski film, 1980. 22.45 Poročila 22.55 Leo, poslednji, angleška komedija, 1969 (Billie Whitelaw, Calvin Lock-hart). 0.35 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.10 Dva, serija. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo, serija. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež. 15.40 Poročila. 15.55 Novo v kinu. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serija. 20.15 Gottsc-halk, zabavna oddaja. 21.15 Delo na črno, serija (Bruce Willis). 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 22.55 Zapeljana, ameriški film, 1986 (Gregory Harrison, Cybill Shepherd). 0.35 Preganjan od preteklosti, francoska kriminalka. EUROSPORT 5.00 Sky World 6.00 Za otroke. 8.30 Sabljanje, SP v Lyonu. 9.30 Eurobics. 10.00 Ritmična gimnastika. 11.00 Moto šport. 12.00 Teksaško letalsko tekmovanje z letali iz druge svetovne vojne. 13.00 Tenis, Berlin, prenos iz dvorane. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Moto šport. 22.00 Boks 23.00 Nogomet. 0.00 Novice. SUPER CHANNEL 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični klipi. 20.00 Reportaže. 21.00 Ruska enajsterica. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Reportaže. 22.45 Azija, novice in poročila. 23.15 Ruska enajsterica. PRO 7 5.45 Ljubezen, laž in strast, Fenn. Tom in Jerry, Potepuh, Tarzan, Shiloh ranč, Simon Templar, Družinske vezi, Alice, Hardcastle in McCormick. 12.15 Jane Doe, ameriška kriminalka. 13.55 Shiloh ranč (James Drury). 15.05 Fenn. 15.30 Potepuh. 15.55 Naša hiša. 10.50 Družinske vezi. 17.15 Harryjeve sodbe. 17.50 Kobra, prevzemite. 18.40 Tom in Jerry. 19.15 Hardcastle in McCormick. 20.10 Tujec v mojem naročju, ameriški film. 1986 (Lindsay Wagner, Armand Assante). 21.55 FBI 22.55 Oči. usta, italijanski film, 1983 JLou Castel, Angela Molina). 0.40 • Mannix............. . • ■■ * ■ Ne samo kipar... Korenine umetniškega ustvarjanja Cesarjeve družine segajo že v pozni barok, ko se je iz Soteske pri Frankolovem v Mozirje preselil Cirilov ded — podobar Andrej Cesar, ki je v svoji delavnici poleg številnih učencev izučil tudi svoje otroke: Ivanko, Matija in Ivana. Slednji je po štiriletnem šolanju na Dunaju (1890-1894) prevzel delavnico in nadaljeval družinsko tradicijo. V takem okolju se je rodil Ciril Cesar, ki je postal še en člen kiparske tradicije. Del mladosti je prežilvjal v letih 2. svetovne vojne. Cesarjev močno izražen senzi-bilni karakter je bil v času vojne vihre nekajkrat zelo vznemirjen in to je močno vplivalo na oblikovanje njegove osebnosti. Življenja nikoli ni živel ali sprejemal z lahkoto, vsak korak je skrbno pretehtal. Odločitev za študij na Akademiji v Ljubljani je bila zanj edina prava pot in dovolj zahtevna pot. Že v študentskih letih je bil opažena osebnost v svoji sredini in javnosti. Pravi individualizem pa se je pri njem začel šele po končani akademiji. Kot asistent profesorja Frančiška Smerduja je imel dobro osnovo, da nadaljuje tradicijo šole, ki jo je uspešno končal in dopolnil s specialko. S svojimi deli v tem času ni bil zadovoljen. Po lastnem mnenju v njih ni izražal tistega, kar je čutil globoko v svoji zavesti. V nasprotju s pričakovanji je z akademskim realizmom prekinil že po prvih portretih. V svojem ateljeju je vzporedno s specialko začel »novo poglavje kiparstva«, to je bil cikel Zločini in žrtve. Vprašanja in odgovore na stresne situacije v mladosti je YO RAPS!!! Verjamete ali ne, danes je zame prav poseben dan. Sicer čisto normalen delovni dan, ki pa ga vsakdo izmed nas praznuje vsaj enkrat na leto. Začela se je sezona koncertov v dvoranah in najbolj odmeven je v tem času na angleških tleh, NETWORK UK TOP 50 6R00VEISNITHEHEART/WHATI$L0VE? Deee-Lrte (Elektra) FtNJfl BACHARACH S DAVID SONGS(EP) Deacon Blue (C8S) im «TS* TEHY WEHY YR10W P0UA BOT BUONI Bombalurina (Carpet) THE JOKER........................Steve Milier Band (Capito!) WHEREAREYOUBABY?..........Betty Boo (Rhyton King) WHAT TIME IS LOVE? KLf leatunng The Chüdren Of TI* Revolution (ULF Communications) MYTH* OFTHERA»...............Jason Oonovan(PW.) THE SPACE JUWtl..........................Adams* (MCA) VISION OF LOVE.........................Manali Care» (CBS) PRAYMG FOD TIME...................George Michael (Epic) DOHllEAFOOt...........................Loose Ends (Ten) TONIGHT.......................New Kids On The Blodc (CBS) NAKEDINTHERAIN............Blue Pearl (WALIMr Modo) UVM'MTHEUSHT....................CaranWheeler(RCA| »EXT TO YOU...........AswadleatuiingLong MC (Mango) CA» CA» YOU PARTI Jive Bunny S Ute Mastermixers (Music Factory) TOM S DIMER........DNAteaturing Suzani» Vega (ASM) EMO OF THE WORLD.............Sonia (Chrysalis) SILHOUETTE ...................Clill Richard (EMI) SUICIDE BLOWOE ...........................INXS(Meraiiy) USTEN TO TOUR HEART/OANGEROUS......Roxette (EMI) BLACK CAT.............. Janet Jackson (ASM) THE KING OF WISHFUL THINKING .. GoWest(Chiysalis) GR00VY TRAIN...........The Farm (Produce) UFE'S WHAT YOU MAKE IT..................TafllTaltl(EMI) 2S 49 27 38 n 22 a 42 31 17 31 27 32 36 33 19 34 34 35 25 3B H 37 H 31 24 39 30 40 H 41 41 42 47 43 32 44 H 45 35 4« H 47 31 41 H 49 33 50 H tako prenesel v svoje študije. Preteklo obdobje in črno stran novejše zgodovine je označil z ekspresivno močjo in resnico. Zaradi subtilnega in kritičnega, hkrati pa neomajnega značaja, je v življenju večkrat občutil nemilost svojega okolja, ki ga je hotelo postaviti na rob dogajanja. Zahvaljujoč se lastnemu prepričanju o pravilni poti, ki jo je ubiral, je pramagal marsikatero oviro in nenaklonjenost in si odprl nove možnosti umetniškega in industrijskega oblikovanja. Leta 1963 je uspešno realiziral, predstavil in prodal svoj prvi industrijski projekt — »novo kuhinjsko tehtnico«. Ta rezultat mi je dal možnost nadaljnjega izpopolnjevanja — tehtnica je bila pogoj za sprejem na Visoko šolo za industrijsko oblikovanje v Ul-mu. Po enoletnem študiju je bil zaradi svoje nadarjenosti in nad-povprečnosti sprejet kot asistent pri docentu Zaischeggu. Tu si je pridobil dodatno znanje, izkušnje in verifikacijo svojega znanja. Delal je v teamu na različnih projektih in tako spoznal tudi sistem timskega dela. Zaradi svoje velike želje delati v domači industriji se je leta 1970 vrnil domov. Zaposlil se je kot industrijski oblikovalec v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Tu je dvanajst let uspešno vodil team svojih in zunanjih sodelavcev. Žal je zaradi različnih okoliščin to delovno mesto poln načrtov leta 1982 zapustil ter preostali čas do upokojitve leta 1983 preživel na Centru srednjih šol v Velenju. Upokojitev je bila zanj novo spoznanje in bridko doživetje. Potreben mu je bil čas za notranjo pomiritev. Težnja po lepem in razbremenilnem ga je znova 45s FASCINATORI RHYTHM..............Bas<0Matc:V,rgip: KaUMLUCK.........................Cocteau Tum («U» OČAKI TOUCH THB.................MC Hammer (Captai) EPIC.....................................FaithNoMore(Slasii) TUHTLi POWER....................Partners In Kryme(SBK) rMH« The Soup Dragonsfeaturing Junior Reid(Raw IV) LA SERENISSIMA............................DNA(RawBass) SUr GAMES.....Ijndy Layton ieaturingJanet Kay (Arista) PEACE1 IUGH0UT THE WORLD Mali Priest leatunng Jame B (Ten) BtAZEOFGLOAY......................Jon Bon Jovi (Vertigo) MTHMG TO LOSE/FIND TIME TO IE YOURSELF S Express (Rhythm King) GET ME OUT...........................New Model Arm» (EMI) ENGUSKMAN IN NEW YORK....................Sting(ASM) HARDCORE UPHOAR..........................Together(ttrr) LOVERMONEY................Dan Reed Networt (Mercury) rVE SEBI THIMKING AMNIT YOU... Londonbeat (Anxious) ROUÜtCOASTER(EP) Jesus S Mary Chain (bianco y negro) COMETOGETHER.................Pnmal Scream (Creatian) BURUNDI BLUES Beats International leatunng Janet Kay (Go Beat) LOOK ME IN THE HEART..............Tina Tumei (Capitoli HARDTOHANOU he Black Crovees (Det American ) NOWrOUREGONE................Whitesnake(EMI) THEHE SHE GOES AGA1N/MISLED The Quireboys (Pariophone) HEARTUKEAWHEEL................Human Leigue (Virgin) SHOWMEHEAVEN.....................Maria McKee (Epic) MRIB CIRIL C KS AR pritegnila k oblikovanju steklenih skulptur. V pregledu njegovega ustvarjalnega dela lahko ločimo vsaj tri obdobja: akademski realizem (portreti), ekspresionizem (cikel Zločini in žrtve) in konstruktivi-zem (novi industrijski proizvodi in nove steklene skulpture). Vse te vidne rezultate je lahko dosegel le z intenzivnim delom, voljo in izobraževanjem, ki jih je Ciril Cesar združil in si tako utiral pot k jasno zastavljenim ciljem. Steklene skulpture predstavljajo le del Cesarjevega pestrega in bogatega življenjskega opusa, katerega pomen si lahko razlagamo z naslednjim citatom: »Naša naloga ni zožiti umetnost, da bi ustrezala današnjemu obzorju širokih množic, marveč kolikor mogoče razširiti obzorje teh množic. Pot k pristnemu razumevanju umetnosti pa vodi skozi izobrazbo. Stalne možnosti, da postane umetnost monopol manjšine, ni mogoče preprečiti z nasilnim poenotenjem umetnosti, marveč z vzgojo sposobnosti za presojanje umetnosti . . .« (Arnold Hauser — Socialna zgodovina umetnosti in literature II, str. 461, CZ Ljubljana, 1962). Milena Koren-Božiček koncert skupine SOUL II SOUL, ki ima v Wembley Areni razprodana oba večera. Vsi tisti, ki pa imate v tem mesecu načrt skočiti v München, združite koristno s prijetnim in si oglejte nastop skupine DEPE-CHE MODE in pevke JANET JACKSON, (predvsem zadnjo bi vam toplo priporočal). . YO ... Zadnji teden v mesecu septembru pa je izšlo kar nekaj dobrih plošč: predvsem tukaj mislim na ploščo CHAD JACKSONA -Fredom To Party .. .YO . .. Svojo tretjo malo ploščo iz albuma Violator je poslala na tržišče tudi skupila DEPECHE MODE in se imenuje World In My Eyes .. .YO ... Od ostalih plošč pa je vredno omeniti še trio THE CHIMES s komadom Heaven, ki ga je v izvirniku prepevala skupina U2 .. ,YO ... Kaj več pa si poglejte v današnjih lestvicah ali pa nas pokličite na tel. 855-191 vsak dan od 17-19 ure. ŽIVIO!!! LPs 1 PtEASE HAMMER DONTHURT'EM............MC Hammer (Capitoli 2 WILSON PHILUPS.........................Wilson Phillips (SBK S BLAZE OF GLORY/YOUNG GUNS II...........Jon Bon Jovi (Merari,, 4 MARIAHCAREY................................MaiiahCarey (Columbia) 5 FIESHANOBLOOD.......................................Poison (Enigma) I POISON.............................................Bell BivDevoe (MCA) T C0MP0Sm0«S.....................................Anita Baker(Elektra) I l'U 6IVE ALL MY LOVE T0 YOU.........KeithSweat(Vintertalnment) • STEP BY STEP........................New Kids On Die Block (Columbia) II PRETTYWOMAM.......................................Soundtrack (EMI) 11 SOUL PROVIDER..............................Michael Bota (Columbia) I VIOIATOR...........................................Depeche Mode (Sire) 3 JOHNNY Già............................Johnny Gill (Motown) « THE REAL THING...................................FaithNoMore(Slash) S rMBREATHLESS.......................................Madonna (Sire) rjwrfcwfflUrairf 0) (D U 10 (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ C AS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 99^00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170,00 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: CZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. » i Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 5. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. « NEDELJA, 7. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (po polletnem premoru ponovno uvajamo to oddajo v kateri namesto vas iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami niste uspeli dobiti); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 8. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 10. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo o kabelsko razdelilnem sistemu); 18.00 Nasveti vrtičkarjem. 1 M M M KINO VELENJE REDNI KINO Četrtek, 4. 10. ob 18. uri SLEPI BES - ameriški, akcijski. Petek, 5. 10. ob 10., 18. in 20. uri ter sobota in nedelja, 6., 7. 10. ob 18. in 20. uri VAMPIRKE — ameriški, komedija-groztjivka. V gl. vi.: Roddy Mcdowall. Ponedeljek, 8. 10. ob 18. uri KDO JE POTUNKAL ZAJCA RODGERJA — ameriški, risano igrani. Torek in sreda, 9„ 10. 10. ob 18. in 20 uri ter sreda 10. 10. ob 10. uri KO JE HARRY SREČAL SALLY — ameriški, ljubezenska komedija. V gl. vi.: Billy Cristal. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 4. 10. ob 20. uri ter petek in nedelja, 5., 7. 10. ob 22. uri POREDNA DAMA — ameriški, erotski. Sobota, 6. 10. ob 22. uri ter ponedeljek, 8. 10. ob 20. uri ZNAM ČISTITI TUDI OKNA - trda erotika. KINO DOM KULTURE ZA ABONMA IN IZVEN: FILMA: Četrtek, 4. 10. ob 20. uri PULA PO PULI '90 - NEPOZABNO POLETJE — jugoslovanska drama. Ponedeljek, 8. 10. ob 20. uri NOVI HITI - PLES V TEMI -angleška komedija. V gl. vi.: Branislav Lečič. V nedeljo, 7. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA OGENJ IN LED — ameriški, športni. KINO ŠOŠTANJ Nedeija, 7. 10. ob 19. uri KO JE HARRY SREČAL SALLY -ameriški, ljubezenska komedija. Ponedeljek, 8. 10. ob 19. uri VAMPIRKE — ameriški, komedija-grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 6. 10. ob 20. uri KO JE HARRY SREČAL SALLY -ameriški, ljubezenska komedija. FILMSKI ABONMA '90 KINA VELENJE Oktober-december Dom kulture ob 20. uri ABONMA ŠTEVILKA 1: 4. 10. NEPOZABNO POLETJE - jug. drama (PULA PO PULI -90). 8. 10. PLES V TEMI - angleški, komedija (NOVI HIT FILMI). 18. 10. TISTO MALO DUŠE — jugoslov. drama (PULA PO PULI) 22. 10. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY - ameriški, drama (NOVI HIT FILMI) 5. 11. VIHARNI VRH - ameriški, melodrama. (KINOTEKA) 19.11. GOSPODIČNA MAMICA - ameriški, komedija. (KINOTEKA) 3. 12. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ameriški, drama. (FILMI LETA) 17. 12. WALL STREET - ameriški, drama. (FILMI LETA) ABONMA ŠT. 2 11. 10. GLUHI SMODNIK — jug. vojna drama (PULA PO PULI) 15. 10. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO - bocvanska komedija (NOVI HIT FILMI) 25. 10. DO KONCA IN NAPREJ - slovenska komedija (PULA PO PULI) 29. 10. ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN - nemško-ameriška ko-prod. (HIT FILMI) 12. 11. BOOMERANG - ameriški, kriminalka. (KINOTEKA) 26. 11. V VRTINCU - ameriški, zgodovinska saga (KINOTEKA) 10. 12. SREČANJE Z NEZNANKO— ameriški, komedija. (FILMI LETA) 24. 12. RAIN MAN - ameriški, drama (FILMI LETA) v oklepajih so navedeni ciklusi v katere posamezni film spada. Cena enega abonmaja je 150 din. Cena dveh abonmajev je 250 din. Študenti, dijaki in upokojenci imajo popust! ABONENTSKE KARTE LAHKO DVIGNETE V PISARNI REDNEGA KINA NA KOROŠKI CESTI OD 7. DO 14. URE, V PONEDELJEK, 8. 10. PA DO 17. URE! NAJ OBISK FILMSKE PREDSTAVE SPET POSTANE DRUŽABNO SREČANJE. NE ZAPIRAJTE SE VASE IN V ŠTIRI ZIDOVE. VAŠ DAN BO TAKO BOLJ BOGAT! VLJUDNO VAS VABI KINO VELENJE. DEŽURSTVA J Oisiro £ V Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 4. oktobra — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Rus, nočni dr. Žuber in dr. O. Renko. Petek, 5. oktobra — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Lazar in dr. Vidovič. Soboto, 6. oktobra in nede-jo, 7. oktobra — dnevni dr. D. Vrabič, nočni dr. D. Vra-bič in dr. Stupar. Ponedeljek, 8. oktobra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Kočevar in dr. Bezlaj. V Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 7. oktobra je dežurna zobozdravnica dr. Darinka Šuster od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju : Od 5. oktobra do 12. oktobra je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, tel.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 7. oktobra je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Od 8. oktobra do 14. oktobra je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. OBČINA MOZIRJE Poroke: Ciril KUNST, 1962, brusač, z Rečice ob Savinji 43 in Frančiška BLEKAČ, 1969, gimnazijski maturant, s Spodnjih Pobrežij 10; Martin KOSMAČ, 1969, brusač, iz Savine 75 in Marija KORENJAK, 1972, delavka, z Lepe njive 48; Anton KORENJAK, 1966, delavec z Lepe njive 48 in Jožefa RAJTER, 1969, delavka z Ljubije 71; Franjo NARALO-ČNIK, 1966, geometer iz Savine 23 in Greta PODKRIŽNIK, 1965, delavka iz Nazarij 88; Janez BOGDAN, 1968, rezkalec iz Savine 74 in Frančiška BER-GLEZ, 1971, delavka iz Primoža pri Ljubnem 27. SPOMINU POKOJNIH A« se namesto z vencem ali cvetjem oddol- {Mi**;) žimo s SOŽALNICO in prispevkom za boj proti raku. Sožalnice dobite na pošti in v NAMI, prispevek pa je vračunan v ceni. 'Jf*i ZAHVALA ob smrti drage mame, stare mame, prababice in sestre Helene Pristovšek ROJENE GOLTNIK iz Topolšice rojena 10. 4. 1910- 25. 9. 1990 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvala dr. Bogdanu Menihu, duhovniku, gasilcem, pevcem in govornikoma. Žalujoči: sin Ludvik, hčerki Marija in Anica, vnukinja Nataša z družino, brat Franc in sestra Marjeta. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče Franc Hudales iz Lokovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, hvala dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za opravljen pogrebni obred, godbi TUŠ, pevcem in GD iz Lokovice, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremljali k večnemu počitku, mu darovali cvetje, svečke ter nam izrekli sožalja. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Niti z bogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano. v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti drage žene, mamice, tašče, sestre, tete, botre, dobre sosede, predvsem pa zlate omice Slavice Kovše 19. 10. 1939 t 23. 9. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem bratom in sestram, ostalim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom Jurčičeve ulice, sosedom Podkraja za darovano cvetje, izrečeno sožalje in tako številno .spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njeni DÒ ERA-PE HRANA za izkazano čast in pomoč, DO RLV, dežurni ekipi v ZD, družinam Drobež st. in Rožič, govornikoma, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Ignac, hčerki Marjana in Majda, sin Boris z družinami, vnuki Mitja, Katja, Boris, Mojca, Rok, Matic in Gorazd z družino. Sam s seboj sem. tih in brez besede. (Gradnik) Pretreseni sporočamo, da je v prometni nesreči umrl Andrej Tajnšek učenec 2. razreda naravoslovne usmeritve Vzornega prijatelja bomo ohranili v najlepšem spominu. Učenci in učitelji CENTRA SREDNJIH ŠOL Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli z nami in v nas. (T. Pavček) ZAHVALA V najlepših mladostnih letih nam je kruta usoda vzela našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka Andreja Tajnška iz Hrastovca, dijaka 2. letnika NA 7. 11. 1974—28. 9. 1990 Ob boleči izgubi našega dragega Andreja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v lepem nedeljskem jesenskem popoldnevu pospremili na njegovi, žal, mnogo mnogo prezgodnji s cvetjem posuti zadnji poti. Hvala osebju ZD Velenje, še zlasti zdravniku dr. Jožetu Zupančiču, in Postaji milice Velenje. Enako se iz srca zahvaljujemo Andrejevim sošolcem in prijateljem, Matejinim sošolcem, učiteljskemu zboru, razredničarki Nadi Zore, direktorju Petru Robidi, pevskemu zboru CSŠ, sošolcu Kajetanu in Hermanu Arliču za ganljive besede slovesa, kolektivu ESO in PD Skale. Iskreno zahvalo izrekamo družinam Zupan, Uranjek, Brešar, Blagotinšek, Tamše, Arlič, in vsem ostalim sosedom, ki so nam pomagali v hudih trenutkih in nas tolažili. Hvala gospodu Jožetu Hrastniku za pogrebni obred. NEUTOLAŽLJIVI: mami, ati, sestra Mateja, babica in vsi sorodniki Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedela. Ne boš več sanjala, ne boš več pela. Ne boš nemirna čakala pomladi in čutila, kako smo te imeli radi. Tam. kjer si ti, ni sonca, ne luči. le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. ko zavemo se. da več te ni. . . ZAHVALA V nedeljo, 23. 9. 1990, je nenadoma prenehalo biti skromno, a plemenito srce naše ljubljene mame, babice in prababice Terezije Slemenšek iz Belih vod 51 Tvoja nenadna smrt nam je zarezala globoko rano v srce, saj si nas zapustila ravno v trenutku, ko je tvoja četrta vnukinja prejemala zakrament sv. krsta. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje in sveče ali nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih. Še posebna hvala duhovniku za opravljen obred, Andreju Vrabiču za izrečene besede, pevcem iz Šoštanja in Sandiju Golavšku. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Marije Hof er Napotnikove Mare iz Šmartnega ob Paki (roj. 19. 2. 1912) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki ste ji darovali vence, cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Mariji Bole za besede slovesa. Še posebej pa se zahvaljujemo prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Adi z družino Stanje slabše, še bolj posledice Stanje prometne varnosti v občini Velenje v prvih osmih mesecih letošnjega leta je približno takšno kot je bilo v enakem lanskem obdobju, prav tako število prometnih nesreč, le da so posledice precej večje. Letos so se zgodile tri prometne nezgode, ki so terjale tri človeška življenja, lani v enakem času le ena. S prometno varnostjo v naši občini torej ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, zlasti ne zaradi posledic. Koliko prometnih nezgod in kdo jih je povzročil nam je povedal pomočnik komandirja PM Velenje Matjaž Kselman. »V 74-ih prometnih nezgodah v občini Velenje je bilo 25 hudo in 46 lažje poškodovanih oseb. Če bi naredili analizo teh nezgod ugotovimo, da se jih je naredilo največ zaradi neprimerne hitrosti, neprilagajanje stanju na cesti in stanju prometa, sledijo izsiljevanje prednosti, nenadna sprememba smeri vožnje in končno prekrški pešcev, ki prečkajo cestišče zunaj prehoda za pešce, nekaj manj nezgod pa se je pripetilo zaradi drugih vzrokov. Med povzročitelji so kot prejšnja leta na prvem mestu vozniki osebnih vozil, ki so povzročili 33 nezgod, sledijo vozniki koles z motorjem in motornih koles ter pešci, ki so povzročili šest nezgod. Naslednji so vozniki tovornjakov, po eno nezgodo pa sta povzročila voznika avtobusa in traktorja. Med dnevi v tednu je najbolj varna nedelja s samo tremi nezgodami, s šestimi sledita torek in četrtek, sobota s sedmimi, ponedeljek in sreda z desetimi, najslabše pa je stanje ob pet- kih, saj se je tega dne zgodilo kar 16 nezgod. Precej problematični so pešci, saj prav tu nezgode po številu naraščajo. Gre za nepravilno prečkanje ceste, ali za nenadni prehod preko ceste zunaj označenega mesta. Žal prav starejši dajejo mladih slab zgled, kako je treba pravilno prečkati cesto. Tudi otroci so v prometu nemalokrat nedisciplinirani, zlasti pri prehodih čez cesto. Število otrok, oziroma mladoletnikov, ki so bili udeleženi, ali bili celo povzročitelji nezgod, je letos glede na lansko leto v porastu. Najlepše priča o tem podatek, da je bilo v letošnjih šestih mesecih udeleženih v prometnih nezgodah kar 13 otrok.« Velenjski miličniki so v preteklih mesecih poostreno nadzorovali promet v naši občini. Tudi več akcij so pripravili, ki so bile načrtovane za celotno republiko, njihov cilj pa je bil ugotoviti kako vozniki in udeleženci v prometu spoštujejo prometna pravila. Med drugim so ugotavljali psihofizično stanje voznikov, upoštevanje prometnih pravil v križišču, uporabo varnostne čelade, varnostnega pasu in drugo. Vmes so pri omenjenih poostrenih nadzorih, ki so jih organizirali samostojno, kontrolirali tudi upoštevanje ostalih prometnih predpisov. Ugotovitev akcij in poostrenih nadzorov so pokazale, da je kršitev še vedno veliko preveč in da se v prometu dogaja tudi kaj takega kar miličniki ne ugotovijo. Končno ugotavljajo, da prometna kultura v naši občini precej šepa in bi jo bilo nujno potrebno izboljšati. B. Mugerle Pot čez cesto, mimo prehoda /a pešce je najpogostejši \/rnk /a nezgode med pešci. Prometna varnost v občini Velenje Na solidarnostnih stanovanjih roka izvršnega sveta S tal ne moreš pasti Upanje je pol življenja. In če kdo pol življenja pri štiriinšestdesetih upa, da bo vsaj na starost dobil primerno stanovanje; pa se mu to čez noč, ko je že na pragu velike sreče, sesuje, se mu sesuje tudi del življenja. Zagrenjena se je zato na naš naslov obrnila Marija Mi-helič iz Levstikove 21 v Šoštanju. Zakaj gre? Težak invalid je, kaj vse ji je načelo zdravje in s kakšnimi težavami vse se je srečevala, je nismo spraševali. Na kratko pa obnavljamo njeno zgodbo: že pred leti je zaprosila za primernejše stanovanje *kot je to, ki ga ima v 5. nadstropju Levstikove 21 v Šoštanju — majhno je, vlažno in njenim nogam precej visoko. Na listi za dodelitev solidarnostnih stanovanj se je prebila na 3. mesto, kar naj bi pomenilo, da bo tretje prazno solidarnostno stanovanje njeno. Ker sta se prva dva s te liste stanovanju odpovedala, je bila po neki logiki prva na vrsti Marija. In prvo stanovanje, ki se je izpraznilo, je bilo po naključju prav takšno kot si ga je Marija vedno želela — čisto spodaj, malo večje, suho, na Koroški 4 v Šoštanju. To stanovanje ji je bilo s strani predstavnika Stanovanjske skupnosti obljubljeno z besedami: »Pripravite odrezke od pokojnine za sofinanciranje, jaz pa vam prinesem ključe«. Pa potem ni bilo ne njega in ne ključev, gaje pa zato Marija sama poiskala. Nič drugega ni zvedela kot to, da je začasno z dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj konec, in da je takšno stališče prišlo s strani izvršnega sveta. Da stanovanja zaenkrat še ne bo, torej. Miran Gmajner sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve nam je potrdil tisto, kar je povedala že Miheličeva — da je trenutno res ustavljeno dodeljevanje teh stanovanj, ker, je rekel — je treba najprej rešiti in to nujno tri stanovalce s Prešernove 6 v Šoštanju in osem stanovalcev iz Starega trga 11 v Velenju, ker so razmere v katerih živijo z eno besedo — obupne. Stanovalci Starega trga 11 so se s prošnjo po rešitvi obrnili tudi na vladnega predsednika Peterleta. »Ti so v življenjski nevarnosti,« je rekel Miran Gmajner, »Marija Mihelič, čeprav primera osebno ne poznam, pa najbrž ni. Kaj če se ta objekt poruši, bomo imeli ob tragediji še velenjsko sramoto?« se je vprašal. Zakaj je narejena lista, če se ne upošteva? »Lista se upošteva, jo priznavamo, vendar je trenutno ustavljena. Ko bomo te najbolj akutne probleme razrešili, bomo šli po solidarnostni listi naprej,« pravi Gmajner. Preprosto. Vseeno pa so vsaj tri stvari, o katerih bi se dalo kaj reči. Recimo najprej o tisti — zakaj obljube, če so puhle? Zakaj namesto njih ne takoj resnica? Potem — čemu služi solidarnostna lista (človek bi mislil, da so na njej najbolj /akutni) in zakaj niso v njej zajeti stanovalci šoštanjske Prešernove in velenjskega Starega trga, saj so razmere v katerih živijo res grozljive, niso pa najbrž nastale včeraj? Jih je lista >namer-no< zaobšla, ali pa se je problem teh ljudi komu razjasnil šele, po pismu Peterle-tu? Ne nazadnje pa: Marija Mihelič bi s preselitvijo sprostila stanovanje v katerem živi zdaj, 5. nadstropje pa bi bil za kakšnega mlajšega človeka majhen problem, za starega pa je velik. Sicer pa: Murphy je že vedel zakaj je zapisal — s tal ne moreš pasti. M. Krstič-Planinc MILIČNIKI SO ZAPISALI PODLEGEL POŠKODBAM Na cesti Velenje—Mozirje, v križišču z odcepom proti Šoštanju seje v,petek, 28. septembra popoldne znova pripetila huda prometna nesreča. V njej je ugasnilo mlado življenje. Voznik avtobusa, triintridesetletni Mihael Marovt je pripeljal okoli 14.35 v to križišče iz smeri Velenja in nameraval peljati naprej proti Mozirju. Iz šoštanjske smeri pa je pripeljal s kolesom z motorjem Šestnajstletni dijak velenjske gimnazije Andrej Tajnšek iz Hrastovca. Med vozili je prišlo do trčenja. Pri tem se je Andrej Tajnšek tako hudo telesno poškodoval, da je poškodbam malo kasneje v velenjskem zdravstvenem domu podlegel. PEŠEC UMRL NA KRAJU NESREČE Voznica osebnega avtomobila dvajsetletna Nada Zavra-tnik je peljala 29. septembra malo pred 22. uro zvečer iz Mozirja skozi Okonino. Tu je izven prehoda za pešce prečkal cesto oseminpetdesetletni Anton Priča. Voznica ga je zbila po cestišču. Pri tem je dobil pešec tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. ZAPELJAL S CESTE Voznik tovornjaka šestindvajsetletni Miroslav Javorik je peljal 28. septembra malo po eni uri zjutraj iz Florjana proti Grmovemu vrhu. V ostrem desnem ovinku ga je zaneslo, zapeljal je s ceste na breg in pristal v jarku. Pri tem sta se on in njegov sopotnik sedemindvajsetletni Vlado Čaks lažje telesno poškodovala. OTROK PRED AVTOMOBIL Sedemletni Luka Založnik je odnesel 25. septembra malo po 14. uri svojo muco preko lokalne ceste v Šmartnem ob Paki. Spustil jo je na tla, se hitro obrnil in stekel nazaj. Takrat pa je po cesti pripeljala osemintridesetletna Gevtravt Polovšak, ki je otroka opazila, a trčenja kljub temu da je zavila levo, ni uspela preprečiti. Zbila ga je po cestišču, pri čemer seje ta la-'žje telesno poškodoval. ' 4 NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO Voznik osebnega avtomobila štiridesetletni Anton Krivec je pripeljal 24. septembra malo pred šesto zjutraj v križišče Kidričeve ceste, kjer je prečkala cesto devetintridesetletna Maksimilijana Brelih. Voznik je zavrl, a ga je na mokrem cestišču zaneslo in Maksimilijana je padla ter se pri tem lažje telesno poškodovala. ŠTEVILNI VLOMI V REČICI OB PAKI IN V PODGORJU V zadnjem obdobju so zabeležili delavci velenjske Postaje milice in celjske uprave za notranje zadeve številne vlome na območju Rečice ob Paki in Podgorja. Še posebej veliko jih je bilo v času med 27. in 29. septembrom. Dolgoprstneži so odnašali zlasti različna orodja. Dragu L. je izginila motorna žaga, kotna brusilka, električni kotni brusilnik ..., Alojzu K. motorna žaga .. . DOLGOPRSTNEŽ V GARDEROBI V noči na 28. september je nekdo iz garderob Pekarne Merx v Starem Velenju iz omaric pokradel več denarnic, dve uri, dokumente, 2700 dinarjev gotovine. Skupaj je naredil za okoli 4500 dinarjev škode. Oškodovanci so Boris Z., Marjeta L., Lilijana K. in Fuad S. OSTAL BREZ AVTORADIA Rudolf S. je imel parkiran svoj avto v noči na 28. september na parkirišču Kardeljevega trga 5. Nekdo mu je odnesel avtoradijski sprejemnik, nekaj kaset in moški parfum. KRADLA JABOLKA Na kmetijskem posestvu Turn so 30. septembra dopoldne zalotili K. J. in D. B., ki sta si nabrala 4 zaboje jabolk. Miličniki pa so kasneje našli v avtu še korenje, repo .. . Oni bi pa res radi enostavno prišli do ozimnice! ZAKLENIL JIH JE V TRGOVINO Anica J. je šla 29. septembra okoli 14.30 mimo trgovine Planika in videla, da so njej zaklenjene tri stranke. Poslovodja Zoran Č. je očitno pozabil, da so v trgovini in preko skladišča odšel domov. Evropski teden prometne varnosti Danes brezplačni tehnični pregledi Ekonomska komisija pri OZN je prvi teden v oktobru razglasila za teden prometne varnosti. Razlogi za to so veliko število mrtvih in ranjenih v prometnih nesrečah v Evropi. Vsak dan namreč na evropskih cestah izgubi življenje preko 200 ljudi, več kot 500 pa se jih telesno poškoduje. K akcijam v evropskem tednu prometne varnosti se je priključila tudi Slovenija, ki je po številu prometnih nezgod prav v vrhu lestvice. Vse akcije, ki so si jih v slovenskih občinah zastavili, imajo osnovni cilj seznaniti javnost s to perečo problematiko in povabiti očane k sodelovanju pri naporih za zmanjšanje števila prometnih nezgod. Občina Velenje Za člane bivšega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje takšna akcija seveda ni prva, želijo pa z njo k sodelovanju pritegniti čimveč občanov, udeležencev v prometu, poklicnih šoferjev in mladine. Začasni koordinacijski odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu občine Velenje je pripravil podroben program aktivnosti v tem tednu. Največ pozornosti so in še bodo namenili alkoholu v prometu, varni poti v šolo, učenci pa so z risbami in besedami na svojstven način prikazali kje na cesti so najbolj ogroženi. V naši občini pripravljajo vsakoletno akcijo brezplačnih tehničnih pregledov. Akcijo bodo danes, v četrtek, od 7. do 15. ure v prostorih APS — tehnični pregledi opravljali delavci tehnične baze Avto-Celje in APS. To seveda niso vse akcije, ki bodo potekale v tem tednu, že sredi oktobra bo na vrsti občin- sko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, v novembru pa še strokovni izlet za mentorje prometne vzgoje in sodelavce SPV-ja. (b. m.) Občina Mozirje Aktivnosti v evropskem tednu prometne varnosti potekajo tudi v občini Mozirje. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z vsemi ostalimi dejavniki v teh dneh namenja največ pozornosti šolskim otrokom in njihovi varnosti, predvsem varni poti v šolo in domov. Ponovno vse otroke seznanjajo z najbolj varnimi potmi, prikazujejo jim filme na to temo, o tem osnovnošolcem predavajo miličniki, pregledujejo kolesa in njihovo opremo, otroci rišejo risbe na temo prometne varnosti, miličniki pa so v teh dneh poostrili nadzor, (jp) Gornji Grad Vseslovenska Slomškova slovesnost V znameniti in prelepi gor-njegrajski katedrali je bila v nedeljo popoldne enkratna slovesnost. Bila je to vseslovenska Slomškova slovesnost, ekumenski dan — dan edinosti slovenskega naroda, že 25. po vrsti vsako zadnjo nedeljo v septembru. Najprej je bila na vrsti Slomškova akademija. Z njo so kulturniki vse Zgornje Savinjske doline, preko sto je bilo otrok, mladincev, pevcev in recita-torjev, v besedi in pesmi predstavili Antona Martina Slomška in mu s tem izrazilo priznanje in spoštovanje za vse kar je storil za slovenski narod, slovenski jezik, za slovenstvo. Antona Martina Slomška in njegovo ogromno delo so predstavili resnično doživeto, posebej pa so se ustavili pri njegovem delu in ustvarjanju na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Res niso nastopili vrhunski umetniki, vseeno in morda prav zaradi tega pa je njihov nastop segel prav do srca, vsem, ki so se slovesnosti udeležili. (Katedrala je tudi s to prireditvijo dokazala, da je neupravičeno zapostavljena v slovenskem kulturnem prostoru). Iz vse Slovenije so prišli obiskovalci, preko 4.000 jih je bilo v katedrali in okrog nje, med njimi 80 župnikov in vsi najvišji cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in zamejstva. Po akademiji so raa-ševali metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar in škofa dr. Franc Kramberger in dr. Janez Jenko. V enkratnem in slovesnem vzdušju je izzvenela tudi maša in z besedami dr. Alojzija Šuštarja znova potrdila neprecenljiv prispevek Antona Martina Slomška za slovenstvo in neločljivo povezanost njegovega dela s sedanjim trenutkom Slovenije in Slovencev. (JP)