MARIJA STANONIK ANTOLOGIJA POLJANSKE NAIVNE POEZIJE ZBRAL IN UREDIL JANEZ RAMOVEŠ iZ SUŠE POD BLEGOŠEM Uvod Janeza Ramoveša sta upoštevali že dve obravnavi slovenske narečne poezije (pri m. Slovenska narečna poezija, v: Logarjev zbornik (Zora S). Maribor 1999,382-385; Sodobna slovenska narečna poezija, v: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 1. Ljubljana 2001, 79- 114), tretja pesniška zbirka Poročilo izgeta' je obdelana posebej-, tu pa je na vrsti njegova antologija poljanske naivne poezije z naslovom Moja velika debela mama. Se preden je začela strašiti »bolezen norih krav« je Janez Ramoveš presenetil svoje bralce s soneti (glede na kitično obliko, ne pa po verznih vzorcih ) o kravah. To ni nikakršna bukolična ali pastirska poezija v smislu srčkane ali štoraste naive. ampak izpovedno izredno močna, toda predvsem reflektivna, skrajno družbeno kri tična lirika. Vsekakor pesnik, ki se oddaljuje od običajnih predstav o narečni poeziji kot nečem priložnostnem in obrobnem. Novo razsežnost dobijo Ramoveševe pesmi še posebno tedaj, ko jih zapoje njegova žena Uršula. Leta 2000 so izšle v zgoščenki Sugarfree baby in leta 2003 na zgoščenki z naslovom Na siinčn dan sem se z beciklom pelu. Janez Ramoveš že dolga leta piše pesmi, ki mu jih narekuje njegovo življenjsko okolje sredi poljanskih hribov, njegova žena Uršula ustvarja glasbo zanje in jih prepeva. V zadnjih desetih letih je skoraj do potankosti izšolala glas. Uršulini samospevi pesmi Janeza Ramoveša so izjemno kul turno doživetje. Leta 2001 je izdal dve pesniški zbirki. Poročilo iz geta je v eeloti pisano v poljan skem narečju, medtem ko je Antologija poljanske naivne poezije, kjer bi po naslovu sodeč pričakovali ravno to, večinoma v knjižnem jeziku. Obe pa druži veliko ironije, če bi ne bilo bolje govoriti že o groteski. Pobliže si oglejmo to nenavadno antologijo. Težava je. da antologija nima kazala, zato ga navajam tu. V njej nastopajo avtorji: Slavko Peternelj ( L965- 1989), str. 12. 14-23. Štefan Novak (1927-1964), str. 25, 27-32. Malka Klemenčič (1900- 1983). str. 35. 37-40. 175 LOŠKI RAZGLEDI 50 Janko Reven ( 1911). str. 51, 53-57. Milan Urbančič (1939-1993). str. 59-70. Albin Selak (ps. Simon Šurkovič), str. 13- 73, "-"9. Janez Ramoveš je pod naslovom Farma svetega Alojzija prispeval spremno besedo.1 Ta naslov povezuje obe knjigi, ki ju je izdal leta 2001. saj je enako naslovljen tudi drugi razdelek v pesniški zbirki Poročilo iz geta.' V njej kot ured nik definira naivno umetnost na splošno: »Naivna umetnost temelji na ustvar janju enotnim z naravo in naravnim stanjem. Navadno si pod tem pojmom predstavljamo naivno likovno ustvarjanje, kise je razvijalo neodvisno od slogov iti zgodovine vse od starih ljudstev preko Henrija Rousseauja do kmečkih naivcev in sodobnih urbanih primitivcev." Na kratko označi, kako je po njego vem ta proces potekal v likovni umetnosti Poljanske doline. Zaradi šibke naro dne zavesti je škoda, da avtor velike' dosežke »slovenske umetnosti« ocenjuje za zgolj lokalne, kot da bi morali tisti, ki kaj veljajo vsi uiti •/. domačega dvorišča«. Tako kot drugi skrbijo predvsem zase. bi se morali tudi Slovenci tega že zdavnaj naučiti: ne. da se kar naprej po nepotrebnem ponižujemo pred tujimi mogotci vseh vrst in zaničujemo domače dosežke. Glede na sodobno komercializacijo se Ramoveš zaveda, cla utegne biti njegov trud za »poezijo manj znanih in za uradne razlagalce docela nepomembnih slovenskih pesnikov, ki so delovali na območju Poljanske doline v obdobju 19:>0-1990«. »čudaški«. Po njegovem so njihove skup ne lastnosti v tem. cla so: - »praviloma nepoznani«, - čeprav so »daleč presegli začetniški amaterizem in ceneno rimaštvo«, - vendar so kljub temu »ohranili zmožnost čudenja«. navdahnjeni so »s starimi miti, segajoč daleč tja v poganstvo, torej v čase, ko ti konkretni kraji še niso bili poseljeni s človekom ki je na prvo mesto postavil delo, torej pridnost, bogaboječnost in ubogljivost, - so ustvarili nekaj avtonomnih izdelkov, ki si vsekakor zaslužijo objavo«. Na koncu pojasnjuje, da se avtorji niso preveč trudili za ohranitev le svojih izdelkov, zato so objave pač temu ustrezne. Sledi zahvala vsem tistim (še živi avtorji, sorodniki, prijatelji), ki so mu posredovali gradivo. Vsak avtor je predstavljen s kratkim življenjepisom: kje in kdaj je bil rojen, kam je hodil v šolo, s kom se je na svoji umetniški poti družil in kaj malega o pesmih; kolikor je pač razpoložljivih podatkov. Prvi je na vrsti Slavko Peternel/. ki je celo mladost preživel v Novi Oselici. Neodposlana pisma so bila menda namenjena njegovi simpatiji iz srednje šole, iz česar samoumevno sledi, cla je njihova motivika ljubezenska: od prvega spogle dovanja do poroke ima pomembno vlogo motiv oči. Čvrsto telo, mehke dlani, polne krvavih žuljev, zatajene sanje, podoba na reklami za mesne izdelke, toda »meni princeska smehlja se iz groba«.* Morda že rojstvo v Ljubljani in šolanje v tem mestu nakazuje avtorjevo težnjo po višji ravni umetniškega izražanja. Gre za nedokončan sonetni venec z le devetimi soneti, ki imajo prvo vrstico natis njeno krepko. Enak tisk je tudi v magistralnem, končnem sonetu, medtem ko so prav za ta sonet dodane vrstice tiskane navadno, v prvi kvarteti sta to druga 176 ANTOLOGIJA POLJANSKE NAIVNE POEZIJE in četrta vrstica, v drugi kvarteti prva vrstica, v prvi terceti druga vrstica in v drugi terceti prva vrstica. V primeri z Ramoveševimi sonetnimi \enci o kravah je ta pisan v knjižnem jeziku in morda že zato deluje bolj uglajeno in je manj sarkastičen. Kljub temu da je njegovo sporočilo boleče, predvsem za lirski osebek, je bolj svetal, besedišče i/brano, vendar je še zmeraj najti lekseme. ki sodijo v hlev-, »debeli mesar«, »pojatve«. Štefan Novak je odraščal v vasi Podobeno. Predstavljen je kot eden zadnjih godcev v Poljanski dolini. Pripomba: »Zlagal je besedila, ki jih je pel in pripove doval ob lastni spremljavi, vendar jih ni nikoli zapisa/. V ljudskem spominu so se ohranili samo fragmenti tega opusa ..v kaže. da gre za ustvarjanje, ki ima vse možnosti, da se sfolklorizira. To se bolj potrjujejo objavljena besedila sama. kakor Na svetega Antona dan. Fantič, kako pa ti brusiš koso." obe sestavljeni iz dvov rstičnic. Konjederske salame so v bistvu anekdota s črnim humorjem: ljudje v krčmi jedo salame, v katere sta zmleta lipicanka, ki seje dobrot prenajedla, in kmečki konj. ki je poginil zaradi gospodarjevih udarcev-.' Sledita še dve besedili, ki sta vsako zase v bistvu dve povedi. Obsegata zgolj dve vrstici. Morda jima pritiče oznaka pesem v prozi s tipično ramoveševskini metaforičnim preskokom v izražanju in osupljivo poanto. Kloštrski kostanji so v tem pogledu bolj skrivnostno besedilo, vendar se ga da dešifrirati. Kostanjeve jezice, ki sicer niso imenovane, vendar se ob padanju kostanja na tla. predpostavljajo, so prispodoba za »drage«, zaradi katerih naj bi nune »vstopile v klošter«1 . Deklica z rožami ima rože v očeh. toda to so ledene rože." Ramoveš očitno zelo ceni pesem Moja velika debela mama. saj je po njej naslovil cikel Novakovih pesmi in tudi celotno obravnavano antologijo. Pesem je parodija na pesmi, ki jih največkrat pojejo slovenski narodno-zabavni ansambli o mami(ci). ki sameva doma, ker so se njeni otroci raztepli po svetu, v daljno tujino. Tega avtorjevega namena ni težko prepoznati, ker pod naslovom pojasnjuje: »Zdomec v tujini gre v tamkajšnje gore / in se spominja doma.«'"' •Malka Klemenčič ni veljala za pesnico. ... Veliko je brala in izdelovala umetne rože. ... Pričujoče pesmi je po naključju in sebi v zabavo posnel sodelavec lokalne radijske postaje in najbrž je to edini ohranjeni zapis.«' Razen petletnega šolanja pri redovnicah blizu Celovca je do pozne starosti živela vjavorjah. Pod naslovom Blegoške bajke Ramoveš objavlja tu štiri pesmi, in sicer O pasjeglavcih resnica'' z znanim motivom. Druga Runkeljnovo žvižganje™ zbuja interes slovstvene folkloristike, ali je Runkelj izmišljeno bajno bitje ali pre vzeto iz tradicije. Govoreči kamen' najprej spominja na socialni pesmi pri Simonu Gregorčiču-" in Simonu Jenku1 o sestradanem siromaku, toda potem zavije čisto drugače, da zbudi asociacijo na prestvarjanje folklornih pesmi pri Svetlani Makarovič. Tudi pesem Piščalkarji, fantje s piščalmi daje vtis o vplivu slovenske literarne tradicije. To so Murnovi Vlahi. Jernej Jakopin iz. Podgore je po Ramoveševein pisanju sodeč večplastna oseb nost, saj zbira slovstveno folkloro in pesmi piše v »poljanskem narečju«, vendar v obliki, ki je daleč od domače tradicije. Za objavo so izbrane Šmarnice. cikel •haiku poezije«.1' Za to pesniško vrsto iz treh vrstic so značilni sunkoviti pesniški 177 LOŠKI RAZGLEDI 50 obiati. Kljub temu da jih je 25, med njimi ni mogoče potegniti rdeče niti. Za pokušino nekaj primerov: »Voli vličeja /pajčuna čez travnke. / Veje kašlaja.« Za pečjo zaspan je an si mrk. Bugvi, če se /bose kdaj zhudu.- »Zbejžala jepreč. Za klobuk je zatoknu anglnu perje.«-' Presenetljivo je, da je narečje uporabljeno pri tako prefinjeni pesniški vrsti, ko so celo pesmi folklorne narave za pisane v knjižnem jeziku. Janka Revena iz Poljan nad Škofjo Loko so odkrili lokalni veljaki. V Ramoveševi antologiji res piše, da piše prigodnice. toda to niso navadne prigodnice, kakor smo jih vajeni z raznih stenčasov. čeprav imajo na koncu naveden datum nastanka besedi la. Pri prvi pesmi in bralec dobi prvi hip vtis o vplivu srbske epske pesmi, potem ga osupne očitna homoerotična motivika, ki jo krepi še klišejski motiv golobčka s pismom «preko logov-, toda v zadnji kitici pride do baladnega zasuka. Izkaze se, da Ferdinand Gabrtjelčič pošlje po Matjaža Benedičiča, »ki leto že v grobu leži,« za v vojsko in ne iz vzrokov, ki jih je bralec predvidel zaradi poprejšnjega besedila. Besedilo je vsekakor dober primer za študij medbesedilnega navezovanja. Prav tako so Krotilci tigrov moderna pesem, daleč od vsakega prigod ništva.'" Na videz bližje mu je kruta nagajivka Janez, sirota in Franci, posvečena Janezku. Prav tako je upra vičeno tu Hvalnica moštu,-' zaradi snovi seveda. Napisana je bila »20.5. 1991 za praznik mošta na Hotavljah«. Ali res? Oblikovno nikakor ni priložnostna, ampak pre mišljeno sestavljeno besedilo, z. bogatim sporočilom in izbranim besediščem. Edino besedilo, ki ga upravičeno brez pridržka lahko imenujemo prigodno, je zadnja pesem v tem razdelku Kako se je Marko spopadel z medvedom: pa še to ima na koncu refleksivno poanto v smislu pregovora: kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pri slikarju Milanu Urbančiču so življenjski podatki urejeni kronološko po letih in jih je za stran in pol. kar že vnaprej kaže na njegovo pomembnost. Po rodu je iz okolice Ljubljane vendar se nazadnje poklicno naveže na Škofjo Loko in pokopljejo ga na poljanskem pokopališču. »Ciklus Deset slik iz skicirke so njegove edine znane pesmi.** Tako kot Bogorodica so vse pesmi v obliki interpretacije slike. Že v prvem stavku tu srečamo motiv »Jarmskih piščancev«, kar je seveda i/najdba Janeza Ramoveša. saj ne moremo mimo njegovih sonetnih vencev o tarmarskih kravah.32 Kot pove naslov že prve pesmi v tem ciklu, se tako tudi druga z. motivom s »cvet- nonedeljsko butaro s pomarančami in brinjem- navezuje na krščanski kulturni krog. vendar ne apologetsko. prej za doživljanje kristjanov predrzno.1-1 Četrta posta ja " v tem pogledu ni vprašljiva. Sledi portret moža s kitaro, ' ki je nedokončan, kakor slika pred tem. prek slike pa diagonalno teče rdeč napis: »uničeno-.'"Pesem Atributi uspešnosti^ po svojem stilu spominja na Srečka Kosovela. Pri pesmi V meni je blazna strast* je naslov dvoumen. Drugo besedo je mogoče brati kot osebni zaimek ali kot samostalnik. Od tega je odvisen pomen naslova in seveda tudi pesmi. Rože za Lucijo" tematizirajo slikarstvo kot mimetično umetnost, podobno Cikličnost. Cikličnost,"' vendar motiv bika daje priložnost za primerjavo s Črnim bikom pri Danetu Zajcu. Folklorni motiv o ajdovski deklici, ki stoji z eno nogo na vrhu ene gore in z drugo nogo na vrhu druge gore. je v pesmiJeti*1 prenesen nanj. Albin Selak (ps. Simon Šurkovič) je sin spredaj omenjenega ljudskega godca Šte fana Novaka. Po vsestransko razgibanem dijaškem obdobju se je vpisal na arhitek- 178 ANTOLOGIJA POLJANSKE NAIVNE POEZIJE turo. Kraj njegovega bivanja ni naveden. Popevke in scenosledi so iz njegove neob- jav Ijene zapuščine. Če so se pesmi prejšnjega cikla navezovale na likovno umetnost, se tukajšnje na glasbo. Popevke se pač pojejo. Zato ni naključje, da se zadnji verz v prvi pesni i "sedemkrat ponovi. Ti in jaz in še en angel' je pesem za petje v duetu. Rahla, prosojna, ljubezniva, kakršnih Ramoveš zlepa nima. Toda že naslednja pesem se kruto oddolži za poprejšnjo milino. Dekle in iiscani harmonikar" ne priznava nobenih, niti moralnih mej. Sama na sebi je (lahko) odlična pesem, vendar za krist jane in vse, ki spoštujejo drugačnost, žaljiva, saj se ne izogne besednim zvezam, ki so zanje nesprejemljive in skušajo ohranjati trden sistem vrednot, med njimi ttidi sveta znamenja. V tem razdelku srečamo celo pesem.1 ki posnema jecljavca in s tem doseže nenavaden poetični učinek. Zadnja pesem v antologiji je Scenosled' o otro cih, brez staršev in majericah, ki dišijo po mleku, oh poti - zagonetna pesem, ki uredniku gotovo veliko pomeni, zato jo je dal na to pomenljivo mesto. Sklep Mislite, da res gre za antologijo? Kje pa! To je spet ena od nezamisljivih idej Janeza Ramoveša. Vse pesmi v antologiji so njegove, le da jih je pripisal omen jenim avtorjem in jih uredil po svojem okusu. Imena avti >rjev in njihovi življen jepisi so popolnoma fiktivni, izmišljeni.' Skratka. Moja velika debela mama je avtorska zbirka," ki potrjuje, da ima pesnik izpod Blegoša nedvomno pesniški navdih. Z njim goji skrajni posmeh in krohot, ki se ne ustavita niti pred najsvetejšimi besedili za naše okolje, kot je svetopisemsko, niti pred najbližjimi osebami, kot so naši starši. O tem priča naslov zbirke Moja velika debela mama, s podnaslovom Antologija poljanske naivne poezije. Seveda ne gre zanjo, ampak za avtorsko poezijo Janeza Ramoveša samega, čeprav je zbirka domisel no urejena kot antologija. Očitno se ttidi iz nje nekatere pesmi pojejo, kakor je razvidno iz. povabila na koncert v sredo. 2- mača. -Da tuk lipga krempirja pa parnas ie doug ni bel. Tekuj sem pa lep zdi, de slan/ paršl še vedri pomagat. Sama ga be hod težk pobrala. A visla, se le sama morem plazi za leni dilam. /amlada be pa le liste otrojke m pa sama sebe peštala ke pride as silil, jest proii na rim kokhopol kem jest opisala.« Kumije še tadruga paršla do beside: »tok vondar. Da srna povsod le tastare za ros dil. jest be tekuj rada ridla. de be se naš piibuc oženit. Sej ma blez ana dol z l.itoke. Pa pravim, ja hejtana tanga, kej se boš tenn par tak. ke ni za h nam. Kok se be pamadla teh griv. To nabo kejšnih sprehvodu, m pa izljetit. T retsepiš, de prov ris na rim. kok sen zredi vse ukop.« 179 LOŠKI RAZGLEDI 50 Navsezajdnje j pa še krempirja zmankal pridu je še tatrejka mogla pojamrat čez sojga možakarja, ke sega hod rad marra nacuka. Tokist dej pran an drek' zajna. Kronika Od žit srna s/al nšeuica. rež. ječmen, je/da. turšca. prosit, ors. Od krempirja srna sadil kijlčarja. merkur pozne/pa igorja. resna, dezire. Jabka sa bla: beličnki, vosnki, mošaticari, cesarji, rožmarin, bobuci, voščenka, pol pa jonalan pa ontario. Hruške sa lile: moštnee, tjepke pa ane dehjele, dol spodi je stala a na. ke srna nem djal rusi/ke. Ta si ar očaje z Rusije parnjesu cepove, ke/z ujetništva šor damu. Lanu ni bel reč. pajštba sej pa še sledila. luni srna lipa za čaj. niki suhih čišppa tirihu. Od kuhe srna sjal />ejsa. korejne, koleraba ke srna skopal tazgojdn krempir. pa še ripa. Mlatil srna ročn s cipam, gruntarji sa mil tudigepol, vilpa : riunkam. Ciolcalsrnapozim. lohkpa lud med šmarn mašam, /.a darva />a za na žaga. Otroke srna dilalponoč.Pilsrna mošt pa šnopc, včas tudi vin. Redil srna zvina pa drobnica, ani tudi prošiče, kure. race. guse. prave, zejce. Fitral srna s ko/nam. volam, breje krave niša bleza uprježt. boki sa belfaulast. Far h iS je biti pas, mački pa še kejšna druga ževau. če jaj kdu h h is parnesu. Olrocsa mogl dilal. pa lud u suhi sa hodil, kjer jeznov | manjka ena beseda ali dve). Če sej kdu ženit sa špilal harmoukc. klauel pa pompardon. Ke srna belpejan, srna plesal pa pil. I čas srna se skrigalpa slon ki. Kjer je biu ves je/ je vrisku pa klobuk poštnin nosu. Med seboj se nisma velik pobiral. Če/ bla vojska, mal več. F/ maš sina hodil ob uedejlah. 'Fav/elki prazuki sa carkv/eni. daržaimih nisma praznoval, l.itua j bla učas dobra, učas pa bel švog. \ sak palitje j udarla kešua sirila, al je pa kjer kjerm zakuril za istje belzajdne ca/te dost. Čej biv kdu hud je kijev. Če sej ban. je pa molu. SI nismo nkamar, som tudi niso velik hodil. čej biu kesu nezakonsk otrok, srna mu da/ ime Ivan. Opombe: 1 Janez Ramoveš, Poročilo iz geta. je brc/, kazala in krnja izida. Atelje T. Slovenija. Tisk Medium. Žirovnica iiiol. iOO izvodov. 2 Predstavljena je bila na III. mednarodnem dialektološkem kongresu v Mariboru. (>. 2. 2002. Moja velika debela mama (antologija poljanske naivne poezije), /bral in uredil Jane/ Ramoveš; ilustriral Martin Ramoveš. Poljane nad Skofjo Loko, samozaložba, 2001.80 str. ' Prevedena je tudi v angleščino in nemščino. Prim. Janez Ramoveš, Farma svetega Alojzija, v: Moja velika debela mama. str. 6-7, 8-9. Prim. Janez Ramoveš. Poročilu tzgeta, str. 60. " Jane/. Ramoveš, Farma svetega Alojzija, v: Moja velika debela mama, str. t. Janez Ramoveš. Farma svetega Alojzija, v: Moja velika debela mama. str. 4-"5. Neodposlana pisma, v; MoJa velika debela mama, 25. Neodposlana pisma, v. Mojci velika debela mama, str. 1(>, 21. 180 ANTOLOGIJA POLJANSKE NAIVNE POEZIJE 1 Štefan Novak, Moja velika debela mama. v: Moja velika debela mama, sir. 25. " Štefan Novak. Na svetega Antona dan. Fantič, kako pa li brusiš koso, v: Moja t vtika debela mama. str. 1~. 28. '-' Štefan Novak. Konjederske salame, v: Moja vel tka debela mama. str. i1). '•' Štefan Novak. Klo.štrski k istanji. v: Moja velika debela mama. str. 30. " Štefan Novak, 1 >eklica / rožami, v: Moja velika debela mama. str. 31. '" Moja velika debela mama. v: Moja velika debela mama. sir. 32. " Malka Klemeni k. ISlegoške bajke, v: Moja velika debela imuna. str. 3*5. 1 Malka Klemenčie, O pasjegiavcih resnica, v: Moja velika debela mama. str. 37 !> Malka Klemeni k. Runkeljnovo žvižganje. v: Moja velika debela mama. sir. 3. '* Jernej Jakopin. Šmarnice, i. str. t3, Jl Jernej Jakopin. Šmarnice, Moja velika debela mama. sir. t6, t7. " Janko Reven, Prigodnke. \: Moja velika debela mama. sir. SI. ""Janko Reven. Ferdinand Gabrijeleič in Matjaž licnedičič, v: Moja velika debela mama, sir. 53. J Janko Reven, Krotilci tigrov, \: Moja velika debela mama. sir. 5a. ""Janko Reven.Jane/, sirota in Franci, v: Moja velika debela mama. str. 55. J"|ank<> Reven. I Ivalntca moštu. v: Moja velika debela mama. str. 56. " Janko Resen. Kako se je Marko spopadel / medvedom, \: Moja velika debela mama. sir. 57 ,! Milan t 'rbančič. I >esei slik i/ skicirke. v: Moja velika debela mama. sir. 59-60. >). 1 Milan Irbanc k. Jeli. \, Moja velika debela mama. sir. 70. Albin selak. Nek' K se zaveš, da joka. v: Moja velika debela mama. str. -5 '' Albin Selak. Ti in ja/ in se en angel, v: Moja velika debela mama. sir. "o. " Albin Selak. Dekle in uscani harmonikar, v Moja velika debela mama. sir . ' Albin Selak. L, v: Moja velika debela mama. sir, 78. Albin Selak. Scenosled, v: Moja velika debela mama (antologija poljanske naivne poezije), /bral in ure dil Jane/ Ramoveš, sir. "9. Dober hec. ali ne Kav no /a pisanje na pustno soboto. 9. februarja leta 2()()2. Zakaj se ne bi tudi mi malo zabavali!? '" To mi je avtor zaupal rudi sam. v telefonskem pogovoru novembra 2001. 181