D o p i s i. Svetinje pri Ivanjkovcih. (Volitev — 8tnrt.) Pri volitvi občiaskega sveta mihalovskega, katera 86 je vrSila dae 6. sept, morali amo občudovati alavae »Štajerčijaace«. Cuditi se je moral človek njihovema agitiraaja in ianaSkemu nastopu. Seveda so lahko tako nastopili, kajti bili so v dau svojih src za gotovo prepričaai, da ge jim veadar enkrat posreSi dobiti večino. Hoteli so pač Ba8i »Štajerčijaaci«, hoteli, pa kaj, da jim bojaa sreča ni bila mila, čeravao jim je tudi umirovljeai podpolkovaik iz Maribora močno pomagal. V 3. in 2. razreda ao posku8ili, pa brez uapeha, potem pa so jo tiho pobriaali. Narodoa atraaka je lorej prodrla z vaemi kandidati, izfiistila popolnoma obfiinski zastop — »Štaierčijaaci« ao imeli namreč dozduj 3 odbornike — in reSila tako čast narodne občine. Izvoljeni so bili v 3. razredu gg.: Simonič Jože!, Petovar Leopold, Pučko Ivaa, Novak Tomaž; v 2. razredu gg.: Jerebič Anton, MuBda Franc, Kaučič Mihalj, Podgorelec Jurij in v 1. razredu gg.: Bohaaec lv., irjpaik, Novak Matjaž, BogSa Alojzij in Kelemina Josip. Dne 2. t. m. je umrl v Tratu v vojaSki bolnici razvodnik 87. pefipolka Jakob Verzela po kratki bolezni, katero si je nakopal na vajah na Primorskem. V tukajSai občini Veličane doma, bil je pred svojim vojaškim stanoin priden, vzgleden faat, večleten naročaik »Slov. Goap.« Bil je Se Ie prvo leto pri vojakih ia v dokaz, kako priljubljen je bil tam, je pismo g. atotnika, v katerem je piaal stariSem, da je bil najpridneiši vojak, najboljsi in najzaaealjiveisi r.<zrodnik od atotaije, ki bi v par daevih postal podčsstnik. Naj mu bo zemljica lahka tamkaj ob obalih adrijaaskega moria! Sv. Trojica v Halozah. Kakor marsikje, trudili so se tudi pri aas na8i narodai sovražaiki, na8e ljudstvo zapeljati o priliki letoSajih deželnczb. volitev v IV. obSao kurijo ter jira vsiliti Bjihovega orehovakega preroka Wračkota. Odlikovali so ae v tem poalu osobito uslužbeflci graSke hraailaice, katera ima v nasi fari maogo obširaih kmetskih posestev, aa kojih ao še pred davaim čaaom aaSi ljudje gospodovali. V podporo 80 si pridobili nezavednega lehaiSkega predstojBika I. Vinkota, da je ljudem svoje občine naročal pri razdelitvi glaaovnic, naj le Vračkota volijo, kajti tako »Sparkasa želi« Pribijali ali lepili so Ba mnogih hiSah ob cesti velike lepaka, rsz kojih se je le cedila hvala za orehovakega Vračko-ta. V nedeljo, dae 18. t. mes. je prišel celo jedea ualužbenec pri slabem vremeaa k Sv. Trojici k raaSi, čeaar meada ob lepem vremena doatifcrat ae stori, ter je delil ljudem pri izbodu iz cerkve lepake, polne hvale za Vračkota z mnogimi pripombami, naj ga volijo dne 20. sept. Da je ljudstvo zaalo, kake namene ima s temi lepaki nemčurska stranka, da je hoče namreč pridobiti za avojo podlago, za avoje hlapce, ki bi naprej samo oni gospodarili in ai sčasom tudi nado lepo domovino v svojo nenasitno mavho spravili, pokazali bili temu človeka pot, od koder je bil priSel. Prav umestao je torej bilo, da je nato stopil cerkovaik g. D. Skaza raed ljudstvo ter mu dal s kratkimi besedami primeraa in dokaj jasna aavodila za volitev v IV. karijo. Ljudje so bili lahko sprevideli, kaj imajo atoriti in koga voliti. Spoznal je potrebo spregovoriti nekaj o volitvah tudi podtar v Podlehaiku ali Lehniku. Ta nagovor pa je bil take vaebiae, da bi bilo mnogo bolje, ko bi omeBjeai molčal. Poleg par nepotrebaih, vmes celo aereaaičaih črtic, kakor da volimo poalaace že od 48. leta, da amo imeli prej 3, zdaj pa dobimo 4 poalaace ter da bodo morali pri okrajaem glavar8tvu po ao^i dopoalaae glasove seStevati, djal je tudi, da on od obeb kaadidatov Vračkota in dr. Ploja nobenega Be priporo^a; naj vsak stori in voli kakor hoče in da je sploh kazajivo koga priporofiati. Zakaj pa niate hoteli, ali bolje, si niste upali Ijud8tvu potrobno povedati, ko vendar veste, da je pouka potrebao, poaebno v tej atvari, da ga naaprotniki ne zmotijo. In če je po vaSem čudaem mnenju kazajiro priporočati katerega poalaaca, zakaj pa niste takoj rekli prej omeajeBemu hraailaičaema ualužbencu, da ga boste ovadili, ker deli med ljudstvo lepake, na kojih stoji skoro v vsaki 3.-4. vrati: volite Vračkota! Zakaj aiste prepovedali, ko je celo na va8o hi3o pribil aličea lepak? Pa saj vemo, zakaj tega aiate storili in se bali ljudstva na3ega kandidata dr. Ploja priporočiti. Bali ste ae pred hranilničaim uslaibencem, kateri je pred vami stal. Torej vsled bojazni ate opustili pouV in ste 3e škodili lepira besedam g. cerkovaika, ko je Ijudstvo začelo zopet vpraševati, koga naj torej volimo, kateri je bolji. Ali ne veBte, da ate s tem pripomogli nasprotnikom, da so imeli lažje delo pri pridobivaBja Ijadatva za aaSega naaprotnega kaadidata. Ali vam Bi znano, kaj ae pravi sovražaiku pomagati, aovraiBiku, kateri nam hoče vzeti jezik, vero in domovino? To piSemo, da še poboljSate in ne boste aaprej Se tako delovali. Ne apogibajte se BaSim narodnim aasprotBikom, sicer pridemo v kratkem zopetl Iz St. Andraža nad Polzelo. (Na3e r a z m e r e.) Ta mož se je torej poatavil na Celo mokraSkemu gibaaja tukaj v Št. Aadraiu, a ne zato, da bi podpral želje mokračev, ampak da bi ae mu izpoluile njegove lastae želje. Ravno tisti čaa pa ao se bližale občinake volitve, kakor naladč za njegove namene. Pridobil ai je par zvestib pajdaSev ia ti pajdaži so letali po občini od hi3e do hiSe ia na vse le mogoče na^ine begali in mamili volilce. Izlivali ao vea svoj io\6 na veljavae može v občini, trdili, da se z občinskim, cerkveaim in Solskim imetjem grozno alabo ravna, da občiaski odborniki atrabovito odirajo občane. Njegovim agitatorjem pa je prišel še nek drug slučaj jako prav pri agitovaaja. Takratni gusp. naduSitelj je namreS kupil tik 3ole Bekaj zemljišča z malim vinogradom. Prosil je, naj se oadi postavi mal hlev. Svoje zeraljišče bi on Soli podaril, proti tema [>a bi bil hlev z zemljiSčem vred prepuSčen vsakokratnemu nadučitelja v brezplačno uporabo. Šolski in obCinski odbor 8ta rada in soglasao vatregl; tej opravičeai ielji, zato se je postavil v proračun za stavbo znesek po 225 gld. To je bila zopet zelo ugodaa voda ca ajega in njegov mokraSki mlin. Mimogrede bodi povedano, da so zna3ali takratni redni stroSki za BaSo dvorazrednico i poldnevnim poukom po 140 gld. na leto. Vidite, kriSali so hujskači, vse ma dovolijo, na kant bo apravil občino. Pravili so, da bo vse drugače, ako pridejo na krmilo možje njegove stranke. Občinski davki se bodo zaižali na 15%) sedanji občiaski odborniki se ne bodo vefi mastili od občinskih dchodkov, pri cerkvi ia Soli bo vae šlo kakor na vrvfci. Št. Aadraž bo postal srečen kakor obljabljeBa dežela, po kaleri se je cedilo mleko in med. Nevedni in zapeljani občani, ki so se dali zapeljati v zaajke zvitih mož, so oBim prerokom bolj verjeli kakor svojema blagemu duSnema pastirju ia dragim pametnim možem in ko je priSel dan volitve, je prislo mokraških privržeacev kakor listja in irave ia ti so vrgii ves atari občin. odbor, volili samo le svoje odboraike, ki so ai izvolili za žapana najbolj zaslužaega avojega moža, pos68tnika in krčmarja Jaaeza Krajaca. Nori diupan je bil sedaj na koaju. Ali začetek nove občinake vlade ni bil takšea, da bi bila zmagajoča stranka lahko vesela. Že to je bilo pomealjivo, da so skoro vsi veljavai občaai aovema magotcu obračali hrbet. »Slab začetek«, mu je dejal nato pred vsemi možmi eden izmed starih občiaskih avetovalcev. Novi obSinaki odbor ni prevzel BikakorSaih dolgov, pač pa 8e deaarjev tako v občinaki kakor v uboiai blagaiai ia končno 3e lepo avoto, nabrano večiaoma iz proatovoljnih daroT pod imenom »Zaklad za vzdrževanje domačih občin. revežev v hiralaici v Vojaiku v proalavo 501etne vlade Nj. Veličanstva « Eao izmed prvih del novega odbora je bilo, da je hotel ta, čajte in strraite, odtegaiti ravnokar imenovani zaklad svojemu plemenitemu Bamenat Celo po odvetBiku so ai iskali pomoči, pa brez uspeha, stari občin. odbor je vedel prihraaiti s trudom nabrano svoto 8vojerau aamenu. No, občinaka pisarna se je preselila iz doaedanje hiše, ki je bila v 8redi3Łu občine brezpla^ao aa razpclago, doli v precej odatraBjeno Žsbjo vas k novemu iupanu. Novi odborniki so nofi in dan utikali glave akapaj ter brskali po računih, da bi nasli poleno, katero bi vrgli ataremu odboru pod noge, pa zaatoaj! Bilo je vae v najlepšera redu. A tudi drugače je novim možem izpodletelo. Kamor se je v okolico prikazal Št. Andražaa, povsodi je moral sliSati: »Za bozjo voljo, kaj ste mislili! Pa temn človeka ste se vsedli na limaaice, ko ate imeli poprej veadar vse tako lepo aravnano!« Kmalu se je zvedelo, s kakim orožjem se je delalo ob volitvah. Ko se je zvedelo o mnogib brezimnih sramotilnih listih, ki so 86 takrat pisali o razaih oaebah, katerim bi bili ob&aai pač dragača) zahvalo dolžai in katere liste se je dajalo brati celo šolakim otrokom, in ko se je zvedelo, odkod so izbajali ti listi, gabiti se je začela ta ostudna gonja celo posameznim mokračem. Marsikaterega je spreletavalasramota ia kes, da ni vedel, k&j bi storil. Velenje. (N a 8 e narodne raz-m e r e.) Ako greS, drsgi bralec, po Veleajn,mislil 8i beS, da si zabredel med same Pruse.Vpraiai se boS: »Ali nisem na slovenskihtleh, ali hodim ob obalih Reaa « Govoricakmetov te se ma!o razveseli in ti kaže, da še v tem kraju živi sloveaski živelj. Kako pa to, da samo pri prostem Ijudstvu ? Zakaj pa ne pri iateligHnci? Kje pa je slovenska inteligenca ? Ali je čisto nič ni? Ali je že izmrla? Ni že, Se živi! Pa ssdaj je r&vao v nekem čudnem stanju. Ia v tem stsnju se poslužuje skoro povsod, bodisi na ulic h, v gostilnah ili drrjgod, le blažene aemSčiae. Ia le malo, malo jih je, kateri govore izključflo »lovenski! Ne vemo sieer kolika aoblesa ali bogve kaj drugega tifti v tem, da se žlobudra mesto milo doaeče sloveaSčine spakedrana nemSka žlobudra. Sevsda se v prvi vrsti odlikujeta naSi učiteljici s svojo nemSčiao. Dcma iz slovenskih pokrajin (iz dežele Kraajske), nočete poznati več svojega materinega jezika, arapak bočeta imeti »echtdeutsche Gesinaung«. Na slovenski §oli učiti, se od Slovencev rediti, pa ju je sram svojega msterinega jezika! Kadar bodo vzgojevale nemčursko deco ia kadar bodo dobivale za to aemčurske viaarje, tedaj lahko nemSkntarijo. A sedaj, ko 8e dobivate slovezski deoar, je to razžaljaDje slovenskega naroda! Proč z nemSkutariio! Govorimo med seboj samo sloveaski, poslužuimo se pri vseh prilikah sarno sloveBščine. Tako se bode slovenska ideja zopet lepo razvila in bsS naaterin slovenski jezik bo zopet spoštovaa.