SVOBODNA SLOVENIJA LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 33-34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de agosto - 20. avgusta 1998 VENIJA 50 . r ... MOGOČNA .PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI DAJTE NAM SLOVENIJO SPREMEMBE IN TRDNOST Govor predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Lobode Govor glavnega urednika Svobodne Slovenije Tineta Debeljaka skoro 130 leti je oče slovenskega °ua clr. Janez Bleiweis vzkliknil „ Daj te m Sl°vpnijo”. Pred 50 leti smo se v t'osaireškem pristanišču izkrcavali slo-W begunci. Dobra tri leta preje smo si up- m |egom rešili življenje pred največjo nes- (j^0; ki je zadela slovenski narod v njegovi ^ cletni zgodovini D brezbožnim komu- ■ orn.. Nepozabnemu dr. Meršolu se zahvaliti, da nas ni doletela usoda iv/ ^om°brancev, katerih kosti trohne . kopane, brez dostojnega spomenika Itof* ®°venijc. P° treh letih potikanja po i tlskih taboriščih v Avstriji in Italiji se & jj, »e je v si k °1Tlunistična *a "ski nas brezpravne begunce zavzel slo- 1Zse*iensk' duhovnik, prvi častni \'a našega društva msgr. Janez Hladnik, j ^e8ovo prošnjo nam je Argentina odprtja vrata in nas sprejela med svoje. Soi ^tla smo stopili na svobodna argentins-Se je v srcih teh beguncev, katerim oblast v domovini pritisni- L raHioten žig izdajalcev, oglasil neza-etl krik „Dajte nam Slovenijo”. Kljub ;°*jubnosti, kljub svobodi je bila Argen-L* na-s tujina. Hrepeneli smo po naši lov SloveniJi- Pričeli smo graditi novo V, .° kot. nadomestek za izgubljeno j^o pod Triglavom. Čutili smo, da jo »n,0( “Ujemo kakor vsakdanji kruh. Stopili ^vkup, ustanovili Društvo Slovencev, E=to Zedinjeno Slovenijo, Jn potem še •kit/ organizacij, ustanov ter kraje- 'lomov. k^Nali sta dve Sloveniji. Ena pod iU 0lri> na množičnih grobiščih, na po-ij Prelite krvi, brez svobode, brez pravi-imJ/Ts?1 osvoboditelji so s silo spreminjali lili«. «r\ narodu dušo. A ne da bi vedeli, so mu zbirali predragocen zaklad božjih milosti, zaslužene s prelito krvjo pomorjenih, s solzami vdov in sirot in tisočev tipinov po ječah in zapostavljenih in zasramovanih po šolah, v službah, v vsej družbi. Nastajala pa je tudi Slovenija v svetu, od mogočnih Andov preko Šime pampe, do Reke srebra, na tujem, a svobodna. Tudi v tej so se zbirali nevidni zakladi milosti, zasluženi z grenko bolečino domotožja, neštetimi žrtvami in odpovedmi za skupno dobro. V tej zdomski Sloveniji smo gojili vse tiste tradicionalne slovenske vrednote, ki. so bile v domovini teptane in zaničevane. Česar ni mogla in ne smela zasužnjena domovina, smo skušali nadomestiti mi. Ohranjali smo naše verske in narodne običaje, vzdrževali svobodni slovenski tisk, brali in recitirali naše pisatelje in pesnike in občudovali dela naših umetnikov, ki so bili skupaj z nami izgnani iz domovine. Nenehno smo opozarjali svobodni svet, da je Slovenija zasužnjena. Ostro smo nasprotovali komunistični diktaturi,,a bili vedno blizu vseh slovenskih src, ki so čutila in trpela z nami. Ko so v domovini podirali cerkve in božja znamenja, smo mi v svetu gradili nove božje hiše: v Slovenski vasi pri Lanusu in tukaj v Buenos Airesu. Ko so doma mladino vzgajali v brezbožnem in protinarodnem jugo-marksizmu, smo mi z neizmernim trudom in žrtvami ustanavljali slovenske šolske tečaje, v katerih smo naše otroke učili krščanski nauk, slovensko besedo in pesem in jih seznanjali s slavno zgodovino našega naroda in z našo, s krščanstvom prepojeno kulturo. Rastla je Slovenija v svetu, daleč od matične Slovenije, a trdno zasidrana s srcem in mislijo v domovini pod Triglavom. Slovenija je bila vedno v središču našega mišljenja in delovanja. Vedeli smo, da bo prišel čas, ko bomo ohranjene vrednote vrnili svobodni Sloveniji. Hvala Bogu, dočakali smo te čase. Kri in solze prelite za domovino so obrodile svoj sad. Danes praznujemo zlati jubilej Zedinjene Slovenije, osrednje organizacije te naše skupnosti. Sodimo, da je v teh letih odlično izpolnila svojo vlogo, saj je bila vedno v službi medsebojne vzajemnosti in razumevanja. S svojim delovanjem, zlasti na področju šolstva, si je pridobila priznanje moralnega prvenstva in predstavlja demokratično slovensko skupnost pred argentinskimi kakor tudi pred slovenskimi oblastmi. Povezuje krajevne domove in Nad. na 3. str. Danes praznujemo važno obletnico življenja našega časopisa Svobodna Slovenija, ki jo doseže le malo tiskanih medijev po svetu. Čas petdesetih let je dolg, ob letih izhajanja se je že zvrstilo več generacij, svet seje spremenil in morda so nastopila druga zanimanja, drugi pojavi in druačnii pogledi, kot so obstajali na začetku izhajanja. Kako lahko sodimo ta dejstva ob pogledu na našo Svobodno Slovenijo, na zunanje in notranje okoliščine, ki so ji krojile usodo? V zadnjih 50 letih se je svet spremenil: Ni več fašizma niti nacizma, proti kateremu se je ob svojem spočetju pred 57 leti uprl naš takrat ilegalen list še v Ljubljani. Ni več perverzne ideologije, komunizma, zaradi katerega smo pred 50 leti prišli na bregove Reke Srebra in je Miloš Stare tu ponovno postavil na noge časopis, da poveže vse rojake s trdno mrežo tiskane besede. Zapustili srno Evropo, organizirano in ostarelo, ter se znašli v novem svetu, drugačnem in obetajočem. Izšli smo iz slovanskega sveta z nadihom germanskega vpliva in kulture, pa prišli v latinski, popolnoma različen od našega, vroč in odprt. Zapustili smo romantično valovito in mnogolieno Slovenijo, kjer je na vsakem hribčku kraljevala cerkvica in so z oken lili nageiji, ter prišli v bučeč vrvež asfaltnih cesta, cementnih nebotičnikov in brezbrež-ne pampe. Včasih je bila Slovenija majhen, neupoštevan in izkoriščan del Avstrije ali Jugoslavije, danes pa kot samostojna država predseduje tudi največjim svetovnim orga- nizacijam. Pred 50 leti smo imeli bolj malo obiskov. Pivi nas je obiskal samo naš pastir, dr. Gregorij Rožman, doma s Koroške, sam begunec v Ameriki, danes je med nami -tudi iz Koroške - številni zbor in tamkajšnji slovenski predstavniki. Tudi v življenju našega lista se je marsikaj spremenilo v tem dolgem razdobju: Pred petdesetimi leti smo se stiskah v starih začasnih prostorih na Martincu, gostovali pri prijaznih ljudeh, danes pa praznujemo jubilej v tej mogočni dvorani v Slovenski hiši. Prva leta smo morali tiskati naš skromen časopis v poljski tiskarni, kjer stavec ni znal slovensko ter je počasi zlagal vrstice v svinec na starinskem linotipu, časopis pa so tiskali na še bolj starinskem stroju, kjer je natis enega lista trajal več sekund. Danes pa v slovenski tiskarni zložijo ves časopis na računalniku in ga natisnejo na modemi rotativi v najkrajšem času. V začetku'smo dobivali poročila iz domovine po pismih, časopise so nam morali pošiljati prijatelji iz zamejstva, danes pa zvečer po internetu pogledamo v agencije in posnamemo novice, ki jih bodo šele jutri brali ljudje v ljubljanskih dnevnikih. Včasih je novica hodila iz Evrope nekaj tednov, danes pa jo dobivamo po faksu in elektronski pošti. Naši ustanovitelj, Miloš Stare, prvi sodelavci in tudi pni bralci so žal že odšli v večnost, drugi smo se postarali in spremenili. Da, časi so se spremenili in mi smo se -spremenili v njih, kot so dejali stari. A ni vse drugačno, ni zatonil stari svet, kot da ga ne bi bilo, in nastopil tiy in drugačen nov dan drugega videza in vsebine. Ne, spremenile so se okoliščine, a jedro je ostalo isto. Jedro, zaradi katerega je naš časopis zagledal beli dan, zaradi katerega so ga v težkih letih vzdrževali nesebični izdajatelji, zvesti bralci in neutrudni raznašalci, jedro, zaradi katerega je še danes živ in razširjen. Katero je to bistvo, trdno in nespremenljivo, ki je kljubovalu pol stoletja spremembam? Najprej je to naša krščanska usmeritev, naše trdno zasidranje v večnih vrednotah božjega reda, naše neprestano prizadevanje, da v luči teh vrednot opazujemo in komentiramo svet in skupnost ter da predstavljamo svoje želje in hotenje, da se Nad. na 3. str. ZBORNIK DELA V ZVESTOBI IN LJUBEZNI Govor referenta za zgodovino pri ZS lic. Albin Magister Nocoj je en lep večer. Imam namreč zadoščenje in čast, da naši zdomski skupnosti predstavim knjigo, katere spis in natis sta se mi zdela pred približno tremi leti neizvedljiva. Tedaj se je društvu Zedinjena Slovenija bližala njegova 50-letnica in meni, referentu za zgodovino pri »Zedinjeni”, je bila v prvi vrsti namenjena naloga, da ji za r\jen zlati jubilej pripravim ogledalo - ki\jigo, v kateri naj bi se jasno in stvarno odslikala vsa pomembna zgodovina, katero je naše Društvo s svojim obstojem in delo-vai\jem ustvarilo. Pozneje je postalo razvidno, da je bilo delovanje Društva Slovencev, današnje Zedinjene Slovenije; tako tesno povezano z vso našo skupnostjo, da ga je bilo v zgodovinskem zapisu nemogoče osamiti od celotnega telesa povojne emigracije. Zato ta zgodovinski zbornik ni mogel mimo vseh drugih številnih ustanov, organizacij in predvsem krajevnih Domov, ki so v teku let zrasli iz naše srede, se razvijali in živeli v polno, spet drugi samo životarili ali pa s časom ugasnili. Tako je v začetku načrtovani obseg Zbornika z nekakšnih 200 strani narastel na skoraj štirikrat tolikšno besedilo. Kaj je iz vsega tega nastalo, imate v tej knjigi - Zborniku danes pred seboj in so v tem smislu še kake-druge besede odveč. Imam pa za primemo, da ob tej priložnosti izrečem nekaj besed o tem, kako se je začelo, kako je nastajalo in komu seveda gresta avtorska zasluga in čast. Za začetek naj služi tale anekdota iz družinskega življenja: moja žena je vedela, da me zaupana naloga čezmerno skrbi, ker sem bil nedopustno večkrat siten, pa je pri mizi nanesel pogovor na neko razpravo, ki jo je bil dr. Jože Rant objavil v reviji Meddobje, in sem rekel: tale Rant je pa res brihten! Žena pa takoj: zakaj ga pa ne prosiš, da ti pomaga pri Zborniku? Tedaj ji nisem priznal: imaš prav, dobro idejo imaš, ampak sem sam pri sebi to idejo še potenciral. Ne, da mi dr. Rant pomaga, ampak pripraviti ga, da on sam to težavno delo prevzame in ga izpele. Kmalu potem telefonski klic, prošnja za pogovor, prvi osebni stiki in stvar, hvalabo-gu, ni splavala po vodi. Kako da sem dr. Ranta lahko pregovoril, še danes ne vem; kako da se je dal pregovoriti, si verjetno tudi pisec sam ne zna razložiti. Dela se je lotil z vso vnemo, treba je bilo napraviti naprej splošen, čeprav še ohlapen očrt za vsebino. Določiti še predalčke - poglavja, kamor vnašati nabrane podatke. Iz virov, ki jih je bilo treba iti iskat, večkrat pa tudi še odkrivati. Tako so se kopičili v delovni sobi časopisi in revije - recimo - iz davnih let pa zapisniki sej, občnih zborov in vseh vrst sestankov ali srečanj- Potem poročila odbornikov z občnih zborov, poročila o domobranskih proslavah in o Slovenskih dnevih ter natančne in obširne kronike o življenju in delu v naših osnovnih šolah. Ponekod kupi gradiva, več ali manj urejenega, drugod oziroma nikjer pa izginuli zapisniki, pomanjkljivi viri. Petdeset letnikov Svobodne Slovenije, ki z nami nocoj obhaja ta praznik, je bilo treba zbrati, pregledati, prebrati, izpisati potrebne podatke in vstaviti v ustrezno poglavje. Kar je prišlo v roke, je takoj šlo v računalnik na odmerjeno mesto. 50 letnikov Svobodne Slovenije pomeni 2500 številk, 50 let sejnih zapisnikov znese okoli 500 rokopisnih poročil, ki jih je bilo treba večkrat dešifrirati ali telegramske pisave raztolmačiti. Omenim naj še brai\je stotih odborniških poročil z občnih zborov, izpisovanje in preverjanje podatkov iz drugih pisnih ali ustnih virov - delo, ko si mislil, da gre že h koncu, pa je zadobilo še nov pospešek in večjo niyo. Bivši predsednik našega Društva je potem, ko se je sestal s piscem za pogovor o delu za Zbornik in za drug podoben načrt in ko je tedaj dobil nekaj vpogleda v nakopičeno gradivo in se seznanil z obstoječimi težavami, podvomil, da bi bil še kdo drug iz naše vrste kos takemu delu - vendar pa si pisec ni lastil monopola nad izvršenim delom, ampak večkrat poudarjal, kako da mu je všeč delo v ekipi in kako velik je bil doprinos njegovih sodelavev. Ob nastajanju tega Zbornika sem se jaz kot verjetno tudi pisec vedno bolj ovedal, kako velikansko, vsestransko in pomembno delo je Društvo opravljalo in da bo zato podjetje z izdajo zgodovinskega zbornika še bolj zahtevno. Kot vsak zgodovinopisec je moral tudi dr. Rant izbirati med razpoložljivo tvarino v funkciji osnovnega načrta. Zakaj se je pisec odločil omenjati tudi obrobne dogodke, razgovore, načrte, sklepe ali povzeme, ki sicer niso imeli uspeha, je bilo razloženo v letošnjem letnem poročilu na občnem zboru Zedinjene, Imel je razloge za tak postopek. Ex abrupto, se pravi zdajle, želim za to priložnost poudariti, da je Zbornik zgodovinski zapis, z dokazi in viri podprt, da je delo pisca, ki je sicer dobrohoten do svoje emigracije, a vendar voljan biti dosledno objektiven; če treba, s kritičnim razmišljanjem ali opombami, do katerih ima kot zgodovinopisec pravico. Še bolj konkretno! V Zborniku bo kdorkoli lahko našel, če ne že popolnoma izrisano, vendar pa pravo in namerno neizkrivljeno podobo našega zdomstva. Ta protistrup bo namreč potreben bralcu zunaj meja Argentine, ki bi se utegnil pogrezniti v gostobesedni, literarni oziroma pseudoliterami pamflet, grob in z bolestno fantazijo nabit, žal postumen nedavno izišli zmazek, v katerem pisec s prestola samozadostnega svetca, kot nehvaležni izobraženec, v našem jeziku in z zlorabljenim naslovom Argentina smeši in obsoja ljudi in delo naše emigracije. Da se vrnemo k Zborniku. Ker mi je odmerjeni čas že potekel, bom povedal samo še to, da se je delo v prvih najavah začelo poimenovati čisto preprosto kot Zgodovinski Zbornik. Ko je šlo besedilo že h koncu, smo začeli izbirati lepša, navidez več povedna in bolj „nobel” imena. Eno takih je bilo naprimer „Naše zlato ob reki Srebra”, ki bi se nanašalo na zlati jubilej Društva. Drugo takih ..Vračanje in vra-ščan-je” bi zadevalo veliki problem dvojnega domovinstva. Nekaterim odbornikom je ugajal naslov „Bili in bomo” kot opozorilo, da se nismo in ne bomo izneverili svoji častni preteklosti. Drugi spet bi se glasil „Otok na jugu” in bi spominjal na zemljepisno oddaljenost zvestih od domovine na severu. Tudi „Povest o Slovencih ob 50-letnice Zedinjene Slovenije” je bil eden od predlaganih naslovov. Na koncu koncev smo segli po bolj ponižnem naslovu, ki pa kaže na bistveno držo ljudi, ki so skozi 50 let jemali zares poznani ukaz: Ne samo, kar mora, kar more je vsakdo storiti dolžan! Zato je ta knjiga ZBORNIK DELA, opravljenega v ZVESTOBI neodtujljivemu poslanstvu in v LJUBEZNI do slovenstva, ki naj še dolgo utripa v naših hčerah in sinovih. Naj bo tudi spomenik ljudem, ki so bili z nami in so že odšli, (med tem gledam tudi našega ata, dolgoletnega odbornika Dru- Iz življenja v Argentini Končno seje morje nekoliko umirilo. S Prešernom bi sicer lahko zapisali, da “somov vojska pod vodo ne mine", a na površju nanj skoraj ni odmeva. Tako lahko najdemo čas in priliko, da se posvetimo še kaki drugi snovi, ne pa temu večnemu prerivanju med predsednikom in guvernerjem. CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA Ena važnih točk, ki so trenutno na vidiku vladne politike, je razmerje s katoliško Cerkvijo oziroma z njeno hierarhijo. Ne smemo pozabiti, da je na vladi peronizem, pa naj se je še tako spremenil. Stari general je vse življenje branil teorijo, da trdna vlada stoji na treh nogah: vojski, sindikatih in Cerkvi. Mnenje je sicer precej koiporativistično, a njemu se je obneslo in njegovo vladai\je je bilo stabilno, dokler se ni zameril tako vojski kot Cerkvi. Sedanji predsednik Menem je v marsičem skušal posnemati starega učitelja. Vendar je povsod pustil svoj pečat. Z oboroženimi silami je uporabil taktiko zbliževanja s tem, daje pomilostil vrhovne poveljnike in dokončno ustavil raziskovanje glede pogrešanih in kršenja človekovih pravic. Popolnoma pa jih je stisnil s proračunske strani, tako danes bolj životarijo kot pa živijo. Sindikate je razdvojil in jim tako zavladal. Večji del mu je poslušen, manjši nima protestne moči in ne posega odločilno v narodovo življenje. Današnji gremiji nimajo nič skupnega s staro sindikalno gardo, kije bila „hrbtenica” peronističnega gibanja. Cerkev pa je poglavje zase. Menem sije v začetku svojega vladanja pridobil znatne simpatije cerkvenih dostojanstvenikov. Škofje so z nekaterimi izjemami bili precej nezaupni do Alfonsina in do radikalov sploh zaradi n j ihove levičarske tendence in zlasti zaradi določenih ukrepov na vzgojnem področju. Zato je razumljivo, da so prva leta s kardinalom Quarracinom na čelu očitno podpirali Menema in njegovo vlado. Težave so se začele, ko je gospodarski model pričel kazati nekatere nevšečne socialne posledice. Revščina, ki je rastla zlasti v notranjosti, je mnoge škofe nagnila h kritičnemu zadržanju do vlade, oziroma bolje povedano do vladne gospodarske politike. To kritično vzdušje je rastlo, a ni prišlo do formalnega izraza, ker so tako z ene kot z druge strani umirjeni elementi skušali celiti najhujše rane. Položaj se je zaostril, ko je bil mene-mist Esteban Caselli imenovan za poslanika pri Svetem sedežu. Precejšnjemu delu škofijske konference to ni bilo všeč, ker so domnevali, da bo ta oseba iz Vatikana vodila preveč sektarsko politiko. Strah se je izkazal za upravičenega. Caselli je bil v Rimu v službi vladnih in ne državnih interesov. Cesar je pričel posegati na božje področje. KRONIKA BLAŽENIH NESPORAZUMOV Vsakič, ko je vlada bila v škripcih, je prišla kaka pomoč iz Vatikana. Najbolj vidno je bilo ob priliki zadnjih volitev, ko je tik pred njimi Casselli dosegel, da je Sveti sedež v osebnem papeževem pismu pohvalil delo predsednika Menema. Tedaj se je celo iz ust marsikaterega škofa slišalo, da gotovo papež ni vedel, v kakšnih okoliščinah je to pismo prišlo v Argentino. Položaj pa se je še bolj zaostril zadnje mesece. Na čelu kritičnih cerkvenih dosto- štva, in vem, da marsikoga od vas navdaja podoben ponos)! In naj bo Zbornik tudi pobuda in smerokaz za mladino, ki še razume, govori in bere po naše. Tone Mizeri janstvenikov gotovo stoji mons. Rey, M predsednik cerkvene dobrodelne ustano« Caritas. Ker je najbližje revnim, se zaveda hudih socialnih posledic gospoda® kega položaja. 15. avgusta ga je iz R*® poklical poslanik Caselli in ga prosil, M omili svoje „napade” na vlado. Štiri dni ® tem, sredi krize ki je pretresala peroni#® je iz Rima prišlo sporočilo, da bo 3. nove® bra papež obiska argentinsko cerkev Rimu in se tam sestal z Menemom-julija je Reya sprejel notranji minister los Corach in mu ponudil 300.000 dolaoe1 mesečne podpore za Caritas. Mons. Key F to podporo zavrnil, ker je smatral, „premalo prozorna”, ker ni bila vključen^' nobeno konkretno socialno akcijo vlao • Domneval je, da bi ta podpora lahko W čena za njegov molk. Z vladne strani je prišel oster odgov0|' Zunanji minister Di Tella je po predse* nikovem ukazu zahteval odstop državnef? sekretarja za verstva. Dr. Centeno je ved# imel zelo dobre odnose s škofi. Na njef>olfl mesto je bil imenovan menemist Juan Laprovita. 4. avgusta je predsednik _ sal imenovanje in še dekret, po kat§|I sekretariat za verstva ne spada več P0^ zunanje ministrstvo, marveč v direl®1? območje predsedniška. V cerkvenih vrs>® so pričeli govoriti o poizkusu ..manip11^1 je” Cerkve v prid strankarskih interes0' To so tudi izrazili ob priliki zadnjega ^ danja vodstva škofovske konference v P* tek 14. avgusta. To poglavje nesoglasij^ končano. A jasno je, da se Cerkev in vedno bolj oddaljujeta. KAKO IZ MOČVIRJA Čeprav se je spopad med Menemoi'1® Duhaldejem trenutno omilil, razne krogf, stranki skrbi, kaj bo iz tega. Sem v P vrsta spadajo sindikalisti. Vodje v CGlv zato pričeli izvajati neke vrste pomirja I# v? Ifi no poslanstvo, ki naj bi doseglo, mir obema veljakoma. Mnogi so bili dolg0 strani Duhaldeja, ki jim je zagotavljal udeležbe na političnem polju. A poten', je bil Duhalde poražen na provinci, M?11 pa si zastavil kot cilj tretjo kandidatur0' trumoma prešli na predsednikovo stran-pa je po sili razmer (Duhaldejev plebis^ moral opustiti svoje sar\je, so ostal1 sredi med enim in drugim. Razmišljanje delavskih vodij ,ie en' vno. Menemu bo težko še poldrugo voditi državo, če mu Duhalde preti z o] cyo in se nenehno znaša na „gospO' model”. Po drugi strani pa bo Duhalde kandidat kaj težko uspešno nastop^ volitvah, če mu bo Menem povsod tf1 polena pod noge. Treba je priznati, da je ta sindik® akcija potrebna in dobronamerna, a se sprašujejo, če bo imela kaj uspeha-nevarnost ji preti z Duhaldejeve ® Guverner sploh več ne zaupa predsed^ in v vsaki potezi vidi nevarnost, d® znova izigra. Menem pa ima seve° predsedniško kandidaturo svoje načrt® mu všeč Duhalde in bo storil vse, da Nj kandidat njegov brat Eduardo ali Pa J kateri drugi pod poslušen veljak. PreOTl Duhaldejem, kot ga predlagajo sindU pa bi dejansko pomenilo priznati § kandidata. To pa je preveč, da bi pre' nik mimo požrl. j Povezava pa s svoje strani tudi $ J prihodnje leto. Prva debata med Pre<^' dati De la Ruo z Gracielo Fernandez de ni bila nič posebnega. Bolj zanil*®u „program”, ki ga je Povezava objavil® • i volilno platformo. To seveda ni študijfj kak načrt vladanja. V Argentini (in vet{j tudi drugod po svetu) so taki Pr°®^ čisto navadna volilna propaganda, vsake tehnične ali znanstvene podla#6 MOGOČNA PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI Predsednik ZS Marjan Loboda in urednik Sv. Sl. Tine Debeljak polagata šopek ji Zlati jubileji se navadno praznujejo zelo K slovesno. Posebej pa še, če ju istočasno )| °sežeta Zedinjena Slovenija, krovna or-j fjnnizacija slovenske politične emigracije v S Argentini, ter Svobodna Slovenija, i« Važnejši časopis iste emigracije, ki je g Povezovala enako misleče demokrate v t Argentini in po svetu. iv Zato se je v soboto, 15. avgusta zbralo v 5 V('nski hiši veliko rojakov in gostov. ZAHVALA BOGU Za petdesetletnico življenja smo se na-JpreJ zahvalili Bogu za vse doseženo in za 's® dobro, ki sta ga obe ustanovi prinesli ^ nas, kakor tudi za vse pokojne Sloven-Ce> ki so pri njiju sodelovali, v Slovenski |jwkvi Marije Pomagaj k maši, ki jo je oyal delegat prelat Jože Škerbec s S°maševan,jem prelata Jožeta Guština, JJ'sgr. dr. Mirka Gogala in izseljenskega nika iz Miinchna Marjana Bečana, je mašo prof. Neda Vesel Dolenc, Je oznanila, da se bere maša za vse predsednike Zedinjene Slovenije: Stareta, ing. Albina Mozetiča, Avgusta Horvata, poslevodečega Podpredsednika dr. Julija Savellija, in 0za Stariha; pa tudi za pokojne urednike »ajte nam slovenijo S 1. str. organizacije v okviru Medorganizaci-sveta, kjer se enakopravno izmenja-misli o skupnih zadevah in postavljajo za splošne načrte. Tu se oblikujejo in stališča o položaju v skupnosti in k Plevah, ki nas zadevajo kot del slovens- 83 naroda. Čuvajmo jo kakor punčico °Jega očesa, da nas bo še dolgo povezo-a in predstavljala. Škof Rožman, ki je z f n ' čutil in trpel in nas imel rad, nam je 11 in ' »Samo v trdni skupnosti pomenili J ne^-- Vse boste dosegli, če boste trdno povezani v skupnosti... Držati \ l Moramo svojih društev in organizacij ter u slovenske knjige in časopise...”. | p ^ zgodovinskem Zborniku, ki smo ga (i fcit, r Pre<^stavUi| Je podrobno opisano 'n bitje te naše skupnosti. V pol stole-y Pfj-Se nani ie kot ljudem marsikaj zgodilo. ,, 11 smo si včasih tudi navzkriž. Nikoli !•*>■*... i SpREMEMBE IN TRDNOST * s 1. str. #1 *n resnica zasidrata v svetu in naši kovini. Resnica nas bo osvobodila, p v psPremer\ina je ostala tudi naša za-fi d v In Predanost demokraciji. Zaradi te j* ptjj tynu‘line nastrojenosti je naš časopis t Sin ^aJat* najprej proti okupatorju v ■ Se ('nUi, zaradi svoje demokratičnosti smo v desUpr^ komunizmu in zaradi te smo dolga 1)! y0(v *ja razkrinkavali diktaturo in njene v. *^e> obveščali bralce o prisili režima, in 4 w člankih kazali pravilno pot za jj ^°niovino. Bili smo zato tam prepove-ln izobčeni, a naš glas je segel med *1 tuka,l in po svetu, pa tudi na nekaj piskih ušes v domovini. P tV)1 ll, končno smo ostali zvesti slovens-rfjj EV ^est naših korenin je segala tako if ^a Je niso mogle zadušiti drage / jjq- ere< da smo lahko iz r\jih rasli in jih 1®=?. svojim otrokom in vnukom. ^ H k Sm° SlovenUio *n J° *e ljubimo. Po Hial p®Uns,va 'n izseljenstva nas je spre-® re^eren it' slovenska beseda, Marija f' <1()Z^ 'n nebo na(1 Triglavom. V tej Ijubez-slovenskih kulturnih korenin in za- Svobodne Slovenije in njenih Zbornikov Miloša Stareta, Joška Krošlja, dr. Tineta Debeljaka, Ruda Jurčeca, Janka Hafnerja, lic. Pavla Fajdigo, Pavleta Ranta in Danico Kanale Petriček. Prof. Vesel je tudi poskrbela, da so ob darovanju prinesli na oltar prvo številko Svobodne Slovenije iz 1. 1948 in letošnji Zbornik o delu preteklih 50 let. Pri maši je pel mešani zbor Gallus (ki je tudi blizu isti častitljivi starosti) pod vodstvom dirigentke Anke SaveUi Gaser latinsko mašo s posameznimi slovenskimi pesmimi in ljudskim petjem. Po maši sta predsednik ZS Marjan Loboda in glavni urednik Tine Debeljak položila šopek rož pred spomenik našim padlim, množica rojakov pa je zapela našo slavno Oče, mati... Sledila je akademija v veliki dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. NOCOJ JE EN LEP VEČER S tem vzklikom je pričel povezovalec akademije arh. Jure Vombergar praznovanje petdesetega rojstnega dne društva Zedinjena Slovenija, osrednje in predstavniške organizacije slovenskih političnih emigrantov v Argentini, ter 50 let, kar nas v nismo bili enoumna družba. Krepko so se kresala včasih različna mnenja. A v bistvenem smo ostali enotni: smo demokratični Slovenci, pričev alci resnice, potomci naših junaških domobrancev, duhovni sinovi škofa Gregorija - begunca in trpina - glasniki svobodne Slovenije. To je naša pot tudi v naprej! Ponosni smo na to našo skupnost. Hvaležni smo vsem stotinam znanih in neznanih idealistov, ki so jo ustvarili, ohranjali in vodili do danes. Iz hvaležnega srca smo molili zanje pri sv. maši. Ob zlatem jubileju te skupnosti kličemo mladim, ki prevzemajo njeno vodstvo: Ohranite in gojite to dragoceno dediščino, ki ste jo prejeli od svojih očetov in dedov! Na vas je sedaj vrsta, da Zedinjeno Slovenijo popeljete novim jubilejem naproti. Prosimo Gospoda, da nas vse ohrani v dejavni zvestobi svoji zavezi in Njegovi postavi! Da bomo živeli Sloveniji v čast in razcvet, Argentini, ki ji pripadamo, in vsej človeški družbi pa v blagodejen razvoj! vest pripadnosti slovenskemu narodu nam še danes daje moči, da v našem tedniku posredujemo svoje poglede do razmer v republiki Sloveniji, da čutimo z r\jo, da ji hočemo vse dobro in ji pomagati pri iskanju poti v pravičnejšo in bolj demokratično dražbo, saj se ji še poznajo posledice duhovne in politične diktature. Naši načelni članki raznih sodelavcev še vedno enako kot pred 50 leti navdušujejo, komentirajo, hvalijo in tudi opominjajo, če je treba. Ostali smo zvesti svojim bralcem in oni so ostali zvesti nam. Prva generacija urednikov je legla v grob, a našli so se drugi, ki nadaljujejo njih delo. Tudi prva generacija bralcev je odšla za njimi v večnost, a njih sinovi so stopili na njih mesto in se preko našega lista seznanjajo s problemi v Sloveniji in z življenjem naše skupnosti. Drevo našega tednika je ostalo enovito. Iz korenin, ki segtyo v slovensko zemljo, je zraslo trdno deblo v argentinskem okolju. Drevo je pognalo veje, ki se razraščajo v nebo. Upajmo, da bodo še v naprej v vseh generacijskih in okoliških spremebah te veje in zeleni listi ostali trdno povezani s koreninami v enem nespremenjen in živem ■ drevesu, ki bo bogatil naš narod in nas same še dolga desetletja. Argentini povezuje tednik Svobodna Slovenija. Dvorana, lepo opremljena v izvedbi Andreja Goloba, je bila polno zasedena spodaj in na balkonu. Luči in zvok sta imela na skrbi BogdarfMagister in Damijan Ahlin, spremni list pa je okusno opremila Irena Žužek. Najprej je pozdravil predsednik Marjan Loboda povabljene, ki so se udeležili slavja: veleposlanika RS v Argentini prof. dr. Janeza Žgajnarja z gospo, častnega konzula Hermana Zupana z gospo, poslanca v državnem zboru in predsednika parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu lic. Marjana Schiffrerja in gospo, člana prvega odbora Društva Slovencev in častnega člana ZS in prejemnika odličja ZS za leto 1994 univ. prof. dr. Milana Komarja in gospo, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nanteja Olipa, predsednika Krščanske kulturne zveze na Koroškem dr. Janka Zerzerja, delegata za Slovensko dušno pastirstvo prelata Jožeta Škerbca, glavnega urednika Svobodne Slovenije Tineta Debeljaka in gospo, bivša predsednika ZS Božidarja Finka in gospo ter arh. Jureta Vombergarja z gospo, opolnomočenega ministra na veleposlaništvu Tomaža Kunstlja, nekdanje in sedanje odbornike Draotva Zedinjena Slovenija, predsednike okrajnih Domov', ustanov in organizacij, rojake s Koroške, člane pevskega zbora iz Sel, člane ZS ter vse prijatelje, ki so v tolikem številu prihiteli na ta skupni praznik. Kot si ob prijateljskih srečanjih najprej sežemo v roke in si izrečemo dobrodošlico, tako so za tem pozdravili in čestitali k jubileju najprej predstavniki krajevnih Domov. Kot prvi je naslovil, čestitke hišni gospodar, delegat slovenskega dušnega pastirstva prelat Jože Škerbec, nato za društvo Slovenska pristava podpredsednik Janez Jelenc; za Hladnikov dom iz Slovenske vasi podpredsednik Ciril Jan; v imenu Našega doma v San Justu predsednica Marija Malavašič Casullo; za Slomškov dom predsednik Marjan Jože Loboda, za Slovenski dom v Carapachayu predsednik Franci Korošec in v imenu Slovenskega doma v San Martinu predsednik Andrej Peršuh. Arh. Vombergar je nato prebral pozdrave Društva Slovencev v Mendozi, ki sta ga poslala predsednik Davorin Hirschegger in tajnica Ani Grintal; Slovensko planinsko društvo v Barilochah se je tudi pridruži- lo slavnosti, predsednik arh. Andrej Duh in tajnik Matjaž Jerman sta poslala posebne čestitke ZS in našemu tedniku, kateremu sta se še posebej zahvalila za redno priobčevanje baiiloških novic. Pozdrave smo dobili še od Eme Pogačar, predsednice Slovensko Kanadskega Sveta, ki poleg čestitk pravi naslednje: „ Vaše prizadevanje naj bo vzgled vsem Slovencem doma in po svetu, da smo delaven, pošten in veren narod in se priporočamo Brezjanski Mariji, da nas vodi na poti miru in sprave. Spomnimo pa se tudi vseh naših dragih, ki so darovali življenje za svobodno Slovenijo. ” Nato so nas pozdravili gostje: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je dejal: Dve leti je že od tega, ko sem v spremstvu Smrtnikovih bratov prvič videl in občudoval “argentinski čudež". Čudež, ki zajema od vsega malo, kar daje človeku občutek, kot da bi bil Nad. na 4. str. Mogočna proslava... Nad. s 3. str. doma. Prijazni, ljubeznivi in gostoljubni ljudje, s ka terim i nas veže slovenski jezik in kultura, povezuje ista skrb, da bi vrednosti prednikov ohranili in jih posredovali naprej. Kar človek ljubi, to tudi brani, neguje, nosi v srcu, spoštuje, za to tudi veliko žrtvuje. Zato sem ponosen in vesel, da smem biti tu med vami s svojimi domačimi iz Sel, kot predsednik NSKS, da vam čestitamo ob 50-letnici vašega društva - Zedinjene Slovenije in vašega časnika Svobodne Slovenije. 50 let v zvestobi in ljubezni do vere, resnice, materine besede, slovenske pesmi, molitve in kulture. Smatram za samoumevno in nadvse potrebno, da Slovenci, kjerkoli živimo in ustvarjamo, gojimo redne stike in drug drugega bodrimo, si prilivamo sveže vode za rast narodne zavesti, da žlahtna dota naših staršev, slovenska beseda in pesem, ne bo usahnila, temveč rasla in se razvijala. Ker so izhodišča za razvoj te žlahtne dote, slovenščine, pri nas in pri vas tako podobna - tu jo gojite v vrvežu svetovnih velemest, mi v stalnem asimilacijskem prepihu ob nemško govorečem sodeželanu - je ta povezava med argentinskimi in koroškimi Slovenci tako potrebna, je živa in jo želimo gojiti tudi v prihodnje. Zalo mi dovolite, da vam v imenu NSKS in v imenu domačinov iz Sel izrečem ob vaši obletnici vse priznanje in pohva- lo za prehojeno pot, globoko spoštovanje pred tem, kar ste storili, da je ostala slovenska, beseda kljub oddaljenosti od Slovenije živa, za nadaljnje delo pa obilo uspehov in božjega blagoslova pri požrtvovalnem delu za slovensko skupnost v Argentini, Bog vas živi! Pozdrav je izrekel tudi predsednik Krščanske kulturne zveze s Koroške dr. Janko Zerzer: Ko sem prišel prvič pred dvanajstimi leti v Argentinio, sem bil presenečen, ko sem videl, da. dobro pozna te Koroško in da imate lepe spomine nanjo, katero ste sicer nekateri dožive- li kot nekaj kratkega, vendar v odločilnem in usodnem času, Na poslovilnem večeru sem izrazil željo, da bi se čimprej srečal vaš Gallus z našim Gallusom. Do tega je res kmalu prišlo, a ni ostalo samo pri tem. Dobili smo obisk mladinskega zbora iz San Justa, mešani zbor iz Mendoze, vedno prihaja vaša RAST in vaši učitelji, To pomeni, da je kontaktov razmeroma kar precej. Posebno nas veseli, da vi kot zdomska skupnost slovenski kulturi v osrednjem prostoru lahko toliko daste, predvsem na pevskem področju. Če nastopi pri nas Veronika Fink, pišejo o tem nemški časopisi. Pred kratkim je v okviru Poletnega festivala v Ljubljani pel Marko Fink, Pred kra tkim je pel pri nas vaš mladi Luka Debevec in pozdravila ga je s pesmijo naša že domačinka Bernarda Fink, Nekateri vaših so pri. nas že čisto domači. Mi skušamo vračati: Smrtnikovi fantje so bili tu, celovški Gallus, danes so pred vami mladi Selani. Ta povezava med zamejstvom in zdomstvom je nujno potrebna. Na primer, naši učbeniki so zelo uporabni za vaše potrebe. KKZ je založila tri snopiče pesmi, ki so nastale v zdomstvu, pri vas. Pri nas na Koroškem lahko vzamemo za zgled predvsem vaš način samopomoči in življenjske volje, da ste ohranili tako živo narodno in slo-vensko kulturno zavest. Lahko bi se zgledovali, kako tu gradite kulturne domove, kako vzdržujete vaše šolstvo, kako izdajate jubilejne zbornike, vse v obliki samopomoči, kar pri nas žal pogrešamo. Če gojimo tako povezavo med Sloveči po svetu, med argentinskimi in koroškimi Slovenci, potem uresničujemo naš skupni slovenski kulturni, prostor. * Še nekaj besed k našemu zboru, ki bo zdaj nastopil. To so večinoma mladi ljudje. Veseli smo, lahko z njimi gostujemo pri vas. Mislimo, da je naša dolžnost, da, naša koroška mladina spozna, v kakšnih okoliščinah živijo Slovenci v zdomstvu in kakšna je bila njih usoda, da tako vedo tudi za ta del slovenske povojne resničnosti. Na koncu bi čestital vašemu društvu, ki ima velike zasluge, da ohranjate slovensko skupnost tako živo, čestitam pa tudi vašemu tedniku, ki poroča od časado časa tudi o koroških Sloevncih, Želim vsem ob tem jubleju, da bi še dolgo časa delovali tako dolgo naprej. Državni poslanec v slovenskem parlamentu, naš argentinski rojak lic. Marjan Schiffrer nam je prinesel pozdrave iz rodne domovine: Naj povem nekaj o razmerah v Sloveniji, ki se tičejo našega jubileja. Povprečen Slovenec, ki se mu pred leti še sanjalo ni o Slovencih po svetu, sedaj dobiva tisto zavest, da je onkraj Karavank in južno od Gorišjih Brd še Slovenija. Sedaj se čuti nekako prost, da si lahko želi povezanve. Prvi komentar je večinoma: „Kako sproščeni so ljudje, ki, prihajajo od zunaj.,, Na primer, takega ljudskega petja, kot tujkaj ne v Ljubljani ne drugod ne slišite. Ljudje so še vedno nekako zatrti. Škoda, da ni več pokojnega Miloša Stareta, da bi slišal naslednjo anekdoto: Ko sem prišel v Državni zbor, sem takoj prosil, da naročijo Svobodno Slovenijo. V začetku sem jo bral samo jaz, danes pa se stvari spreminjajo. Danes jo dobim šele čez tedne in najdem v njej kake opombe, kako puščico ali podočrtano. So ljudje, ki so začeli v Državnem zboru prebirati Svobodno Slovenijo. Še kot mlad študent pred vojno sem se udeležil nekega obiska pri papežu, ki nam je tedaj zab ičeval: „Persevera-re, perseverare, perseverare - vztrajajte!" Tudi jaz bi rekel: Vztrajajte, kajti stvari se boljšajo. Počasi. A se bodo spreminjale tem hitreje, čim več podpore od zunaj bodo ljudje dobili. Če bomo v Državnem zboru čutili, da jih podpira emigracija ali Slovenci po svetu, bo naša moč večja. Zato vas prosim, ne vdajte se depresiji, ampak vztrajajte pri svojem delu! Pozdrave in čestitke v imenu slovenske države je izrekel veleposlanik RS v Argentini, univ. prof. dr. Janez Žgajnar. Ko je pozdravil predstavnike jubelejnih ustanov, odlične osebnosti, predstavnike Domov, koroške goste in vse rojake, je dejal: Ob tako pomembnem dogodku, kot je 50. obletnica ustanovitve in 50-let-nica neprekinjenega uspešnega delovanja Društva Zedinjena Slovenija in 50-letnica izhajanja tednika Svobodne Slovenije v Argentini, bi bilo treba spregovoriti obširneje. Ker pa bodo to gotovo storili slavnostni govorniki, mi zato dovolite, da ob teh dveh častitljivih obletnicah v imenu Republike Slovenije, v imenu slovenskega veleposlaništva v Argentini in v svojem ter v imenu svoje soproge, iskreno in s hvaležnostjo čestitam za opravljeno delo pri ohranjanju slovenstva in vsega, kar je tako tesno povezano z njim, vsem, ki danes nosite ali ste v preteklih letih nosili to odgovorno breme, in se ob tej priliki z vso dolžno hvaležnostjo spominjam vseh tistih, ki so vse, kar danes imate, skupaj z varni ustvarili, ohranili in vedno znova poživili z novimi, generacijami živo slovensko skupnost, ki danes premore svoje dobro delujoče šole, W'tce, gledališča, vrsto organizacij, urejeno dušno pastirstvo, svoj tednik, svoje revije, knjižnice, izdaja knjige ter opravlja številne druge pomembne aktivnosti in je ob tem tudi živo vključeno v argentinsko javno življenje. To je skupnost, ki uživa zakadi svoje delavnosti in poštenosti velik ugled v Argentini, v Sloveniji in drugod po svetu. Želim vam iz srca, da bi rim tudi s pomočjo slovenske države, ima do vas prijaznejši odnos, kot J1 včasih čutite tukaj, ohraniti tudi* novih, hitro spreminjajočih se časik svoje slovenstvo in ga še bolj povezi z ma tično domovino. Pri tem vam k° tukajšnje slovensko veleposlaništvo, b „ vaše delo ne samo spremlja, ampak f tudi podpira, kjer in kolikor more,» naprej vedno na voljo. Naj vam Bog povirne za vse velik* delo in vas ohranja in daje notraw moč za nadaljnje uspešno delovaw-Želim vam, da bi mogli prazffltif. ti vi in vaši potomci, v enakem im ilu, kot danes in z enako bogati®1 sadovi, na tem mestu tudi 100 letine* obstoja in delovanja Zedinjene Sip* nije in tednika Svobodna Slovenija-Dovolite, da sedaj Društvu Zed•*' jena Slovenija svečano podelim poselino listino Urada Republike Slok* nije za Slovence v zamejstvu in P° svetu „kot. izraz priznanja in zahval ob 50. letnici neprekinjenega delovan' ja in za neprecenljiv prispevek, k P°' vezovanju in ohranjanju slovel1 skupnosti v Argentini". Listino jo f0' dpisala državna, sekretarka Mihaelo Logdr, ki vodi omenjeni Urad. Ob ploskanju je predsednik Drušf'4 Zedipjena Slovenija Marjana Lobodo Pre' zel to Priznanje, ki mu ga je izročil vel*" poslanik. Svobodna Slovenija je zagledala Je luč sveta v najtežjem obdobju zgodovine. Na skrivaj, v nevarnosti za no življenje so jo tiskali in razpečavali-srcu naših ljudi se je preselila [ na. Ko so se skupine beguncev ladij v letih 1948 in 1949 jih je že jala z obale Reke srebra. Od uredniškega odbora ni danes nikogar med nami. A list po 50. letih še nepretrgoma spremlja življenje sedai četrtega rodu Slovencev v Argentini. O načelnih stališčih lista prej in sedaj Jf spregovoril urednik Tine Debeljak. Nf gov nagovor priobčujemo na prvi stra18 današnje številke. Skornj tri leta napornega zbiranja tkov in zbiranja fotografij, težaškega vila pisanja in neprestanega bilo potrebno, da je bilo lahko prikazati „petdeset let dela v zvestobi ljubezni” - zgodovinski „Zbornik ZS”. To ni opis „čudeža v Argentini”> pa kronika garanja za ideale slovenstva krščanstva skozi 50 let. Knjigo je vodja zgodovinskega odseka društva lic. Bine Magister, katerega prikaz vljamo tu poleg. Nad. na Pogled v dvorano. Od leve: inž. Jernej in Jana Dobovšek, Marjan Bečan, Božidar in Tinka Fink, Tine in dr. Katica Debeljak, Alenka in Marjan Schiffrer, Julka in Herman Zupan, dr. Janko Zerzer, Nantej Olip. Pogled v dvorano. Od leve: Albina Loboda, Tomaž Kunstelj, , Marija in dr. Milan Komar, prelat Jože Škerbec, dr. Jože in Maria Rosa #" v |,roti Slovencem. Stalin is Uit kr *ta bila p« izjavnh •tovariških komunistov x]-i« s^tnsobn* urvibij Evisipo in v«a »m, -..% i'*. nrtniisoruakjaj apopnih: pa, !»• kOtBunnti prujeli ta Mo* oblasti k»* mmustifrii stranki. fe Urba. .in ja bila to trila tti v nor. mafmh ra* kojnuftiatov: Tto laskotiaJi in rii.; ■ r>jJ okupatorli: laaki /aiiati in n)«.<;,rs>ki jwiaeb TAKO SE JE ZAČELO Zgodovina našega tednika je napisana na vsaki njegovi strani. Uredniki so jo pisali, niso pa napisali svoje zgodovine, namreč, kako so vsako številko, vsako knjigo pripravljali. Zdaj je v modi zapisovati, predvsem pa kazati, kako nastajajo filmi, plošče, revye ali časopisi, vse pod skupnim angleškim izrazom backstage. Zato smo v resni zagati, ko hočemo obuditi spomine na teh 50 ..argentinskih” let Svobodne Slovenije, pa nimamo pri roki podatkov, kot je lahko: kdaj se je Miloš Stare izkrcal v buenosaireškem pristanišču (mimogrede: ali sami vemo, kdaj in s katero ladjo so se pripeljali naši starši ali stari starši?...). Ustanovitelj ,,Svobodne Slovenije1 Miloš Stare Miloš Stare je po delu v Socialni pisarni v Rimu prišel med prvimi v Argentino že leta 1947 in se spet vrgel v delo. Po dnevnem garai\ju na gradbiščih javnih del na Ezeizi je večerne ure posvečal delu za skupnost. Takoj je uvidel potrebo po lastnem časopisu in s prvim januarjem 1948, ko je glavnina beguncev še bila po taboriščih, izdal prvo številko Svobodne Slovenjje v Buenos Airesu. Zaupanje v idejo in' v boiyo previdnost sta mu dajala moči, kljub prvotnim zaprekam: brez uredniške pisarne in brez - naročnikov (ob neki obletnici je zapisano, da je bilo takrat okoli 150 novonaseljenih Slovencev v Argentini)! No, pisarna se je dobila „na Martincu” (Victor Martinez 50), poskrbel je za prve finančne potrebe in tudi naročniki so se priglasili. Po osmih letih gostovar\ja pa se je - skupaj z vsemi drugimi društvi - pisarna preselila „na Ramon Falcon" v Slovensko hišo, najprej v lesene stavbe, nato v sedanje, zidane prostore. Tudi tiskanje je bil problem: najprej v tiskarni Dorrego, ki ni imela slovenskega Drugi glavni urednik Slavimir Batagelj. Uredniški odbor ob obisku dr. Mihe Kreka leta 1961. Od leve: Slavimir Batagelj, Pavel Fajdiga, dr. Miha Krek, Miloš Stare, Jožko Krošelj, Pavel Rant in Janko Hafner. S 90B0 D N H SLOVENIJA stavca, le poljskega; kasneje, leta 1961 je delo prevzela slovenska Tiskarna Vilko, pri kateri se še danes uspešno oblikuje in tiska naš list. Prvotno uredniško ekipo so poleg Stareta sestavljali: Joško Krošelj: bil je duša tednika tako pri uredništvu kot pri upravi, Staretova desna roka (ali kar obe) do smrti leta 1969. dr. Tine Debeljak: s premorom med leti 1956 in 1968 je sourejal in pisal o literarnih in zgodovinskih zadevah vse do svoje smrti leta 1989. V prvih letih je najti mnogo njegovih pesniških prispevkov s psevdonimom Jeremija Kalin. Veliko dela je posvečal razčiščevanju dogodkov o komunistični revolucyi v Sloveniji. Ruda Jurčec: urednik do leta 1954, nato priložnostni sodelavec. Pavel Fajdiga: zvest Staretov sotrud-nik tako pri časopisu kot pri njegovem političnem delu. Izvedenec za sovjetološke probleme* je pisal članke tudi o raznovst-nih temah. Pri delu ga je našla smrt leta 1979. Pavle Rant: bil je urednik do leta 1958, a tudi kasneje je bil v vrstah sodelavcev časopisa in založbe. Kasneje so med urednike pristopili: Janko Hafner: urednik med leti 1949 in 1962. Njegovi članki o vesoljstvu in raketah so zveneli kot znanstvena fantastika, ki pa so se redno izkazali kot znanost in ne fantastika. Za feljton je prevedel novelo Louisa de Wohla Zemlja je ostala za nami. Slavimir Batagelj: Najprej je sodeloval pri pakiranju in pošiljanju tednika po pošti, leta 1958 pa se pridružil uredništvu. “ESLOVEN1A LIBRE** GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Ruboos A it«*. 1. januar (en«o) 194» LUCH"RAv7hdap“hhhcho ZV™ASV0B0I)I* Prva številka Svobodne Slovenije v Argentini Predvsem je skrbel, da ni manjkalo novic iz Slovenije ali o športu. Po Staretovi smrti je bil nekaj tednov glavni urednik, ko je tudi njega leta 1984 doletela smrt. Tone Mizerit je kot mlajša in izšolana moč stopil v vrsto urednikov leta 1969 in je še danes na tem mestu. Med leti 1970 in 1976 je bil tudi direktor tednika. bila v začetku stran Družabne pravde, d* Otroški kotiček, ali Žena in njen svet i* drugi. Ko je bilo vse zmenjeno, so se ij —O --------------- ’ '-■v/ liiiiuiyvno, ov/ dahnili in po stari ljubljanski navadi (ko # iko) je noč preselila v kleti, npr. unions privezali dušo v bližnjem baru. In potenri® bilo treba še domov. Spomnim se očeta 36 let je trajala doba, v kateri so z vso vnemo, dobro voljo in zagrizenostjo skrbeli za to, da so bili rojaki po vsej Ameriki obveščeni o novicah iz rodne domovine, ki ji je vladal diktator Tito; da so jim posredovali jasne analize dogodkov v Sloveniji in po svetu. Skrbeli so za obveščanje o vsem, kar se je dogajalo med slovenskimi begunci po svetu, predvsem pa po Argentini. Priobčevali so razne podlistke, med katerimi so bile nekatere izredne novosti: spomnimo se na prevode del argentinskega pisatelja Huga Wasta 666, ali de Wohlove Zemlja je ostala za nami. Delo ni imelo premora, časopis ni poznal počitnic. Komaj .je bila številka v rokah poverjenikov in raznašalcev, so se uredniki zbirali ob četrtkih zvečer, po rednem delu, in jo pregledali. Pa ne dolgo: klicala jih je že priprava za naslednjo. Kaj bo uvodnik, kakšne novice, komentarje, kaj so poslali redni sotrudniki za posebne rubrike, kot je je pripovedoval, kako se je Krošelj razh* dil, ko so v poznih urah na postaji Flores® čakali vlak, pa je mimo pridrvel pra#11 vlak, ki je šel spat v castelarske garaže ----, ... » V lUJlUltli OIVV O Krošljevi smrti so tak vlak pokrstili kar Pc njem: Krošljev vlak... Po eni strani so imeli težko delo: ni bUc današnjih elektronskih pripomočkov, & telefoni so bili dragi in so slabo delal1 časopisje iz Slovenije so dobivali z nekaj16, densko zamudo le po posredovanju prija16 (jev v zamejstvu; važna novica se je re dkok- daj sporočila po telefonu. Po drugi so j'11 lajšali delo številni pisci in dopisniki, P*-, vsem pri pisapju tkim. ideoloških temelja*1 člankov; bili so jim na razpolago leposk* vrni, glasbeni, dramski, likovni kritiki. Miloš Stare se ni zadovoljil le s t^ nikom. Takoj naslednje leto je pripravil i* izdal z isto ekipo Koledar Svobodne Slo'*6 njje, ki je bil vsa leta neprecenljivi vl informacij, literarnega branja in kronik6 Dolga vrsta jih je izšla, vse do leta 1^ Njim so se pridružile še druge knjige: Velika črIli Sl<> P •red- drugimi maša za pobite vence (Jeremija lin), Naša beseda Žid' tanka), Rojstvo, jenje in smrt Ludvik Kavška (Marijan rolt), pa zbirka bro^ Slovenski pogledi. Plodovito delo J£ prihajalo h kohcl1 Umrl je Krošelj, °atC Fajdiga, umrla Staj* in Batagelj, opešal Tine Debeljak. In tako se r končalo. Končalo?... „ Prva pisarna Svobodne Slovenije „na Martincu* Nadškof Rode za Veliki šmaren na Brezjah ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je na Veliki šmaren v soboto, 15. avgusta v mašnem nagovoru V0čtisočglavi množici na Brezjah med dru-fPnt poudaril opažanja zadnjih mesecev in ", da je med slovenskim narodom, med-t(rn ko se oddaljuje obdobje osamosvojit-Ve, vse več razočaranja in mrtvila. Ljudje se °^te8Hjejo odgovornosti za družbo in se asajo do države, kot da ni njihova, obe-nem Pa se čutijo nemočne spričo tega, kar Se dogaja na gospodarskem področju, do : ^ike pa imajo predvsem negativen od- ln zato se Slovenec odmika v zaseb-l0st> je dejal nadškof, saj angažirar\je v avr>osti nima dosti smisla. To so nedvom-ostanki totalitarne miselnosti, s katero nismo hoteli ali nismo znali prekiniti, “li smo, da je za prehod iz totalitarizma demokracijo dosti le zamenjava politične-s s'stema in da bodo vsi problemi rešeni. Slri° in mogoče še vedno podcei\jujemo Posledice komunističnega obdobja. Za tem je navedel besede češkega predalnika Vaclava Havla, d primerja stanje 0veka v totalitarizmu s stanjem zapor- ki so ga ravnokar izpustili iz ječe in ki v svobodi ne znajde. Ne upa se odločati Prevzemati odgovornosti, svoboda pa je predvsem breme in zato se nostalgič-°zira za vama obzidja in pazniki, ki so cali in mislili namesto r\jega. , Nadškof Rode je množico še povprašal, tiko take miselnosti je še danes med da si ne upamo svobodno misliti in Jemati nase odgovornosti, da si ne lpam° odločati in izpostavljati javnosti, lili smo, da bodo prenovo prinesle le 'odarske reforme, pri tem pa smo ^'Tsno gledali na prihodnost naše države družbe in tako zanemarjali medsebojne %>se. Rode je za tem poudaril, da sprava ne e in ne steče, družbeno pravičnost in '‘Hžbi ^most pa le redkokdaj omenjamo. Ta a in država pozablja na etične in jiovne vrednote, a brez njih nič ne more 0vati v družbi, nobena stvar ne more biti Pesna, niti gospodarstvo ne. Gospodarst-' Prezira duhovne in moralne vredno-’ Propada, kot je propadlo komunistično —arstvo, in ravno to se nam dogaja aes. 'lačii Nadškof Rode je za nerazumljivo oz- tiidi zavlačevanje urejevanja odnosov jJ državo in Cerkvijo; do nobenih rešitev j Pride, ker nekateri ne marajo civilne rt,., > katere del je Cerkev. In ker se j na družba ne razvija, kot bi se morala, di naša politika negotova, majava in ne a Hla zaupanja med nami. Brez civilne pa se ljudje ne morejo v polnosti jj/^lati in uveljavljati kot družbena bitja, v Se mnogi umikajo v zasebnost, do p. e ne čutijo Odgovornosti, do politike ^ vse bolj nezaupljivi. ^adškof Rode je še opozoril na vse več « ’ ki so ostali brez dela, denar iz njiho- ■ Poletij in tovarn pa je poniknil kdove • 1 bržčas v žepe novih lastnikov, ki ga nalagajo tukaj ali v tujini. Zaradi 'rnamo danes vedno več revežev ob novih bogatašev, kar pa niso pers-tva !^e zdravega in uspešnega gospodarstvi *a^k° temelji samo na poštenosti, !% enakosti, medsebojnem zau- ■ in solidarnosti. Vzrok, da danes naša a ni zdrava in uspešna, kot bi lahko (k! Je tudi pomanjkanje čuta za civilno tl^ .°- Dejansko tudi naša sedai\ja zakotij}, !lJa ne pospešuje civilne družbe in nje-°r8anizaclj. Dr. Franc Rode je pri tem °tn, ‘enii Primer Karitasa, zelo razvejane in ne cerkvene organizacije, ki je predv-v rokah laikov in je zbrala okoli 100 FAZ: »Interesna skupnost se je razbila” milijonov tolarjev za Posočje, pa še danes nima pravno opredeljenega statusa. Zato pa je potrebno marsikaj spremeniti, najprej pa se je treba otresti ostankov preteklosti. Nadškof je še poudaril, da ga nihče ne bo prepričal, da slovenski narod ni več veren, in to kljub nasprotnim trditvam sociologov, saj vsak teden srečke na tisoče vernikov. Ob tem je povprašal, zakaj ni čutiti vpliva vernikov v družbi in zakaj slovenska družba hodi po poti, ki so tolikokrat križa s poštenim zakonom in ki je daleč od evangelija. Cerkev nikogar ne izključuje in ni proti nikomur, ki ima pozitivno misel o tej deželi in narodu, ne more pa se strinjati z ostanki totalitarizma, ker je to proti demokraciji in zdravim človeškim odnosom in nam ne pripravlja nobene prihodnosti. Na koncu je nadškof Rode pozval vernike, naj se zavejo svoje krščanske, državljanske in slovenske odgovornosti za družbo in državo ter poglobijo svojo vero, krščansko zavest in pripadnosti cerkvi. Na Brezjah je nadškof Rode tudi obnovil posvetitev slovenskega naroda božji materi Mariji, ki je bila prvič izvršena leta 1992. Čeprav je bila verska resnica o Marijinem vnebovzetju razglašena šele sredi našega stoletja, pa je vera krščanskega ljudstva v to skrivnost mnogo starejša, saj ima svoje korenine prav v začetkih krščanstva, cerkev pa obhaja ta praznik že od prvih stoletij dalje. Po nadškofovih besedah s tem cerkev oznanja svoje uparvje v poveličanje vsakega človeka s Kristusom. To je praznik, ki nas mora utrjevati v veri v naše vstajenje, v naše vnebovzetje, je zaključil nadškof Rode. Pogajanja za vstop v EZ Slovenska vlada je na zadnji predpo-čitniški seji sprejela delno pobudo £a pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe o članstvu Republike Slovenije v Evropski zvezi, ki vsebuje tudi predloge izhodišč za prvih sedem področij za vsebinska pogajanja z EZ. Pobudo z izhodišči bo vlada do začetka septembra posredovala v obravnavo in potrditev državnemu zboru oziroma njegovim delovnim telesom, nato pa naj bi še v prvi polovici septembra izhodišča istočasno z drugimi državami kandidatkami prvega kroga (poleg Slovenije so to še Češka, Poljska, Madžarska, Estonija in Ciper) predložila Komisiji Evropskih skupnosti. • Komisija naj bi državam članicam EZ namreč predlagala, da se pričnejo prava vsebinska pogajanja na posameznih področjih še v tem letu, zato naj bi naprednejše države kandidatke predložile izhodišča za nekatera manj problematična področja, za katera je bil že opravljen analitični pregled usklajenosti zakonodaje. Na podlagi tega naj bi komisija pripravila osnutke pogajalskih izhodišč EZ, ki jih mora potrditi tudi svet. Šele nato naj bi bil sklican sestanek pogajalske konference in začetek pogajanj na posameznih področjih. Kot je zapisano v delni pobudi, s katero nay bi vlada dobila mandat za pogajanja za prvih sedem področij, naj bi se pogajanja končala s sprejemom pogodbe o pristopu, v kateri bodo določene obveznosti držav kandidatk, ki bodo izvirale iz bodočega polnopravnega članstva. Med njimi bo najpomembnejša obveznost za Slovenijo ta, da bo spoštovala pravno ureditev EZ. Pogodbo bo moral ratificirati tudi parlament. V pobudi je tudi zapisano, da je delna, Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v izdaji 12. avgusta objavlja članek z naslovom „Interesna skupnost se je razbila” in podnaslovom „Hrvaška in Slovenija se prepirata o poteku državne meje, nepremičninah in jedrski elektrarni”, v katerem se dopisnik Reinhard Olt posveča slovensko-hrvaškim odnosom. Olt v uvodu predstavi dosedanji razvoj odnosov med Slovenijo in Hrvaško po letu 1991, ko sta obe državi razglasili neodvisnost od tedanje Jugoslavije. Pri tem ironično ugotavlja, da uspešno sodelovanje v boju proti kriminalu enako pozdravljata sicer obe državi, da pa na ostalih področjih med njima vlada precej „slabo vzdušje". Napete meddržavne odnose povzroča med drugim vprašanje zamrznjenega imetja hrvaških in slovenskih državljanov pri bančnih ustanovah na obeh straneh, omeni tudi vohunsko afero, ki se je pripetila letos spomladi, še bolj sporna pa naj bi bila državna meja v Piranskem zalivu in vprašanje nepremičnin slovenskih lastnikov ob hrvaški obali. Slovensko-hrvaške odnose najbolj bremeni Jedrska elektrarna Krško. Nemški dopisnik predstavi in pojasni razvoj dogodkov, ki so pripeljali do „politične napetos- ti”, zlasti odziv Hrvaške na izklop električne energije. Hrvaška se je obrnila na Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEO) s sedežem na Dunaju, in celo na Evropsko zvezo, ki naj bi posredovala v omenjenem sporu. Pri tem izrazi domnevo, da je tako obnašanje Hrvaške morda povezano z odločitvijo slovenskega parlamenta iz leta 1995 o zaprtju Krškega do leta 2005. Tudi če bi jedrska elektrarna obratovala do leta 2010, meni Olt, kaže Hrvaška le malo pripravljenosti, da bi vanjo še naprej vlagala svoj denar. Poleg tega pa Zagreb uvaža cenejšo energijo iz tujine, npr. iz Franclje, da niti ne omenjamo stroškov glede razgradnje spornih jedrskih odpadkov. Vse to daje misliti, da se skuša Zagreb karseda poceni posloviti od Krškega in izvajati pritisk na ostala dvostranska vprašanja. V Ljubljani, kjer so doslej verjeli, da si bodo s hrvaško sosedo prišli na jasno, če bodo Zagrebu pokroviteljsko stali ob strani pri njegovih prizadevanjih ža vstop v Evropo ter za to pričakovali protiuslugo, bi lahko nasedli varljivemu napačnemu preračunavanju. Razen tega bo do članstva Slovenije v EZ izteklo še veliko Ljubljanice v Savo, ki za zdaj ostaja edina nesporna povezava med obema prestolnicama. MEJA NA ISTRI * Geodetska uprava Slovenije je hišam v zaselkih ob hrvaško-slovenski meji dodelila hišne številke katastrske občine Sečovlje oz. Piran Kot sta sporočili hrvaška in jugoslovanska tiskovna agencija 13. avgusta, naj bi Geodetska uprava Slovenije te dni lastnikom hiš v zaselkih Škudelini, Škrili, Bužin in Mlini, ki ležijo na območju hrva-ško-slovenske meje V Istri, dodelila hišne številke katastrske občine Sečovlje. Predsednik skupščine Istrske županije Damir Kajin je menil, da bo omenjena odločitev vodila k še globljim razhajanjem med političnima vodstvoma obeh držav, med katerima so odnosi od leta 1991 na najnižji ravni. Pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Vladimir Drobnjak je odpravniku poslov slovenskega veleposlaništva Bogdanu Benku izrazil „ostro demaršo” in zahteval uradno pojasnilo Slovenije v zvezi z novinarskim poročanjem „o domnevnem katastrskem prisvajanju zaselkov” Škrile, Mlini, ker še ni moč pripraviti verodostojne pobude za vsa področja, ki bodo zajeta v pogodbi o pristopu. Hkrati pa si Slovenija ne more privoščiti, da bi pogajanj ne začela hkrati z drugimi državami kandidatkami. V pogajanjih iriora Slovenija doseči čimboljši položaj v skladu z usmeritvami, sklepi in stališči, ki jih je v zvezi z vključevanjem parlament že sprejel. Ob koncu je v delni pobudi še poudarjeno, da bodo učinki vključitve Slovenije v EZ dolgoročno nedvomno pozitivni in bodo privedli do povečane gospodarske rasti in blaginje, čeprav ne bodo enakomerno razporejeni in se bo Slovenija na kratek rok srečevala s težavami na posameznih področjih. Na proračunskem področju naj bi bila Slovenija precejšen neto prejemnik, in sicer v višini 2% BDP. Septembra bo Slovenija predložila pogajalska izhodišča za naslednja področja: znanost in raziskovanje, telekomunikacije in informacijska tehnologija, šolstvo, usposabljanje in mladina, kultura in avdiovizualna politika, industrijska politika, mala in srednje velika podjetja ter skupna zunanja in varnostna politika. Bužin in Škudelin in njihovi domnevni priključitvi k slovenski občini Sečovlje. „Če se bodo objavljene trditve izkazale kot točne, bo Hrvaška to dejanje obravnavala kot enostransko, popolnoma nesprejemljivo in usmerjeno proti njeni ozemeljski celovitosti. Takšne odločitve so zanjo nične, Hrvaška pa je pripravljena ustrezno zaščititi svoje legitimne interese,” je pojasnilo hrvaško MZZ. Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri je v zvezi s podeljevanjem hišnih številk v zaselkih Mlini, Bužini in Škudelin s strani slovenske Geodetske uprave dejal, da je bilo podeljenih pet hišnih številk, in sicer na podlagi petih prošenj posameznikov, kar je tudi v skladu s sklepom sprejetim januarja letos. Juri je ob tem poudaril, da so zaselki na območju, ki je še predmet pogajanj med Slovenijo in Hrvaško glede označitve meddržavne meje. Zaselki so v katastrski občini Sečovlje, vendar Hrvaška že nekaj let izvaja jurisdik-cijo, je dejal Juri. „Pogovori in pogajanja s Hrvaško o odprtih vprašanjih obeležitve meje potekajo normalno in ni nobenih vzrokov za dramatičnost”, je poudaril. Ministra za zunanje zadeve Hrvaške in Slovenije se bosta sestala 25. avgusta in razpravljala o vseh odprtih vprašanjih med državama, med drugim tudi o problemu štirih zaselkov ob Dragonji, jo izjavil pomočnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve Vladimir Drobnjak, ki je dejal, da se je v petek zjutraj še enkrat po telefonu pogovarjal „s slovensko stranjo”, ki da je bila zelo konstruktivna, „kar kaže, da želi Slovenija dobre in prijateljske odnose z nami”. Slovenska stran je po besedah Drobnjaka poudarila, da so ti štiri zaselki pod trenutno hrvaško juri,sdikeijo in da je problem predvsem rezultat dejstva, da so zemljišča vpisana v katastrske knjige občine Sečovlje in občine Buje. Drobnjak je dejal, da še vedno čakajo na uradno slovensko stališče. Slovenska stran poudarja, da to ne bi smelo prerasti v problem, ki bi lahko pod vprašaj postavil prijateljske odnose med državama. Zgodilo se je v Sloveniji... Pisali smo pred 50 leti... ČEZ MEJO Z NOVIMI OSEBNIMI IZKAZNICAMI Slovenski državljani lahko od 6. avgusta dalje pri prehodu državne meje s sosednjimi državami Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko uporabljajo tudi nove osebne izkaznice. IRSKI DRŽAVLJANI V SLOVENIJO BREZ VIZUMA Irski državljani lahko od 8. avgusta v Slovenijo potujejo brez vizumov. Irski državljani z veljavnimi potnimi listi za vstop in bivanje v Sloveniji do 90 dni ne potrebujejo vizuma, tisti, ki želijo v Sloveniji ostati več kot 90 dni ali opravljati pridobitno dejavnost, pa si morajo še vedno pridobiti ustrezni vizum. OB 130-LETNICI PRVEGA VSESLOVENSKEGA TABORA V Ljutomeru se je 9. avgusta ob 130-letnici piVega vseslovenskega tabora in 42. občinskem prazniku zbralo več tisoč Slovencev. Po takratnem vzoru so tudi na tem vseslovenskem shodu spregovorili številni predstavniki slovenskega političnega prizorišča ter med drugim poudarili, „da je izročilo taborov ponovno živo in pomembno za našo državo in narod”. Kot je poročal Radio Slovenija, naj bi pozdravni nagovor imel slovenski predsednik Milan Kučan, ki pa se shoda - enako kot premier Janez Drnovšek - ni udeležil. Žu- Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 ČETRTA POSTAJA Na Jesenicah se srečajo z domovino, materjo Slovenijo. pan občine Ljutomer, prirediteljice tokratnega shoda, Ludvik Bratuša je že večkrat in tudi danes opozoril, „da slovenski narod že dolgo ni bil tako razklan, tudi po zaslugi nekaterih politikov”. POSLEDICE POTRESA Cesto so znova odprli za promet. Zaradi podora kamenja - posledici popotresnih sunkov - pred dnevi je bila cesta po dolini Trente neprevozna, vzdrževalcem ceste pa je uspelo v rekordnem času izpeljati vse zaščitne ukrepe na cesti pod skalnim podorom Berebice. Vsa dela z gradbeno mehanizacijo na pobočju podora in ob cesti so potekala v izredno nevarnih okoliščinah, še posebej pa to velja za obnavljanje in nameščanje signalnih naprav v krušljivi steni nad podorom. SLOVENCI NA KONFERENCI O MLADINI Slovenska vladna delegacija je odpotovala v Lizbono, kjer se bo udeležila prve svetovne konference o mladini. Petdnevno konferenco, ki se je začela v soboto, 8. avgusta, organizira portugalska vlada v sodelovanju z Organizacijo združenih narodov. Konferenca je namenjena vzpostavljanju in utrjevanju dialoga o zadevah, povezanih z mladimi. SODELOVANJE ITALIJANSKEGA IN SLOVENSKEGA RK Ob prvem obisku delegacije italijanskega Rdečega križa (RK) v Sloveniji 5. avgusta sta se italijanska delegacija in slovenski gostitelji dogovorila za tesnejše sodelovanje med italijanskim in slovenskim sedežem RK. Slovenski RK dobro sodeluje z avstrijskimi, madžarskimi, norveškim, švedskim RK, do zdaj pa je sodeloval z italijansko organizacijo le na lokalni ravni, torej ob meji. Predsednica italijanskega RK Maria-pia Garavaglia je na srečai\ju predlagala vzpostavitev tesnejšega sodelovanja tudi na nacionalni ravni. Generalni sekretar RK Jelenič je tudi opisal nekatere programe, ki jih izvaja slovenski RK. Povedal je, da je v Sloveniji stalno aktivnih 50.000 prostovoljcev in da pričenjajo pridobivati svoje člane že v osnovnih šolah. Italijanski gostji pa se je zdelo še posebej zanimivo, da je slovenski RK odgovoren in pooblaščen za sprejem in distribucijo vse' mednarodne pomoči, ki prihaja v državo. PRIHOD VELEPOSLANICE ZDA Iz slovenskega veleposlaništva v Was-hingtonu so sporočili, da bo nova ameriška veleposlanica v Republiki Sloveniji 1. septembra prispela v Ljubljano. Nancy Halliday Elly-Raphael je prestala zadnje dejanje na poti do prevzema položaja v Ljubljani, to je bila slovesna prisega v State Departmentu. V TOVORNJAKU 950 KILOGRAMOV MARIHUANE Carinikom in policistom na mejnem prehodu Karavanke-Hrušica je uspelo zadati hud udarec trgovini z mamili. V sredo, 12. avgusta, so namreč v tovornjaku z albansko registracijo odkrili 950 kilogramov prvovrstne marihuane, namenjene na Zahod. Marihuana, ki so jo cariniki odkrili v praznem polpriklopniku z albansko registracijo, bi na prostem trgu po besedah vocfoe referata za mamila pri kriminalistični službi MNZ Pirkoviča dosegla vrednost 950 milijonov tolarjev, v grosistični prodaji pa 280 milijonov tolarjev. Drobne novice SLOVENSKO SLUŽBO BOŽJO, kije bila doslej na Caballito (Rivadavia 5700), bomo od 15. avg. naprej imeli v kapeli kolegija sv. Frančiška Šaleškega, kije na BELGRANO 3865 v bližini cerkve San Carlos. Tudi vnaprej se začne ob 10. Pred sv. mašo prilika za sv. spoved. Dohod po ulici Yapeyu z Rivadavia 4000, s podzemno železnico s postaje Medrano. Prav od tam z avtobusom 129, tramvajem št. 5. - Tramvaj št. 2 pripelje od Primera Junta do Hipolito Yrigoyen do 3900 in iz Retira po Belgrano do višine 3800 tik do kapele. PRIHOD NOVIH SLOVENCEV „Entre Rios” 31. julija 1948. Med temi potniki so bili tudi lazarist č. g. Jan Ivan, ki je odšel v Lujan ter trije bogoslovci in dva misijonaska brata. Z letalom pa je pripotovala v Buenos Aires gospa Jovanovič Marija, ki je do Lizbone potovala z ladjo „General Steward” ter so jo zaradi bolezni izkrcali v tem mes® in poslali v angleško bolnico. Med tem sejf njeno zdravstveno stanje izboljšalo in Je soboto 7. avgusta prispela z letalom letališče v Buenos Airesu. Slovensko javnost obveščam, da sem začel s fotografiranjem na svoje Po naročilu bom izgotavljal vse slike iz begunskega življenja v Italiji, s Pot°’ vanja v Nemčijo in nato z ladjo „Gene-ral Steward” iz Nemčije v Argentino-Izdeloval bom tudi vse vrste portretov in slike za legitimacije. Naročila sprejo mam doma in vsako nedeljo po mas' na Victor Martinez 50. Priporočam se slov. beguncem ERJAVEC LOJZE Alvarado 350, Ramos Mejia, Telef. 0827 Svobodna Slovenija, št- 15. avgusta 3^ Slovenija, moja dežela Prvi slovenski časopis Ob jubileju našega lista naj objavimo pogled na početek slovenskega časnikarstva. Preroditvena dejavnost v Zoisovem krogu je rodila prvi slovenski časopis z naslovom Lublanske Novice od vsih krajov celiga svejta, katerih urednik je bil pesnik in pratikar Valentin Vodnik. Izhajale so pred 200 leti od 1. 1797 do konca 1800 dvakrat ali končno enkrat tedensko na BREZPOSELNI Število registrirano brezposelnih oseb se v Sloveniji zmanjšuje že vse od letošnjega januarja. Maja letos je bilo registrirano 124.552 brezposelnih oseb, kar je za odstotek manj kot mesec prej, Vendar še vedno skoraj dva odstotka več kot isti mesec lani. V maju, prvič letos, stopi\ja registrirane brezposelnosti v nobeni slovenski občini ni presegla 30 odstotkov. Kljub temu pa je v nekaterih občinah še vedno zelo visoka in v kar 24 občinah presega 20 odstotkov. m POHVALNA(?!) IZJAVA Vekoslav Grmič, naslovni škof, je izjavil v Dnevniku v torek, 18. avgusta: „Vodilni slovenske Cerkve nadaljujejo to, kar je med vojno začrtal škof Rožman.” NATO V ALBANIJI V sobotnih spopadih so bili ubiti štirje policisti in dva vojaka. Demokratska zveza Kosova je sporočila, da so srbske sile tudi v nedeljo silovito napadale albanske vasi na zahodu Kosova. Albanski dnevnik Koha Ditore pa je poročal, da je bilo v šestih mesecih spopadov na Kosovu ubitih 583 kosovskih Albancev, med r\jimi največ civilistov. Približno 1700 vojakov iz 11 držav članic zveze NATO ter Albanija, Rusija in Litva je v Albaniji začelo šestdnevne vojaške vaje Cooperative Assembly 98. V vajah sodeluje tudi 75 vojaških helikopterjev in letal. Admiral Joseph Lopez, ki vodi vojaške vaje, je dejal, da te pomenijo ..sporočilo vojskujočim se na Kosovu, da je NATO pripravljen”. Z njimi želi zveza NATO prispevati k stabilnosti na območju. kakih 8 listih. j Časopis je poročal o zunanje-polit>cl1 dogodkih, prinašal razglase vlade m rn- kve, žitne cene, oglase, sezname domače in tuje zanimivosti, članke o podarstvu, naravoslovju, iznajdbah in gah, nekaj pesmi in epigrame. Najprej so bile Novice deležne, _ ga sprejema, pozneje so jim očitali, da ^ preskromne, da prinašajo premalo va" novic (ki jih zaradi cenzure niso smele) da so te itak zastarele. Vseeno so bile Novice zelo pomenih Bile so izvrstna šola za slovenski 3e‘ kajti prevajalce iz drugih jezikov je Sl1 Vodnika k iskar\ju slovenskih besed pomnoževanju slovenskega besedni zaklada. Novice so postale organ, po rern je Vodnik reformiral slovensko Pr° . Njegovo živo prizadevanje „naš jezik če** narediti” mu je v marsikaterem p°$ uspelo. Tudi je v njih lahko propaSfj splošne razsvetljenske ideje o človek0«1^ ju, bolj sproščeno pa je izražal svoje Pte . dne nazore o slovenskih problemih-važnejši je n jegov članek v 29 nadaijevi '31# 1# Povedanje od slovenskega jezika, v rem j? razlagal izvir in razvoj sloveni j domačo zgodovino in naš literarni r**2' od Trubarja do Pohlina. LUBLANSKE NO VI Z t JANN. FRIDR. EGERGA, k V Srfdo 4,du P/oCrai* rrff JNro. i. ■---------------------- J c IUfh» iivr»1», S« tcrg» kej Uit Moj Coftd kij d(U T ,Sim brni ihf It. • • • « • « « • Al vumnolti jmijo Prva številka Novic inTiTflmTii'imr—nr tttmu it TMBWinrri' ~ iinHiinmii 'bm— im im uh mi h im wn itiim' riiiriiiiMiiiiii1) iiiti* 1~r ‘i iwrir ~ t ti i T'W'T>irwiTiiiWTirBir i~ >in TnnrinTni ri nrwr tnw iMitiOTrTrnwOTiyiwiiTTniir~ri KMBSEMMMKMNMBMM Novice iz Slovenije Izjava SKD LJUBLJANA - Renault Clio je najbolj Prodajan avtomobil prv ih sedmih mesecev lf*tošr\jega leta. V tem obdobju je bilo pro-danih 3984 vozil omenjene znamke, kar Predstavlja 9,23-odstotni delež vseh v Slo-Veni)i prodanih novih avtomobilov. Renault P° prodaji zaseda prvo mesto tudi med Proizvajalci. Do letošnjega avgusta so v tem avtomobilskem koncernu prodali 9536 Vozil, kar predstavlja 22,09 odstotka slo-Venskega avtomobilskega trga, prvi zasle-valec Volkswagen pa je v omenjenem Udobju prodal skoraj dvakrat manjše šte-vi*o svojih vozil. Na slovenskem trgu so se v Prvih sedmih mesecih dobro prodajali to® avtomobili Fiata, Citroena in Opla. LJUBLJANA - V prvi polovici letošnjega eta je ljubljanski živalski vrt obiskalo 1-800 otrok in 64.200. To je nekoliko več 01 v enakem obdobju lani, ko gaje obiska-0 58.200 otrok in 63.500 odraslih. V *-‘t°šnjem letu se je rodilo že 18 živali. ^°s nameravajo v ljubljanskem ZOO-ju ®®diti dve novi letalnici za sove, novo °ro za vijeroge koze in oboro za žirafe. 44 Prihodnje leto pa načrtujejo nakup žiraf, ■ ditev nove obore za leoparda in preno-v° obore za kenguruje in emuje. ZAGORJE OB SAVI - Ob 80. obletnici °nca prve svetovne vojne so konec tedna ' Delavskem domu Zagorje odprli poljudno ^°tninsko razstavo Drobni spomini na ve-0 vojno. Z razstavo, ki bo odprta do 12. ^Ptembra, bodo obeležili tudi občinski ^auk občine Zagorje. S pomočjo obča-in učencev osnovne šole I. Skvarča so ^eli precj mesecj zbirati gradivo, ki na fojevrsten in avtentičen način odslikava yei\je v vojnem času v njihovi dolini in |6d tamkajšnjimi ljudmi. Zbrano gradivo j**ča, da posamezniki skrbno hranijo mate-^e dokaze in spomine nanjo. KAMNIK - Skoraj cel dan je bilo prejšnji . 31 potnikov ujetih v kabini gondols- , Očnice na Veliko Planino. V reševalni je - poleg gorskih reševalcev ter edstavnikov civilne zaščite in notranjega ^Ustrstva - najprej sodeloval tudi helikop-slovenske policije, vendar pa reševanje oilo uspešno in zato so kamniški gorski j^valci potnike iz razbeljene gondole na f spravili po vrveh in škripčevju. Dopold-, Se je namreč zaradi okvare - vlečno vrv čez nosilno - gondola ustavila nad najglobljim, 180-metrskim prepadom. Zato je v dolini ostalo približno 2000 ljudi, ki so se želeli udeležiti prireditev Marije Snežne, ki jih že nekaj let zapored na Veliki Planini pripravljajo drugi konec tedna v avgustu. LJUBLJANA - Vročinski val, ki je zajel Slovenijo, povzroča največ težav kroničnim bolnikom, ki imajo težave zaradi srca ali visokega pritiska, so povedali na ljubljanskem kliničnem centru, izolski in mariborski bolnišnici. Sicer pa so v ljubljanskem hidrometeorološkem zavodu povedali, da v letošnjem letu vendar niso „podrli” vročinskega rekorda iz leta 1992. Takrat je namreč do tega obdobja v letu bila 32 dni višja temperatura od 32 stopinj Celzija, letos pa je bilo teh dni „le” 29. Povedali pa so, da je letos globalna temperatura v vsakem mesecu višja od prejšnjega rekorda. * LJUBLJANA - Glavni vzrok samodejne zaustavitve gondolske žičnice na Veliko Planino je najverjetneje v tem, da je prišlo do nihanja napetosti električne energije, vendar tega ne bo nikoli mogoče trditi s stoodstotno gotovostjo, čeprav je človeški dejavnik izključen, je na časnikarski konferenci pojasnil v.d. direktorja podjetja Velika Planina - Zaklad narave Rudi Meršak. Gondolska žičnica se je samodejno zaustavila, ker se je po zaustavitvi zaradi nihanja kabine vlečna vrv gondole ovila okoli nosilne vrvi, zato pogon ni bil več mogoč. LJUBLJANA/CHAMONIX - Trije slovenski alpinisti s Štajerske, ki so bili ranjeni v nesreči na pobočju Mont Maudita v francoskih Alpah, so že zapustili bolnišnico v Chamonixu, kamor so jih sprejeli po nesreči. Kot so potrdili na slovenskem veleposlaništvu v Parizu po pogovoru s policijo in bolnišnico v Chamonixu, so bili Slovenci le lažje poškodovani. KAMNIK - V Kemijski industriji Kamnik (KIK) se je zgodila nesreča, v kateri je bil ranjen eden od delavcev. Direktor podjetja Matya Cerar je izjavil, da je prišlo do eksplozije patrona na preizkuševališču, kjer testirajo proizvodnjo, in da je bila eksplozija lokalne narave. Na kraju nesreče so že strokovnjaki, ki raziskujejo njene vzroke in morebitne posledice. Povedal je, da so rai\jenega delavca odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Ranjeni naj bi imel poškodovani obe roki. ] YORK, ZDA - Slovenska plavalca *0rMaj cen in Maša Jamnik sta osvojila 3. ^ ,1 na zadnji letošnji tekmi za svetovno ° V za*ivu Long Island. Na 26-kilometr-Pr°gi iz države New York v Conneticut Plavalce ‘eli Pa so ovirali visoki valovi in meduze, ugoden tok in najhitrejši so zmogli v manj kot petih urah. To je i. - tudi Igorju Majcnu (4:46), ki je stal le za Avstralcem Grantom Robinso-k 1 (4:38) in Francozom Nicolasom Kna-™ (4:45). JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA - V ^ °afriški republiki je potekalo svetovno ^rit' Prvenstvo v rokoborbi, na kate-£». s° pod vodstvom trenerja Radeta k sodelovali Jure Kuhar (do 48 kg), j^. ‘ Miholič (do 57 kg) ter Jure Flor-f (do 76 kg). Od Slovencev se je tt|() ',e odrezal Miholič, ki je zasedel sed-Hj-j^sto, Florjančič je bil 10., Kuhar pa je P.^cu zasedel 11. mesto, lov 0UQUET’ GRANVILLE,'Francija -nski mladinski teniški reprezentanci - 16, dekleta pa do 18 let - se z 'n^Pskih prvenstev v Franciji vračajo z Dekjpta so v G ran vili u v polfinalu Zgubila proti hrvaškim igralkam, v „malem” finalu pa so, enako kot fantje v Letouquetu, z 2:1 premagale reprezentanco Rusije. PAMPLONA, Španija - Petra Rampre je zmagovalka teniškega „challenger” turnirja v španski Pamploni - nagradni sklad je znašal 25.000 ameriških dolarjev. V finalu je s 6:2 in 7:6 ugnala Nemko Meike Froeli-ch. Rampretova je v drugem nizu rešila tri zaključne žogice in prvič zmagala na tovrstnem turirju. Žirovka se je sploh predstavila v izvrstni formi, saj na turnirju ni oddala nobenega niza. MARIBOR - Nogometaši Maribor Teata-nica so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za evropsko ligo prvakov na stadionu ljudski vrt pred nad 8000 gledalci premagali nizozemski PSV iz Eindhovna z 2:1 (1:0). PRAGA, Češka - Teden dni pred začetkom evropskega prvenstva so se v nekoliko okrnjeni konkurenci v Pragi merili kajakaši in kanuisti v slalomu na divjih vodah, med katerimi so bili tudi slovenski tekmovalci. Najbolje sta se odrezala slovenska mladinca Primož Gabrijelčič (C-l) in Miha Terdič (K-l), ki sta v svoji kategoriji osvojila 2. mesti. Slovenski krščanski demokrati, zbrani na 9. taboru v Ljutomeru, ki poteka ob praznovanju 130. obletnice 1. slovenskega tabora, sprejemamo IZJAVO o potrebnih postopkih Vlade RS pred pogajaryi o vstopu Slovenije v EZ, ki jo je pripravilo Sloveko kmečko gibanje pri SKD ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA JE SKORAJDA ISTO KOT ZGODOVINA SLOVENSKEGA KMETA Slovenski kmetje v zgodovini odločilno sodeloval pri dogodkih, ki so bili pomembni za obstoj Slovencev in za nastajanje države Slovenije. V času nastanka programa „Zedinjena Slovenija” pred 150. leti, je bila večina Slovencev kmečkega stanu.V mestih je govorila slovensko le narodno zavedna inteligenca predvsem kulturniki. Ti so se takrat pri dokončnem oblikovanju slovenskega naroda lahko naslonili predvsem na zavedne slovenske kmete, če bi teh ne bilo, bi ne bilo več Slovencev in ne imeli bi zdaj slovenske države. Povezano s kmeti je napredna inteligenca po marčni revoluciji nadaljevala s prizadevanji za gospodarsko in politično samostojno Slovenijo. Pri teh prizadevanjih je bilo zelo pomembno taborsko gibanje, ker je med Slovenci dvigovalo moralo in samozavest. Ob inteligenci so imeli pri organizaciji taborov kmetje zelo pomembno vlogo. O tem priča vabilo na 1., to je Ljutomerski tabor, kjer med 19. podpisniki najdemo kar 12 kmetov. Zaključimo lahko, da bi brez sodelovanja kmetov taborov ne bilo, ali vsaj ne tako odmgvnih kot so v tedanjem času bili. V prvih letih po drugi svetovni vojni, ko so nekateri hoteli odpraviti kmeta in kmečko kmetijstvo, je trma in stanovska pripadnost mnogih kmetov to onemogočila. Njim se lahko zahvalimo, da lahko danes govorimo o posedeni in kultivirani Sloveniji. V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA NAJ BO PRIKLJUČITEV EVROPSKI ZVEZI ZAGOTOVITEV OBSTOJA IN PRIHODNOSTI SLEHERNEGA SLOVENCA, POSEBEJ PA ŠE SLOVENSKEGA KMETA Že nekaj let po pridobitvi svoje samostojnosti in države, smo se Slovenci znašli pred usodno odločitvijo, to je priključitvijo k EZ. Kmetov, ki se bodo odločali o priključitvi je danes mani kot v času taborov. Za ohranitev Slovencev in Slovenije pa so enako pomembni kot pred 130. leti. Le kmetje lahko s svojim delom ohranijo obdelano, kultivirano in v družbi evropskih držav prepoznavno Slovenijo. Slovenski krščanski demokrati, zbrani na tem zgodovinskem mestu zato zahtevamo, da Vlada RS v pogajanjih z EZ upošteva in zaščiti interese slovenskega kmeta in ostalih prebivalcev podeželja, da se bodo lahko ti skupaj z ostalimi prebivalci Slovenije veselili vstopa v družbo demokratičnih evrops- Društvo Slovenska pristava vabi na koncert MPZ iz Sel, ki bo 29. avgusta ob 20. uri Po prireditvi prigrizek in prosta zabava ob zvokih ansambla Drava Lepo vabljeni! Nedelja, 23. avgusta, ob 11. uri Občni zbor na Pristavi kih narodov. Slovenski krščanski demokrati menimo, čeprav je precej časa že izgubljenega, da je zadnji čas za pripravo ustrezne zaščitne zakonodaje in predvsem za seznanitev kmetov z njo. Po splošni oceni slovenskih strokovnjakov, mi se pa tej oceni pridružujemo, je potrebno na področju kmetijstva, živilstva in gozdarstva pripraviti in sprejeti več kot 10 zakonov in preko 250 predpisov, ki so strokovne narave in ki jih je potrebno v demokratičnih postopkih prediskutirati ter sprejeti v vladi in v parlamentu. Pomembnejši od teh predpisov pa je po naši oceni SLOVENSKI AGRARNI PROGRAM, to je demokratično prediskutirana vizija razvoja slovenskega kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva, ki mora izhajati iz Strategije razvoja slovenskega kmetijstva, ki jo bomo izvajali do vstopa Slovenije v EZ. Ta program bi moral biti pogajalcem za vstop v EZ osnova, vladi pa temelj za pripravo letnih proračunov in potrebne •zakonodaje. Pogajanja za vstop v EZ so pred nami, ničesar od omenjenega pa ni pripravljeno, kaj šele demokratično prediskutirano med kmeti in sprejeto v vladi ali v parlamentu. Skrbi nas, ker je Vlada Republike Slovenije nekaj od tega predvidela v ..Strategijo vključevanja RS v EZ”, ki jo je poslala v parlament 6. oktobra 1997, pa nobeden od predvidenih zakonov in predpisov pravzaprav ni sprejet ali usklajen. Dosedanje neodgovorno obnašanje vlade, zlasti pa odgovornih za kmetijstvo, vodi Slovenijo in njene pogajalce v nezavidljiv položaj in izgubo dobrih pogajalskih pozicij ter slabšanje dohodkovnega položaja slovenskega kmeta. Da bi slovenski kmet lahko z gotovostjo računal na ekonomsko stabilen položaj tudi po vključitvi v EZ, sprejemamo zbrani na 9. taboru Slovenskih krščanskih demokratov v Ljutomeru, ob 130. obletnici 1. slovenskega tabora to IZJAVO, s katero pozivamo Vlado Republike Slovenije na odgovornejše obnašanje pri pripravi pogajanj z EZ na področju kmetijstva. S to izjavo zahtevamo od vlade: 1. da izdela Slovenski agrarni program in v njem ugotovi interes za obstoj in razvoj slovenskega kmeta, kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva ter ga sprejme, 2. da izdela program zaščite ugotovljenih interesov slovenskega kmetijstva v celoti ter s tem programom seznani vse slovenske kmete, lastnike gozdov in živilsko predelovalnih obratov ter delavce v njih, 3. da izdela predloge najpomembnejših zakonov in predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva in s tem seznani zainteresirano javnost ter jih nato tudi pravočasno sprejme. Osebne novice Krst: Krščena je bila v cerkvi sv. Nikolaja v San Justo Mikaela Karolina Hanj-že, hčerka Jurija Albreta in Terezije Škuij. Botrovala sta Victor Emiliano Lomele in Martina Klavdija Kambič. Krstil je žpk. Matija Borštnar. Čestitamo! Smrti: Umrl je v Castelarju Matija Esih (78), v San Miguelu pa Jože Rupnik (81). Naj počivata v miru! V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN Buenos Aires $ 100.-; ga. Pavlina Dobovšek 100.- in 50.- v spomin ge. Cilke Urbančič. Bog plačaj- Maii oglasi | TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Carnpos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-221)0 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. "F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaher 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19: ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradgje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. 'J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Obvestila PETEK, 21. avgusta: Lic Marjan Schiffrer: „Gospodar-sko-socialno stanje v Sloveniji11, v Slomškovem domu ob 20. uri. SOBOTA, 22. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Otvoritev razstave in ogled akvarelov Ivana Bukovca ob 20. v Slov. hiši. Po otvoritvi predavanje lic. Marjana Schiffrerja: Družbeno-politični položaj v Sloveniji11. NEDELJA, 23. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu. SREDA, 26. avgusta: Šolska seja ob 20. v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 30. avgusta: Proslava 26-letnice Rožmanovega doma s sodelovanjem MPZ iz Sel ob 11.30. Poslovilni koncert MPZ iz Sel na Koroškem, ob 18.30 uri v Našem domu v San Justu. SOBOTA, 5. septembra: 32. „Naš dan” Zveze slovenskih materi in žena, ob 18 uri v Slovenski hiši. V nedeljo, 30. avgusta 1998 vabimo vse slovenske rojake na proslavo 26. LETNICE ROZMANOVEGA DOMA Ob 11.30 sv. maša za vse ustanovitelje, dobrotnike doma, zlasti za pred kratkim umrlega ustanovnega člana dr. Stanka Kocipra. Pel bo slovenski pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po kratkem kulturnem programu sledi slavnostno kosilo (pribor prinesite s seboj). Pridite! Naš dom San Justo * vabi v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 uri na poslovilni koncert MPZ iz Sel na Koroškem Spremljal jih bo naš znani ansambel Drava. Vsi prisrčno vabljeni! Po koncertu bo tudi slavnostna večerja. Če želite, se za prijavo lahko obrnete na go. Mici Casullo (tel.: 441-5528) ter na gdč. Metko Malovrh (tel.: 448-6905). Za izvrstno zabavo in ples bo poskrbel ansambel Drava! Ivan Bukovec razstavlja akvarele iz ciklusa „Slovenija‘ in „Pampa‘ Odprtje bo v soboto, 22. avgusta 1998 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 23. avgusta od 10.30 do 12 ure in od 17 do 20 ure. Vabi Slovenska kulturna akcija Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica Slomškov dom Lic. Marijan Schiffrer, poslanec Državnega zbora RS: Gospodarsko-socialno stanje v Sloveniji 77 petek 21. avgusta ob 20. v Slomškovem domu Lepo vabljeni člani in prijatelji Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice in Slomškovega doma V soboto 22. avgusta v Slovenski hiši po otvoritvi razstave slikarja Ivana Bukovca Lic. Marjan Schiffrer predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu Družbeno-politični položaj v Sloveniji” 77 Vabijo Slovenski krščanski demokrati ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj 9 .5 t- O/ 3 P® » TARIFA REDUCIDA Concesion N" 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pa $ 65; obmejne države Argentine 90 bse dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralk Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaA)c z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 L®" dol. za vse države. č' Čeke na ime „Eslovenia Libre1*^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO SJRJ* Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 18. avgusta 1998 1 dolar 169,52 SIT tolarje' 1 marka 94,36 SIT tolarje' 100 lir 9,57 SIT tolarje* Mladinski dan v Carapachayu bo v nedeljo, 23. avgusta ob 8.00 pričetek tekem ob 11.00 dviganje zastav in sv. maša ob 13.00 kosilo ob 18.00 kulturni program, sodeluje pevski zbor iz Koroške, nato prosta zabava ZAKAJ NE? Zakaj si ne bi pripravili presenečenja, ko boste odkrili koliko Jaliko pridobite z majhno vlogo v naši hranilnici? 656-6565 je številka za vas. Kličite nas še danes in zvedeli boste kako lahko pomnožite svoje prihranke! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ! 32. ,Naš dan” praznuje Zveza slovenskih mater in žena v soboto, 5. septembra v Slovenski hiši. Ob 18. uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj; nato v obedniei srečanje s čajanko. Lepo vabljeni Najlepše darilo prijatelju ali znancu, najlepši poklon sorodniku iz domovine Zedinjena Slovenija ZBORNIK dela v zvestobi in ljubezni 1948-1998 Knjiga je posvečena 50-letnici naše naselitve v Argentini in ustanovit'*- Društva Slovencev - Zedinjene Slovenije. Na 800 straneh in z nad 500 ilustracijami je prikazano delovanje naše osrednji- ustanove, javnih dela'" cev in krajevnih domov. Knjigo, ki je pravd zgodovinski zaklad, lahko kupite v društveni pisari11 v Slovenski hiši in v Slogi. Cena izvoda je $80,- V platno vezano pa $100,- Možnost tudi za plačevanje v obrokih. Zbornik naij krasi vsak slovenski dom v Argentini in po vsem svetu priča o delu in življenju naše skupnosti!,