GOZDARSKI VESTNIK
MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO
LETNIK XXVI.
LJUBLJANA 1968
IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE
Uredil ING. MIRAN BRINAR
UREDNIŠKI ODBOR:
Ing. MILAN CIGLAR, mg. CVETKO CUK, ing. VLADO JENKO, ing. MILAN KÜDER, ing. FHAKJO JURHAR, prof. ing, IVAN KLEMENCIC, FRANJO KORDIS, prof. ar, DUŠAN MLINSEK, MAETIN POTOCmK, ing. ANTON PRELESNIK
Natisnilo COP -»DELO-^, Blasnilcova ttskarna v Ljubljani
63^.0.375 : 22:,^;) (497.121)
MEHANIZIRANO SPRAVILO LESA V LUČI SODOBNEGA GOJENJA GOZDOV
Ing, Fi anjci K. o r d L š (Idrija)
1. Prolilem in njegove an a ei In osti
Naglemu tehriio.nemu napredku vseh proizvodnih dejavnosii sledi tudi razvoj tistega podjočja gozdne pmizvodnje, ki ga pomamo pod imenom sodobna go.iit-vena tehnika. Z njß se proizvajalec prilagaja naravnim razvojnim zakonitostim in si prizadeva doseči osnovni ciJj: čim ve5ji in čim bo.ljši pridelek ter kar najbolj stabilen sestoj. Pridelek lesa, ki je na tak način pridobljen, moramo posekati, obdelati m spraviti do transportnih žil. ki peljejo k porabniškim središčem. To pomeni, da na istem prostoru potekajo določeni proce-si, za katere je potrebna posebna delovna tehnika z uporabo primernih mehaniziranih naprav. Posebno zanimiva je -spravilna tehnika i mehanizacijo, ki mora nujno spremljati razvoj tehnike gojenja gozdov^ kajti sodobni stroj se lahko prilagaja naravnim zakonom, medtem ko priiodnih zakonitosti ni mogoče uravnavati po značilnostih strojne naprave. Sodobna gojitvena tehnika upošteva okolnosti, da je potrebno pridelan les posekati, izdelati in spraviti do ceste z uporabo čim primernejše tehnične opreme, toda na tak način, da proizvodnja lesa v gozdu ne trpi škode Dosledna časovna. In prostorna načrtnost je poglavitna mačilnost sodobnega gojenja gozdov, hkrati pa je odločilna za uspešno mehaniziranje delovnih procesov po sečnji.
V	zvezi s tam se zastavlja vprašanje, kako naj pri spravilu lesa stroj racioTiajno prilagodimo proizvodnemu procesu v gozdu spričo koncentracij posekanih lesnih gmot, ki so pogojene s sodobno tehniko gojenja gozdov? Temu vprašanju se dodatno pridružuje Še potreba po opredelitvi absolutnega ali relativnega pojmovanja koncentracije sečenj.
V	procesu izdelave gozdnih Sortimente v je spravilo lesa do kajnionske ceste najtežavnejše. Težav ne povzročajo tehnične možnosti za iznajdbo takšnih izpopolnjenih naprav, ki bi glede na produktivnost smotrno opravljale svojo nalogo, pač pa so tega krive pestro delovne razmei-e, ki onemogočajo enotne rešitve. Ta raznoličnost je pogojena z bogato reliefno razgiba nos L,j o in z zelo neeako gostoto cestnega omrežja ter £ različnimi možnostmi za njeno zgoščevanje. Tej pestrosti je treba dodali še gospodarjenje z goedom, ki s sodobno gojitveno tehniko vsebinsko tako zelo bogati proizvodno dejavnost v gozdu, da v procesu izdelave, zlasti pa spravila lesa onemogoča vsak poizkus poenotenja,
Reliefna razgibanost je pogojena z raztrganostjo, strmino ter z razsežnostjo pobočij in z različno gravitacijsko usmerjenostjo. Pomembne so tudi razne ovire, kot npr.: potoki, skalovje, štori, lesni odpadki ipd. Pri premagovanju reliefne pestrosti ni mogoče nikakršno poenostavljanje, ki bi dopuščalo poenotene rešitve spravila. Izjema je le cestno omrežje, ki se z zgostitvijo bolj ali
manj približa izdelanim lesnim sonimentom. In tudi do določene mere premaguje civire, kot so potoki ipd.
Gospodarienje z gozdovi, oprto na sorJobno gojitveno tehniko, kot je že omenjen.0, posebno vpüva na možnost za spravilo lesa do cGsle. zlasti z zgošče-noäüjo posekanega lesa na določenem prostoru in 2 možnostmi za dostop do tega lesa glede na gostoto stoječega drevja in glede na druge gojitvene ukrepe,
Pogosto slišimo ugotovitve: »V gozdu se sodobno gospodari ali v sestojili se uporablja sodobna gojitvena tehnika.-' Taksno ravnanje je v bistvu le prUa-gajanje gozdne proizvodnje sedanji porabi lesa, Id se je v svojem razvoju doslej bistveno spreminjala. Sedanji dlj se razbkuje od starih konceptov po tem. da si pri pro'izvodnji lesa prizadeva doseči čim višjo' količiiisko in kakovostno stopnjo. Za oporo rabi pri tem ves kompleks naravnih razmer, njihova učinkovitost pa je odvisna od primernosti gospodarskih uki-epov.
Zgodovina pridelovanja )esa v go:idu po?na vrsto gospodarskih oblilt, ki so se doslei zvrstile: od najstarejšega in najbolj ekstenzivnega gospodarjenja s sečnjo na golo do sodobnega in najbolj intenzivnega prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja. Sečnja na golo je dandanes le še. zgodovinski txi.iem; ohranila se je še na majhnih površinah v okviru skupinsko potopnega gospodarjenja. Velike sečnje na golo neogibno povzročajo snovanje monokultur 2 vsemi njihovimi pasledicami, hkrati pa jih nerazdružno .opremlja upadanje rastigčnega potenciala. Prebii-ahno in skupinsko postopno gospodarjenje vključujeta vase vse elemente visoko proizvodnega gospodarjenja in hkrati kar najbolj omogočata uveljavljanje rastiščnega potenciala, 2 ustrezno nego pa dosegata vrhunsko kakovost,
Z načenjanjem problema racionalnega mehaniziranega spravila se hkrati odpre vpraäanje končen t riranosti lesa, dosegljive z uporabo sodobne gojitvene tehnike. Spričo pestre obilice okoliščin je težko opredeliti določeno število, ki naj bi pomenilo mogočo mejo ipd. Pri tem gre za zelo dinamične ukrepe in procese, ki delujejo v zelo širokem intervalu. Ce se odločimo za ze^lo grobo ocenoj bi mogli določiti široke meje med 40 in 120 m^ na ha, v katere pada veČina realnih možnosti.
Prebiralno gospodarjenje pomeni nekoliko trši oreh za racionalno mehanizirano spravilo, kajti v tem primeru sta sečnji, namenjeni negi m regeneraciji, prostorno in Časovno združeni in zato močno razkropljeni, medtem ko sta pri skupinsko postopnem gospodai-jenju Časovno in prostorno ločeni, drugo omenjena pa je lahko precej bolj osredotočena. Zelo' pomemben pogoj za usti-ezno spravilo je uspešna pomladitev, ki je pri prebjra,lnem gospodarjenju brez prostornega reda in zato zelo ovira vsako mehanizirano spravUo, Pri skupinsko posto,pnem gospodarjenju poteka pomladitev po določenem prostornem redu. kajti regeneradjska sečnja se dosledno odmika od vnaprej drylocene transportne meje proti odvozni poti Zato je v primeru tovrstnega gospodarjenja mehaniziranim napravam olajšana spraT.dina pot.
2, Izbira spravilne naprave in raziskovalna metoda
Pri izbiri uspešn^^ spraviLne naprave ne odloča samo zadostna koncentracija lesa, temveč tudi druge, že omenjene okolnosü. V tej študiji se bomo omejUi na spravilo lesa s pomočjo enobobenskega motornega vlačilca z idrijskim vozičkom, ker ta naprava vsestransko premaguje celo vrsto omenjenih ovir. Ker dvtga les od tal in ga spravlja z vrvmi po zraku, ne povzroča pomembne škode
rw mladju in na stoječem drevju, na kamionsko ceslo pa privleče les ra7,memm<i čist in nepoškodovan. To ao bistvene prednosti tega vlačilca pred drugimi, mogoOe dosti bolj učinkovitimi spravilnimi napravami, ki pa se lahko bolj obnesejo le pri manj intenzivnem gospixlarfenju 7. gozdom ali pa colo san\o pri gospodarjenju s sečnjo na golo. To velja zlasti za sodobne, toda zelo robustne iUTienške traktorje za spravilo lesa iz gozda do kamionske ceste, ki ponekod. s:la?ti na severu nekoliko modificirani predirajo v evropske gozdove. Pri oceni tega sLro-ja bi morali presoditi njegovo prednost, tj, učinkovitost v primerjavi s; pomanjkljivostmi, kot so npr. uničevanje pomladka, stroški za umi^tno po-gozditev in zmEmjSevanje količinskega in kakovostnega prirastka 2aradi ekstenzivne proizvodnje, Ce bi vzidajuli pri uvajanju takšne mehanizacije v slovenske gozdove na račun zmanj.šanja in poslabšanja proizvodnje, bi s tem ves proizvodni proces podredili eni sami proizvodni epizodi Toda delo tega traktorja na vlaka h ali cestah ne potrjuje takšne trditve. Zato .le presoja učinkovitosti takega dela 2 omenjeno drago napravo prepuščena posamičnemu preudarku.
Za preučevanje problema racionalne koncentracije uporabljamo kabinetno analizo praktičnega primera spravila za najbolj povprečno razdaljo 400 m, upoštevajoč deloivne razmere in noiTne, ki so v rabi pri Gozdnem obratu v Idriji za postavljanje stroja na delovno mesto, za moritiranje in demontiranjc celotne naprave ter za spravljanje lesa do kaniionske ceste. Tudi za preučevanje Iren da gibanja spravilnih stroškov ob različnih koncentracijah lesa smo uporabili strukturo stroškov Gozdnega obrata v Idriji, Ha osnovi delovnih razmer, norm in strukture stroškov je bila izdelana strožkovna razpredelnica za ray.iicne koncentracije lesa od 10 do 150 nr'; matematično obdelane vrednosU pa so grafično predočene s krivuljo. Razen tega sia bili izdelani tabela in grafična ponazoritev deleža spravila v relativnih zneskih glede na tržno vrednost različnih sortimentov. Končno je primerj.alno p red oceno gibanje stroškov za i s Li interval koncentracij za motorni tribobenski vlačilec, «-arus-UßO«. Očiten .je napredek sodobne tehnike glede tovrstnega spravljanja lesa v primerjavi z dosedaj uporabljanimi stroji. Kalkulacija stroškov je bila izdelana po publikaciji Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo .^Metodika kalkulacije cene strojnega dela v gozdai^stvu«.
3. Analiza dela z motornim vlačilccm
a) Finančni učinki -pri različnih koncentracijah
Postavljanje stroja na delovno mesto in montiranje ter demontažo celotne naprave na dolžini 400 m op3"avijo 4 delavci v 18 urah. Pri spravilu lesa so zaposleni 4 delavci in v eni obratovalni uri privlečejo z idrijskim vozičkom 4 m^ lesa od panja do kamionske ceste. Stroški za delo pri postavljanju, montiranju in demontaži naprave na uro za 4 delavce znašajo 33,92 N din. V preglednici je prikazana struktura stroškov za eno obratovalno uro pri spravilu lesa z motornim vlačilccm..
Analiza uv^oštevanih stroškov je naslednja: 1. Poraba goriva in masiva je bila ugotovljena na osnovi številnih merjenj in nato normativno določena. Strošek je Izračunan upoštevajoč sedanje tržne cene goriva in m.aziva. 2. Amortizacija je bila določena z 20% amortizacijsko stopnjo na vrednost investicije 49.138,95 Ndin. 3. Vzdrževanje znaia 105,5% vrednoeti amortizacije. Ta strošek je bil ugotovljen iK ustaljene prakse pri vzdi-ževanju teh strojev v obratu za mehanizacijo SGG Tolmin, i. Obresti se nanašajo na vrednost osnovnih sred-
stev. vsebujejo pa tudi delež ostalih obresti, 5 Zavarovanje je izr-ačunano iz zneska za redno enoletno zavarovanje naprave. 0. Osebni izdatki zajemajo čiste plače, socialno zavarovanje, družbene in drage prispevke, terenski dodatek, stroške za zaščitna sredstva in za drugo osebno porabo delavcev, 7. V obratni režiji so upoštevam osebni in materialni izdatki obrata. Ta režija je normativno določena za 4 delavce v 1 delovni uri. 8, Upravna režija je normativno določena za 4 deIavL;e v 1 delovni uri iz skupne mase stroškov uprave podjetja,, 9, Upoštevan je delež vkalkuliratiega finančnega rezultata obrata z:a 4 delavce v eni delovni uii.
1 Gorivo in mazivo . ,	1,92 N din 2. Amortizacija stroja, vrvi in osebne opreme R,83
'i. Vzdvževan.ie in popravila.......9,32
4.	Obvesti ............. 1,90
5.	Zavarovanje . ,	...... . 0,3R
6.	Osebni izdatki; kosmate plače za 4 delavce .■)3,92
7 Obratovalna reži.ja .........il,ef3
fl Upravna režija	9,20
9. Vkalkulirani finančni rezultat:..........4,Ü0
Skupüi strožek za 1 obratovalno urn
61,21 N din
Stroški od 2. do 9. postavke so izračunani na podlagi večletnega opazovanja tn ugotavljanja števila obratovalnih uv v enem tecu. V tem času motorni vlačilec obratuje 1114 ur, kot je razvidno iz razpredelnice.
1.	Postavljanje naprave na delovno mesto
2.	Montiranje in deniontaia , ,
3.	Popravilo stroja in opreme , , , i. Dopusti in druge izgube . . , , 5. Slabe vremenske razmere G. Obratovanje naprav^e — spravilo
4.'i ur ali 2.1% 358 ur ab 16,7% 105 ur al) 4.9% 154 ur ab 1,2% 366 ur ali 17,1% 1114 ur ali 52.0'%
Skupaj
2142 ur ali 100%
Ob upoštevanju ča^a za montiranje, norme za spravilo lesa, enoumih stroškov za montažo in stroškov za obratovalno uro naprave znašajo stroški spravila 1 nv lesa ?a ra7.1ične koncentracije, kot so navedeni v preglednici.
Kancentvacija (nr')	Stroški Ndin za 1 m-'	Koncentracija tm-')	Stroški Ndin za 1 nv'
10	81,45	90	27,13
20	50.92	100	26,51
3Ü	4Ü,75	110	2-5,95
40	35,66	120	25,49
50	32,fät	130	25,10
6Ü	30,5£j	140	24,76
70	29,12	15Ü	24,47
SO	28,03		
Gi-aficno prikazani predstavljajo ti podatki krak hipcj-bole (si.]), z matematičnim izrazom y = (k + an) : x; (k = smerni koeficient, a = konstanta, ka^ rakteristična a določeno krivuljo; n = zaporedje od Q . . . do n).
Analiza stroškov za spravila lesa pri različnih koncentracijah kaže, da so stroSki 7, motonnim vlačilcem do 30 nr' zelo veliki, z naraščajočo konc^ntracijcj pa strma upadajo; pri končentraciiah od 30 do 70 m'* so äe vedno sorazmerno visoki in nekoliko blaže upadajo, medtem ko se stroški nad 70 nv' že prccej ustalijo in imajo le blago zmanjševalno tendenco, tako da postaja nad 100 m"' strošek režijskega dela v strukturi skupnih stroškov skoraj nepomemben.
1, stroški spravila 2 motorwim vlačilcem na en boben (idrijski voziček)
eoJ
50
40
2D
Monlaia in demontaža le delovnih ur po 33,92 N din Norfna spravila 4,0 m'na obr uro
10 20 30 40 5D 60 70 00 9D 100 110 120 130 140 150 j^i
b) KoiieevitJ'ocijü pečenj je relativen pojem
Ce analiziramo spravilne .sü'oSke z nekoliko širšega ekonomskega stališča, in sicer na podlagi vrednosti, ki jo tržišče prizna s ceno proizvoda, bo rentabil-nostna podoba spravila nekoliko drugačna. Iz izkušenj pri prodaji tesa na trgu
vemo, da so cene Sortimente v iglavcev visoke in utesnjene v rii;ke meje, medtem ko se cene listavcev giblje jo v zelo širokem intervalu z zelo nizko spodnjo me.io. Nekatere bukove Sortimente prodajamo globoko pod vi^edjiostjo vloženega dela. Zato je delež spravila pri nekaterih so-rtimentlh toliko pomemben, da velika količina takšnih sortimentov oziroma slaba kakovostna struktura gozda lahko ogrozi gospodarski obstoj njihovih proizvajalcev,
50 50 40 30 20 10
relativni delež spravilnih stroškov v tržni vrednosti sortimentov
o 10 20 30 JO 50 60 70 60 90 100 110 120 130 140 150
Iz tabele o relativnem deležu spravibuh stroškov v tržni vrednosti sorti-mentjov in iz grafikonov 2. in 3. je očitno, da pripada bukovim dr vam izredna velik delež spravllnih stroškov, ki tudi pri velikih koncentracijah lesa ne pade pod 40/J tržne vrednosti sorti men ta. Zelo velik delež spravitnih stroškov imajo tudi bukovi hlodi III. razreda in šele pri koncentracijah nad 130 m^ pade pod 2G%. Vsem drugim bukovim sortimentom se delež apravilnih stroškov zmanjša pod 2Q% pi i koncentracijah nad 60 nv'. Ker so cenc iglavcev utesnjene v sorazmerno ozkem intervalu s precej visoko spodnjo mejo, je njihov delež spravibiih stroškov majhen in se za III. razred žagovcev, ki so najmanj vreden Sortiment iglavcev, zmanjša pod 20% vrednosti pri koncentraciji 65 m-', medtem ko za druge Sortimente upade že nekoliko prej, za luščence celo že pri koncentraciji 12 oziroma 13 m-',
Problem rentabilnosti tistih sortimentov, ki se na tržišču slabo uveljavljajo, je rešljiv edino le z om.ejitvijo njihove proizvodnje v gozdu. To pomeni, da je potrebno hkrati z uvajanjem nrodevnejšega gospodarjenja v gozdu skrbeti za tim kaiiovostnejšo proizvodnjo, tj za tak go;;dni potencial, ki bo tržiače oskrboval z zelo vrednimi sortimenti m proizvajalcu omogočil in tudi zagotovil ' rentablinast
c) Sodobni dosevki v razvoju opravilne mehaTiizacije — tribobens/ci yJn^iZec »^uriis U" in njsgove -perspektiva
Zadnji dosežek spravilne mehanizacije iz skupine vlači Ice v je tribobenski vlafiUec, kons t mil an in izdelan v avstrijskem podjetju Hinteregger. To je samohodni vlačilec -^ums-U ki montiran na modemiziiani traktor animog.
■h. RClftTIWf DCLSi SPftAVJLNW STfiüäKÖv V rT^^Nl	SöfniHEwicw

STRD4K| SPftftVH^ii 2 M0TD»>.'IM vläCILCEM UftU s V-m {HiNTERtGGCftJLV VQ?tdEF<l
l4aMJ il NI
Ut »T jarN? NJ Hai-ht	(.{»r'^ni »r h
34-
L
lo	'O Aa tO 7t> flC ID WD 114 t»* 13d 1AG
5 SPflAVlLNl	i MOraHHIM VLAfriCEM
_tiBODLiM*! "sr y.rt', 1
UlUfue« i
Ifl J« la it} 50 «D 7U
loO WO 'SP IIB U9 ISA
aa 7p an bq	l^ii rii 1
Karakteristike te naprave so bjle podane v članku »Novosti v tawoju motoi-nih viačilcev-' (Gozdarski vestnik, 5 967, U. 3—4). Ta napmva iz t;kupm& vlačilcev ;)e izboljšana s tem, da je zelo priročno konsh-Liii'ana in da je Čas priprave za delo. ki obsega prestavitev, postavljanje stroja na deloviin mesto, ter montiranje in demontažo cele naprave, bistveno krajši. Zelo velik napredek pomeni tudi uporaba Hinlereggerjevega vozička
Učinkovitost obravnavane naprave je mogoče nazorneje predociti, če primerjamo njeno delovanje s uporabnostjo enobobenskega vlačilca z idrijskim vozičkom. Po večletnih izkustvenih dosežkih Gozdnega obrata v Idriji smo dognali, da v povprečju prevladujejo 400 do 5Ü0m dolge nosilke Ln da je les .^ora^memo malo koncentriran, saj odpade na eno montirano nosilno vrv le 100 do 120 m' lesa, ki se spravlja od pan.ja do kamionske ceste. Večletna praksa .je pokazala, da od celotnega celoletnega razpoložljivega delovnega časa odpade na pripra-vljaina dela 18,8 f« in da obratovan.je naprave doseže največ samo Vlačilec urus-U 80 potrebuje za pripravljalno delo le 2,0% celostnega celoletnega razpoložljivega delovnega časa, zato se čas obratovanja poveča celo na 67,9S. Tej prednosti je ti'eba prišteti še uporabo Hintereggerjevega vozička, ki v primerjavi z idrijskim vozičkom dosega do 50% večje učinke, ker deUije namesto
RELATIVNI DELEŽ SPRAVILNIH STROŠKOV
					Delež	spravilnih stvoSltov za	
Končen-	Stroäek	Bukev					
ti-acija fm-t)	spravila ZA 1 m''		F	L	I II	,,, .lamski les	Drva
		Priid cena	300,00	225^00	188,48 153,52	126.1S 185,00	59,00
10 20 JO JO
70 (.10 ■!fl fill ao 100 110 120 1-10 HO 1Ä0
B1,4G 50,92 40,7,i 35,66 32,61 30,58 29,12 2a,03 27,18 2G.51 25,95 25,49 25,10 24,76 24,47
27,15 16,97 13,58 11,H9 10,87 10,19 9,71
9.34 9,08 fl.G4 R.85 B,5Q S,37
8.35 3.1R
36,20 22,B3 18,11 15,85 14,49 13,59 12.94 12,4G 12,08 11,76 11,5.^ 11,13 11,16 11,00 10,811
43,22 27,02 21,62 10,92 17,30 16.22 15.45 14,87 14,42 14.07 13,77 13.53 13,33 13,14 12, DH
53,06 33,17 20,54
23.23
21.24 19,29 18,97 18.26 17,70 17,27 16,90 16,60 16,35 16,13 15,94
04.57 40,36 32,30 2S,27 21).85 24,24 23,08 22,22 21,54 21,01 20,57 20,20 19,90 19,63 19.10
43,E0 27,38 21,31 19,17 17,5.3 16,44
15.06
15.07 14,61 14,25 13.95 13,70 13,49 13,31 13.1fi
138,07 GS.31 69,07 60, i4 55,27 51,83 49,36 47,51 46.07 44,93
43,20 12.54 41,97 41.47
s škripčfvjem samo z eno vrvjo. Zato ]e voziček hitrejši in pvi zapen.ianju bremena zelo priročen in zato učinkovitejši. Te prednosti omogočajo celotni napravi, da nb navedenih okolnoslih v enem letu. spravi iz gozda do kamionske ceste 8 do 9 ti.soČ m'' lesnih sorti men tov, medtem ko enobobenski vlačilec z idrijskim vozičkom prepelje ny leto največ 4 do 4,5 tisoč m'.
Zanimivi so finančni učinki ie spravtlnc naprave. Potrebno je poudaiiti, dn si vlačilec uru3-U80 šele utira pot v proizvodnjo, Pogo.j zu njegovo uspešna uporabo je gosto cestno omrežje, saj s svojimi vrvmi ne sega v gozd glob I,je od 400 m. Zato to napravo izdelujejo le po naroČilu in je zato zelo draga ter ne povzroča revolucije glede znižanja .stroškov.
Za ugotavljanje spravilnih stroškov 2 vlačilcem urus-U 80 ob različnih koncentracijah bomo upoi-abili isti primer, s katerim je bilo razloženo gibanje stroškov za enobobenski motorni vlačilec z idrijskim vozičkom in s 400 m dolgo napeto nosilno vrvjo. Pripravljalna dela. tj. postavljanje na delovni prostor, montiranje in demont.aža trajajo samo 2 uri in 30 minut. Spravilna norma od panja do kamionske ceste za obratovalno uro s Štii-imi delavci znaša 6 m'' Stroški za pi-ipravljalna dela 4 delavcev znašajo ,'33,92 N din na uro, Struktura stroškov ene obratovalne ure je pred ocena v preglednici na naslednji strani.
V kalkulaciji je potrebno pojasniti samo ugotavljanje sti'oškov pod ločkajTia 3 in 3, medrem ko vse druge pcsstavke velja enaka analiza stroškov kol v poglavju 3 a. Amortizacija je izračunana iz cene za celotno napravo, ki stane v Avstriji 514.674 šilingov ali 247,043,52 N din, prištevši še carino 50.290,44 TJ din. Amortizacijska stopnja je določena upoštevajoč 6-letno življenjsko dobo, kajti sam proizvajalec ji prisoja trajnost 5 do 8 let. Pri računanju amortizacije na obratovalno uro je bila upoštevana povprečna leicna struktura porabljenega
v TRŽNI VREDNOSTI SORTJMENTOV
1 m'' v % od tržne cene lesa
Jelka in smreka
K
L[
III
Jamsld les
CeluL les
Drogovi dci 8 m
Drogovi nad
a m
345.U0	235,20	195,36	170,52	149,Ü0	155,00	165,00	216.00	245,00
	36, Iß	41,70	45,3f(	54,45	52,55	49,37	37,71	33,25
14,70	22,60	26,00	38,35	34,04	32,85	30.36	23,57	20,70
1 i.ai	18,ü9	20,f!0	22,70	27.24	26,29	24,70	18,fI7	16,63
10,34	15,83	18,25	19,Hö	23,84	23,01	21,61	16,51	14,56
f),4S	14,48	16,69	13,17	21,fiO	21,04	19,76	15.10	13.31
n.M	13,57	15,G5	17,03	20,44	10,73	18,53	11,16	12.48
Fl ,44	12.93	14,fJl	16,22	19,47	18,79	17,G5	13,48	U.B9
(115	12,44	14,35	15,61	10,74	IS,08	16.99	12,93	11,44
7,RH	I2,0ß	13,91	1D,14	18.17	17,54	16,47	12,58	11.0!)
7,filj	11,77	13,57	14,77	17,72	17,10	16,07	12,27	10.82
7.52	11.52	13,28	14,46	17,35	16,74	15,73	12,01	10,59
7.30	1L31	13,05	1-1,20	17,04	16,45	15.45	11,80	10,40
7.3f!	11.U	12,85	13,fiRl	in, 78	16,19	15,21	11,62	10,24
7JH	10.9S	12,67	13,79		15,97	15,01	11,46	10.11
7.or»	lü,8fi	12,53	13,63	16,36	15.79	14,83	11.33	9,99
tjasa, ugotovljei^a iz večletnih opazovanj delovanja enobobtfnskega motornega vlačilca z idrijskim vozičkom; seveda smo jo prilagodili tej nf.pravi gledo na njene prednosti. Upoštevan je znatno krajši čas za pripravljalna dela, ki se kaäe v podaljšanem orbatovalncm času. Tako smo izračunali sestavo razpoložljivega
1.	Gorivo in. mazivo..... ...... 2.41 Wdin
2.	Amortizacija ....	35,1 L Vzdrževanje in popravila 31^11) ,,
-t.	Obvesti , ............... 3,(10	„
Ti	Zavarovanje . , . ............ 1,05	„
ß.	Osehni izdatki — kosmate plače 4 delavcev	33.E)2	„
7-	Obratovalna režija............. II.ÜS	„
8.	Upi-avns režija ...,,....,.... y,2ö	„
9.	Vkalkulirani iinaiični rezultat....... 4,00
Skupa.! strošek za eno obratovalno uro . . 132,[5:i N din
1.	Postavljanje naprav'e na delovno mesto	24	ur	ali	1,1%
2.	Montiranje in demontaža	59	ur	ali	1.8%
3.	Popravilo stroja in opreime......	105	ur	ali	4,9 K
4.	Dopusti iti druge izgube . . . , .	154	ur	a)i	
5-	Slabe vremenske razmere ......	366	ul-	ali	17,1 S
6.	Obratovanje naprave — .^pravilo ■ . .	1454	ur	ali	67,0%
Skupa.i
21Ü2 ur ali iOO?^
časa na ieto, kot Je fasvidna v preglednici. Stroški za vzdrževanje in popravilo naprave so določeni glede na amortizacijo, in sic&r 00% njene vrednosti, Za to noltoliko nizko stopnjo smo se odločili, ker je sta-oj izredno drag, kot je to razvidno iz poznejših izvajanj.
Na podlagi navedenih elementov kalkulacije smo izračunali spravilne strogke za 1 m^ lesa ob uporabi obravnavane spravilne naprave pri različnih knncentractjah lesa. Navajamo jih v preglednici.
Koncentracija fnv')	Stroški Ndin 7.a 1 m^'	Koncentracija (m'')	StroSlci K fliii za 1 m''
10	30,63	90	23,08
30	26,38	10(1	23,90
30	24,97	110	22,91
40	24,26	130	23, B5
50	33,84	130	22.79
60	23,55	140	22,7b
70	33,35	150	22,71
80	23,20		
Stroškovna lestvica za različne koncentracije je grafična predočena na sliki št-4.
Za gibanje stroškov je značilno njihovo zelo blago upadanje z naraščajočo konceniracijo lesnih sorti mentov. Zelo pomembno ,je, da se spravil ni stroški pri majhnih koncentracijah od 10 do 30 m" ne spreminjajo skokovito, kajti delež režijskega dela v spravilu je sorazmerno majhen.
Primerjava stroškov med obema vlačilcema pn različnih koncentracijah (sL 5) nam pokaže, da je vlačilec urus-U 80 primeren zlasti za spravilo lesa, ki je le slabo koncentriran. Tudi pri zelo velikih koncentracijah se spravilni stroSki teoretično ne izenačijo in razlike posta.iajo šele pri koncentraciji 400 do 500 m'' nepomembne: tedaj je tudi enobobenski motorni vlačilec prav tako rentabilen.
4. Sklepi in praktični napotki
1 Sodobna gojitvena tehnika, ki se odlikuje s kakovoslTio zelo donosno gozdno proizvodnjo lesa, ne ovira razvoja naprednih racionalnih spravilnih naprav. Mehanizirano spravilo je potrebno prilagoditi takemu proizvodnemu procesu,
2- Analiza stroškov za spravilo lesa od panja do t:amionske ceste z enobo-benskim motoi-nim vlačilcem m z idrijskim vozičkom kaže, da že pri sorazmerno malih koncentracijah nastaja strošek, ki s povečavan,jem koncentracije ne narašča pomembno. Te koncentracije ustrezajo količinam, ki napadejo z enkratno sečnjo pri skupinsko postopnem gospodarjenju. Zato moramo imeti vlačilce ob sodobni gozdni proizvodnji za zelo primerne spravilne naprave,
3. Rentabilnost proizvodnje različnih gozdnih sortimentov ni odvi.sna le od znižanja spravilnih stroškov, ki ga dosegamo z uporabo sodobnih mehamziranih naprav. Donosnosti malo vrednih gozdnih sortimentov, ki jim tržišče prizna le nizko ceno, ne rešuje niti najcenejše spravilo iz gozda. Uspei-na rešitev je le v doslednem omejevanju njihove proizvodnje in v pospeševanju pridelave zelo vrednih sortimentov^ To pa je mogoče doseči samo s sodobno gojitveno tehniko.
Zato ponovno poudarjamo, da prava pot v razvoju spra^nlnih naprav pelje skozi dosledno prilagajanje njihovega razvoja sodobni gojitveni tehniki,
4, Približujemo se vrhunskim dosežkom spravihie tehnike (udi v skupini motornih vlačilcev. Gre za vačbobenske samohodne vlačilce, ki se odlikujejo z zelo dobro gibljivostjo, z izredno hitro pripravo ra delo in z zelo učinkovitim spravilom lesa iz gozda. Stroški za pripravljalna dela so tako majhni, da bistveno ne povečujejo spravilnih stroškov, tudi če gre za zelo majhne koncentracije, tj, nad 30 m''. Edini pogoj za uspesno delo je sodobna tehnična opremljenost gozdnega objekta s primernirn cestnim omrežjem, ki omogoča sorazmerno kratke spravilne razdalje, ustrezajoče obravnavanemu vlačilcu.
LITERATURA
1,	Korriiš, F,,' Idrijski motorni vlaftilec v luči ekonomike. Gozdarski vestnik, 19e(i,
2,	Kordiš, F.: Novosti v razvoju motornih vlačilcev, Gozdarski vestnik, 1DS7,
3,	Mlinček, D.r Uvajanje sodobnih metod za intenzivno gojenje privatnih gozdov Gozdarski vestnik, 1965,
■1. Turk, Z.; IVTetodika kalkulacije cene stroitiega dela v gozdarstvu, ICIjGS, 19Ö3.
MECHANISIFRTFS HOLZRÜCKEN IM LICHTE DES MODERNEN' WALDBAUS
(Zusammenfassung)
Lösungen betrel'lencl das Ausrücken des Holzes werden immer häufiger in hochproduktiven Anlagen gesucht, welche nur unter sein- extensiven Bedingungen d'?r t^roduktion arbeiten können, und so den gesamten Efzeugungsvoi-gang der HolKge-winnung einer Episode des Geschehens unterordnen. Solchc verfehlte Denkart kann, tür die Erträge der forstlichen Produktion sehr weitreichende -naditeilige Folgen haben.
Die moderne Waldbautechnik. welche sich durch hocliwei'tige und sehr ergiebige Holzgewinnung auszeichnet, stellt kein Hinderniss für die Entwicklung moderner ratitmeller Anlagen vor. Wichtig ist e.s, dass die Mechanisierung des Hölzrückens selbst einem solchen Produktionsprozesse organisch eingefügt wird, denn bei dei. fortschrittlichen Entwicklung der Technik ist es wohl mÖgUch die iVlechanisiermi^ den Naturgesetzen entsprechend einzurichten, unmöglich ist es Naturgesetze gebauten Maschinen unterzuordnen.
Eine bemerkenswerte mechanisierte Einrichtung tür das Holzrücken, wclche sehr leicht der modernen Waldbautechnik aJigepasst werden l-iann, ist die Motorseilwinde bzw, der Seilkran mit einer oder mit melireren Trommeln. Die Analyse der Arl^ieitkosteii des Seilkranes mit einer Trommel und einem Idrija-Seilwägeiein beim Ausrücken des Holges aus dem Sclilage bis zur Lastwagenstrasse zeigt bei Konzentrationen von 10 m ' bis 150 m'^ auf der Relation 400 m, dass schon bei verhältniss-mässig geringer Konzentration (ungefähr 00 m') Spe,?en entstehen, welche bei Steigerung dei- Konzentration we,?entlich nicht mehr anwachsen. Solche Konzentrationen entsprechen Mengen, welche mit einer einmaligen Fällung In der Femelschlagwirt-schaft erreicht werden.
Ein sehr wichtiger Faktor für rationelle Arbeit beim Holzrücken mit dem Motorseilkran, welcher das Anwachsen der Kosten bei sehr kleinen Konzentrationen mildert, ist eine möglichst kurze Zeit für die Vorbereitungsarbeiten, Es handelt sich um die mehrtrommebge Seilwinde, welche sich durch grosse Bewegüchkeit, äusserst
schnelle Vorhereitung zur Arbeit und cäiirch .sehr erfolgreiches Ausrücken rles Holzes EiusKeichnet (Urus-U 80 mit Hinteregger SeiUvagelein), Der Anteil der Spesen für die Vorbereitung ist so niedrig, dass er auch hei sehr hleinen Konzentrationen, das ist ab 30 m-', die Transportkosten nur unwe.aentlieh vergrössert. Bedingung für erfolgreiche Arbeit ist eine moderne technische Ausrüstung des Waldes mit dichtem Sti'iissennetz niit Rücksicht aiil die Icurzen Transportiängen, welche mil diesem Seil-ivran erreicht werden.
Die Analyse des Kostenanteils für das Ausrücken im Vergleich mit den Marktpreisen verschieclenci- Sortimejite zeigt, dass sich der Anteil der Kosten für das Rücken einiger minderwertiger Soilimente so hoch belauft, dass sieh die Frage betreffend Rentabilität ilirer Erzeugung such bei Anwendung der billigsten Transportarten aüfwirlt. Der richtige Weg ist itonsequente Einschränkung solcher Produktion und Förderung der Erzeugung hochwertiger Sortimente, Die Entlaltun^i der Anlagen für das Ausrücken muss deswegen folgerichtig dem Fortschritte der modernen Waldbautechnik, welche Erzeugung hüchwerligen Holzes anstrebt, angep.issl werden.
C34.0.228.8 : 17 (Fagus silvaiiCiO
PRISPEVEK K POZNAVANJU PRIRODNEGA RAZVOJA BUKOVEGA GOZDA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU
Ing, Aleš Capuder (Tolminl
Uvod
Na,?e raziskovanje se nanaša na gozdni kompleks Prodi, ki leži v gozdnogo-Fporiai-filci enoti Kneža-Prodl na .južnih pobočjih Tolminskega Kuka, Vogla in Sije v povirju po'toka Kneže med 460 in 1600 m nad morjem. Geološko podlago iz dachsteinskega apnenca in dolomita sestavljajo pretežno grušč, melišča in ledeniski material t velikimi skalnimi bloki, brečaml^ itd, Pedogsnelski procesi potekajo počasi; prevladujejfi rtLzne oblike rendzine. Prodi jmaio obilo padavin, saj letno poprečje za š trideset letno obdobje (1925—19G5) znaša 3388 inm, Vege-lacijska do^ba traja od ma.ja do septembra. Sneg obleži štiri do pet mesecev, v predelih pod 1000 m n. m pa je trajanje snešne odeje za kak mesec krajfe. Reden pojav so veliki snežni plazovi, ki grmijo zlasti na pomlad izpod vrhov po ustal;jemh plaziščih, Gozd seg^t do 1500 ozifoma 1600 m visoko, tam pa prehaja v ruSje. Vegetacijska ineja poteka 100 do 200 m pod vrhovi Julijcev.
Vecietacijska opredelitev
Prodi sodijo v območje južnovzhodno-alpskcga bukovega gozda z zdrtižbami, ki so prikazane v razpredelnici št. 1.
Jedro gozdov tvorijo združbe Aneimone-Fagetum, ki ji pripadajo skoraj tri petine gozdov, Fagetum subalpinum in Abieti-Fagetum austroalpinum. Gozd bukve s trilistno vetrnico naliajamo kot čisti enodoben bukov gosd {tipična varianta) aH pa s primesjo 10 do 30% smreke (varianta s smreko, Anemone-Fiigetum piceetosum) in jelke (varianta z jelko, Anemone-Fagetum abietetosum).
_Ta združba predstavlja glavnino gospodarskih gozdov v Prodih: bukev je v njej ravne vzrasti in ima čista, gladka debla, tanke veje ter pravilne krošnje, Pri-
1. Vegetacijske enote in rvjitjovi deleži
G D:Jclna združba	Bukov gozd s trili.stno vetrnico	Subalpski bukov gozd	Jui no alpski gozd bukve in jelke	Degradirani gozd bukve	Tt?rmofLlni gozd ČL-. gabra z omeliko	Skupaj
'■»a	295,72	fig.äT	70.74	34,13		506.61
Sinu
%
58
iri
14
100
rtistek v debelino ^e šibek. Zarast se giblje med 0,6 in 1,0, sklep krosenj pa le povečini normalen do tesen. Na planjah se g07.d živahno pomlaja, pod zastorom pa le pičlo.
V pasu med 12D0 in 14ö(im n. m. prehaja združba Anemone-Fagetum v vijmaki buktw gozd Fagetum sLibalpinum. ki ima ob zgDrnji gozdni meji pretežno viirovalni značaj. Bukova debla so značilno sabi.jfista, krošnje so gosto sklenjene, cirevje je zelo vejnalo in proti gozdnemu robu postopoma pielia.ja v grmiščc 2 ruSjem. Ta vegetacijska enota igra pomembno vlogo pri vzdrževanju zgornja gozdne meje, zlasti na južnih pobočjih, ki so izpostavljena močnemu vplivu almosferilij in erozije,
Nadaljnja pomembna združba je jugovzhodni alpski gozd bukve in jelke Abieti-Fagetum austroalpinum, ki je v Pmdih, žal, navezan le na redke, hladne in vlažne sevei'ne ekspozicije. ki imajo zaradi hudih strmin in težke dostopnosti preležno varovalni značaj. Razmerje med bukvijo in jelko je med 70 : 30 in 60 : 40. Prirorfna oblika gozda je prebiralna, z gospodarjenjem pa se je uveljavila encjdobna do raznodobna s prevladujočo bukvijo (80 do 100%). Bukvi pripada v združbi vloga graditelja. Jelka se pojavlja v šopih in gnezdih, je ravna in
Tipični bukov gozd v Prodih (foto; J, Vidmar)
ima stegnjena, čista in gladka riehla. Sušenja ni opaziti.. Bukev se bolje pomlajii kot jelka, zato njen delež narašča, zlasti tam, kjer se gospodari s postoprto seCnjo, ki v prirodnih prebirainih sestojih — kot je znp.no -— pospešuje razvoj bukve na škodo iglavcev.
V nižjih legah srečujemo še dva, gospodarsko manj pomembna gozdna tipa, ki jima skupaj pripada 10% površine. Združba Anemone-Fagelum ostryetosum predstavlja degradacij siti stadij asociacije Anemone-Fagetum v značilnih kmečkih, raznodobnih bukovih gozdovih s sečnjo -na trš". Biikcv je v teh sestojih zaradi dolgotrajne deselekclje slabe kakovosti: košata, debelovejnata z bolj ali manj zakrivljenimi debli; razen tega so to večinoma št-orovoi. V šopih je primešano 10 do 20% črnega gabra. Taki sestoji st> razširjeni zlasti okoli naselja Kneške Kavne in rabijo za preskrbo kmetov z drvmi in steljo,
Zdi-užba črnega gabra z omeliko, Cytisantho-Ostryetum, porašča tople, južne lege. Vodilna drevesna vrsta je črni gaber, ponekod je bii vnašan črni bor Zarast upada proti zgornjim robovom., kjer gozd prehaja v travnil; z obiljem rumeno cvetoče omelike (Cytisanthus radiaius), k.i že od daleč opozarja na to združbo. Njena gospodarska vrednost ni pomembna, saj itiia večinoma varovalni značaj,
1,00. Opis raziskovalnih ploskev
I,JO. Namen in metoda dela
Za preteklo gospodarjenje v Prodih je bila značDna postopna sečnja na velikih powslnah, ki se je razvila iz sečnje na golo. Pod Avstrijo in Italijo je navadno kak večji lesni trgovec odkupil od države pravico za, sečnjo določenih gozdov Zadnja velika sečnja na golo v Prodih je bila izvršena leta 1865, tako da je veČina po sečnji nastalih sestojev stara 100 do 110 let. Ker vse do izgradnje gozdne ceste Kneza—Prodi (1955—1966, v dolžini 12 km) to območje ni bilo odprto, zato sestoji niso büi deležni nikakršne noge, Gozd se je razvijal le pod vplivom prirodne.selekcije, sklep je bil vedno zelo gost, krošnje stisnjene in majhne. Tako stanje je opaziti zlasti v predelih nad 1000 m n. m Za preučevanje teh sestojev smo v okviru urejeva.lnih del isiočiU dve poskusni ploskvi začasnega značaja v obliki kvadratov s površino po 1 ha Izbrali smo ju po subjektivni presojL Meritev je opravil geometer s teodolitom br je pri tem upošteval nagib terena S temi deli smo začeli 16. avgusta 1966. Vodil jih je šef oddelka za urejanje gozdov pri SGG Tolmtn, ing, V. Mikuletič. Na obeh ploskvah smo premerili drevje s popolno klupnjo po 1-oentimetrskih debelinskih stopnjah. Posebej so bile izmerjene susiee. Hkrati smo izmerili tudi drevesne višine.
1,20. Opis ploskev
Ploskev št, 1 leži v odseku 3 c (Požgano brdo) na nadmorski višini 1100 do laOOm, na enakomerno strmem pobočju, nagnjenem 25—SO'' proti jugu. Pobočje pripada masivu Vogla (1922 m), ki ga v zgornjem delu gradi dachsteinski apnenec, spodaj pa glavni dolomit, na katerem leži tudi ploskev. Navajaino opis tal po ing. M. Kodričevi:* .>Na .strmem, gladkem pobočju, na dolomitu je plitva do zelo pliva rendzina. Prhninasto sprsteninast, sajast, 5 cm debel humusni horizont Ah se jasno razločuje od peščenega, sprsteninast eg a, močno skelet-
Kodrič, M.; Poročilo o pedološkem proučevanju Baške grape, (tipkopis), Ljubljana, 19Re.
nega horizonta AC, Horizont AC Je 5 do 30 cm globok, reakcija na HCl je pii.ziihTia, pH je 6.« Stelje je malo in se počasi razkraja. Vegetacijski tip je Anemone-Fagetum caricetosum albae (po dr, Wrabru). Na ploskvi raste enodobni, lOÜ- do 120-]etni sestoj bukve (95%) in posamtC primeäane smreke (5?i). Sklep krošenj je normalen do gost. Tla so ,'5labo plodna (IV. bonitetni razred), raatoosl je slaba, kakovost drevja je slaba: debla so bolj ali manj ravna, tanka, z majh-nimij žibkimj, stisnjenimi kixjsnjami ter so dO' 10 m očiščena vej. Smreka je ravne, košate vzrasti, s suhimi vejami skoraj do tal, žive veje pa se spuščajo c!o 12 m nad tlemi. Precej bukev je iz panja (v šopih) Do leta 1962 se je v sestoju pasla goveja živina (18—20 glav) kmeta Franca Sorlija (p. d Justina) s Kneških Ravni. Paša je škodljiva vplivala na stanje sestoja, ki je zlasti proti robovom zatravljen (Carex alba, Sesleria ovata); pomlajevanja skoraj ni; izjema so posamične smreke v razvojni stopnji gošče ob zgornjem robu sestoja.
Ploskev št. 2 je v odseku 9 a (V vrtičku), IIDO do 1200in n. m., na strmem pobočju, nagubanem v plitev jarek, nad bivšo italijansko konjsko stezo (mulat-tiero). Pobočje je nagnjeno 30 do 35^ ekspozicija je južna in jugmahixlna. Na dachensteinskem apnencu je skeletna rendzina, ki proti jtirku prehaja v plitva, rjava, karbonatna tla. Stelje je mnogo, vendar pa se slabo razkraja. Vegetacijski tip ,je Anemone-Fagetum caricetosum albae (po dl^ Wrabru). Na ploskvi raste enodoben, 100 do 120 let star, čist semenovec bukve (99%) z redko smreko (IK), Sklep je popoln. Tla so srednje plodna (III. bonitetni razred), rastnost je slaba, kakovost pa razmeroma dobra; bukve so visoke, z ravnimi in Čistimi debli (12—14 m); krošnje so slabo razvite in stisnjene, veje pa tanke. Gozd se ne pc.mlaja, razen ob spodnjem robu, kjer je nekaj jelovih kapnikov, nastalih z nti semeni t vi j o iz sosednjega sestoja.
2,00. Analiza mcritvenih podatkov
2,10. Stavilo dreDja
Podatke, ugotovljene 2 meritvami, smo razvrstili v 5-centimetrske debelinske slopnje, kot je prikazano v razpredelnici št. 2.
2, Število dreves po debelinskih stopnjah
Debelinska stopnja
Ploskev št. 1
Ploskev S t, 2
(cm)	Bukev	Smreka	Skupa.i	Bukev	Smreka	Skupaj
10—14	319	Ö	325	29Ö	4	299
15—1'J	354	5	359	315	3	31!)
20—24	283	5	288	307	3	310
25—29	112	7	149	186	—	LBe
30—34	e?	13	80	97	—	97
35—39	9	12	21	48	—	48
40—44	3	6	9	14	—	H
45—49	1	4	5	0	—	8
50—54	-	2	3	2	—	2
Vsota	1178	BO	123a	1273	10	1283
Na prvi ploskvi smo našteli 1238. na drugi pa 1283 dreves, Ce primerjama io ugotovitev s tab Li enimi podatki ^a us tremo boniteto in starost, opazimo veliko' razliko med tablično in dejansko zarastjo. Na prvi ploskvi bi moralo biti normalno ß78 dreves na ha {po Gchriiardtu, glej Priručnik za šumarske inženjere II, Beograd, 1Ö57. str. 304: bukev — zmerno- redčenje — IV, boniteta — starost 11(1 let). Na drugi ploskvi pa bi moralo biti (po istem viru za III. boniteto) 516 dreves. "Uporabljeni podatki se nanašajo na čiste bukove sestoje in so torej uporabni v našem primeru, saj znaša delež smreke na prvi ploskvi manj kot na drugi pa celo manj kot 1%. Na ploskvi št. 1 je torej razmerje med de-jan.skim (Nd) in tabličnim številom drevja (Nt) 1238 - 678 = 1,83, n^i ploskvi št, 2 pa 1283 : 516 = 2,49. V tabličnih podatkih ni upoštevano drev.je, ki je bilo izločeno z redčenji. Le-teh na obeh ploskvah ni bilo, zato je sedanje dejansko število drevja znatno večje. Po Schwappachovih podatkih odpade pri zmernem redčenju za starost 110 let in IV. boniteto celotne lesne gmote na redčenja. Ce — upoštevajoč ta delež — ustrezno povečamo naše Število drevja, izračunamo za prvo ploskev 100 — 38 = 62 fiä ; 678 X 100 L 62 = 10Ö4 dreves (Ntc), Dalje je Nd ; Ntc = 1238 n094 = 1.13- Po Schwappadiovth podatkih odpade za drugo ploskev 37% celotne mase na redčenje in zanjo na analogen način izračunamo iablično šLevilo dreves 100 — 37 = 63%, 516 X 100:63 = 819 (Ntc). Dalje je Nd : Ntc = 1283 .819 = 1.57. Na prvi ploskvi je torej zarast za 13?'j, Hii drugi pa celo za 57% veČja od nor main e.
Pri dosedanjih računih nismo upoštevali podatkov o številu sušic, ki smo jih posebej ugotovili in so prikazani v razpredelnici št. 3,
3. Število sušk po tlebelinskih stopnjah
Debelinska stopnja icm)
Ploskev st, 1
Bukev
Smreka Skupaj
P i t) s i; e v S t. 2
Bukev
Smreka Skupaj
JO—14	20	8	34	32
1.5-19	7	1	8	9
20—24	1	2	3	1
25—29	-	-		
30—a4	-	1	1	--
3rj—	1	—	1	—
40—44	1	-	1	—
45—40		—	—	—
50—.54	—	—	—	—
■J2 [)
1
VsoU
36
12
48
42
42
Na prvi ploskvi je bilo naštetih skupaj 48 sušic, na drugi pa 42. Značilno je, da je največ SLihega drevja v najtanjši debelinski stopnji — na prvi ploskvi 71%, na drugi celo 76%. Ta dva podatka nam potrjujeta, da gre za preostanek drevja, izločenega v pri rodnem tekmovanju za svetlobo. Pri tem je zanimivo, da se na prvi ploskvi smreka močneje suši kot bukev, saj znaša delež smrekovih sušic v primerjavi s številom zdravih smrek 20% (12 r (äO); medlem ko je ta delež za bukev le 3% (36 : 1178). V primerjavi z bukvijo smreka toiej hitreje propada zaradi neugodnih ekoloških razmer, predvsem zaradi pomanjkanja svetlobe in zaradi neustrezne fizikalne sestave tal.
Porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah je predočena v grafikonu st. 1. Oba frekvenčna poligona sla izrazito asinielrična. Največ drevja je v četrti debelinski stopnji (15—19 ctn), čeprav sla oba sestoja starejša od sto let (1). Na pivi ploskvi zajema II. debelia^ki razred { 10—^19 cm) kar 55% vsega drevja, na drugi pa 48%, Modus (najpogostnejši prsni premer) pade v četrto debelinsko stopnjo in znaša na prvi ploskvi 16,82 cm, na dragi pa 18.45 cm. Aritmetično srednji premer je na prvi ploskvi 20,22 cm, na drugi 21,39 cm. Za primerjavo omenjamo, da bi po Schvifappachovih donosnih tablicah mo-ral biti srednji preme i" na prvi ploskvi 22,0 cm, na drugi pa 25,9 cm.
p/šf 1
300 1
eLUS__^J frekvenčni poligon in prilagojena
normalna porazdelile* 20, iicm^
H W C«;
prllogojeria narmoha porazdehitv la fft' ii.ffcm^d, = iO,Bf vn, It • itit
Af, - ž^j un. • 7.SS C.m, /t^s /i »J
im -
■<00 ■
dih. s h f.


t. Število dreves po debelinsloK stopnjah
Dejansko frekvenčno porazdelitev smo primerjali s prilagojeno, standardi-:iirano normalno porazdelitvijo. Upoštevali smo enako .število drevja 1283, aritmetično sredino in standardni odklon ter smo izračunali normalno porazdelitev. Rezultati so prikazani v razpredelnici gt 4. Za pi-vo ploskev smo ugotovili standardni odklon 10,54. za drugo pa 7,58 cm.
'S. Dcjanslta in prilanojcna normalna porazdelitev številu <lreves
Porazdelitev 5 telila dre Ve.-;	Debelinska stop ja							
	da 10 cm	3,	4.	5. 6. 7,	8.	9.	1Ü.	11
Dejanska Klormalna	205	■iU I7G	359 211	Ploskev št. 1 288 149 no 223 lft6 118	31 Ü3	9 26	5 9	2 3
DL'janska Norma In Et	Bfi	299 171	31Ü 29.3	Ploskev St. 2 310 IHG 97 328 242 117	48 37	14 a	R 1	2 fJ
Primerjava med dejansko in normalno porazdelitvijo nam pokaže zanimive razlike. Na pi'vi ploskvi število di-eves zaostaja z nanormalo v stopnjah nad 25 cm, v nižjih pa jo presega, in to najbolj v 3. debelinski stopnji (za B5%). Na drugi ploskvi stanje zaostaja za normalo v 5., 6. in 7. debelinski stopnji, v nižjih in višjih stopnjah pa jo presega. Na drugi ploskvi so razlike med dejanskim in normalnim številom dreves manjše; največje pa so zopet v tretji debelinski stopnji (za 75%), Delež drevja s prsnim premerom pod 20 cm bi na prvi ploskvi normalno znašal 49%, na drugi pa 43%. Pod taksadjski prag bi na prvi ploskvi padlo 205, na drugi pa 86 dreves. Na prvi ploskvi }e torej zarast Nd : Nn = 1238 ; (1238—205) = 1,20, na drugi pa 1283 : (1283—86) = 1,07.
Na prvi ploskvi je torej zarast za 20%, na drugi pa. za 7?o večja od normalne. Primerjava z najpre.i izračunano zarastjo nam pokaže znatno razliko za drugo ploskev, po tablicah bi namreč znašala 1,57, po prilagojeni normalni distribuciji pa je 1,07. Vzi'ok za razliko je drugačn.i način računanja. Pri pi-ila-gojeni normalni porazdelitvi smo namreč uporabili za osnovo isto število drevja kot pri dejanski porazdelitvi in nismo upoštevali drevja, ki bi moralo biti izločeno z redčenji. Na drugi ploskvi, ki je za cel bonitetni razi-ed boljša od prve, je zaradi tega nastala večja razlika med dejanskim in normalnim številom drevja, zato sta tudi rezultata, izračunana po dveh različnih metodah, tako zelo različna.
Grafični prikaz normalne porazdelitve- za obe ploskvi (grafikon 1) nam potrjuje, da je stanje na prvi ploskvi bolj odmakjeno od normalnega kot na drugi ploskvi. Krivulji sta rahlo asimetrični.
Normalno stanje po Sehwappachovih donosnih tablicah smo predočili tako, da smo distribucijo dreves prilagodili srednjima, premeronia 22,0 cm (prva ploskev) in 25 9 cm (druga ploskev) ter vrisali ustrezni krivulji v grafikon z debelejšima črtama. Na prvi ploskvi pade največ dreves v peto debelinsko stopnjo (20—24 cm), na drugi pa v šesto (25—29 cm). Spet se pokaže, da je stanje na drugi ploskvi nekoliko bližje normalneniu kot na prvi. Iz navedenega moremo napraviti naslednje sklepe;
1,	Število dreves na obeh ploskvah presega nornialo.
2.	Največ dreves (na prvi ploskvi 55%, na drugi AB%) je tanjših od 20 cm
3.	Na obeh ploskvah je delež bukovih sušic enak (3K). medtem ko se sroreka na piv: ploskvi bolj susi (17%).
4,	Število drevja po debelinskih stcpnjah se znatno odmika od normalne porazdelitve; frekvenčna krivulja je zelo asimetrična; stanje na drugi ploskvi je bližje normalnemu kot na prvi,
220 Drevesn(} viHne
Na ploskvi št. I smo izmerili višine 41 drevesom, na ploskvi št. 2 pa 48 drevesom (3.3% in 3,7% vzorca). Pri tem smo uporabili Blume-Leissov višinomer Višine smo razporedili po debelinskih stopnjah in za njih izračunali an trne-lične sredine, jih vrisali v grafikon ter povezali v višinski poligon Le-tega smt izravnali tako, da smo po anabtični metodi drsečih sredin izračunali koordinati za regresijsko krivuljo (označene v grafikonu s križci), nato pa smo med Lak< dobljenimi točkami potegnili višinsko krivuljo,
Potek višinske krivulje nas opozarja na precejšnjo razliko med obem; ploskvama, kajti višinska krivulja druge ploskve leži precej višje nad krivulj' prve ploskve, (Primerjaj tudi tabelo št. 5))
5 SiPfl'ii"^ višine dreves po debelinskih stopnjali, prečitane z višinske Itrivulje (v m)
	3.	4.	5.	G,	T,	8,	!),	10	Sred.
Di'beUn. stopnja	12,5	17.3	22,.5	27,5	32,5	37,5	42,5	47,5	viSina sestoja
ploskev st. 1	16,3	Iß.l	li),7	21,]	22,3	2.'5,1	23,8	(24,3)	13,3
Ploskev ät, 2	18,1	20,6	■22,6	23.9	34.9	25.7	26,4		a4.,2
P!, 2 ■ Pl. 1	1.11	1,14	1,15	1.13	1,12	1,11	1,11	1,11	1,25
RažUka je največja v peli debelinski stopnji, kjer je drevje na ploskvi št. 2 povprečno za 15% višje kot na ploskvi št. 1h
2, Vifiinski kiivulji ^a razi.skovalni p]osk( i. Izravnava ao analitični me- -li -todi
j i r i e 7 ic rt tt ■'■t -f*
JJ,J- l?J- (t^	HI M.r j-j,r «t cm
Srednjo višino sestoja smo ugotovili z znajiim posto-pkom za obračun lesne zaloge po SchaeCt'erjevih tarifah; Od najvi.šje debelinske stopnje anio odšLeli 30'/« ätevÜa dvevja in v tisti debelinski stopnji izmerili več višin ter izračunali aritmetično st'edino. Tako smo ugotovili, da se srednji višini obeh ploskev razlikujeta za 25%. Glfde na srednjo viSino pripada prva ploskev četrtemu, druga ploskev pa sedmemu tarifnemu razredu.
2,30, Leswfi zaloga sestojev
Na obeh ploskvah smo lesno zalogo obračunali po 1-centimetrskih debelinskih stopnjah s pomočjo dvovhodnih deblovnic. Pri tem smo višino 7a vsako debelinsko stopnjo posebej prečitali z višin,ske krivulje. Zaradi preglednosti sitio rezultate razvrstili po 5-centimetrskih debelinskih stopnjali in jih navajam» v fiispredelnicl št, C,
Lesna zaloga na prvi ploskvi znaša 405.51 m' (od tega odpade na bukev na smreko pa 13%), na drugi ploskvi pa 565,26 m'' {bukev 99,6%. smreka 0,4%). Ka obeh ploskvah piipada največja leyna zaloga peti debelinski stopnji {20 do 24aii). Na pn,'i ploskvi se lesna gmota razpolavlja med 24. in 25,r.m'. premer srednjega kubnega drevesa znaša 24,45 cm (bukev) oziroma 35,79 cm (smreka). Na drugi plo.skvi premer srednjega kubnega drevesa za obe drevesni vrsti maša
26,21 cm. Na viginski krivul.ii ustreza sfednjemu premeru 24,45 cm višina 20.2 m, srednjemu premem 20,21 cm pa višina 23,7 m. Srednja višina druge plaskve je za večja od srednje višine prve ploskve m je lesen« naloga na drugi ploskvi oelo za 39% večja kot na prvi.
fi. Pregled lesnih zalog na poskusmli ploskvah (iri')
Debelin, stopnja	3,	4.	5.	6.	7.	B,	9.	10,	It.	Vsota
				Ploskev	št. 1					
Bukev	39,43	67,53	9S,2S	30,03	58,99	11.61	4.87	l,9B	—	352,
Smreka	0,54	1,04	1,B7	4,40	10,86	13,54	8,92	7,11	4,46	52,74
S k Lipa j	30.02	es,57	100,15	84,43	69,05	25.15	13,79	9,09	4.46	40,1.51
				Ploskev	št. 2					
Bukev		fl8,77	127,27	L23,65	95,41	63,98	25,71	19,10	5,32	5Ü:J,Ü4
Smieka	0,43	O.GS	1,13							2,22
Skupa.i
3^,76 139,43 128.40 123,05 95,41 63.08 35,71 19,10 5,32 565.20
Dejansko lesno zalogo na obeh ploskvah smo pnmerjali s podatki iz donosnih tablic (Schwappach in drugi, Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, Ljubljana, 19ßl) Primerjava je predočena v razpredelnici št 7,
7. Primerjava de.jaiislcih lesnih 7alog s tabličnimi
	Srednja	Dejanska tesna zaloga	Celotna lesna zaloga
	višl na	Bu. Srn. Sltup.	Bu. Sm. Skup.
Ploskev SE. 1 Ploskev si.-I
19,3 m 24,2 m
.^53 563
53 2
40C 565
341 566
77
41S 506
Celotno lesno zalogo smo izračunali iz tablic na podlagi izmerjene srednje vi.^ine sestoja, znane .starosti in bonitete. Na prvi ploskvi smo upoštevali Y^^z-me>je ma5 med bukvijo in smreko (87 ; 13). medtem ko smo na drugi ploskvi dele-i smreke zaiiemat-ili. Iz primerjave dejanskih in tabličnih lesnih zalog moremo napraviti sledeče sklepe;
1. Dejanska zaloga se precej ujema s tablično. Nekoliko večjo neskladiaosl na prvi ploskvi je ver,ieti-io treba pripisati močnejšemu sušenju smreke.
2- Celotna lesna gmoUL predstavlja v tablicah vsoto lesne zaloge sestoja ir lesne mase vseh redčenj. Ker pa smo tolikšno količino lesa ugotovili na prv kot na drugi raziskovalni ploskvi, je to ponoven dokaz, da nobeden od obravnavanih sestojev ni bil nikoli deležen redčenja al kakega drugega negovalnega ukrepa,
3. Tolikšne lesne zaloge dokazujejo, da se v razmeroma neugodnit ekoloških razmerah (prim, bonitetikonkurenčno tekmovanje in prirodna selekcija ne uveljavljata tako zelo, da b genetsko močnejši, silati osebki spodrinili šibkejše. Vsem je twärezaji približne enako pičel kos kruha, zato mora prirojena nasilnost nekaterih osebkov popu-
s Li Li spnčo äploänega pomanjkanja. Zakon močnejšega se podredi zakonu po-miinjkanja. Zato na nobeni ploskvi nismo opaziti si lakov.
Zelo zanimiv in zgovorno poučen je vpogled v strukliuo lesne zaloge na obeh ploskvah. Tako vidimo, da je v tretji in četrti debelinski stopnji na obeh ploskvah približno enaka lesna zaloga, v vseh nadaljnjih stopnjah pa je lesna zaloga na drugi ploskvi občutno večjs: v peti za 28%. v šesti za 46%. v sedmi 37%, v osmi sa	v deveti za 83%, v deseti za 110% in v enajsti za
Delež stneeke je na drugi ploskvi neznaten, saj jo nahajamo z malenkositoo lesno zalogo le v tretji, četrti in peti debelinski stopnji. Nasprotno pa na prvi ploskvi delež smreke narašča s stopnjevanjem debdinskih si open j, kot je razvidno iz razpredelnice št. 8.
8. Odstotni tlelež smrelte v skupni iestii zalogi na ijloskvi št. 1
Debelinska stopnja 3. -I. 5. ü. 7. a. 9. 10. 11. 8.—II Delež smreke	1,0 1.5 1,9 5,2 15,5 53,8 64,7 78,2 100.0 64,8
Kot vidimo, pripadajo smreki v stopnjah nad 35 cm skoraj dve tretjini {54,3%) skupne lesne zaloge, medtem ko je njen delež v najnižjih debelinskih Stopnjah neznaten. Smreka je v debelejših stopnjah zdrava, medtem ko se v najtanjših stopnjah zelo suši.
Ce razdelimo lesno zalogo na tri debelinske razrede, I. [10 do 24 cm), 11, (25 do 49 cm) in III. (nad 50 cm), ugotovimo, da razmerje med njimi ni pravilno, kajti debeljaka (III.) praktično ni, medtem ko pripada I razredu na prvi ploskvi kar polovica lesne zaloge, na drugi pa je zajema dve petini. Srednji debelinski razred predstavlja na obeh ploskvah večino lesne zaloge. Ta pojav je z ekonomskega vidika zelo ugoden, Prav tako je primemo tudi razmerje med zadnjima dvema in prvim razredom. Le-to je za prvo ploskev 51 : 49 za drugo pa 59 : 41
Lesna zaloga, smreke na prvi ploskvi je takole ra^orejemr prvemu razredu pripada 6,5%, dmgemu 85% in tretjemu 8,5?ä skupne lesne zaloge. Razmerje jc torej še znatno ugodnejše koL pri bukvi.
3,üü. Sklep
Z analizo obeh raziskovalnih ploskev smo spoznali naslednje;
1. Obravnavane gozdove gi'adijo enodobni, doslej nedotaknjeni, bolj ali manj čisti bukovi sestoji.
2	Splet ekoloških Činiteljev je pripomogel k temu, da se je gos:d brez človekovega sodelovanja razvijal v smer, ki je biološko in ekonomsko pozitivna. Močna tnsolacija (južna, višinska lega) in obilje padavin sta osnova za razmeroma bujen razvoj gozdne vegetacije, medtem ko prepustna matična kamenina, hude strmine in zato neugodna sestava tal slabijo vpliv svetlobe in padavin ter kvarijo plodnost rastišča. V takšnih razmerah je pri rod na selekcija šibka; na majhnem prostoru je nakopičeno veliko drev.ja, ki se zatO' razvija v značilno obliko' z ravnimi, vitkimi, gladkimi debli, s stisnjenimi krošnjami in tankimi vejami. Sestoji imajo enolično zgradbo in sestavo. Zaradi intenzivnejšega izkoriščanja edafona bukev uspešno tekmuje s smreko, ki s površinskim, ekstenzivnim koreninjem hitro izčrpava plitva, prepustna tla in se zato bolj suši.
3	Primerjava dejanske porazdelitve drevja po debelinskih stopnjah s prilagojeno normalno porazdeli t vi] o nam je okvirno predočila razlike med prirod-
nimi razvojnimi tendencami in težnjami stidobnega gojenja gozdov. Narava ie nakopičila ve Like innnžine lesa v najnižjih debel inskili stopnjah, medtem ko si z nego sestojev prizadevamo povečati delež debelejših stopenj in s tem udeležbo tehničnega lesa. Pravočasna in pravilna nega je torej neogibno dopolnilo priročne selekcije, ce hočemo podpirati razvoj gozda v smeri čim večjih donosov ne le glede na količino, ampak tudi na vrednost.
BEfTRAG ZUK KEJiJNTNlS DER NATÜRLICHEN ENTWICKLUNG DES BUCHENWALDES IM ALPENLANDE SLOWENIENS
(ZusammenEassung)
Dsä Fürs twirtschaftsgebiet Tolmin utnfasst in seinem nördlichen Teile den Kern vmd das südöstliche Randgebiet der Julischen Alpen, Die Bergtäler und Abhänge sind geschwächten Eint'lüssem des Adriatischen Meeres ausgesetzt, welche längs des Fkisses Soča und in denselben sich stürzender Wildbäche tal auf daherkommen Angesichts der günstigen kllraatischen VerhäUnisse waren die tieler gelesenen Striche bis zum Quellgebict der Soča schon früli besiedelt, was sich auch dafln kundgibt, dass die Wälder stark ausgebeutet sind Höhere, unzugänglichei-e La.gen sind aber bis iiir neueren Zeit^ das ist spätestens bis Antang des vergangenen Jahrhunderts, schütter besiedelet geblieben. Deswegen haben Eiuch die hoher gelegenen Wälder lange Zeit ihr natürliches Gepräge bewahrt; ihr Eigentümer war der Staat, Ein bezeichnendes Beispiel solcher Wälder bietet der Staatswald Prodi, v/elcher sich auf der südlichen Hängen des Gebii-gskammes ausbreilot, der bis ?.ur Höhe lÖÜOm rcichi. Im Jahre iafii> ist Lni genannten Walde ein srosser Kahlhieb ausgeführt worden, von da ab aber ist der neu erstandene Bestand unberührt geblieben. Heute stehen in diesem Walde zum grÖssten Teile Buchen mit geraden, dünneii Stämmen, gut astfrei gesäubert, mit schwächlichen, gedrsingten Baumkronan.
Um einen besseren Einblick in die Struktur der reinen, nicht gepflegten Buchenbestände 2U ei-lüngen, sind in deiti Höhen Llüü m und 1200 m Forschungstlächen js 1 Ha ausge.schieden worden. Hia' wurden entsprechende Mes.^ungeti ausgeführt. Die Analyse der gevifonnenen Resultate zeigte folgendes:
Die Anzahl der Säume pro Hektar übersteigt merklich die Normale (nach Schwap-paeh): .Auf der ersten Fläche in der IV. Bonitätsklasse um 13%, auf der zweiten in der ni. Bonitätsklasse um 57%. Das Verhällniss zwischen Buche und Fichte ist auf der ersten Fläche wie 95 :5, auf der zweiten 99 ; 1. Das Verhältniss zwischen der Zahl der eingegangenen Baume und der Gesamtzahl der Bäume ist für die Buche auf beiden Flächen gleich. Die Frequenakui've ist stark asymmetrisch: der Zustand auf der zweiten Fläche ist dem normalen näher als Jener auf der ersten Fläche,
Die Angaben über Baumhöhen sind mit einem Höhenpolygon und mit einer Höhenkurve veranschaulicht. Die mittleren Hohen der beiden Bestände differieren um	(Unterschied in der Bonität des Waldbodens!),
Der Vergleich der talsächliehen Holzmasse mit der tabellarischen Gesamthol".;-masse bestätigt die Vorausset?ung. dass die Bestände auf den beha,ndclten Flächen ni'cht geplentert oder sonstwie gepflegt worden sind.
Die Entwicklung der behandelten Bestände verlief in Richt\ing einer immer grösseren Dominanz der Buche, welche hier besser als die Fichte die bescheidenen WachEtumsverhältnisse auszunützen imstande ist. Die Abwesenheit von Pflegemassnahmen aber hatte ihrerseits zur Pqlge Anhäufung grosser Vorräte der untersten Dickensiufen und somit eine mindere wirtschaftliche Leistung als sie mit rechtzeitiger und richtiger Pflege erreicht worden wäre.
834.0.451.2 (Glis glis L.)
ŠKODA. KT JO POVZROČA POLH (GLIS GLIS L) NA GOZDNEM DREVJU
Ing Janez T i t o v 5 e k (Radeče)
Pieučevanja škode, ki jo povzroča poih (Glis glis L.) z lupljenjem lubja na iglavcih in listavcih, sem se lotil iz več razlogov. Pri vsakokratni tovrstni škodi se znova porajajo dvomi pri detemninizbciji škodljivca. Za njegovo določitev imamo namreč vedno na voljo le poškodbe in nikol: njihovega povzročitelja. Gozdarji opaženo škodo še vedno pripisujejo zelo razLicnirn krivcemj npr. ali veverici (Sciufus vulg^iris L.) ali polhu aU drevesnemu polhu (Dryomys rdtedula Pal.) all podleaku (Muscardinus avellanarius L) ali pa celo rjasti voluharici (Ai-vicola glareolus L.).
Dejansko škodo, ki jo^ povzroča polh, še vedno podcenjujemo po vzgledu naših predhodnikov. Doslej smo posvečali pozornost le škodi, ki so jo povzročali glodavci tia iglavcih (Fuchs, Kindler, Slander). To pa je razumljivo, če pomislimo, da je bila bukev še nedavno obravnavana kot drevesna vrsta z manj vrednim lesura ki je poraben le za kuhanje oglja in za kurjavo.
Pobudo za raziskovanje .škod in za določitev njihovega povzročitelja mi je dalo Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu, ki je v preteklih letih utrpelo velike J kode, povzročene od neznanega glodavca v bukovih, smrekovih in bukovo-jeloeih gozdovih na Trnovski planoti. Na tem mestu se imenovanemu podjetju zahvaljujem za finančna sredstva, ki sen^ jih potreboval pri delu
1. Problematika
Leta 1963 so neznani mali glodavci v Trnovskem gozdu zelo poškodovali debel ca zlasti srednje starih smrekovih skupin, unietnega nastanka Ler bukov drogovnjak na površini ok, 200 ha. Pri natančnejšem pregledu sestojev v oddelkih 30 a, 12, 13 in 70 C sem v avgustu na bukovih debelcih poleg svežih poškodb ugotovil tudi zaraščene rane, ki so jih glodavci napravili v zadnjih dveh preteklih letih, vendar v znatno manjšem obsegu kot poslednje leto. Se veliko huje pa so glodavci v istih sestojih olupili bukve v naslednjih letih opazovanja. tj. 1964. in 1965, leta Poškodovali so v glavnem bukovo goščo, ki punekod že prerašča v dvogovnjak. Škoda na smreki je bila le neznatna. Poškodovanim smrekam so se že poleti sušili vi-hovi oziroma vsi deli nad poškodbami, ki so zajele večji del obsega debele Zaradi tega se je posušila zgornja tretjina ali pa celo zgornja polovica dreves Na t.ake polovične sušice se je nato naselil mrčes, zlasti podlubniki. Tudi bukve so se sušile, če so bile poškodbe velike, sicer pa se raj\e zarastejo, toda zarastline bistveno vplivajo na količino tehničnega lesa. Pogosto se na ranjenem bukovem debelcu naselijo zajedavske glive, ki povzročijo razkroj (trohnenje) lesa. Uničujoče delo pa dokonča veter.
Razni pisci navajajo podobne primere škode, ki jih povzročajo glodavci v naših gozdovih, zlasti na iglavcih. Tako Kuchs omenja primer na macesnu, k;er bilo lubje marca oglodano v k&lobarjih in trdi, da so to .škodo povzi'ocile veverice Sivic v članku >'Polh« obširno piše o poškodbah, ki jih dela polh na .javoru, smreki, bukvi, jelki in macesnu. Pri tem se pisec opira na izpovedbe in skušnje gozdarjev, polharjev in kmetov iz cerkniške in logaške okolice. K-indler
Levö : Polh je olupil smrekovo debelce, zato se je del drevesa nad poSkodbami posušil. Trnovski gozd (foto: M. Gruden), Desno : Veter je prelomil bukev, ki ]q je poškodoval polh. Trnovski gozd (foto: J. Titovgck)
navaja pririier žkode, ki jo povzroča polh v snežniških gozdovih, ko obročaslo gloda lubje, zlasti na snirebah v 10- do 40-letmh nasadih. Slander opisuje štiri primere škode, ki so jo napravili glodavci na macesnu in smreki v različnih kra.jih Slovenije in pri tem ugotavlja, da je povzročitelj teh poškodb v veliki večini primerov polh in meni, da pri škodi .i i vem glodanju in lupljenju lubja sodelujeta tudi veverica in rjasta voluharica, Podlesek pri omenjeni škodi ni sodeloval, ker po tnnenju omenjenega avtorja ne lupi in ne gloda iglavcev, temveč le Listavce. Na podlagi pregleda poškodovanih sestojev v Trnovskem gozdu in s pontoSjo razpoložljive literature ni bilo mogoče zanesljivo določiti škodljivca, čeprav stno menili, da gre za polha, Zastavil sem si nalogo:
1.	determinirati povzročitelja, ki je lupil lubje v obravnavanih sestojih,
2.	opisati škodo, ki jo dela škodljivec in
3.	ugotoviti kakovostni in količinski obseg škode.
2, DoIöEaTj.ie škodljivca
Ze iz poškodb, ki so nastale zaradi lupljenja, je bilo mogoče sklepati, da jih niso povzročile miši, kajti le-te lubje le glodajo in ga nikoli ne lupi]o. Tako smo rjasto voluharico, ki spada med miši, lahko že vnaprej izvzeti- Ce bi namreč voluharica delala takžne poškodbe ali pa bi pri njih le sodelovala, bi se na poškodovanih debelcih morali poznati sledovi glodačev, na tleh pa bi našU le pL-av malo lubja. Preostali sta torej le Še dve možnosti, in sicer: da sta škodo povzročila polh ali pa veverica.
Leta 1964 so bili vestno pregledani v preteklem letu poškodovani sestoji, in sicer prvič do 15. aprila, tj. do takrat, ko se v Trnovskem goEdu navadno prebudi vegetacija, ter se tedaj tudi družina polhov prebudi iz šestmesečnega spanja (po nemäki literaturi sedemmesečnega spanja in jo zato imenujejo Siebenschläfer) Drugi pregled je bil napravljen mesec pozneje. Kolegi iz gozdnega
obfaLa Trnovo so prve poSkorfbe opazili v drugi polovici aprila, poslednje pa fredi .iunija. Kot je znano, je veverica aktivna tudi cez zimo, zato smo predpostavili, da te škode ni napravila ona. Ce bi se namreč močno raiimnožLla. bi podobno škodo z glodanjem lubja povzročala tudi čez zimo. Bazen tega pa je veverica živahna tudi čez dan in bi jo lahko včasih tudi tedaj zalotili pri delu
Od škodljivih glodavcev mi je za raziskovan,ie preostala le še družina polhov (Myoxidae), ki obsega štiri tudi pri nas živeče vrste, in sicer so to: polh (Glis, gl is L,), sadni polh (Eliomys quercinus L.), drevesni polh (Dryomys nitedula Pal.) in podlesek (Muscardinus avellanarius L.).
Delo sem zastavil tako, da sem; t. ugotavljal število različnih vrst polhov v Kamniški BisUici, ki ima podoben biotop kot Trnovski gozd, vsaj kar življenje polhov tiče; 2. preizkušal sem moč polhovih Čeljustnih mišic jn 3. napravil seni poizkus z omrežen,jem polhov k bukovim ddbelcem in podoben poizkus s podleskom,
1 Sodelavci katedre za varstvo gozdov pri Biotehniški fakulteti že vrsto let spremJjajo naseljevanje ptic v umetnih valilnicah, Id so bile že leta 1958 razporejene v biotopu Kamniške Bistrice, Henze piše, da se polhi radi naseljujejo v valilnicah O tem smo se prepričali z opazovanji in smo to njihovo navado izkoristi za ugotavljanje njihovega žtevila v Kamniški Bistrici, kjer imajo ugodne življenjske razmere. V razdobju ]959'67 je število nepoškodovanih valilnic variiralo od 148 do 102, Samo polh (Glis glis L.) se je naselil v tem razdobju v 12,8 do 36,1% valilnic ali povprečno letno v četrtini njihovega Števila, V osmih letih smo zasledili v valilnicah polha 251-krat ali skupaj okoli 750 polhov, V istem razdobju smo našH po d leska v valilnicah le 6-krat oziroma skupaj le 9 osebkov. Ostalih dveh vrst polhov nismo zasledili. Čeprav ne moremo popolnoma zanesljivo trditi, da se polh in podlesek enako rada naselita v ptičjih
Levo : Polh si je poiskal varen in prijeten kotiček v valilnici. Desno : Polh se je najedel, podlesek pa je ostal lačen, ker lešnikovim lupinam nt bil kos in jih je komaj
malo oglodal (foto: J Titov,sek)

Levo : K bukvi omreženi polhi so že po nekaj dr.eh lupili debla. Hon\eteJ, 2. oddelek Desno: Polh pogosto lupi bukovo Uib.ie v obliki pasu, TrnovsKi goKd (Ecito; J.
Titovšek)
valilnicah, vendar tazmetje 83 : 1 v korist polha v biotopu Kamniške Bistrice dovolj prepričl.iivo dokazuje, da je podlesek v primerjavi s polhom pravzaprav redka žival Populacijo polhov smo ugotavljati tudi tri leta na Pevcu nad Idrijo in pet let pod Carikarievim vrhom pri Ljubljani.. Vseh 27 valilnic na Pevcu je ostalo vsa tri leta popoh^oma praznih zalo smo jih opustili- Pod Cankarjevim vrhom se Je ad 25 valilnic v petih letih v 24 naselil polh, toda noben podlesek, Tudi drevesnega ali sadnega polha nismo nikoli odkrili,
2.	V jeseni leta 1964 smo pri kontroli in čiščenju valilnic v Kamniški Bistrici ulovili 13 živih polhov in tri podleske Ler smo jih v valilnicah prenesli pod Cankarjev vrh. 2e prve dni ujetništva so trije polhi poginili. Med jesenskim hranjenjem sem preizkušal tudi moč polšjih čeljustnih mišic. Obema vrstama sein pokladal orehe s tankimi lupinami in koščake. zrele, suhe in sveže lešnike, plodove pravega kostanja in želod. Polh je z lahkoto preglodal lupine koščakov, medtem ko podlesek ni zmogel niti do sredice zrelega lešnika in so se na lupi-nicah lešnikov poznale le drobne sledi njegovih glodačev. Polh tudi v naravi pogosto tako zelo ogloda izletno odprtino, da valilnica ni veC uporabna. Prav tako gloda notranje stene valilnice, iveri pa uporabi za gradiva svojemu gnezdu. Polhi in podleski so prespali zimsko spanje ločeno v valilnicah, ki so bile spravljene v dveh velikih insektarijih. Polhi so zaspali med 28. in 29. oktobrom, podleski pa med 2. in 3. novembrom. Cei zimo so se polhi večkrat prebudili iz globokega spanja, in to vedno tedaj, kadar je nastalo toplejše deževno vreme. Med tenr sta dva polha poginila. Drugi so se dokončno prebudili iz zimskega spanja 6. maja. podleski pa 20. aprila
3.	V Hotemežu pn Radečah sem izbral v 2. oddelku 3 bukve, ki so pripadale gornjemu sloju in so imele prsne premere 10 do 15 cm. "V sredini višine sem jih obda! z gosto mrežo. V omrežene prostore sem zaprl valilnice z osmimi polhi, tako da sta bila v eni valilnici 2, v ostalih dveh pa po trije polhi, Prvi skupini polhov sem redno vsaka dva dni pokladal lešnike in jabolka, drugi skupini sem
cltijal ie lešnike, tretjo skupino pa sem pustil gladnvati. 2e četrto ali peto noč so polhi 12 tretje in druge valilnice deloma olupili bukovi debelci. Oblika poškodb kakor tudi odvrženi koščki lubja so bili prav takšni, kot smo jih bili ugotovili v Trnovskem gozdu.
Ker sem razpolagal le s tremi podleski, z njimi nisem ravnal tako knt s pciJhi. V insekt.arij, kjer so prezimili, sem postavil sveža, do 10 cm debela v soku posekana debelca bukve, smreke, jelke, gabra, javora in topole. Kljub glado-vanju se podleski debele niso lotili. Eden ]e poginil, dva pa smo p» večdnevnem hranjenju izpustili. Z opisanim poskusom sem prišel do naslednjih sklepov:
1, Drevesnega polha (Dryomys nitedula Pal.) in sadnega polha (EUomys quercinus L.) nismo našli pri pregledih valilnic. To pomeni, da ju v biotopu Ivanmiske Bistrice ni, ali pa sta le zelo redko naseljena.
2- Polha (Glis gli.s L.) smo v valilnicah v Kamniški Bistrici zasledili 251-krat, Vsako leto se je naselil povprečno v četrtini vseh valilnic. Torej je stalno množično prisoten.
3,	Podleaek se Je naselil v valilnice le 6-krat s povprečjem 1,5 osebka na valilnico. V obravnavanem biotopu je torej bolj redek
4.	Podlesek je 4 do S-krat manjši (lažji) od polha. Ta raalika se vidi tudi po neenaki moči njunih čeljustnih mišic. Polh je lahko pre glodal t.ido lupino oreha, medtem ko podtesek ni bil kos niti lupini zrelega lešnika,
5,	Sef gozdnega obrata Trnovo ii\g, F. Berce je ocenil, da so polharji leta 1ÖÖ4 polovili na obravnavanem, območju (Trntivski gozd) okrog 400 polhov (Glis glis L,),
6.	S preprostim poskusom, ko smo omrežili polhe in podleske k debel ceni, ,smo dognali, da polh lupi lubje, medtem ko podlesek tega ne počne.
Na pocUagi navedenih ugotovitev lahko zanesljivo trdimo, da je škodo z lupljenjem lubja na bukvah in smrekah v Trnovskem gozdu povzi'ocil polh (Myoxus glis Schreb,),
Iz poizkusa samo z osmimi polhi ni mogoče zanesljivo izluščiti vzroka. xaka.i se polh loti lupljenja drevesnega lubja. Ko se polh prebudi \z zimskega
Levo : Dve leti zapovrstjo poškodovano bukovo deblo (Eoto: J, Titovšek). Desno: Odvrženi icoščki Jubja, zgora:^ zmanj.Sani za 4,5-krat, spodaj pa za polovico. Trnovski
gGzd (loto: S. Bleiweis)
spanja, se v njem predramijo vse noimalne življenjske funkcije, vključno tudi aagon po ohranitvi vi-ste, likrati pa se poraja Uidi potreba po ustrezni hrani in po vodi. Tehtanja polhov od jeseni do pomladi so pokazala, da polh čez zimo ne izgubi vse svoje rezervne hrane. Ce v kritičnem obdobju, ko se pie-budi, v svoji okolici ne najde sočne hrEine^ porablja svojo rezervo mnogo hitreje kot med spanjem. Poraba rezervne hrane je še posebno pospešena med parjenjem. Zato je polh prisiljen v svoji okolici poiskati primerno nadcme-atilo za sočno hrano. Le-to pa najde v drevesnih sokovih, kjer pride tudi do vode,
3. Opis škode
PoUiL glodajo oziroma lupijo lubje navadno na zgornji polovici debla, ki ga zastira krošnjE^. Zato opazimo nastalo škodo največkrat sele v jeseni, ko iglice porumenijo in se zai^nejo vrhovi sušiti. Zelo po.škodovani bukvi pa začne listje veneti in rumeneti. Toda škodo lahko zaznamo tudi že prej, takoj po olupljenju Nanjo nas opozarjajo odvršeni ko.ščki lubja pod prizadetimi drevesci.
Polhi se lotijo smreke skoraj ne glede na njeno starost, najpogosteje pa poškodujejo srednje stare nasade. Izogibajo se le premladih dreves. Najbolj je prizadeta smreka, ki ima bujno rast in nežno, gladko lubje, kot je na zgornjem delu debel ca. Na tistih delih, kjer se deblo trebi vej in poka lubje, ni najti poškodb, Olupljene ploskve imajo različne, večinoma nepravilne oblike in so različno velike, Lahko so jajčaste, okroglaste, ledvičaste, ovalne, podolgovate ipd. Vec manjših ploskev se večkrat združi v večjo ploskev, ki ijna zelo nepravilno oblilio; poškodbe pa se lahko vr.^tšjo ena nad drugo, kot da bi bile spiralasLo razporejene Posamezno nast,ale izjedine niso večje od 2 dm'. Poškodbe lahko zajamejo samo eno stran debelca ali pa ves njegov obod. Ker je lubje okoli vretenc hrapavo, tam ni oltipljeno, 2ato ustvarjajo po.^kodbe na smreki skladnejšo podobo kcit na bukvi. Poškodbe segajo do lesa. Na beljavi so opazni sledovi zob le pri svežih poškodbah.
Polh lupi lubje na bukvah ne glede na njihovo starost. Loti se tudi lubja na ritinah mlajših dreves. Na robu sestoja smo aašli 70 cm debelo bulcev, ki ji je polh v višini 7—8 m olupil lubje na več kot 0,5 m' veliki ploskvi. Najbolj pa so bili poškodovani 3e.stoji v starosti gošče, ietvenjaka in drogovnjaka. Največ olupljenih ploskev je med sredino in zgornjo četrtino drevesne višine, Poškodbe imajo nepravilne oblike, pogosto je olupi jen več metrov dolg pas, ki poteka vzdolž debelca. Na razgaljem beljavi niso vidni sledovi zob.
V sestojih, ki jih je po.škodoval polh, lahko v maju in juniju naberemo polne pesti svežih koščkov odvrženega lubja, ki ao različnih oblik in velikosti. Med njimi so tudi nekateri, ki merijo celo 14 X 1,5 cm. Njihova daljša stranica je potekala vzdolž debla.
4. Kakovost Ln količina šIvoHe
Za presojo škode, ki jo je povzročil polh leta 1965 v odseku S3 c (bukov drogovnjak. ki meri 7,64 ha in ponekod šele vi'ašča iz gošče}, ki je bil tedaj ponovno poškodovan, smo izbrali 50 m dolgo in 30 m široko ploskev. Na njej smo prešteli drevesa, ločeno po drevesnih vrstah, in smo jih razvrstili v .skupine po 1-cen time trških debelinskih stopnjah. Posebej smo zapisovali poškodovana in posebej nepoškodovana drevesa. Vmes je biio le nekaj odstotkov jelke ter jerebike in nista bili poškodovani. Kot je razvidno iz frekvenčnega dia.gra-
m
S >
"n too o
s
-Ji
STEV/LO ZIXAVIH DREVES PO } cm
IN POŠKODOVANIH DEBELINSKIH STOPNJAH
_ vsa drevesa fiü -pLoikvt (Jafcv _ števLio buJcev na ptoSJc"!/!.
jtiih/. poifcüdavantf) bukev na ploilctt.
3 i fi s 10 Ii ^^ (S (I (O ifl v«£
Dfttei-ina cif's^'ss v cm.
m a dre^s, je polh poškodoval drevje iz zgornjega in srediviega sestoj nega sloja Drevesa med stopnjama 6 in 13 cm so z gojitvenega stalisčs. najpomembnejša. Pfjlh je poškodoval 130 aLi 34,2% vseh takšnih dreves. V enem samem letu se jc torej lotil tretjine vseh tistih dreves, med katerimi bi gojitelj zlasti izbiral. Rrine na bukvah se bodo večinoma zacelile, toda delež tebničnega lesa bo bistveno manjši, k&t bi bil sicer.
5. Sklep
Polh (Glis glis L.) je v gozdovih določenih predelov Slovenije vedrio pri-Efi-.f;n. Število osebkov v raznih letih vfiriifa in je odvisno od mnogih abiotskih in biotskili ciniteljev, zlasti od količine hrane (semenska leta), od polhovih bioloških sovražnikov — roparic (kuna, divja mačka, lisica, sove), od bolezni m od njegovih kožnih zajedavcev (bolhe, pršlce). Ugotovili pa smo tudi, da se v skrajm siJi ohrani pri življenju tudi kot kanibal.
Na pomlad, ko se prebudi iz zimskega spanja, polhu miza še ni obložena z ckusnimi sadeči, "Pomanjkanje sočne hrane ga prisili, da lupi lubje na .smreki in bukvi pa tudi na nekaterih dmgih drevesnih vrstah, da bi tako prišel do soka. Td škodo počne vsako leto. Njen obseg je odvisen od povznjčiteljeve številnosti. V gozdovih more povzročiti občutno škodo, saj lahko s svojim vsaku-leinim izbiralnim redčenjem popolnoma ooemogofii normalno gospodarjenje,
I.ITEKATUKA
1,	Fuch&, G.: Nagevschäden in den Kariwatiküii im ,Iahre ISOš, Naturwissenschaftliche Zettschiift für Land- und Forstwirtschaft, Stuttgart, 1906.
2.	Henzs, O.: Vogelschutz gegen Insektenschaden In' der Forstwirtschaft.
3. Menze, O.: Kontvolbuch liii- Vogeln ist kasten in der Forstwlrtschatt, Garmisch-Pafteiikirclien, 1949.
■i. Kisidicr, v.: Skoda, ki jo povzioča polh v snfižniSkih gozdovih, Go^dsvski vestnik, 19^6/4—5.
3. Pii-c. A.: Polh ima na Kranjakenri dümovinsico pravico. Lovec, 11)53/0. Ö, SchiDevdtfeger. F.: Die Waldki'anltneiten, Hamtoüi'g und Bei'lin, 1957. 7. Äiric. A.: Polh, Lovec, 192f).
a. Slander, J.: Skoda po glodavcih rta iglastem dreviu, GozdarsJfi vestnik, 1958.'10. 9. Van. den Brink, F : Die Säugetiere Europas, Hamburg — Bevlin, 1957.
VOM BILCH VERURSACHTE SCHADEN AN WALDEÄUMEN
[2 u ä a m metilas s u n g)
In den Wäidern Sloweniens ze-ig&n sich häufige manchnial auch sehr umfangreiche Beschädigungen von Nadelbäumen und Laubbäumen, welciie durch Abschälen der Baumrinde verursaicht sind. Als Urheber wurden bisher verschiedene Nagetiere bezeichnet, wie zum Beispiel ma-^che Arten des Siebenschläfers, die Haselmaus (Muscardinus avellanarius L.), das Eichhörnchen und sogar die Rötelmaus (Arvicola glareolus L.),
Um den Schädling genau fesUust-ellen und ilber die Art und den Umfang der Schäden, welche er verursacht, richl.jg urteilen au können, sind im Laufe von drt^i Jahren systematische Beobachtungen und methodische Versuche angestellt worden. Besondere Aufmerksamkeit wurde dabei den, in den Wäldej-n verteilten künstlichen Vogelbrutstätten gewidmet, deren Inhalt hinsichtlich Ansiedlung von Nagetiei'en verschiedener Art systematisch kontrolliert wurde. Ausserdem wurde mit Nahrungsversuchen bei Bilchen und. Haselmäusen in Käfigen vergleichsweise die Kraft ihrer KieEem geprüft. Mit Versuchen wurde auch die Zeit des Beginnes ihres Winterschlafes sowie dessen Ende festgestellt, In Käfigen, mit welchen lebende Baumstämme umbaut worden sind, wurden mehrere ßilche und Haselmäuse gefangen gehalten, welche mit verschiedenen Dosen von Früchten genährt wurden. Zugleich wurde auch die Art und der Umfang des Schadens, welchen sie mit Schälung der Rinde anrichteten, beobachtet.
Die KesiiltaLe der Untersuchung haben zweifellos bewiesen, dass das Entstehen von Beschädigungen an Bäuvnen mit zahlreichem Auftreten des Büches (Glis glis h.) im Zusammenhange steht. Des weiteren wurde festgestellt, dass die Kraft der Kiefern der Haselmaus bei weitem schwächer ist, als jene des Büches Nach Frühlings-erwachen, vornehmlich aber zur Zeit der Paarung, hat der Bilch bei Mangel saftiger Früchte sehr stark Buchen- und Fichtenstämme beschädigt. Bei der Haselmaus konnte das nicht beobachtet werden, auch in dem Falle nicht, wenn sie wegen Nahrungsmangel schliesslich zugrundegehen musste.
Der Schaden betrat am stärlöten jiingcie Buchen- und Fichtenbest.ände im A iter del- Dickung und des StansenhoUe.';, Der Bilch befallt besonders Baume der höheren biologischen Klassen und schält von ihnen die Rinde in Längslitzen in der Höhe zwischen iVlitte und oberem Viertel des Stammes. Häufig nehmen die Beschädigungen grossere Flächen em, auch über 0,5 m-, und umfassen den ganzen Umfang des Stammes. In solchen Fallen tritt schnelles Verdorren der betroffenen Bäume ein.
(534 0,377.21 - 377,44.00:3 (497.12)
SODOBNI GOZDARSKI TRAKTORJI KOLESNtKI IN PRIMERJAVA NJIHOVE UPORABNOSTI Z DRUGIMI, PRI NAS VPELJANIMI SPRAVILNIMI NAPRAVAMI
Dr. mg. Aniei- Krivec (Ljubljana) 1. UVOD
Spravilo lesa je del transporLa pri izkoriščanju gozdov in obsega zbiranje ter vlačen.je lesa od panja, tj, od mesta seaije in izdelave do pomožnega skladišča (medskladišča) ob kamionski cesti. To .le najtežjfi delovna faza, krijti les sprivvljamo po brezpotju in po zelo preprostih poteh in vlakah. Les vlačimci' po tleh z vso njegovo dolžino ali pa le z zadnjim delom, prednji konec bremena pa je dvignjen in sloni na vozilu. Za premagovanje trenja hlodov o-b tla se porabi veliko energije, zato je spravilo lesa relativno zelo drago. Na splošn:» timemo reči, da je spravilo pri nas najmanj mehanizirana delovna faza izkori-ščan.ia gozdov; to velja tudi za druge gozdarsko napredne dežele.
l.I. Spravilo lesa s traktorji gosenicarji
Mehanizii'ano spravilo lesa so začeli širše uvajati v Ameriki kmalu po prvi svetovni vojni. Traktorje goseničaj'je sO' uporabljali za vLaČenje lesa po vlaJ<ali. poteh ipd do pomožnega skladisča hkrati z različnimi priključki za vezanje lesa, kot soi sankalne plošče, sanke, jarmi, prikolice (■>ajax'*, -cargo- idr,), 2e leta 1931 je Fantoni (1) opisal goseničarja, njegove prednosti pri ti-ansporti,i lesa z določenimi primerjavami med spravilom z živino in s traktorji.
V Ameriki so kmalu začeli uporabljati traktorje goseničarje za neposredno vi a če nje po t!eh in za pogon skiderjev (4). V la naraen so traktorje zelo prilagodili gozdarskim delovnim razmeram. Vgradili so npr. vitel z enim ali z dvema bobnoJTui na zadnjem delu traktorja. Na vsakem bobnu je bilo okoli 800 m vUiCilne vrvi. debele okoli 9 mm. Traktorje goseničarje so kmalu nato začele uporabljati za transport lesa tudi evTopske dežele.
Do druge sv&tovne vojne oziroma, približno do leta 1950 so uporabljali goseničarje večinoma le v gozdarstvu. Traktor goseničar ima zaradi velike vozne oziroma oprijemalne p^ivršine gosenic velik koeficient adhezije, specifični pritisk na površinsko enoto pa je ma.ihen (okoli 0,30 kg cm-): pri majhni hitrosti lahko razvije veliko vlečno silo in je zato pri spravilu lesa breme lahko precej veliko. Za goseničarje niso potrebne dobre prometnice. Vozijo lahko pt> zelo slabih vlakah in poteh, po blatu in v visokem snegu: kos so precejšnjim terenskim oviram (strminam, razgibanemu terenu ipd.), če je potrebno pa peljejo l.udi čez dm in sti-n. Krmarjenje traktorja je razmeroma preprosto. Pri uvajan.tu mehanizacije je goaeničar primernej.št od vseh drugih strojev, ker je najmanj občutljiv. Dandanes pa pomeni že zastarel in dasti drag stroj.
l.S. Doba adaptacije kolesnikov
Nato je sledilo desetletje in še nekoliko daljše razdobje, v katerem so za transport oziroma spravilo lesa uvajali kolesne traktorje. Vedno več izkušenj je potrjevalo njihove prednosti pred goseničnimi (10). Vedno številnejši posku.^i uvajanja kolesnikov so pripeljali do spoz^nja, da .je treba obstoječe kolesne
Iruktoijc spopolniti z različno opremo in s priključki za delo v gozdu.. Vse vrüte dotedanjih kolesnikov so bile izdelane xa druge namene in ne za gozdarske, Bili sci tako konstianrani, da so maksimalno izkoriščali vlečr\o silo le pri doLix'enih apravilih. Tako so bili kmetijski traktorji (leh je bilo relativno največ) oprimalno izkoriščeni le pri opravilih v kmetijstvu. Za gozdarska dela, zlasi.i za spravilo lesa je bilo treba Lraktorje prilagoditi. Vse adaptacije pa so bile namenjene spopolnitvi kolesnikcv zlasti za boljše aktiviranje vlečnih sil in oprenii s priključki za vezanje lesa ipd,
Za boljše izkorišČEUije vlečnih sil so izdelovali različne polovične, tiičeiitin-ske in cele gosenice, Zdinževali so vse prednosti kolesnika z določenimi dobrimi lastnostmi goseničarja, Kolesniki, opremljeni z gosenicami so predstavljali nekakšno vmesno rešitev in so bili bolj podobni g osen i carjem kot kolesnikom. Kon,sti'uktorji so vedno bolj opuščali gosenice in so se usmerjali k različnim oblikam verig. Cim bolj so prometnice preproste, tem bolj mora biti oprema podobna goseničnim traktorjem, Cim bolj pa so prometnice prilagojene mehaničnim spravilnim sredstvom (kolesnikom). tem bolj morajo elementi gradnje omogočati uporabo kolesnikov le z gumami ali le s preprostimi verigami. Po vrsti uporabljenih verig lahko delno presojamo st-opnjo napredovanja in razvijanja mehanizacije spravila lesa v raznih območjih. Za vezanje lesa so izdelali nešteto različnih vrst priključkov; njihova konstrukcija je pač odvisna od terenskih razmer in od drugih delovnih okoliščin (o).
Skoraj vse evropske napredne dežele so kolesnike opremile z vitli z različnimi kapacitetami vx'vi. Izkristaliziralo se je mnenje, da je za sedaj optinialnčt dolžina okoli 70 m vrvi. Od dolžine vrvi jo namreč odvisna gostota preprostih in diugih prometnic, ker se s strojem — traktorjem opravlja večji del spravila lesa in le manjši del odpa.de na uporabo živine. S traktorjevim vitlom zbiramo les od panja do vlake in ga nato vlačimo dalje do pomožnega skladišča ob kamionski cesti_ Po drugi strani pa je zbiranje lesa z vitlom na en boben, ko les t: vso svojo dolžino drsi po tleh, na razdalji 100 in več metrov zelo problematično.
Okoli leta 1960 smo tudi mi začeli uvajati oziroma adaptirali kolesne traktorje za spravilo lesa (9,10).
Kmetijski in drugi traktorji, uporabljani v gozdarstvu, so le začasna re,šitev. Oni so le nekakšna vmesna razkrojna stopnja med goseničarji m pravimi gozdarskimi traktorji. Vse adaptacije so le prilagoditve, kjer so določene funkcije kmetijskega traktorja v gozdarstvu zaradi drugačnih delovnih razmer It delno izi-a bi jene. Glede na tunkcijo kmetijskega traktorja je potrebna določena konstiukcijska prerazporeditev teže, ki ustreza delu v gozdu. Zaradi prelahkega prednjega dela kmetijskega traktorja (teži, ki odpadeta na prednjo in iadnjo os, sta v približnem razmerju 1 : 2), se pri spravilu lesa vozilo privzdiguje. Z dodatno neogibno ob težit vi j o prednjega dela pa se porabi več energije za premikanje traktorja, to pa pomeni čisto izgubo vlečmh sil. Razen te šc veliko diugih pomanjldjivosti zožuje maksimalno izkonščanje kmetijskega traktorja v go^,darsLvu.
Tudi zaradi zelo heterogenih rehefnih značilnosti raznih dežel nasisjajo iipecifični problemi v zvez; z adaptacijo traktorjev. Vsaka dežela jc pravzaprav prilagodiU traktorsko opremo in priključke svojim terenskim razmeram in drugim delD\Triim okoliščinam. Zato se uporablja v Evropi zelo pestro število traktorjev, ki so usposobljeni za spravilo lesa (»unimog«, »man«, -steyer", -^fiati', .•savien-renault«, »£erguson'<, »nordtrak» idr.). V obravnavani dobi torej še ni bil v rabi gozdarski traktor, ki bi univerzalno ustrezal .spravilu lesa.
2, SODOBNI GOZDARSKI KOLESNIKI
Na temelju obsežnih raziskav in preizkusov so šele- pred nekaj leti konstruirali popolnoma nove Uvedbe kolesnih traktorjev za delo v gozdu, zlasti za opravilo lesa (si. 1.). Njihove konstrukcijske karakteristike so naslednje:
a)	Vsa vozila imajo razmeroma velike in sLi'oke pnevmatike. Veliko kolo od zgoraj pritiska na tla, majhno kolo pa ga odriva. Zato se z velikimi kolesi laže in uspešneje premika kot z malimi. Z velikimi kolesi dosežemo velik klirens, kaf omogoča laže premagovanje naravnih ovir.
Široke in na splošno mehke pnevmatike bolje izkoriščajo vlečne sile, ker je kocfident adhezije zaradi večje površine trenja med gumo in tlom večji. Adhe-zijski koeficient je zlasti velik, če so gonjena vsa enako velika kolesa, kar je pri sodobnih gozdarskih traktorjih pravilo. Na diagramu 1 so predočene vlečne sile (KM) v odvisnosti od hitrosti traktorja ^ftree farmer KL-SSO-» (km'ura) za različne razdalje.
b)	Vsi traktorji so na sredi zgibni. Zdi se, kot bi bili sestavljeni iz dveh o.si, ki sta. na sredini zvezani s kardanskim sgibom (si. 1). Zato se vsaka os pri delu samostojno vrti, seveda po želji voznika, ki krma.n traktoi- S to konstrukcijsko rešitvijo je doseženo več učinkov: minimalni radius obračanja traktorja je 3 m; odvisen je od konstrukcije in velikosti vozila. To pomeni, da je zgibni traktor zelo gibčen. Pri premagovanju terenskih ovir se zvija v levo in desno, obrne pa se na najožjem prostoru Zelo stiTne terene prav lahko obvlada. Prof. Festal z Dunaja je raziskoval možnost uporabe gozdarskega traktorja (■'tree farmer«) v različnih terenskih razmerah, Primerjal ga je s traktorjem »unimog«. Ugotovil je, da traktor unimog lahko v »ravni vožnji-« pelje navzgor po sti-minah do okoli	traktor tree farmer pa je kos terenom, strmim do 50% Strmine okoli 60% in več pa obvlada traktor tako, da se giblje s prednjima kolesoma oziroma s prednjim delom v eno smer (npr. na desno), z zadnjo stranjo oziroma z zadnjima kolesoma v levo smer in nasprotno. Takšno gibanje je podobno plazenju. Seveda pa more traktor voziti po taltšnih strminah navzdol celotno breme.
Traktorske osi so tako konstruirane, da se lahko vertikalno gibljejo. Tako je lahko npr prednji del nagnjen na de.sno. zadnji pa na levo stran. Takšna
Slika t. Naris sodobnega gozdarskega kolesnlka "tree farmer»
gibčnost (vertikalna in horizontalna) pa orrwigcica traktoriu premikanje oziroma delo na različno strmih vlakah oziroma na razgibanem reliefu,
c) Pri sodobnih gozdarskih traktorjih je lastna teža tako razporejena, da so posamezna kolesa primemo obremenjena Pi vi del traktorja (prednja os) funkcionira popolnoma neodvisno od zadnjega dc-Ja, Na prednji osi so montirani motor, kabina za krmilca. sprednja deska in tudi del prenosnega pogonskega mehanizma (si. 1, 2). Ti deli s svojo težo primerno- obremenjujejo prednja kolesa.
Diagram 1, Vlpčne sile traktorja tree farmer v odvisnosti od h [trust i
Na zadnjem delu so vgrajene priprave za opravila, ki so potrebna, pri spravilu lesa. Tiim je montiran vitel z enim bobnom, na njem pa je ustrezno dolga jeklena vrv. Uazen tega je tam tudi okvir (jarem), ki ima na vi-hu škripec (pri nekateri K izvedbah tudi valjčke), kjer poteka vrv z vitla. Na zadnjem delu je tudi zaščitna plošča, ki ima tahko' različne oblike (si. 3) in rabi kol naslonjalo
Slika 2, Obračanje sodobnega traktorja (tree fan-nei"). Na prednjem delu je opi-emljen s plužno desko (oL-ig.)

Slii^a 3. Na zadnjem delu ima traktor tree farmer zaäcitaö desko, ki varuje njega in ljudi pri zbiranju lesa z vitlom (foto: Pestal)
zfL hlode, hkrati pa varuje traktor, njegova kolesa in ddavce na njem pred poškodbami.
Vsi opisani deli, ki so montiram na zadnji osi, primemoi obremenjujejo zadnji del traktorja, zlasti pa ga obtežuje privezano breine. Tako je sodobni gozdarski traktor ustrezno obremenjen, in optimalno izkorišča vlečne sile, bodisi da se pelje prazen na delovni prostor, bodisi da vlači les ali dela neko drugo opravilo. Pri tem se njegov prednji konec ne privzdiguje.
č) Prednja traktorska deska (si. 1, 2) je podobna buldožerski ali plužni deski. Prilagojena je velikosti traktorja, premika, tj. dviga in spušča pa jo hidravlika. Deska rabi za več opravil, največ za rampanje lesa (si 4). Skrojen in razžagan les, ki ga ,je traktor privlekel s sečišča, inoremo na pomožnem slda-dišeu rampati, tj. nakopičiti v zložaje, visrjke okoli 2 do 2,5 m. To delo opravi tralrior z desko. Nekaj časa hlode poriva po tleh, ko pa se nabere manjši kup, jih s plužno desko dvigne za 1—1,5 m. Ce smo se odločili za viSje rložaje, se traktor preprosto zapelje na že zloženi les m pred sabo poriva hlode. Tako odpade aelo naporno in nevamo^ rodno rampanje in skladanje lesa v urejene zložaje Tako je les pripravljen za nadaljnji transport, ker je omogočeno mehanizirano nakladanje na kamione.
Deska rabi tudi za popravljanje vlake (si, 5), na primeinih terenih pa tudi za izdelavo nove. To velja predvsem za svet z obilno plastjo prsti Traktor lahko z desko odsta-ani različne ovire, odrine npr, izruvan štor ipd.
d) Traktorski viiel je vgrajen na zadnji osi. Nekateri traktorji »foratmanTU. imajo celo vitel 2 dvema bobnoma (si. 8). Vitel ima veliko vlečno silo vrvi, navadno od 3 do 10 t; odvisna je od velikosti traktorja. Dolžina vi-vi je i^azlična,
Slika 4. Rampünje lesa s sodobnim gozdarskim traktorjem (tree farmer) (orig )
navadno 40 do 100 m (kot pri adaptiranih kolesnikih), le japonski u-aktoi- "mitsubishi« ima 200 m dolgo.
Vitel rabi za zbiranje Ics^a od panja do ti'aktorja, Z enim navijanjem potegne hkrati celotno breme, v katerem je en ali več kosov lesa po principu "chockersystema-" (12), Ta sistem je Že izpopolnjen in uporabljan pri traktorjih »calei-pillar« (6) (si. 6).
Slika 5. Traktor tree farmer popravlja via ko (foto: Pestal)
Slikii ti. Pj'ipen.janje naveznne-g;i lilocia na vlečni] vi:v tmk-torjevega vitla

Sadobni gozdarski traktorji imajo tudi drugo opremo izboljšano, npr. kn-nslrukdja kolesnih verig je zelo preprosta in učinkovita (si, 2, 5). Zelo funkcionalna sta ludi sed&ž in kabina itd.
Dandanes je v rabi več vrst sodobnih gozdarskih kolesnikov. Navedli bomo le nekatere, ki jih uporabljajo v Evropi ali pa so drugače zanimivi,
2.1. Tree farmer KL-820
Traktor tree farmei- (si, 1, 2, 3, 4, 5) je v Evropi na.jbolj znan in najbolj uporabljan sodobni gozdarski kolesnik. Gre predvsem 2a kanadski izdelek, katerega licenco je kupila Švedska, ki ga je nekoliko izpopolnila in delno prilagodila evropskim, razmeram. Največ ga uporabljajo v skandinavskih deželah, vedno bolj pa tudi v Srednji Evropi; v Avstriji jih imajo že okoli 30 (razen še dmgih sodobnih gozdai-skih traktorjev t-timberjack«), na Poljskem pa baje 240. Pravijo, da jih Intenzivno uvajajo tudi v Romuniji in v dru^h deželah.
Tehnični podatki so naslednji: tip motorja Ford 592 Diesel; moč motorja 65 neto KM,'2500'"min; 5 sinhroniziranih hitrostnih prestav; 4 gonilna kolesa; teža traklx>rja, pripravljenega za delo 4700 kg, kolesna sled 1700 mm; kliren-s 425 mm; htirost 18—SSknx'h; prednja deska 210 X 450 mm; cela dolžina traktorja 4995 mm; dolžina brez deske 4545 mm; cela širina traktorja 2100mm; širina brez deske 2050 mm, višina traktorja 2390 mm; na vitlu je okoli 40 m vrvi, debele 15 mm; ki-marjenje je hidravlično z ročicami. Po Pestalu (12) slane traktor z vso opremo okoli 60.000 DM, Sunberg (15) pa upošteva v svoji študiji ceno 16,000-S,
Razen omenjenega traktorja tree farmer KL-820, ki ima okoli 65 KM, obstajajo še njegove drugačne izvedbe, ki se razlikujejo zlasti po moči motorja in po velikosti, (Opisani traktor je najmanjši v svoji družmi.) Stopnjevanje po velikosti oziroma po moči motorja gi'e do 100 KM; tedaj lahko vleče 7—10 ton lesa.
Ameriški avtorji (3) navajajo, da so veliki kolesniki, ki imajo nad 100 KM, uspešnejši kot manjši. Verjetno je to njihovo stališče pogojeno s tamkajšnjimi razmerami pri izkoriščanju gozdov_
2.2 Tiniberjack, model 20S
Kolesnik timberjack (si. 7) je le nekoliko starejši brat- traktorja tree farmer in je ravno tako kanadski. Sprva so ga uporabljali v Evropi; v Avstriji npr. jih imajo okoli 10. Po konstrukciji je zelo podoben kolesnikj tree farmer, razlikuje se le v mmijših izpopolnitvah, ki so vnesene v traktor tree farmer. Ima okroglo krmUo (tree farmer pa ročice kot goseničarji).
Kolesnik timberjack 205 ima naslednje tehnične karakteristike, motor je Pord-Diesel 2 močjo 63 KM; ima 4 hitrostne prestave, z reduktorjem pa 8; 4- gonilna koksa; teža traktorja 4800 kg; obračalni radius 4500 mm; kolesna sled 1840 mm; klirens 600 mm; cestna hitrost je 3,94—25,0 km/h; zmanjšana hitrost pa 2,02—12,75 km/h; dolžina traktorja 4370 mm; širina traktorja 2260mm; višina traktorja 234Ömm; kapaciteta vitla je lOOm vrvi. debele 15mm. Na traktor se lahko hitro in preprosto montira snežni plug ali pa planirna deska.
Pestal (1.2) navaja, da stane opisani traktor 50.000 DM, Učinek traktorja je poprečno B,3 m^/uro (poprečje 2000 spravljenih kubikov) to pomeni na dan okoli 70 m^ Poprečja učinkov se nanašajo na zelo težavne alpske terene za spravilo s posek po katasti'ofalnem vetro^omu,
Slika 7. Traktor timberjack 305 pri spravilu lesa (fnto: Pestal)
Družina timberjackov obsega serijo različno velikih traktorjev, ki imajo moč motorjev od 60 do 130 KM Največji, popolnoma avtomatični kolesnik timberjack 404 ima 130 KM. Tudi njega vodimo z okroglim krmilom (kot avtomobil),
2.3. Forstmann E 590
Zelo hiter razvoj mehanizacije spravila lesa in konstrukcije tipičnih gozdarskih kolesnikov v Ameriki ter izdelava traktorja tree farmer po kanadski licenci na Švedskem sta vplivala tudi na Srednjo Evropo. V ta boj 30 posegli Nemci in so konstruirali sodoben gozdarski traktor »forstmann", ki ima podobne konstrukcijske karakteristike kot opisa.na traktorja (st. 8). Za razliko od ameriških ima kolesnik forstmann vitel z dvema bo.bnoma, podobno kot agregat unimoga (9). Ravno tako je njegova zadnja ščitna deska podobna unimcgovi, isto velja tudi za verige (si, 8).
Slika 8. Memški ko lesnik "forslmanri" (foto: Pestal)
Traktor forstmann ima motor z 82 KM. Na cesti razvija hitrost dn 50 km/urr> (spet podobno kob unimog) Stane po Pestalu (12) okoii 77.000 DM. V Evropi ni doživeL uspeha. po prvi seriji ga je praksa precej slabo ocenila. Zlasti ,;e prevelik in premalo gibčeii v primerjavi i. opisanima kanadskima traktoi-jema Iree farmer in timber jack.
2.4. Mitsubishi FT-2
To je japonski sodobni kolesnik (si. 9.). tzdelan je po vzorcu sodobnih gozdarskih traktorjev; njegove konstrukcijske karakteristike so zelo podobne kanadskima traktorjema. Ima okroglo krmilo kot traktor timber jack. Opazno se razlikuje po relativno majhnih kolesih. Ni razumljivo, kakšen namen je vodil japonske konstruktorje, da so se odloČili za kolesa, ki imajo podobno razmerje z velikostjo traktorja kot unimog. Na vsak način je to hiba za gozdarski traktor, ki naj bi bil sodoben. Prav tako ni razumljivo, zakaj je zmogljivost vitla 200 m vrvi, debele okoH 10 mm. Verjetno so delovne razmere na Japonskem zahtevale takšno konstrukcijo, čeprav sta 200-metrska vrv oziroma zbiranje lesa na tej razdalji zelo problematični. Zdi se, da na Japonskem manj intenzivno izkoriščajo gozdove ozironia, da je mreža prometnic redkejša ter da sega razdalja zbiranja lesa do 20f) m (podobno kot pn nas). Vendar pa skoraj ni mogoče zbirati lesa na razdalji do 200 m z enim bobnom, ko les z vso svojo dolžino drsi po tleh. (Pri nas bomo v te namene za razdalji 250 in 450 m uporabljali že konstruirana tribobenska vitla 3 BV-250 in 3 BV-450.)
Traktor nrutsubishi FT-2 inia naslednje tehnične karakteristike: motor je dieselski, tipa 4DQ11. moč motorja je 60 KM/3R007min, 38 KM/250O" min; 4 hitrostne prestave, z reduktorjem pa jih je S; ima 4 gonilna kolesa; traktor je težak 3000 kg m ima obračalni radius 3300 mm; klirens je 380 mm: cestna hitrost znaša 6,2—30,8 km/uro; zmanjšana hitrost pa 4,0^—20,3 km,'uro; dolžina
Slika 9, Japonski traktor «mitsubisJii-
traktorja je 4100 mm, širina 1680 imm, višina pa 2280 mm. Na vitel gre 200 m vrvi in ima vlečno silo 3500 kg na vrvi v 1. prestavi.
Iz navedenih tehničnih značilnosti je razvidno, da je ta traktor nekoliko manjši, čeprav ima motor oko-li BO KM, Za nas je pomemben podatek, da je komaj 6 cm Sirsi üd traktoi'ja fergusnn Fe--35 (1625 mm), to pa pomeni, da bi ga laKko uporabljali po naših vlakah, ki po njih sedaj vlačimo les. Traktor mitsubishi ima med vsemi dosedanjimi sodobnimi gozdai-skimi traktorji najmanjši obračalni radius {si, 10). Japonci zelo konkurirajo Ameriki in Evropi z njegovo ceno in ga ponujajo po okoli 7000 S, To je pribLižno' polovična cejia tiste, kot jo imajo drugi opisani traktorji (od okoli 13,000 do 20.000 S). Ta traktor je v preizkušnji na Švedskem, v ZR ^^emč^ji in v Romuniji. Zaenkrat ne razpolagamo z rezultati njegove uporabe v Evropi.

Slika tO. Obračalni radius traktorja mitsubishi
Malcsimalni stranski naklon, po katerem se pel:ie t.riäktor mitsubishi
Rasen opisanih so še drugi sodobni gozdarski ti'aktorji, kj jih uporabljajo zliisti v Amet-iki, npr.: >f(ranklin«, »john deet'e« in drugi. Vsi imajo motorje nad 100 KM
3, UPORABA SODOBNIH GOZDARSKIH KOLESNIKOV
Opisani kolesniki so narejeni za delo pri izkoriščanju gozdov, zlasti za spravilo lesa. Prilagojeni so dosedanji stopnji razvoja mehanizacije v raznih deželah. Opremljeni so z vitli, ki zmorejo okoli 70 m (40—] OO m) vrvi. le traktor mitsubishi je ima okoli 200 m. To pomeni, da je sistem dela s sodobnimi traktorji podoben tistemu, ki so ga opravljali adaptirani traktorji. Principi gospodarjenja 7. gozdovi v Evropi se ne spreminjajo^ le manj primerna spravilna naprava je bila zantienjana z modernimi. Konstruiran je bil spravilni traktor, ki ni navezan na določeno ožje delovno območje. Ideja o gozdarskein traktorju je uresničena. Dober sodobni gozdarski traktor (npr. tree farmer) je uporaben v Ameriki in v Evropi. Zelo primeren je zla različne terene, Z uspehom ga lahko uporabljamo po ravninskem svetu ali v hribovitih Ln celo v zelo težavnih gorskih predelih- Obnesel se je v skandinavskih deželah v Srednji in Vzhodni Evropi, na Japonskem in drugje. To pomeni, da stopamo v novo obdobje izpo-pohijevanja mehaniziranega transporta oziroma spravila lesa. Ni toliko pomembno, ali je traktor velik ali manjši. Nekje bodo uporabljali takšnega, ki ima 100 KM in celo še več. Drugje pa je traktor s 60 KM že prevelik, V Srednji Evi npi je vedno doslej prevladovalo mnenje, da so spričo obstoječih delovnih razmer najprimernejši srednje težki traktorji (od 30 do 50 KM) Za sedaj nimamo sodobnega gozdarskega traktorja, ki bi bil manjši od 60 KM.
Opisali smo težave, ki smo jih imeli in jih .še iniamo^ z uvajanjem tujih adaptiranih traktorjev (11). Skoraj vsi ti kakor tudi opisani gozdarski traktorji imajo vitel z enim bobnom, ki zmore okoli 70 m vrvi. Sistem gospodarjenja v veČini gozdai-sko naprednih dežel Evrope je takšen, da se poseka več leäa na mar\jši površini; gre za koncentruane .sečnje bodisi v luknjah (manjših ali večjih). bodisi v progah (kulisah) ali z večjimi sečnjami na golo. Spravilo lesa opravijo z enim strojem, traktorjem, ki svojim vitlom zbira les do sebe oziroma do vlake {poti, roba gozda) in vlači dalje les po vlaki do kamionske ceste. Vlake so tako goste, d.a traktor večji del lesa zvleče t vitlom do njih. Ce je potrebno in mogoče, vleče traktor tudi po brezpotju. Zlasti sodobni gozdarski traktorji se lahko premikajo brez prometjiic. Pri kulisnih sečnjah ali pri sečnjah na golo ti'aktor Kbira les ne glede na pomladek ipd.
Pri ru3s imamo opraviti z nekoliko drugačnimi transportnimi možnostmi. Gostota naših cest in vlak zaostaja za ewopsko Ker so naše vlake v grobem
puprečju 400 do 600 m vsaksebi, moramo zbirati les na razdaljah 200 do 300 m vsake strani vlake. To pa ni mogoče doseči z vitlom na eii boben, zlasti ne s i faktor ji, ki iinajo okoli 70 m vrvi. Zato moraino uporabljati za spravilo lesa sedaj dva stroja, in sicer večbobenski vitel za zbiranje lesa od pajiia do vUikö in žičnico ali traktor za vlaienje oziroma za vožnjo do kamionske ccste, Riizen tega je relief Slovenije — v malem in na veliko — takšen, da marsikje traktor ne more voziti brez prometnic (kras), tudi tedaj ne, če bi se odločili za večjo koncentracijo sečnje,
Zato bomo primerjali sodobne traktorje z našimi spravilnimi sredstvi glede rva naše delovne razmere. To pomeni, da bomo presojali učinke in stroške oziroma ekonomičnost spravila lesa po vlakah s traktorji ali po žičnici do kami-on.ske ceste. Zbiranje lesa upoštevamo kot konstanto za vse obravnavane spra-viine pi'iprave.
Tam, kjei" teren, in druge razmere dopuščajo, je mogoče uporabljati sodobni traktor za obe opravili, Ln sicer kadar gre npr. za vetrolortie, snegolome, upravičene večje koncentrirane sečnje sli celo za dovoljene sečnje na golo. Za taltSne primere ,je treba izdelati dodatne primerjave.
4. PRIMERJAVA EKONOMIČNOSTI
Primerjali bomo naša spravi Ina sredstva, in sicer na eni strani Traktorje: ferguson Fe-35, fiat 4]l-c goseničar in žični žerjav KS-1, ki predstavljajo okoli ßO% mehaničnih spravilnih naprav v Sloveniji, na drugi strani s kolesnikom tree farmer, ki je najbolj upoštevan sodobni gozdarski traktor v Evropi. Presojali bomo delovne učinke različnih strojev za poprečno spravilno razdaljo v Sloveniji, ki znaša okoli 1 km Potem bomo izdelali za vsak stroj kalkulacijo za obratovalno uro oziroma za delovni dan. Končno bomo prikazali primerjave učinkov in spravilnih stroškov za les med našimi stroji in kolesnikom tree farmer ter določili medsebojne stopnje ekonomičnosti. Navajamo na kratko sedaj veljavne elemente, potrebne za primerjanje:
4.1, Ferguson Fe-35
Primerjali bomo trakif>r ferguson Fe-35, ki ga najbolj množično uporabljamo v Sloveniji. Opremljen je z vitlom, kabino, jarmom ali oplenom. Njegove delovne učinke smo vzeli iz že obdelanih tabel (11). Upoštevali smo le rezultate vlačenja navzdol. Poprečni učinek na rszdalji 1 km je ok 23,5 ml
Za kalkulacije stroškov ene obratovalne ure smo uporabiU Turkavo metodiko (16). Potrebne predpostavke ali poprejšnje ugotovitve so naslednje: nabavna cena traktorja 27.500 Ndin; nabavna cena stalne opreme (vitel, kabina, jarem ali oplen) 11.500 Ndm; življenjska doba stroja 10 000 obratovalnih ur (7 let po 143D obrat, ur); gume — 1 garnitura ok. 1800 N din za 2000 obrat, ur dela; gosenice — 1 garnitura 130Ü N din za ok. 2500 obrat, ur dela; obrestna mera za osnovna sredstva p — 3,5%; gorivo: poraba na 1 obrat, uro 2,31 nafte po 1,10 N din; mazivo: poraba za 1 obrat, uro 25% vrednosti goriva; organizacija II -r 1: čisti OD šoferja 4,50 N din'h, traktorist 1950 ur na leto; pomožni delavec 4,10 N din h, pomožni delavec 1750 ur na leto. Traktor dela na leto 220 dni.
Iz kalkulacije, prika-Zane v celostranski tabeli, ki jo objavljam, je razvidno, da stane obrat, ura 33,71 Ndm a.li delovni dan (8 ur) 220 N din.
KALKULACIJA CENE ZA SPRAVILO LESA NA 1 OBRATOVALNO tlRO S PfHIVlERJAl^mj STROTl
	Postavke kalhjlacije	Ferguson Fe-35		Fiat' 411C		KS-1 z MV-2500 4 pomdini d^avd de""			Tree /brmer	
		Količina	Straš.	KafiČino	Siroš	kaiicmo	Strošek		KoliČirjd	Straš.
			Min		Wirt		Ndin			fJdin
I	-	gorivo 1 Gorivo in mazivo -	mazivo-	Injftepa 25% cd 2,53-aSJ	3,IB	2,3 i po W 2,53 25% oa 2.53--0,53	3,36	7,5 i pa 1,10 - 7,SS 25'/, Od 265.-0,4?	2.06	2.06	3,50 1 pp 1,10 = 3.97 25y. od 3.91. 099	4,36
2	■ fltime; Gume in s/osenice (vrvi] fX>dv^je pri flal itd) , . , -iJCSfnicreteroeJ.	'isar föfW- 0,72 ',gcs- CO rm'a,52	1.24	Podvozje 178W BCOOobrur. - 4.45 Ndin Sankatns pükie 6i<öm.po700&000'0,53	f.93	Vrvi: nos. po 5,17 = ^12290,54 V1.37SP0 1033 4-15536^2 skupaj 2782&96 27825,BOOOabtiur-	3.4S	3,4B	4 gor po -4000 '1,00 4sarpo 4000'1. BO vrv:ll20m po 7.50 ■ '(7750 : 10000 ■■ as?	3,87
3.	Amortizacija ■ (/ J	39000- IQQQOobrpl.ur	X90	52940: SOOOoüCur	7.67	54145 : eOOO obr ur	5,77	S,77	2S0000 ■ JO£.X» obrur	2S,00
4	PopruvfiQ in vzdrzevüryt IWy. orf A)		3.90		7,07		6.77	e.77		paoo
5-	WQ Ž N	J.5 ^000 . 700 2 lOOÖO	0.5S	3,5 S2940 S'l . 100 ' ^ 9300 '	0.S6	3.5 54145 B'l WS 3030	7, Off 1.G2	l.Od	230330. t ioB 2 VOOO	3,92
S.	2avarovanjei -^-A 1		0,08	^■7,07,6 =	1,42			t.ei-	i .^a.00,? -	4.90
7	ajšofer&odj O^ettni stroiki-plpcmož delavec 5 kofičnikom ä?5v	WSO. 4.50. )43Q - b,l3 1750 4.10 1430. S ' P.50 3. es 8,63, 335-/. =	20,28	1950- i,50:1340' S.5S l7S0.4,tO-.3!!340-76MS 22,61 235 V. =	53. t3	1950-'',,5D-- 1000 -■ 0,77 14-jel 1750.4,10.4'l000'2äJ0 1235'/.} 37.47 (3-js) 1235 •/,) 3029	B3.0S	71.18	1950- 4.50:1430 -- 6,13 7750 ^1.10 ■ 1430 - 5.0Q 17.13 1113 . 235% '	26.20
Skupa/ 1- 7		obraiomlna ura dsto/ni donläijrl	33J1 smoo 47,52 J!1.30	obroloifolna ura delavni dan (8 url	79.39 486.00	otraovalria ura a^ovni dan <B\jr}	109,31 50iDO	9294 424JOO	obratavaiJia ura debvni dan IH ur)	99,S5 652.00
Prodajna csna Se toč. & 9 in 10 f faktor !GOy, na iisU oseb dohoaek		obratoi'alna uro 1 delovni dan <8ur)		otiratovalna ura deiovni drjii (S ur)	115,57 mso	obratovalna ura delovni dan fS ur}	169, 76 775,00	>41A0 646.00.	obralovaina ura debmi dan W Url	117.68 767,50
4.2 Goseiiičar /lat itll-c
Gosenimi traktor fiaL 411-c je opremljen le z vitlom in s sankami ali s Siuakalno ploščo. Delovni učinki so bili snemani na območju GG Kranj. Rezultati raziskovanja bodo objavljeni (ing, Keliti). Poprečni učinek na razdalji 1 km znaša ok. 25 m^.
Za kalkulacijo', ki je tudi prikazana v omenjeni tabeli, smo uporabili naslednje predpostavke ali poprejšnje ugotovitve: nabavna cena traktorja 42.940 K din; nabaviia cena stalne opreme (vitel) ok. 20.ÜOO Ndin; življenjska doba traktorja in vitla 8000 obrat, ur ali 6 let (na leto 1340 obratovalnih ur): nabavna cena podvozja 17,800 N din; nabavna cena. sankalne plošče ok. 700 Ndin : trajanje 1 lew, tj. 1340 obrat, ur; gorivo; poraba na 1 obrat, uro 2,31 nafte po 1,10 Ndin; mazivo; poraba na 1 obrat, uro vrednosU goriva, organizacija 1+3(11 + 6; cisti OD šoferja 4,50 Kdinh, pomožni delavec 4,10 Ndin h: traktor dela na leto 220 dni, traktorist 1950 ur. pomožni delavec 1750 ur.
Iz kalkulacije, prikazane v omenjeni celostranski razpredelnici, vidimo, da stane obratovalna ura 79,39 N din oziroma delovni dan {8 ur) 466 N din.
4.3. Žični žerjav KS-1 z molornim vitlom MV-250Ü
Obravnavamo žerjav KS-1, ker je pri nas najbolj razširjen. Upoštevali smo dve vrsti cn-ganizacije, enkrat s štirimi in drugič s tremi pomožnimi žičničarji (org. I + 4 in 1 + 3). Nimamo še lastnih natančnih meritev učinkov dela, zato smo upoštevali podatke, ki jih navaja Klanjšček (S). Poprečni učinek je 26 nv' na dan.
Predpostavke ali poprejšnje ugotovitve za kalkulacijo so naslednje: nabavna cena MV-2500 (40 KM) 41.612 Ndin, nabavna cena za KS-1 z dvema ustavljačema 10,13,3 Ndin; življenjska doba MV-25Ü0 in KS-1 je 8000 obrat, ur ali 3 let (na leto lOÜO obrat, ur); nabavna cena vrvi: — nosilka 22 mm (fi X 7 — k) 1200 m aU 1992 kg po 6,17 Ndin-'kg; — vlačilka 9,5 mm (6 X 7 + k) 1200 m ali 376 kg po 10,33 Ndin'kg. Nosilna vrv traja 8000 obr. ur ali 3 let, vlačilaa po 2000 obrat, ur ali 2 leti: obrestna mera p = 3,5K, gorivo: poraba na 1 obrat, uro 1,5 1 nafte po 1,10 Ndin, mazivo: potrošnja na 1. obrat, uro 25% vrednosti gonva; cisti OD šoferja (vodje žičnice) 4,50 Ndin h, pom, delavca (žičničarja) 4 10 N din,'h; žičnica dela 220 dni, vodja žičnice 1950 ur, žičnica rji 1750 ur
Iz kalkulacije, prikazane v omenjeni celostranski razpredelnici, je razvidno, da. .stane obrat, ura v organizaciji: 1 + 3 ok, 92,94 Ndin ali delovni dan (9 del. ur) 424 Ndin; v organizaciji 1 + 4 ok, 109,81 Ndin. delovni dan pa 502 Ndin,
4.4. Ticc /armci- KL-812
Učinke dela za traktor tree farmer smo povzeli po Sunbergu (15), ki jih v svoji študiji prikazuje v obliki diagi'ama. V diagramu št, 2 so nazorno prikazani stroški dela ph trimesečnih učinkih na leto z adaptiranim manjgim traktorjem (ima okoli 30 KM), ki stane ok, 500f) Ta traktor približno ustreza našemu fergusonu-35. Omenjeni avtor navaja podobne podatke tudi za kmetijski traktor, ki ima ok. 50 KM (približno kot Fe-65) in stane ok. 8000 S.
V dia,gramu 2 so na ordinato nanešeni strošlti v odstotkih, na absciso pa kubiki oziroma učinki dela. Število 100% na ordinati pomeni stroške živinske vprege. Iz diagrama vidimo, da mora na Švedskem traktor Fe-35 delati 12 me-
u 3 mesece/ lelno \
Kmetijski irakior (s 5000 J Kmetijski traktor (S äOOÖ ) Gozdarski traktor ( ü ^00)
ieino

12 mesecev J
4Ö
20
I
»o
2QOO
AOOO
600Ö
3000
WOOO m
Diagram 2. Spi-avilni stroSki za les z raznimi traktorji kolesniki pri razliSni letni
uporabi
secev in spraviti ok, 3500 ml Le v tem primeru je njegovo delo cenejše od konjske vprege. Verjetno bi morali tudi pri nas uporabljati traktor 12 mesecev, ce bi hoteli pri spravilu lesa konkurirati konjem.
Cim težji je traktor, tem ugodnejše je zanj razmerje v primerjavi med traktorji in vprežno živino. Vidimo, da se krivulji stroškov za konjsko vprego in za traktor Fe-6S sekata pri 7. mesecih dela. Ce pa traktor dela 12 mesecev, so njegovi spravilni stroški med 80 in 90%, tj. cenejši je za ok, 10 do 20%.
Ce pa primerjamo sodobni gozdarski traktor (tree farmer, ki stane 16,000 S) s konji oziroma s pripadajočimi stroški, vidimo, da traktor zvleče normalno ok 10.000 m^ na. leto in da so stroški tega spravila za ok. dO% manjši od tistih s konjsko vprego. K.er nimamo boljših podatkov, bomo računali z enoletnim utinkom traktorja tree farmer ok. 10.000 m*'. Po Pestalu prevlečejo v Avstriji traktorji 8000 do 15.000 m^ na leto.
Za traktor tree fanmer smo upoštevali naslednje predpostavke ali poprejšnje ugotovitve; nabavna cena traktorja s stalno opremo znaša 16.000 S 4- 42% carine + prometni davek in drugo, skupaj 280.000 Ndin; življenjska doba stroja 10.000 obratovalnih ui" v 7 letih (ok. 1430 ur na leto); gume; 1 garnitura ok, 4000 Ndin za 2000 obratovalnih ur dela; gosenice: 1 garnitura 4000 Ndin za 2500 obrat, ur dela; vlačilna vrv 15 mm dolžine 40 m za ok, 3B0 obratovainih ur (4 menjave na leto); obrestna mera p = 3.5%; gorivo: poraba na 1 obratov uro 3,601 nafte po 1,10 Ndin; mazivo: poraba na 1 obrat, uro 25% vi-ednosti goriva; organizacija dela I + 1 (O 2), čisti OD šoferja 4,50 Ndin na uro, po-
možni delavec 4J0 Ndin; traktor dela na leto 320 dni. traktorist 1S50 ur, pc-niožni delavec 1750 ur.
Iz kalkulacije v omenjeni celostranski razpredelnici vidimo, da stane obra-1 ovalna ura 99.85 N din oKivomü deloi'ni dan 652 Ndin,
4.5, Analira upoštevanih rezultatov
45.J. Stroški za s-pravUo 1 m^ lesa z našivii stroji
Z upoštevanjem stroskov in učinkov za delovni dan lahko izračunamo stro-ske za 1 nv' lesa, in sicer:
Tcaklor Fe-35
Traktor flat 4L1-C
Žei-iav KS-1
4 de).
3 del.
220 : 23,S m-' = 48fi : 25 m ' =	502 :26 m-' =
^ 9,Se dinW = 19,-t3 din m^	=19,31 dinm" 16,3Ü din mCe so spraviLrii stroSki s traJcloriem Fe-35 100potem so stroški za. primerjalne stroje naiilednji;
100% 207,0%	20G,S% 174,0?;;
To pomeni, da so spravilni stroški za les s traktorjem fiat 411-c za 107,8% večji kot So stroški s traktorjem Fe-35, Stroški za spravilo lesa z žerjavom KS-1 in 3 štirimi delavci sf> približno enaki stroškom traktorja fiat 411-c. Ce pa upoštevamo n-i pomožne žicničarje, poteni so spravilni stroški z žičnico za 74% dražji od stroškov traktorja Fe-3S. Organizacija dela pri traktorju fiat 4n-c je I + 3. Ce primerjamo njegove stroške z žerjavovimi ob treh pomožnih delavcih, potem je spravilo s traktorjem fiat 411-c dražje za 13%.
Torej če bi na določenem terenu lahke uporabili vse tri stroje, potem bi bili spravilni £troški za 1 m-' lesa s traktorjem fiat 411-c in z žerjavom KS-1 dražji za ok. 10 N din, (Pri npr. 50.000 m^ znaša izguba 500 000 W din.)
45.2. Dneiüii in letni učinki ter strošTii traktorja tree farmer pri eTinkifi spratfiE7iiJi stroških Z nažimi stroji in njihova aTializa
Zastavlja se vprašanje, kolikn kubikov na dan bi moral zvleči traktor tree fanner, da bi bili spravilni stroški za les enaki kot so stroški z našimi stroji. Npr. za spravilne stroSke s traktorjem Fe-35 smo izračunali 9,36 N din/m'', Ce bi bül stroški 9,3S N din.W traktorja Fe-35 enaki stroškom traktorja tree farmer, bi moral tree farmer izvleči 6a,7m'' na dan, učinek drugih strojev pa bi mo^ral biti:
		Žerjav KS-1
Traktor Fe-35	Traktor fiat 4n-c	
		4 del. 1 3 del.
652 : 9,36 din = == C9,7 ra^.'dan
652 ; 19.13 din = = 33,S m',, dan
652 :19,31 din = = 33,7 m'',dan
40,0 m^'dan
Ce upoštevamo, da stroji stvarno delajo 200 dni v letu (20 dni porabimo za prestavljanje strojev z enega delovnega mesta na drugo itd,), potem bi bili letni učinki obravnavanih strojev naslednji:
		Žerjav KS-1
Ti-akLor Fe-3ö	Traktor fiat 4U-c	
		A. del. 1 3 del.
-:700 m '
5000
5^00 m-'
5200 m-'
Ob upoštevanju poprečnih dnevnih učinkov traktorja tree farmer pr: enakih siroških z našimi str{yji (69,7 m'', 33,5 m'' itd.), izračunamo naslednje letne učinke traktoi-ja Lreö larmcr v primerjavi z obravnavanimi napravami:
		Žerjav KS-1
Traktor Fe-35	Traktor fiat 411-c	
		4 del. 3 del.
iS.320 m '
6700 m''
R740 m-
8000 m-'
Primerjava odstotkov l&tnih učinkuv naših strojev 2 ufiinki, ki bi jih moral daseči traktor tree farmer, nam pokaže, da traktar tree farmer zvleče več kot druge primerjalne naprave*
		Žerjav KS-1
Traktor Fe-35	Traktor fiat 4tl-c	
		4 del. [ t del-
za. 290,4%
za
m%
za 120,5%
za 153 J %
Pri teh učinkih (13.920 m^ traktorja tree farmer in 4700 m-' traktorja ter-guson) so stroški za spravilo lesa isti (9,3S K dia m"'). Enake primerjave veljajo tudi za traktor fiat 4U-c in žerjav KS-1, To hkrati p[>meni, da mora traktor tree farmer narediti letno približno za 3 fergusone. V primerjavi s traktorjem liat 411-c pa mora traktor tree farmer narediti le za 34% več, v primerjavi KS-1 pa za ok. 29,5% več (53,7%), Torej mora traktor tree fanner zvleči v primerjavi s traktorjem fiat in z žerjavom KS-1 komaj za več kot opravijo sedaj ti stroji. Ker traktor tree farmer zvleče precej vec kot omenjeni primer-ja.ni stroji, bi torej z njegovo uporabo zelo pocenili spravime stroške. To veljn pod predpostavko, da na istih terenih lahko uporabinio vse tri stroje,
Ce upoštevamo kot realni letni učinek traktorja tree [armer ok. 10.000 m ' (to je poprečni podatek zs. Evropo), potem bi bili stmski za spravilo lesa s traktorjem fiat 411-c in žerjavom KS-1 v primerjavi s traktorjem tree farmer naslednji: delo s traktorjem fiat 411-c je dražje od spravila s traktorjem tree farmer za 149% ; delo z žerjavom KS-1 s štirimi pom. delavci je dražje od spravila s traktorjem tree farmer za 148^^, delo z žerjavom KS-1 s 3 pom. delavci pa je dražje za 125%.
Opozoriti moramo na to, da smo pri žerjavu KS-1 upoštevali naše nabavne cene. ki so razmeroma precej niKke. Kakršnakoli primerjava z uvoženimi žičnicami (ki so precej dražje kot žerjav KS-1) bi pokazale njegovo ekonomičnost v primerjavi s traktorjem tree farmer še v slabši luČi.
Pestal trdi, da je spravilo lesa z vitlom »urus^- (3-bobenski avstrijski vitel) v avstrijskih delovnih razmerah za 2- do 3-krat dažje kot s traktorjem tree farmer.
5. SKLEPI
1,	Razvoj mehanizacije pri spravilu lesa poteka zelo hituo, Vsčik dan so na razpolago nfjvi stroji in priključki, ki vedno bolj modeiiiizirajo spravilo lesa. Konstruirani sodobni gozdarski traktorji so zadnja ustvaritev na tem področju, in pričakovati je njihovo uporabo tudi pri nas ne glede na sedan;e zelo visoke rtabavne stroške za te stroje. Pri tem. je odločilna pravilna izbira traktorjev, zlasti glede na njihove dimenzije in moč,
2.	Študija je pokazala, da so za sedaj najcenejši spravilni stroSki z domačimi kotesniki ferguson Fe-35, zlasti zato, ker je njihova nabavna ccnti i-elativno zelo nizka, oprenna pa omogoča primerne eksploatacijske učinke.
Primerjava stroškov za uporabo traktorja ferguson in traktorja fiat 411-c ali žerjava KS-1 je pokazala, da so sprav i I ni sti'oäki za 1 m^ lesa s traktorjem fiat in z žerjavom KS-1 enkrat večji. Na območju, kjer lahko uporabljamo traktorje ferguson, nikakor ne bi smeli uporabljati omenjenih dražjih mehaničnih napL'av, Le zunaj območja, primernega za uporabo fergusonov, I ali ko uporabljamo traktor fiat 411-c ali pa žerjav KS-1.
3- Pri analizi uporabe sodobnih gozdarskih traktorjev je potreben zelo resen preudarek in uvajanje takšnih eksploatacijskih ukrepov in možnosti, kakršni so v rabi v modei-nera in naprednem evropskem gozdax'stvu. Pri tem pa je treba upožtevati na Se stvarne možnosti glede na. štelo heterogen sestav naših gozdov, njihovo raadrobljc^nost, način gospodarjenja z gozdovi in tudi stopnjo našega razvoja.
Kakor vidimo, igrajo pri primerjanju ekonomičnosti uporabe določenih strojev veliko vlogo ne le eksploatacijski stroški za enoto učinka, temveč tudi nabavna cena prizadetih strojev.
Na Švedskem je delovni učinek traktorjev Fe-35 in tre farmer približno v razmerju 1 :3 (diagram 2, 3500 ; 10.000 m^). Ravno tako je tudi razmerje n.junih nabavnih cen ok, 1 : 3 (3000 ; 16.000 dol.). Pri nas smo ugotovili, da traktor tree farmer naredi za tri fergusone, to pomeni razmerje 1 : 3. Toda razmerje njunih nabaTOih cen je pri nas približno 1 : 7 (40.000 . 280,000 N din). Dragi stroji so torej ra naše delovne razmere še vedno predragi.
LITERATURA
1.	Fantom, R.r Traktor puzavac u žumarstvu, Sumarski list 1031 257.
2.	Gardner, R. B.; Designing cEficeint loging systems for northern hnrdwouds using equipment production capabilities and costs. N. Cent, Forest Exp, St. St. Paul, illus (TJ. S.Forest Serv. Pap. NC — 7) Sept., 19Gfi.
3.	Gibson, H., Hartman, R.: Selecting a wheel skidder for sppalachian I ogling. Eng. Res. Lab N. Forest Exp. Sta., U. S. Dep. ol. Arg. Morgaiitowo, West Virginia, December, 1.966,
4.	Hainer, F.: Savremena šumska transportna sredstva. Sarajevo, 195S
5.	Hafner, F.: Der Holztransport, Wien, 1964.
(5, Hu-ggard, Owen T. H.: Forest Machinery. London, 1959,
7. Kiiio, S.i Use ot" Fan — governov for Safety and E/tIciency in Cable Logging, Repr, from the Misceli. Infor., The Tokyo University Forests, No 16 Dec., 1965.
fl K(a7i;s£ek, V.: Stručno tehniška uputstva o primeni žičara u U'ansportu sum-skih sortimenata, Savet za šumarstvo, drvnu Industriju i industri.iu papira. Beograd, 1963,
s). fCrii'SC, A. t Stručno tehničlta upiJtstva o pri meni iraktora u privlafenju šum-slciJi sortimetiata (priručnik), Savet za Sumavstvo, dvvnu industriju i industriji-i papira, Savezne privredne komorej Beograd, 19fi3.
]0, Krivec, A., Stanojevič, D.: Trnlctor kolesnik ali goseničar px'i spravilu lesa, Gozdarski vestiiik, 1965/1—2.
11.	Krivec, A.: Preučevanje mehanizadje transporta lesa, Ljubljana, 19S7,
12.	Pestili, E.: Von der Mechanisieruiig zur Industrialisierung der Holzernte, Allgem, Forstz., Juli, lasfi.
13.	Pestal, S.: Wege und Irrwege der HoUrückung mit Schleppern, Tntei'nat-Holzm,, 1907/5.
14.	Pestal, E.: Kniclvsehlepper ersetzen Zugtiere and Bodenlieferung, Holz-Kurier 10Ö7/7.
15.	Snnherg, U.: The Relationship between the Mejianizatioti and tfie Size of the Logging Forest Enterprise and the Forest Working Plan, G CFM'G,.C T. IV/7, Madrid, iSfiG.
16- Turk, Z.; Metodika kalkulacije strojnega dela v gozdarstvo, LjiibLjana, 1963.
NEUZEITLICHE, SPEZIELLE FORSTLICHE RADSCHLEPPER UND DER VERGLEICH IHKER BRAUCHBARKEIT GEGENtJBEE DEN ANDEREN, IN SLOWENIEN VERWENDETEN MITTEL
(Zusammenfassung)
L Der Fortschritt in der Mechanisierung des Holzrückens ist sichtbar, obgleich viele SchAvierigkeiten mit dieser Arbeit verbutidsr sind. Es erscheinen neue Ma.^chi-nen und verschiedene Hilfsmittel, die immer mehr das Hob.rücken modernisieven.
Die neuen, speziellen forstlichen Radschlepper stellen die lets;te Errungenschaft auf diesem Gebiete dar. Ihre Anschaffung und Gebrauch sind aueh bei uns zu erwarten, ohne Riicltsicht auf die momentan sehr hohen Anschaffungskosten. Dabei ist aber die richtige Auswahl der in Betracht kommenden Schlepper bezüf^lich ihrer Dimensionen, Kraft und Preise von entscheidender Bedeutung.
2- Die vorliegende Studie bringt die Beschreibung der neuesten speziellen Radschlepper: "-Tree farmer", »-Timberjack-«, -i-Forstmann« und "Mitsubishi-«. Sie stellt ihre Vorteile und Leistungsfähigkeiten im Vergleich zu den anderen, bei uns gebrauchten mechanischen Mittel dai'.
Die Studie zeigt, dsss heute in Slowenien mit den einheimischen Radschleppern "Ferguson Fe-35^' die niedrigsten Rückekosten erreicht werden und i;war deswegen. -weil der Anschaffungspreis für diese Schlepper verhältnismässig sehr niedrig ist, die verfügbare Ausrüstung aber passende Gebrauchsleistungen mit ihnen ermöglicht.
Beim vergleich des Radschleppers -Ferguson« mit dem Raupenschlepper »Fiai 411-c« oder mit dem Seiikran ^-KS-l•<, folgt, dass die Rückekosten pro Festmeter mit dem Raupenschlepper und mit dem Seilkran noch einmal höher sind. In den Gebieten, wo man die Radschlepper anwenden kann, wäre e,^ aLso unvernünftig, die erwähnte teuerere Mechanisation zu gebrauchen. Nur doi-t, wo die ExpLoitationsverhäitnisse für einheimische Bad,5chlepper nicht entsprechen, ist der Gebrauch von Raupenschleppern und Seilkränen gerechtfertigt.
4. Die Beurteilung der Gebrauchsmöglichkeiten dieser neuen forstlichen Radschlepper verlangt aber vorhergehende, ernste Erwägungen über den Bestand oder die Möglichkeit der Vorbereitung entsprechender Arbeitsbedingungen, ähnlich wie in den forstlich fortschrittlichen Ländern Europas.
634.[) 686.31
NAČRTOVANJE GOZDNEGA CESTNEGA OMREŽJA
Mr. ing, Jadwiga Moryl (Krakow)*
Načrtovanje gozdnega cestnega omrežja jc za gozdarstvo izrednega pomena, je pH Še razmeroma mJada dejavnost. Poti in ceste so nastajale polagoma, po naključju, nenačrtno, v skladu z obstoječimi potrebami, zaLo gostota cestnega cmrežja ni enovita. Razmeroma gosto cestno omrežje je na lahko dostopnih terenih, zato so tam gozdove intenzivneje izkoriščali. Po takšnem svetu prevladujejo mlajši sestoji, medtem ko gozdovi z rezervno lesno zalogo poraščajo bolj oddaljen svet na gorskih pobočjih. Ker jo za uspešno gospodarjenje 2 gozdom neogibno trajno in po možnosti enakomerno izkoriščanje lesa. je neposredno potreben tudi hiter, stalen in cenen prevoz, zato postaja načrtovanje gozdnega cestnega omrežja očitna nujnost.
Namen načrtovanja je kar najhitreje omogočiti dostop do vseh sestojev določenega gozdnega, območja, usmerjati tovoi' tako, da bi bil prevoz lesa tehnično pravilen in gospodarsko ugoden.
Pravilno zasnovano gozdno cestno omrežje omogoča:
]. čim izdatnejšo okrepitev gozdnega gospodarstva,
2,	pravilno tehnologijo gozdarskih opravil,
3.	ugodne ekonomske rezultate v gozdarstvu,
H gozdnemu cestnemu omrežju prištevamo dolinske ceste, ki se glede na gospodarsko pomembnost delijo na glavne in stranske ceste ter na pobočne ceste. Neodvisno od stalnega gozdnega cestnega omrežja pa lahko rabijo (v obdobju eksploatacije) za njegovo izpopolnitev Ludi začasne poti, ureditvene preseke {posebno pri končni sečnji) ali preseke za žičnice.
Pri načrtovanju gozdnega cestnega omrežja je treba upoštevati — gospodarski in tehnični vidik. Pri obravnavanju gospodarskega vidika, ki računa z biološkimi in ekonomskimi činitelji, je treba upoštevati način go.spo-darjenja z gozdovi: Pri sečnjah na golo je cestnO' omrežje redkejše, za prebiralnl načm gospodarjenja pa je potrebna gostejSa cestna mreža.
Tehnični vidik mora pri načrtovanju cestnega omrežja neogibno tipoštevsU sodobnim ,smeiem prilagojene tehnične značilnosti (sodobne norme m napotke, napredne dosežke tehnike pri gradnji cest). Te karakteristike morajo biti v skladu s sedanjo in s predvideno tehnologijo izkoriščanja. Na Pol.jskem načrtujejo gozdno cestno omrežje po posebniii navodilih gozdarskega resora.
Prvi korak pri načrtovanju usmerja osnutek načrta gozdnega cestnega omrežja. Pred realizacijo načrtovanja analizirajo vse razmere v goadu in pri tem upoštevajo:
1.	dosedanjo smer izvoza lesa,
2.	možnosti za skupno prometno omrežje obravnavanega in sosednjega gozdnega kompleksa,
3.	sedanji način prometa,
4.	zbirna skladišča (sedanja in bodoča) oziroma količine in kakovost za prevoz predvidenih sortimentov,
5.	vrste sestojev, njihovo starost in vrednost lesa.
" Izdelano na katedri za gozdarsko inženirstvo in melioracijo Visolte šole za kmetijstvo v Krakovu,
Osnutek načrta za gozdno cestno omrežje sestoji iz sledečih delov: uvodni dc), jnvGntat-ni del, tehnološki del, projektivni del. sti-oš-o n i del »n e Ii o n o m s k j del.
V	uvodnem delu je predočena problematika v zvezi 2 izdelavo osnutka za načrt (splošna opredelitev), podrobno je navedeno gradivo z viri, ki so bili uporabljeni za zasnovo osnutka, zbrani so podatki o prejšnjih delih oziroma o pripravah ter zgodovina izdelave osnutka.
Inventarni del osnutka za načrt, gozdnega cestnega omrežja vsebuje:
1.	popis gozdnih poti. skladišč, nakladalnih ram p itd.; vse to je razvidno iz mape ali iz opisa,
2.	podroben opis klimatskih in geoloških razmer ter kakovostne sestave sestojev, ki jih zajema osnutek načrta;
3.	opis hribine z oceno tistih lastnosti, ki so odločujoče pri zemeljskih delih, sposobnost za temeljenje ter uporabnost za spodnji in zgornji ustroj oziroma na objekte (mostove, prepuste. podporne zidove). Neogibna je tudi makroskopska analiza podlage
Tehnološki del osnutka za načrt gozdnega cestnega omrežja obsega:
1. opis dosedanjih načinov transporta, prometnih zvez in ležav z dovozom, lesa do porabnika;
2- načrtovanje tehnoloških sheni za spravilo in prevoz lesa;
3.	opis površine sestojev, za katere je predvidena določena tehnološka shema.
4.	določitev ekonomsko utemeljenih poprečnih razdalj med prometnicami.
Projektivni del osnutka za načrt gozdnega cestnega omrežja vsebuje opis
Ztisnovanega omreSj^i glavnih in stranskih cest ter drugih poti, ki so v okviru tega omrežja. V stroškovnem delu so obdelani vsi investicijski stroški za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, ki so vključene v okvir zasnovanega cestnega omrežja.
Ekonomski del vsebuje račun oziroma ekonomske učinke, ki naj bi bili rezultat zasnovanega gozdneg^i cestnega omrežja.
Koeficient ekonomske učinkovitosti zasnovane gradnje gozdnega cestnega omrežja se računa p« formuli E = R : (H| —T^), kjer pomeni E = koeficient učinka, R = vsota letnih ekonomskih učinkov, ki izhajajo iz zasnovane in iz razširjene gradnje cestnega omrežja, H = letni stroški za vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja, Hj = letni stroški zasnovanega cestnega omrežja (investicijski stroški za vzdrževanje)
Prav tako je izdelan rentabilnoatni račun za amortizacijsko dobo. Izhaja se iz postavke, da je amortizacijska doba v približnem sorazmerju s količnikom vseh investicijskih stroškov in s prihrankom pri stroških eksploatacije C = 1 ; R. kjer pomeni C = dobo amortizacije, 1 = vse investicijske stro.ške, R = vsoto lemih učinkov, ki izvirajo iz gradnje in razširjene gradnje zasnovanega gozdnega cestnega omrežja.
Dobro zasnovano gozdno omrežje mora ustrezati naslednjim pogojem;
—	zagotoviti mora varen in cenen prevoz, če je mogoče, vse leto;
—	omogočiti mora čim krajšo in čim hitrejšo zvezo med zbirnimi skladisči in porabnikom:
—	biti mora kar najtesneje povezano z javnim prometnim omrežjem, s cestnim, železniškim in vodnim.
V	srednji Evi'opi gozdno cestno oinrežje še ne usireza popolnoma potrebam transporta v gozdu. Navajamo njegovo povprečno gostoto v nekaterih državah; Švica 57 m ha, Avstrija 30 m ha. Francija lOm ha. Jugoslavija 10 m/ha in Poljska 15 m/ha,
LITEIIATURA
1 Matyan, K.; PUnowanie sieci drög leSnych — CSRS,
2.	Sffickie-u;ic2. C.: InžVTiieria lesna — Polska.
3.	SicZeckij Koc£iuatw5if(;t, Moryl, Sulkowski, Zycfi; Kuiminikacje lesne — Palaka V tisku,
planung des waldstrassennetzes
(Züsammenfassüiiä)
Einführend sind die Eigenheiten des Waldstrassennetzes angezeigt und die Grund' sät^e für seine zweckmässige Entwicklung bestimmt, welche in ei'ster Linie folgendet Aufgaben nachgehen: Kräftigung der Foi'stWirtschaft, Technologie der lorslUchei Tätigksit und Erzielung von mogLichst besten allgemein wirtschaftlichen Erfolgen
Nach Einteilung der Waidvei'kehfswege tn einzelne Kategorien isehandelt dei Artikel die wirtschaEtlichen und technischen Gesichtspunkte, welche bei der Planun; des Waldsti-assenjietzes berücksichtigt werden müssen
Angesichts der guten Erfahrungen diesariiger Tätigkeit in Polen sollte das Bau Programm eines Wald Strassen netz es aus folgenden Teilen bestehen: Einleitung, In ventar, Technologie, Projekt, Kosten und WJrtschaftliühkeit. Für jed&n dieser Teilf sind 2weck und Inhalt bestimmt. Die Formel für die Berechnung der Wirtschaft!ichet Wirksamkeit des vorgesehenen Watdstrajssennetz-Baues sowie die Formel für dit Bei'echnung der Rentabilität sind besonders behandelt.
Zum Schluss sind die Bedingungen, weldien ein gut entworfenes Waldstrassennet; entsprechen muss, angeführt und Daten über die Dichte desselben in einigen L and err Europas angegeben.
KNJIŽEVNOST Švicarski lov in varstvo nakave
(Scfienck, F.: Jagd und Naturschulz in der Schweiz, 420 strani 4a, slik, cena 32 DM; zaloÄba: Eugen Ulmer, Stuttgart.)
V 18 daljših in krajših sestavkih in študijah je 18 avtorjev prikazalo stanje švicarskega lova, lovnega gospodarstva in divjadi kot sestavnega dela narave. Mec pisci najdemo ugledne osebnosti iz različnih strok. Poudarek dajejo divjadi kot se stavini narave in biocenoze, zlasti je to izraženo v uvodu. Med sabo se prepletaj« stroko\mi, znanstveni in pripovedniSki prispevki. Vsaka študija je napi.sana lahk( razumljivo in bralca po svoje navduši.
Prikazan je zgodovinski razvoj lova te srednjeevropske države. Navedeni so vs zakoni in predpisi o lovu, hlu-atL pa je razlotena tudi dosedanja ureditev lova. P( svoje je podan statistični pregled lovnega gospodarstva. Podrobno so opisani napor zii vrnitev iztrebljenih švicarskih zivalslcih vest, med njimi tudi kozoroga in jelena V posebnem poglavju najdemo ra2mišljanja o možnostih za naselitev določene zver-jadi, npr. risa. S poudarkom je izbrisana meja med škodljivo in koristno divjadjo Knjiga zbližuje lovca, gozdarja, varstvenika narave in orrutologa.
ObŠirno poglavje je posvečena raziskovanju divjadi s kratkimi navedbami izsledkov. Med njimi je opisano raziskovanje ptic selivk, obravnavane so možnosti zf
ii^iseljevanje zajcev in fazanov, prjv taico pa je posvečena pozornost tudi vplivu kemičnih zaščitnih sredstev na divjad ipd. Posebno poglavje je namenjeno pregledu varstva narave s poudarkom na konipleksni skrbi za ves živi svet, Svoj delež gozdu in divjadi je prispeval tudi prot.Leibundgut, ki namenja vprašanje pokrajinske ekologije in divjadi kot čini tel ja, ki ju je potrebno upoštevati pri gojitvenem na~ fi-tovanju. Preučevanje divjadi naj poteka v okviru celotne pokrajinske ekologije in naj sloni na spoznanju, tla je. gozdnemu gospodarstvu, knictijstvu in vai'stvii narave vedno več do naravne sestave živalskega sveta v obravnavanem prostoru. Vsak bralec bo našel v Itnjigi kaj zase, zato jo gozdarjem topla priporočamo.
D. IVI I i n ä e k
ali se evropsko gospodarjenje z gozdovi lahro obdrži aktivno?
(Ist die europäische Forstwirtschaft aktiv zu halten? Allg. Povstzeitschrift, 1967,27 )
Pred kratkim je v Rimu na sedežu PAO in v olcvU'u »-Evropske gozdarske Ito-misijfri' 57 delegatov 22 držav razpravljalo o poglavitniii problemih evropskega gijzdnega gospodarstva.
Slu'bi povsi-očata naraščanje proizvodnih shoSkov in zmanjžano povpraševanj«" po le.su, medtem ko ponudba zaradi velikih gozdnih kalamitet raste, Nastaja vprašan je^. kaj moremo pričakovati In kaj je potrebno ukreniti?
Zanimivo je, da je evropska poraba lesa presegla prognozo, vsebovano v analizi FAO. Pri tem odpade največ na uvoz iz neevropskih dežel, kjer je les cenejši. Zato v Evropi ne moremo računati na zvišanje lesnih cen, zlasti že zaradi konkurence nadomestnih materialov. Edini izhod je torej zmanjševanje proizvodnih stroškov; to pa lahko dosežemo z mehaniziran jem dela in z uvajanjem racionaJizacije v organizacijo, ü'krepe za napredno proizvodnjo je treba osredotočiti le na donosnejša rastišč«, na slabih pa zmanjšati izdatke.
Vsi gozdovi pa postajajo vedno pomenrbnLijsi za rekreacijo. Toda od teh splošnih koristi gozdarstvo nima dohodkov, ampak mu povzročajo le strožke Nastaja vprašanje. kako doseči, da bi prizadeta skupnost prispevala k razvoju teh koristi?
Wa posvetovanju jc bilo obravnavano tudi vprašanje urbanizacije zemljišč. Ugotovljeno je bilo, da je tekma med kmetijstvom in gozdarstvoni glede' zemljišč prenehala, pojavili pa sta se skupna naloga in skrb, kako primerno zadostiti rastoČin^ potrebam mest in industrije po zemljiščih.
Nadalje je bilo obrav,navano, kako z združevanjem majhne Itmečke posesti oiTio-gočiti racionalno uporabo sodobnih mehaničnih naprav. Dogovorili so se za nadajjnja posvetovnja in so zanje o,rganizirali pripravo reteratov,
2 T.
domače strokovne revije
SUMARSKI LIST — Zagreb
St.; 1/3 — 1967; Ing.Zlatko B U n j e v č e v i č ; Nekaj pripomb h gospodarjenju in urejanju gozdov v liških planinah Dr. Ivan Mikloš: Vrbova hržica (Helicomyia saliciperda Duf.) in njena .škodljivost v vrtoovih plantažah. Prof, dr. Mirko Vidaltovič: Zlahtnjenje macesna III, I n g. S i m e Meštrovič: Alganove-Schafferjeve in Coklove tarife, prilagojene avtomatskemu obi-ačunavanju. IM r ing. A, K r s t i n i č : Cenitev, koliko so višine in premeri bele vrbe dedno pogojeni, 2 uporabo klanskega te.ita sadik iyi. Dr. Zdenko Tomašegovič: Neposredno določajije distribucije površin v gMpodarskih enotah po orograEskih značilnostih s pomočjo aviografa Wild B-9.
St.: 3/4 — 1067: Dr ing. Jo van M u t i b a r i č : Značilnosti lesa bele vrbe. J. M a r t i n O'v i C, N. Komlenovič Ln S. Mil kovic: Sezonske st)vemeinbe glede vsebnosti vlage v tleh in glede količine mineralnih hranilnih snovi v iglicah v nasadu rdečega in zelenega bora pri Ogulinu, Dr. N i k o 1 ei Neid hard t in ing. Mlade n S k oko: Prispevek k vpraša.nia gozdnatosti Jugoslavije. M f. in g. ■f, Martinovič: Pi'ispevek k poznavanju proizvodnih možnosti tal v gozdnih nasadih Bosiljevo. Dr. ing. Ivan S o 1 j a n i k : Pralitična uporabnost okularne in laboratorijske cenitve kakovosti gozdnega semena. Ing, Ante Radovčič; Rezultati določanja vrednosti in učinid amortizacije goxdov
St.: 5/6 — JEKtl: Dr, D ra žen C es ta v ; Prispevek k diskusiji o uporabi tipologije pri sodobnem urejanju gozdov. Dr. Dražeii Cestar in ing. Vladimir Hren: Prispevek k definiciji sestojnih oblik v gospodarskih gozdovih. ! n g_ Vladimir H re« : Razmerje debeLiuske in višinske distribucije drevja v čistih bukovih gozdovih nekaterih rastlinskih združb jugozahodne HrvaŠke. J. S a f a r : Funkcionalno ohlikovan.je bukovih gozdov na Dinaddih, Mr. ing. A. Krstlnlč; Variabilnost in dednost bete barve na poganjkih bele vrhe — populaci,j Bakovci in Li povijanj, Dr, Ivan M i k 1 o š : Prispevek k poznavan.ju predatorske entomofavne na topolih v SR Hi-vaški, I n g. 2 a r ko Vrd n 1 j a k : Raziskovanja glede gojenja sadik koprivovca in raäeljike. Ing, Nikola Siniujiovič; Prednosti in uporaba topolov pi i snovanju gozdnih zaščitnih pasov,
St,! I/S — 1967: Proi, dr, Z lat ko Vajda: Stanje gozdnih drevesnic v SR Hrvaški leta 1966, Ing Božidar N i č o t a in ing. Mile S t a m e n k o v : Hermafroditni cvetovi na bukvi. J, S a f a r : [zmen,iava bukve in jelke na panonsltih gorah. D r, S t e v a n B o j a n i n : Smoljarjenje rdečega bora po francoslti, ameriški in 1/2 Bavk-chipping metodi (poraba časa in storilnost). ln.g. Ferdo Sulentič; Ekonomsko tinancijska osnova gospodarjenja kot sestavni del gozdnogospodarskega elaborata. Ing, Tomica Vukovič: Stanje gozdarstva in lesne industrije Gorskega Kotarja v gospodarslci refotnvi.
St.; 9/10 — J96"; Pro I, dr, ing. Milen ko Plavšič: Lesna masa, prirastek in absolutna zrelost sestojev hrasta doba. Dr. Milomir Vasic; Poškodbe sadik evroameriških topolov v plantažah zaradi mraza. Prof. dr. ing. Branko Kraljic: Delovne enote v gozdnogospodarski organizaciji. D r. i n g, U r o ä G o -1 u b 0 v i č : Raziskovanje vprašanja, katera gozdnoureditvena debelinska stopnja je najrentabilnejša za žagarsko predelavo jelke. D r. D r a ž e n C e s t a r in i n g. Vladimir Hren; Uporaba aerofotogra metri je pri urejsnju in tipologiji goadov.
SUMARSTVO — Beograd
St.: 1/2 — 1967; Dr. Milovan Gajič in Ing. Darinka Kitič; Go-ztlovi bukve—jelke (Abieto-Fagetum Jov.) na plajiini Jascrebac. Aleksandar Tu-covič in Djordje Nikolič; Prispevek Ic raziskovanju radiosenzitivnosti gozdnega drevja. Dr, Jovan Zubovič: Nacionalna inventarizacija gozdov, 1 n g. Strah inja Lubardie: Odpor lesa nekaterih topolov proti puljenju žebljei' in lesnih vijakov, Ing, MiloS Djukič: Mehanizirano nakladanje in razkladanje Issa, Dr, Jovan H u tiha rid: Odvisnost volumne teSe od Širine branike evroameriških topolov. Ing, Ante Radovčič: Rezultati določanja vrednosti in učinki amortizacije gozdov, Branko Cvljetjč: Izdelava lovskosospodarskih osnov — nujna naloga. Ing. Sreten Vučjak: Sistematizacija delovnih mest v gozdnogospodarskih organizacijah. Ing, Nikola SiTnubovič: Sistem 7alčit.ni)i gozdnih pasov v AP Vojvodini,
St.: 3/4 — ISfi7: Branislav Jovanovič in Aleksander Tucovič: Ugotovitve nekaterih nahajališč bukve Fagus orientalis L. in P. v Vzhodni Srbiji,
pi, Jnvan Zubovič: Invontarizacija v gozdarstvu. I n g. I. j u b i š a J e v t i č ■ Poskus ugolcrvitve resničnega porečja, ki vpliva na nastanek največje vode v hudo-urnilfih- Dipi, liz, Miodrag Mihailovič in ing, Milan PoLrebič: Ki-nematilta bi'usnega zrna in brusni kot pri valjčnih brusnih napravah. Ing. Miloš J e v t i č : Kako je potrebno obravnavati panjevce pri konverziji, Dragan Tomič; Metoda za ugotavljanje, koliko je izpolnjen plan v industriji pohištva. Ing. Nikola SimunovLČ: Slsiem gozdJiih pasov v Vojvodini,
SI,: 5/6 — 19GT ;ln g. Danilo Nikoliči Ob novem zakonu o gozdovih. Dr. Lazar Vujičič: Vzgnja visoko kvalificiranih sti'olfovnjakov za lesno industrijo na Gozdarski fakulteti v Beogradu, Dr, Pribislöv Marinkovič: Lophodeimiurn pinastri (Schrad.) Chev. v drevesnicah in v nasadih bora. Dr, Sreten Nikolič : pognstnost zai'ezovenja kot čini tel j. ki odloča o rentabilnosti smolarejnja. M r, ing, Slobodan Smit in ing. Vera Plaväiö: Problem Forties annasus (Fr.) Cooke, povzročitelja gnilobe v smrekovi črnjavi na Kopaoniku. Dr. Nada Luit ič-Simonovič; Sprememba nekaterih mehanskih lastnosti v parjenj in ne-parjeni bukovini,
St.: 7/8 — 1067: Dr, Danilo T o d o r o v i č in dr. V o ,1 i s 1 a v Stamen-kovic; Tablice volumna in upadanja premera za bukev na Karaormanu. M r, ing. Radovan Markovič; Uporaba preparatov hlordana in sevicina za zatiranje tiagosenic borovega prelca (Dlprion pini 1,), Dr. Radomir Senie in Mlo-dras Mihajlovič: Absorpcijski uitravioletni spektri estersldh olj, pridelanih iz neltaterih vrst naših iglavcev. Ing, Spiro Kopitovič; 2aganje kot surovini! za izdelavo ivernastih ploSč ob uporabi lepila »»slnteks AT-90", Dr ing, Ivan ri o 1 j a n i. k ; Potrebnost analize poskusnih gozdnih nasadov v Srbiji. Ing, Miodrag Ljujic: Kako so Z novim zakonom o gozdovih režena najvažnejša vprašanja na področju gos podarjeni a ^ gozdovi I n g, S v e t i s 1 a v S i m i č in ing. Marko Markovlč: Sušenje vrhov i' bukovih sestojih na Vrtačelju in ukrepi za izboljšanje sedanjega stanja
St.: 9/10 — liiti7: Dr. B r a n i s 1 a v J o v a n o v i č : Nekatere fenofaze oreha (Juglans regia}, robi ni je [Robinia pseudoacatia) in špaaskega bezga (Syringa vulgaris) v raznih krajih Jugoslavije v obdobju IS.i^—1961. Dr, Djordie Karapan-d ž i č : Prispevek k uporabi trendov. Dr, ing. D r a g u t i n 2 i v o j i n o v i č - Prizadetost gozdov na Deliblatskem pesku od požara. Ing, Milica Martinovie: Cercospora Lnsulana (Saccardo) Chupp and Müller na i-asllini Limonium sinatum (L.) Mill. Ing. Svet-isiav D a m j a n o v i č ; Poraba lesa kot cinilelj gozdarske poiitilte. [ n g. Miodrag L j u j i č : Kako so z novim zakonom o gozdovih rešena najvažne.iša vprašanja na področju gospodarjenja z gozdovi. Ing. Branko Sod: O nekaterih koncepcijah za organizacijo gozdnega gospodarstva v Črni gori.
NARODNI SUMAR — Sarajevo
St,: 11/12 — I960; Dvanajsti redni občni zbor Zveze inäenh'jev iti tehnikov gozdai-stva in industrije za predelavo lesa SR Bosne in Hercegovine, Ing. Hajru-din Bujukalič: Četrti plenum Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in indu-5tr1je za predelavo lesa Jugoslavije, Irvg. Predrag Luketa: Mednarodni simpozij o mehanizaciji dela v gozdni proizvodnji.
St.: t/2 — 1967; Drago Stipae: Naša zveza in -Narodni šumar- v sedanjem razvoju. Ing, Hajrudin Bujukalič: Rezultati triletnega preizkušanja učiniio-vi tost i naäe zaščitne maže ZP-1, Ing. Vasilije S o 1 a j a : Preteklost in prihodnost lesne industrije SR Bosne in Hercegovine. Dr. V i torn ir S teta novic: Opažanja o tipološki klasifikaciji v LR Bolgai-iji, Ing. Nerkez Mešič: Valoviti
nosilec. Ing. Nešad Bojadžič' Varovalni ukrepi pred požarom v gozdoviJi in nasadih iglavcev,
St.: 3/1 — 1967: 1 nK- Aleksander Panov: Urejena sti'okoivjia terminologija je en od pogojev za napredek, stroke. Dr. Alija Karahasanovič; Tehnološko stanje in sodobne poti proizvodnje ivernasLih plošč. Ing. Radoslav Cu-rič: Pt-ispevek k poznavanju sestojev munike (PItius helreichii Christ) na ozemlju Bosne in Hercegovine Ing A s i ni M i r a 1 e m : Kvalifikacijska sestava strokovnega in administralivtieg akadra v celoti Ln po strokovnih službah. Ing, Marica S ud ari d: Praksa bonitiranja semenskih objektov in možnost uporabe teh naka-aovalcev v znanstveJio raziskovalnem delu. Ing, Pero Sulič: Računanje osnovnih param.et;rov s posebnim logaritmskin^ raeunalnlkoni pri taganju.
St.; 3/fi — 1967: Dr. S, V uč j ak.: Zasluženo priznanje. ing. Ahmed BtSče-vič; Razporeditev nanosa v atumulacljskom jezeru HE Konjic, ugotovljena po empirijski metodi redukcije površine. Ing. Ivan Rebac: O izbiri dvigal za nakladanje gozdnih sortimentov. Ing. Branko Begovič: Prispevek gozdarstva k razvoju metalurške industrije v Basni in HercegovLiii za časa avsti'ijske- uprave. Ing. Duäan Terzič; Proizvodnja v i ta minsko-karolinške moke, prirodnega ek-strakta za živinsko krmo. Dr. Ibrahim Knpčič: Naredek gospodarjenja v gozdovih. Dr, Slavko Kovačevič: Nattenati bakra, sredstvo za zaščito lesa.
St.; 7/8 — 1967: Dr ing. Ivan Soljanik; Planinski javor (Acer Heldreichii Eoiss) in možnost njegovega gojenja z umefnim pogozdovanjem. Ing. Petar Civic in ing. Muhamed Hadžidedič: Možnosti za uporabo' sodobne tehnologije pil proizvodnji bukovih gozdnih sortimentov. Ing N i ko P o p n L k o 1 a : Nekatere zunanje moi-fološke razlike med cepljenkami in necepljenimi sadikami rdečega bora (Pinus silvestris), črnega bora (Pinus nigra) in moliks (Pinus peuce). Ing. Vojin MalbaSič: Notrajiji promet na skladišču žaganega blaga SiP "■Grmeč« v Drvarju. Dr. Midhat Usčuplič in ing. Suad Midžič; Raz-vitek raka domačega kostanja v cazinski krajini Ing. Zivorad Rarlovanovič: Uresničevanje ciljev gozdnogospodarske osnove z odkazovanjem drevja za sečnjo,
St.; 9/10 — IflG": H. BujukalLč: Obveznosti gozdarskih strokovnakov pri uresničevanju akcije >vMesec gozda^«. Prof, dr. Karel M a ri j a š : Gospodarske posledice vzajemnih odnosov gozdarstva in lesne industrije. Dr. Adriano Gradi; Modemi sistemi in pripomočki za organizacijo gozdnih drei^esnic in problem oskrbe s kakovostJiim in kontroliranim blagom. Ing. Ste v an Kosad: Zavarovanje in o zel en je van je škatp na prometnicah. Ing. Nada Zekič: Preučevanje možnosli uporabe herbicidov v gozdarstvu.
SUMAREKI PREGLED — Skopje
Št.: 3/4 — 1Ü66: Ing. Trajko NIkolovski: Prispevek k mpehom koristnega delovanja prepovedi gojenja koz za razvoj gozdov ter tal in ablažltev erozije. Ing, Iw:iroslav Gorčevid: Hudourniki v pofečju Pčinje in njihov pomen za melioracijske objekte. Dr. Aleksandar S e r a f i m o v s ki ; Zatiranje z avioni gobarja in zLatoritke v makedonskih gosdovih leta I9B6. Dr. ing. Vel ko Stefanovski; Nekatere fizikalno-mehanske lastnosti lesa domačega oreha. Dr. ■lov an Spiro v ski; O ispranih gozdnih tleh v rejonu S. Miravci—Djevdjelija.
St.: 5/fi — IflGfi: Slališče in mišljenje Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva Ln industrije za predelavo lesa SR Makedonije glede problema gojenja koz na ozemlju SR Makedonjje. Ing, T. Nikolovski in ing. S. Todorovski: Stanje .staxih sečisč in nekatera priporočila z njihovo obnovo. S. Djekov ; Marssonina brunnea, nevarna bolezen na evroameriäkih topolih in možnost njenega Širjenja na ozemlju
Maltedoniie. Miroslav Djordjevič: Raziskovanje trajnosti konturnih jar-Kuv. Mr. ing. Ljuäka Hadji-Rislovska in mr. ing. Mile Karnilov-s k i ; Anomala solid a Er. ogroža topo love nasade. Prof, dr. M H a n J e k i č ; Pomembnost in upoi-aba gnojil v gozdnem gospodarstvu,
St.: 1/2 — 1967: Ing, Stevan Lazarovski: Pogozdovanje goličav v SR Makedoniji in ukrepi na njegovo uresničevanje. —: Sklepi republiškega posvetovanja o problemu pogozdovanja goličav v SR Makedoniji, S, Todrovski: Mo-žnosti za proizvodnjo tehnifnih oblic pri nas in njihovo izkoriščanje za žagano blago, D r. i n g, V, Stefanovski in ing. Z, fJ e O r g i e v s k i : O spremembi barve bukovine zaradi delovanja bakrenega in ieleznega sulfata. Ing, Trajko Nikolovski: O novem nahajaliSču munjike (Pinns helreichii) v gozdu Leškovica blizu Tetova. Dr Zora Karaman: Veliki vjavi rilčkar (Hylobius abletis L,), nov škodljivec v nasadih iglavcev. Voislav Manasievski: Nekatere značilnosti pri izvrševanju plana izvoza lesne industrije in gozdarstva SR Makedonije leta 1966.
St.: 3/4 — 1967: Ing. Trajko Nikolovski: Sodobni principi za intenzivno gospodarjenje v jelovih in bukovih gozdovih SR Makedonije, S. Todorovski: prispevek k poznavanju deleža lubja na bukovem okroglem lesu. Dr. Aleksander Serafimovski in dr. Milka Kuševa: Množični pojav pikčaste topolov-kii {Melanophila picta Pall.) na topolih v SR Makedoniji. Ing. M. Kamilovski , Biološke in gospodarske posledice, ki .nastanejo, ker topol izgubi listje. Dr. V, S tela no vs k i : Nekaj podatltov o širini branik in trdnosti lesa topola Populus nigra var. pyramidalis sp, in robinije Robinia pseudoacacia vai', pyramidalis Pepin, Prof, B Jonov in T, J o n o v a ; Vzgoja gozdarskih kadrov v ZSS"R v 50-letneni rt)2-dobju sovjetske oblasti.
TOPOLA — Beograd
Šf.: 55/56 — 19fi6: Ing, Djordje Maširevie: Možnosti za izkoriščanje tankega topolovega lesa klona 1-214 v papirni in celulozni industriji Dr, Karol T o m p a r Žlahtnjenje vrbe na Ogrskem. Prof, dr. Guliclmo Giordano in dr, Gabriele Ghisi; Tabele lesnih mas za topol I-2I4, gojen na posestvu Saici Torviscosa Udine, Ing. Ilija Kneze Vič: Zni/anje negovalnih stroškov za topol z odrezovanjeni vej. Dr, Ivan M i It i o š ; Drugi prispevek k poznavanju škodljivih insektov na topolih v SR Hrvaški.
St.: S7/58 — 19S6': Dr. Lajoš Žula: Vegetativno razmnoževanje hibridov topolov Leuce, D, Simon Mikloš: Intenzivno gojenje topolov na peskih v okolici Baje, Dr. Vilo mir Vasic: Potencialne možnosti za proizvodnjo topolovine v vzhodjii Slavoniji in v Bai-anji. Ing, Dimitrije Eura; Pridelovanje soje v topolovih plantažah. Dr, ing, Jovan Mutibarič: Značilnosti lesa evro-amci-iskega topola I-2U.
St,: 59/60 — 1966: Ing. Ivan Herpka: Variabilnost doläine lesnih vlaken in nominalne voluninc te^e lesa iz naravne populacije bele \Tbe na poplavnem območju Donave, Prof dr. Ivo Dekanič: Vpliv podzemeljske vode na uspe-vanje topola Populus euramericana f. niarilandica v gozdnih in intenzivnih nasadih po donavskem in dravskem aluviju pri Osijeku. In g. Vojislav Valčič; Redko nahajališče skupine poligmanih topolov Populus canescens Sm, v beograjski okolici, Jaroslav Kudera: Topol v papirni industriji, I n g. G. G o j k o v i č in dr, ing. P. VujiČL Izsledld raziskovanj nekaterih lungicidov pri zatiranju povzročiteljev listnih rj Melapsora sp, na topolih. Dr, Mllomir Vasic: Trajanje ra'^-voja malega topolovega sräenarja (Sciaptei-on — Paranthene tabanifornnis Rott.} v v ekoloških razmerah vzhodne Slavonije in Baranje, Ing, Ištvan Jodal: Dose-
dEinje ugotovitve biologije in možnosti zatiranja pikčaste topolovke {Melanophila picta Pali.). Dr. Jovan M u t i b a l'i č : Raziskovanje in določanje trdnosti povezave lesa mehkiJi listavcev in iglavcev v lepljenih elementili okenskih kril,
St.: 61/64 —	Ing, Jefta Jereniič: Deset let dela Jugoslovanske nacio-
nalne komisije za topol. Ing Vojin Vasilič; Zavod za topnie v Novem Sadu in delo za napredek topolaistva. Ing. Dimitrije Bura: Plantažno gojenje topolov v Jugoslaviji, Dr. ing, Janez Božič: Proizvodnja, topolovine v Sloveniji, Dr. Lajaš 2ufa: Opažanja in izkušnje prt delu s kontrolirano hibridizacijo clebla.stih vrb. Dragoljub Jovič; Prvi re^llltati selekcije bele vrbe v baranj-skih gozdovih. Prof. dr, Ivo Dekanič; Vpliv podzemeljske vode na rast topola Pcpulus euramericBTia E. serotina pri plantažnem gojenju v območju Spačve. D r. ing. Miliitin Drazič; Dosedanji uspehi in možnosti Ka proizvodnjo topolovine na pribrežnem območju spodnjega toka Drine, Save in njunih prilokav. Ing, M i 1 i -vole M i 1 o v a n o v i č : Produkcijski poskus topolovih plantaž. D i", ing. Slavko Diekov; Ugotovitve glede razvoja topola Populus euramericana cv, robusta v Skopski Icotlini. Ing, Mitaa TJovakovič: Hitro in pveprosto izkolčevanje šestokotne mreže za sajenje topolov. Ing, Nikola Simunovič; Zaščitni gozdni pa.sovi iz topolov in vib na ozemlju AP Vojvodine. I n g. I š t v a n Jodal in ing. G e o r g i j e G o j k o v i č : Rezultati triletnih poskusov ü sima^inom v topolov i h drevesnicah. Ing. Ištvan Jodal: O problemu važnejših ksilofagnih insektov na topolih in vrbah v preteklih 10 letih Ing, Ištvan Jodal: Prispevek k poana-Vtinju povezave med tehniko sajenja, načinom obdelave ta] in stopnjo napada škodljivih vi-st iz družine Buprestiadae v topolovih nasadih. Mr. ing. Milka Peno ; Rjave pege na topolih. Ing. Vera Plavjič: Prispevek k poznavanju biologije gliv, ki povzročajo obarvanost topolovega in vrbovega lesa. Ing. Jovan Marko Vič; Stanje in pLoblemi glede mehanizacije plantažne pioizvodnje topolov. Dr. ing". Jovan Mu t i ba rid; Značilnosti lesa različnih sorl topola z normalnih karbonatnih aluvialnih zemljišč. Ing. Stevan Piavšič : Gojenje topolov v ku-pinskevn kotu. [ng, Ilija Kneževič: Gojenje topolov na območju Gozdnega gospodarstva Osi jek. Ing. M i I i v ü j e M i 1 o v a n o v i č : Goste ta saditve in paraš tek topolov Dr. ing. Pavle V u j i č : Rjava pegavost na Ustju evroameriških lopolov liig, Slme Miletič, ing. Mita r Djonovlč, in y:. Stana ^Mko-lar\dič in mr. Dragoljub Jovič: Uspehi desetletnega dela za snovanje topolov-ih plantaž LSPG -Jelen", i n g. D j o r d j e Savič: Organizacija in delo Jugoslovanske komisije za topol od I9,iö, do I9r>ß. leta.
LES — Ljubljana
St,: 1/3 — 1967; Ing. Ladislav Lesič: Raziskovalno-razvojna dejavnost lesnoindustrijskih podjetij. Ing, J u 1 i j u s P e r 1 d c ; Nekaj problemov perspektivnega razvoja lesne industrije v CSSR, Ing, Miloš Slovnik: Zakaj zaostajamo v razvoju lesne stroke v Sloveniji. I n g. K a i-1 F r o n i u s : Naprave za sodobnejšo ureditev hlodišča. I n g V a s o S o 1 a j a : Proizvodnja parketa v SR Bosni in HercegovinL Ing. Zdravko Turk: Razvoj avstrijske pohištvene industrije v povojnih letih. Dr. Anton Prijatelj in Darko H rova t in: Varnostna problematika pri skladiščenju hlodovine in manipulaciji.
St.: 1/e — 1B67: Ing. Lojze Zu mer: Kako se uresničujejo srednjeročne prognoze študije o razvoju gozdnega In lesnega gospodarstva v Evropi? — Iniormscije o kadrovskih vprašanjih v lesni industriji Slovenije. Ing. Mi lož Slovnik; O kriter)jih za izbiro ustreznih polnojarmeniških žagnih listov. Ing Polde Prl-stavec: BruSenje protiliranih Izdelkov iz masivnega lesa in pravilna izbira bru-fitnih materialov ter strojev. Ing. Zdravko Turk : Izvoz pohištva se ne začne
sele s prodajo. Ing. M i log S 1 o v n i k : Zakaj v Sluveniji zaostajamo v i-azvci,|u vxgoje strokovnega kadra za lesno industrijo? Ing. Miloš Slovnik- Priprav-niäica pialwa v lesnoindustiijski stroki,
St.: 7 — 1967: Ing. Ludvik Kavs: Nekaj ntipotil pri projektiranju tehno-!(,škh procesov glede na varstvo pri dPlu — Dekorativni laminüti tovarne "Melamin« Kočevje. — O značilnostih proizvodnega programa orodia in pribora za obdelavo lesa podjetja "Sandvik".
St.: 8/9 — 1E)G": Ing. Lojze 2uTncr: Mednarodna trgovina s pohiätvom. Ing. Lojze Žumer; TehnoloSko-ekt^nomska problematika induslrij.^ke predelave drobnegži lesa, M, S.: Sklepi s posvetovanja o racionalizaciji žagarske predelave bu-kovlne Petar Madžarac : Proračun obsega kapacitet in metodologija za določanje mejne točke rentabilnosti v lesnoindustrijskem podjetju.
DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb
St.; 1/2 — iyß7: Dr. Marjan Brežnjak: Izkoristek bukovih, žagovcev pri žaganju s tračno žago in jafmenikom.
St. t 3/5 — 1967 L Dr. ZvonimirEtLingcr; Sodelovanje elementov delovne-i^a časa v pohištveni industriji,
St.; ß/7 — 1867: Svetozai- Grgurič: Gospodarsko-zgodovinski razvoj hi-v^a-žke lesne ndusLdje, Ing. Fe r do Sulentič; Objektivno vrednotenje proizvodov hI proizvodnje gozdarstva je odločilni dejavnik za ozdravitev razmer v gozdni proizvodnji. Ing. Mile Oreskovič; EkonomiIta proizvodnje topolovih žagarskih lortimcntov po standardu. M, ß r e ž n j a k ; O Članku »Raziskovanje praga rentabilnosti pri predelavi jelovih žagovcev na jai-menikih-^,
M, B.
PREDPISI
PRAVILNIK
o načinu strokovne kontrole nad pridelovanjem gozdnega semena in načinu zdravstvenega pregleda gozdnih sestojev za pridelovanje gozdnega semena
(Uradni list SFRJ, ät, 20 od 10, V. 19(i7)
1,	Člen
Strokovna kontrola nad pridelovanjem gozdnega semena po 13, členu temeljnega žfikona o semenu in zdravstveni pregled gozdnih sestojev za pridelovanje gozdnega .'■emena po tretjem odstavku O, člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (v nadaljnjem besedilu: strolcovna in zdravstvena kontrola) se opravljata z obveznim pregledom priznanih semenskih sestojev, elitnih dreves, plus dreves in semenskih plantaž (v nadaljnjem besedilu: semenski objekti), da bi se ulQ-enilo, kar je treba za ohranitev ;n zboljšanje gospodarskih, tehničnih, bioloSkih in geneLiiltih lastnosti semenskega matevtala za gozdno proizvodnjo,
2.	člen
S strokovno in zdravstveno kontrolo se ugotavl.jajo:
1. poreklo semena, ter čistost vrste in avtentičnost selekcije;
i. Splošno stanje in razvoj semenskih objektov';
d, pi'avilnost spravljanja in. količine obranega semena v semenskih objektih:
■i, zdravst-veno stanje semenskih objelttov
3.	flen
Poreklo semena, čistost vrste in. avtentičnost selekcije se ugotavljajo iz prldclo-va.lčeve dokumentacije o priznanju semenskega objekta in O vpisu pridelovalca v register, kot tudi s preverjanjem na samem semenskem objektu.
4.	£len
Spložno stanje semenskih objektov se ugotavlja na podlagi kakovosti dreves in njihove p oškodovan ost i zai-adi izruvanja, vetra ali sne&a, pozebe, požara sli napada rastlinskih bolezni in Škodljivcev.
Pri kontroli razvoja semenskega objekta se preverja, ali se na drevesih v semenskem objektu uporabljajo gojitveni in selekcijski ukrepi (genetska melioracija); namen kontrole je zagotoviti pogostejši, obsežnejši ni kvalitetnejši donos semena in boli So povprečno kalcovost dreves. S to kontrolo se preverja zlasti;
1, ali se odstranjajo semenska drevesa, ki v dveh ali več rodovitnih letih niso rodila semena ali pri katerih rodnost in kakovost semena ne dosegata povprečja v semenskem objektu;
3. oli se odstranjajo suha, bolna, defektna, rogovilasta in zvjta drevesa ter di'e-\'esa, pri katerih je krošnja višja od dveh petin njihove višine; drevesa z vejnatimi in nepopoln i nru (enostranskimi pahljačastimi, dvostranskimi, tristranskimi) krošnjami; drevesa, ki po viSini in debelini zaostajajo v rasti; drevesa s slabo odpornostjo proti pozebi, rastlinskim boleznim m škodljivcem; drevesa, ki s svojo lego v semenskem sestoju ovirajo ali bodo kmalu, ovirala ra/.voj dreves, Jti dajejo seme;
3. ali se urejajoi razmerja med posameznimi vrstami dreves v mešanih semensldh sestojih;
4	ali se urejajo razmerja med glavnim, pomožnim in pritličnim nadstropjem serpenskega objekta kot tudi mesto vsakega posameznega semenskega drevesa, kar je potrebno, da se zagotovijo optimalna svetloba, zračnost, vlažnost zraka, senčnost idr,;
5, ali se iz semenskih sestojev čistijo izmvana, zaradi vetra ali snega polomljena in /gorela drevesa ali pa po rastlinsluh boleznih ali škodljivcih kalamitetno napadena drevesa.
5.	člen
5	kontrolo spravljanja in količine zbranega semena .se ugotavlja, ali je bilo seme zbrano samo v priznanem semenskem objektu, koliko ga je bilo zbranega in ali je pomešano s semenom z drugih semen.skih objektov aH z dreves izven semenskega objekta.
6.	člen
Z zdravstvenim pregledom se ugotavlja zdravstveno stanje semenskih objektov glede navzočnosti rastlinskih bolezni in škodljivcev, zlasti pa glede tega, ali so storjeni preventivni in represivni ulu-epi, da se preprečijo ozroma zatro rastlinske bolezni in škodljivci.
7.	člen
Strokovna in zdravstvena kontrola se opravita v letu, v katerem naj bo seme spravljeno in zhrano. Obvezna sta najmajij ena stroleovna kontrala pred spravljanjem, oziroma zbiranjem semena iti en zdravstveni pregled med vegetacijo.
Obvezna kontrola oziroma obvezni pregled se opravita v navzočnosti pridelovalca semena.
B člen.
Po vsaki končanj obvezni kontmli oziroma po vsakem končanem obveznem pL'e-gledu se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik strokovne službe, ki je opravila pregled, in pridelovalec semcsjis.
V zapisniku rnorajo biti navedeni; ime iti sedež stroltnvne službe ter ime njenega predstavnika, ki je opravil pregled, ime, sedež in registrska Številka pridelovalca semena, označba pregledanega semenskega objekta; datum pregleda; usjoto-t'itve glede dejstev iz i. člena tega pravilnika, pripombe in priporočila pridelovalcu.
Zapisnik se sestavi v dveh izvodih: enega dobi pridelovalec semena, drugega pa obdrži strokovna služba,
Pridelovalec semena mora dati ob vsakem obveznem pregledu predstavniku strokovne službe na vpogled zapisnike o prejšnjih pregledih.
9	elen
Potrdilo o poreklu gozdnega semena izda pooblaSčena strokovjia sluzbü, če pri sLrokovni in zdravstveni kontroli ugotovi, da so glede semenskega objekta in ssmeiia iKpoJnjeni pogoji, ki so predpisani s tem pravilnikom.
Potrdilo o poreklu gozdnega semena se izda na obrazcu st. a, Id je predpisan z jugoslovanskim standardom JUS D, Z1 101, če gre za seme iglavcev, in na obrazcu Št, 2, ki je predpisan z jugoslovanskim standardom JUS D. Zl. 131, če gre za seme listavcev. Ti dve potrdili nosita ime: »Potrdilo o poreklu gozdnega semena^-.
10	člen
Potrdilo o poreklu gozdnega semena se ne izda;
t. Ce ni bila opravljena obvezna strokovna kontrola oziroma obvezen zdravstveni pregled;
2,	za seme, ki ni s priznanega semenskega objekta;
3,	za seme, ki je pomeäano s semenom z drugega semenskega objekta ali drevesa izven priznanega semenskega objekta;
4,	za seme, katerega pridelovalec ni vpisan v reg'ste,r pridelovalcev semena;
5,	Ee se ugotovi, da je semenski objekt izgubil lastnosti priznanega semenskega objekta, ker niso bili ali niso bili v redu (pravilno ali pravočasno) storjeni gojitveni, selekcijski in varstveni ulirepi;
6,	če se na semenu ugotovi katera izmed naslednjih kai-antenskih ali gospodarsko äkodljiviii rastlinskih bolezni ali škodljivcev: mehuričasta rja peteroiglastih borov (Cranartium ribicola Fischer), sajavost iglic duglazije (Phaeocryptopus gäumannt [Rhoden Petr.J, osip iglic duglazije (Rhabdocline pseudotsugae Syd.), kostanjevega ralca (Endothia parasitica Murr) all črnllovke kostanja (Phytophora cambivora (Petri! Buiss,).
11,	člen
Ta pravilnik ne velja za gozdno seme, pridelano do dneva njegove uveljavitve
12,	člen
Ta pravilnik začne veljati po preteku 30 dni od dneva objave v »'Uradnem listu SFRJ^',
Beograd, 2S, aprila 1967,	Namestnik
St, 08-475	zveznega sekretarja
za kmetijstvo in gozdarstvo, DuSan Ilijevič, s. r.
odredba
o POGOJIH ZA PROMET S KOSTANJEVIM KAKOM OKUŽKMH PLODOV IN LESA PRAVEGA KOSTANJA
(Uradni Ust SFRJ, št. 19 od 5. 5. 1967)
1.	Plodovi in les pravega kostanja (Castaoea vesta L.), ki so okuženi ali se zan.je sumi, da so okwäeni s kostanjevim rakom (Enclntliia parasitica Muit.), smejo v promet za neposredno potrošnjo, industrijsko predelavo ali v znanstvene namene ob pogcjjLi;
a)	da SO' plodovi brez ježice, les pa bfeK lubja in like;
b)	da so odpadki (lubje, lika, iverje in veje) sežgani ali 'zakopani na kraju poseka.
Ce se plodovi in les pravega kostanja iz pi'vega odstavka te točite prevažajo Čtz
neol^uženo območje ali na neokuženo obmoEje. morajo biti izpolnjeni že tile pogoji:
a)	pred odpravo morajo biti plodovi in le.s deziniieirani, kar potrdi pristojni inšpektor za varstvo rastlin,
b)	prevažati jiij je treba v pokritih ali prekritih (s po.njavü ali podobnim) pre-voznili sredstvih, ki morajo po razkladanju biti dezinficirana
2,	Po 1. točki te odredbe ae dezinficirajo;
a)	plodovi — v 0,5%-ni raztopini formalina (40% formaldehida), v kateri morajo biti pol ure;
b)	les — v 5%-ni raitopini formalina^ v kateri mora bili 5 minut, ali z dvakratnim premazom s SSetko oziroma s Škropljenjem s 5%-no raztopino natrijevega pentaltlor-fenolata ali 3%-no caztopino Volmanovih .soli;
t) prevozna sredstva — s premazom ali škropljen.jem s ^%-no raztopino natrijevega pentaklorfenolata ali 3'%-no raztopino Volmanovih soli.
3.	Ko začne veljati ta odi-edba, neha veljati začasno navodilo o pogojih za promet plodov in lesa pravega kostanja^ ki ga je predpisala Zvezna uprava za varstvo rastlin pod St. 2324 z dne 13 oktobra 1950.
4,	Ta odredba zafine veljati osmi dan po objavi v -^Uradriom listu SFRJ«.
St. 08-136,1,	Namestnik
Beograd, 18, aprila 1SG7.	zveznega sekretarje
za kmetijstvo in gozdarstvo.
Dušan Ilijevič s, r.
UREDBA
O OBMOČJIH. NA KATERIH JE DOVOLJENO GOJITI RIBEZ IN ZELENI BOH
(Uradni list SRS, st. 30 od 27, 7. lÜfiT)
1.člen
Obi^inska skupščina določi območja, na katerih se sme saditi ribaz, in območjn. na katerih se sme saditi zeleni bof, lahko pa določi, da se sme na celotnem območju ohčine saditi le ribez ali le zeleni bor.
Občinska skupščina izda odlok iz prejšnjega odstavka na predlog strokovne siiižbe in pa poprejšnjem zaslišanju delovnih organizacij s področja kmetijstva in gozdarstva.
2.	člen
Zračna razdalja med rastlinami ribeza {Ribes spp.) in rastlinami zelenega bova (Pinu.s strobus) mora biti najmanj 2 km.
RastUne zelenega bora, Id sO' okužene 7. ribezovo rjo (mehurjevko) in so na ob-rnnčju, ki je določeno le za saditev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgali na kiaju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo In so na območju, ki je določeno le M saditev zelenega bora, je treba sežgati na itra.iu, kjer je bila okužba ugotovljena.
4.	člen
Obtiinska skupščina izda odlok iz 1, člena te uredbe najkasneje v šestih mesecih fjy uveljavitvi te uredbe,
5.	člen
Ta uredba začne veljati osraj dan pO' objavi v -Uradnem listu SRS-.
St, :?20-28 67
Ljubljana, dne 13. julija I9fi7
TzvrSni svet Skupščine Socialistične ri.=pijbl!Ke Slovenije
Predsednik Stane Kavčič s, r.
ODREDBA
ü razglasitvi divjega jezera pri idriji za naravno ztjamenitost
{Uradni Hsl SRS, Št. 34 od 19. 10, 1987)
1
Divje jezero pri Idriji in njegova bližnja okolica se zaradi posebne naravne lepote, geomorfoloSklh znamenitosti in krajevno značilne flore razglasi za naravno znamenitost.
2
Zavarovano območje, ki je družbena last v upravi Soškega ^uzdnega gospodarstva v Tolminu, zajema gozdnogospodarski oddelek 42k, ki vključuje pafc. ät. 331 in del pare. šl;, 332/1 k. o. Idnjski log s .skupno površino 4 ha 43 a 69 m-^.
Meja zavarovanegbi območja je označena na drevesih in na drugih vidnih predmetih O'b meji ter z ustreznimi napisanimi opozorili.
3
Na pare. St. 331, ki jo omejujeta gornji rob kotla jezera Ln cesta na zahodni strani, je brez poprejšnjega dovoljenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo prepovedano sekanje, izkopavanje, trganje ali drugačno uničevanje rastlin (dreves, grmov, ct'etlk in drugih zelišč), sprememba obliite terena In vodnega režima ter vsak pose?,, ki bi spremenil sestavo tal in onesnažil jezersko vodo, ogrozil ali poškodoval vegetacijo aü bi bil na kakršenkoli drug način v n^sprot.iu z namenom zavarovanja. Nn zavarovanem delu pai'c, st, 332; 1 pa je dovoljeno sodobno gospodarjenje z gozdovi ob upoštevanju varovalne vloge, ki jo ima ta sestoj za Divje jezero.
Za vsako novo gradnjo (stavbo, gozdno ali prometno- napravo in podobno) na zavtirovanem območju je potrebno dovoljenje republiškega sekretariata za prosveto m kulturo ter republiškega sekretariata za urbanizem,
SkupSčina občine Idrija neposredno ali po svojih pooblaščenih organih ali orga-nisadjah opravlja varovalno in nadzorno službo na zavarovanem območju ter skrbi za izvajanje te odredbe,
5
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v "»Uradnem listu SRS^'. St, 63-41.'(?e
Ljubljana, dne 8. septembra 1967
Republiški sekietar
za urbanizem: ins. Drago Lipič s. r.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo. Tomo MarteLanc s, r.
ODLOČBA
o .ujgoslovanskih standardih s področja gozdarstva
fUradni list SFB.J St. 5 z dne 37. 1, 1967)
I- Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde;
Gozdne sadike:
Splošni pogoji.......JUS D.22 UD
Iglavci ..........JUS D.Z2.1U
Listavci .........JUS D.22.112
2,	Jugoslovanske standarde iz 1, točke te odločbe je objavil Jugoslovanski züvod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.
3,	Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od L januarja 19ti8.
St, 0h'-1571 Beograd, 12, januarja If)G7
Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo; Slavoljub Vltorovič s.i'.
odločba
0	dopolnitvi odločbe o jugoslovanskih standardih s področja
gozdarstva tn lesne industrije
(Uradni Ust SFRJ, Št. 9 od 22. 2. 1967)
1 v odločbi o jugoslovanskih standardih s področja gozdarstva in lesne industrije (-Uradni Ust FLRJ« ät, 21/59) se doda za točko nova, 4. točka, ki se glasi r -4. Jugoslovanslti standard; Hlodi Hlodi za furnir F, Orehovi — JUS D.B4.030
1	K točke te odločbe neha biti obvezen 1, marca 1967 in se od tega dne naprej uporablja kot necibvezsn.n
2, Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SFRJ«.
St. [)6-BS8 I. Beograd, Ifl. februarja 1967.
Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo: Slavoljub Vitorovič s, r.
034,0.375.4 : 377.41
DVOKOLNI NASLON ZA SPRAVILO LESA S TRAKTORJEM
GOSENICARJEM
Ing. Ivan Kelih (Kranj)*
Spravilo lesa od panja ali s sečišča do gozdne ceste predstavlja v gorskem strmem svetu z relativno malo vlečnih poti težaven problem. Na strmih in dolgih pobočjih rii mogoče ekonomično graditi cest, ki bi primemo skrajšale spravilno razdaljo in s tem pocenile stroške zbiranja in spravila lesa do kamion-skih cest, V danih razmerah navadno iščemo rešitev za spravilo lesa z žičnimi žerjavi, ki pri primernih koncentracijah lesa uspešno tekmujejo z vsemi drugimi načini spravila. Toda, ker je uporaba žerjavov odvisna od koncentracije in količine lesa ter dostikrat tudi od oblikovltosti terena, s temi napravami ne moremo vsestransko uspešno reševati problema spravila lesa. Analiza spravila lesa zs kranjsko gozdnogospodarsko območje po letu 1957 nam pokaže, da leži 70% gozdov v alpskem območju, toda z žičnimi žerjavi je bilo spravljeno le 23—35% lesa, medtem ko je bila ostala količina lesa pripeljana do pomožnih skladišč z drugimi ra^poloiljivimi spravilnimi sredstvi
Les, ki ga ni kazalo spravljati z žičnimi žerjavi, smo vlačili s konjsko vleko po skromno improviziranih vlakah. Zaradi pomanjkanja pogodbenih voznikov in spričo iz leta v leto dražjega spravila lesa z režijskimi vozniki smo se lotili spravila z uvajanjem mehaniziranih naprav, ki so pocenile spravilo, hkrati pa so omogočile tudi sistematično in celo leto nepretrgano spravilo.
Glede na gostoto in kakovost obstoječih konjskih vlečnih poti se ]e najbolj obneslo uvajanje ozkih traktorjev goseničarjev, ki ne presegajo širine ok. 1,40 m Izbira na domačem in tujem tržišču je bila zelo pičla. Gozdno gospodarstvo Kranj se je odločilo za uvoz italijanskih traktorjev liat 411-C in fiat 33I-C. Z njimi so bili kmalu do&eženi zelo dobri uspehi, V proizvodnjo smo jih uvedli leta 1961, leta 1964 pa so že popolnoma izrinili režijske voznike, lani pa skoraj tudi vse pogodbene voznike, Hkrati z uporabo traktorja smo spopolnjevali tudi priključke za pripenjanje lesa, tako da sedaj lahko trdimo, da smo s tem traktorjem na ustreznih terenih spravilo že skoraj popolnoma mehanizirali, V praksi se je najbolje obnesel traktor fiat 411-C.
1, Osnovne karakteristike traktorja gosemčarja fiat 411-C
Zaradi majhnih dimenzij in okretnostl — tudi na najtežjih terenih — je postal ta traktor pri izkoriščanju gozdov v gorskem svetu nepogrešljiv aen mehaniziranega spravila lesa. Tehnični podatki traktorja fiat 411-C so nasled-
'' Razprava ie bila izdelana v okviru raziskovalne naloge »Preučevanje mehanizacije za Izkrn-lščanje gozdov-^ v breme Zveznega sklada za financiranje znanstvene dejavnosti ob eo financiran ju Sklada Borisa Kidriča in gozdnogospodai-skih organiKacij Slovenije.
nji: maksimalna šiilna znaša 1,44m, maltsimalna dolžina pa 2,53m, kLirens (prosta višina pod podvozjem) je 0,27 m, skupna teža znaia 2330 kg; širina gosenic je 0,26 m, specifični pritisk na tla znaša 0,34 kg/cm', kubatuva stroja je 2270 cm\ moč motorja znaša 40 KM, ima 6 prestav naprej in 2 nazaj, najmanjša hitrost je 1,6 km/h, največja pa 9,9 km/h; poprečno porabi 31 goriva na uro.
Upravljanje in vzdrževanje traktorja je dokaj preprosto, zato se za traktorista lahko kmalu usposobi tudi gozdni delavec, ki ima veselje do dela s strojem.
2, Traktorska oprema za pripenjanje lesa
Pri spravilu lesa z obravnavanim traktorjem goseničarjem uporabljamo za spajanje in pripenjanje tovora sankalne plošče in železne sani. Posamezni kosi lesa se zložijo na sankalno plo.ščo aH sani in se med seboj povežejo z verigami s klini. Za spravilo lesa do samega traktorja rabi vitel, ki je montiran zadaj na traktorju (si. 1, 2).
Zelo dobro se je obnesel vitel x-scar vcc/o-«, ki ima vlečno silo 5000 kg. Na boben se lahko navije 50 m žične vlačilne vrvi, debele 14 mm. Ker kompletni vitel ni pretežak (30Ü kg), ne ovira traktorja pri premikanju, obračanju in vlačenju lesa. Vitel je pritrjen na traktor tako, da je spodnja ploskev 30 era nad tlemi. S tem je omogočeno primerno pripenjanje in odpenjanje bremen (s traktorske kljuke — poteznice).
Sankalna plošča je žiroka 1 m in dolga 0,70 m. Uporabljamo jo pretežno na mehkih, zelo slabih vlečrtih poteh, po ilovnatem in močvirnem svetu. Prav tako piide v pošte v po snegu, in sicer na vlakah, ki v smeri polne vožnje ne presegajo 10% padca (da ne "bi tovor sam drsel naprej). 2elezne sani so prav tako široke 1 m, dolge 1 m in visoke 0,35 m. Uporabljamo jih na polsuhem in suhem terenu, na velikih strminah v smeri vožnje (do 60%) in na večjih razdaljah. Le-te so prikladnejše pri vlačenju lesa po hudi strmini navzdol, ker so z drogom (ojesom) pritrjene na vlečno kljuko traktorja. S tem je razdalja med sanmi in traktorjem utrjena, zato tovor ne more sam drseti proti traktorju ali iz smeri vožnje.
Slika 1. Vitel na zadnji strani traktorja (foto; Krivec)
Sli lea 2. Zbiranje lesa z vitlom do traktorja (foto: Krivec)
Vso omenjeno opremo traktorja smo 7. večletnimi izkušnjami sproti spo-polnjevali, tako da sedaj zadovoljivo rabi svojemu namenu, toda nenehno je izpostavljena močni obrabi ter jo je potrebno pogosto popravljati in obnavljati. Pri povprečno 1300 obr-aitovalnih urah na leto se % enim traktorjem uničijo 4 ali 3 sankalne plošče. Da bi zmanjšali močno trenje, ki nastaja pri vlačenju lesa 3 opisanimi priključki, je bil zasnovan, konstruiran in izdelan nov traktorski priključek: dvokolni spravilni naslon (sliki 4 in 5).
3, Opis dvokolnega spraviJnega naslona
Dvokolni spravilni naslon je zgrajen za nosilnost 3 tone. Njegova največja širina znaša 1,10 m, dolžina s spojnim drogom pa 1,20 m. Klirens meri 0,15 m. Kolesa so obložena z 10 cm debelo polno gumo. Kolesa so široka 20 cm in imajo premer 43 cm. Ležaji v kolesni osi so valjčni, dvojni in tesno zaprti, tako
SlLka 3. SankaLna plošča kot prLltljuček za povezovanje in pritegovanje tovora (foto: Krivec)

Slika 4, Traktor iiat 411-C z dvokoltiim spravilnim naslonom (orig.)
da tudi v najslabših delovnih razmerah do njih ne more voda ali blato, Nad kolesi je pritrjeno sedlo iz 1 cm debele pločevine in je veliko 1 X 0,45 m. Sredi med sedlom in traktorjem je na spojnem drogu pritrjen podpornik, ki se na vrhu konča z dvema vodoravnima in dvema navpičruma valjema, med katerimi pri pritegovanju poteka žična vrv od vitla do bremena (si 5). Na zadnjem robu plošče sta gibljivo pritirjeiia dva vzmetna lista, ki se pri upoca.bi z zadnjim koncem naslonita na tla in delujeta kot lege. Sestavni del obravnavanega spra-vilnega priključka je tudi sankalna plošča za povezovanje in pritegovanje, ki ima enake dimenzije kot sedlo, toda njeni robovi so zavihani navzgor kot pri navadni sankalni plošči. Na prednjem delu plošče je pritrjen primerno močan železen kavelj za pripenjanje vrvi pri vlačenju z vitlom do dvokolnega spravil-nega naslona in nanj, Nosilno ogrodje priključka je na spodnji strani prekrito s 5-nnilimetrsko pločevino, tako da kolica drsijo po morebitnem blatu in ga ne odrivajo ter se le-to ne nabira pred osjo. Teža vozička s sedlom je 230 kg.
Pri obračanju traktorja na zelo ozkih obračališčih (ali pri. zvratni vožnji na sečišču) je mogoče naš priključek s pomočjo vitla dvigniti od tal za ok.
Slika 5. Sankalna plošCa s tovorom na dvokolnem spi-avilnem naslonu (orig.)
20 cm, V tem primeru je potrebno kavelj, ki je pritrjen na vlačilki, pripeti na zadnji rob sede In e plošče in priključek dvigati tako dolgo, da se glava podpornika, skozi katero poteka vlačilka, zagozdi med stranske stene bobna. Tako pieprečimo opletanje priključka okoli pokončnega zatika (svornika). s katerim je priključek pripet na vlečno kljuko.
4. Delo z dvtikolnlm spravilnim naslonom
Pri spravilu lesa s traktorskim dvokolnim spravilnim naslonom pripravimo breme na prirejeni sankalni plošči na enak način kot pri navadni sankalni plošči, Toda zs. večje razdalje lahko — zaradi boljše ekonomičnosti — naložimo večje breme kot pri navadni sankalni plošči, Zaradi manjšega trenja se s tem priključkom poveča koristna spra\iina kapaciteta traktorja.
Ko je breme pripravljeno ali naloženo na sankalni plošči, ga s pomočjo vitla privlečemo po tleh do kolic (slika 2). Z nadaljnjim pritegovanjem se breme dviga na sedelno ploščo po vzmetnih listih, naslonjenih na tla. Ko se sanka In a plošča 7. vso svojo površino vleže na sedelno ploščo, se preneha s privlačenjem. Tedaj je med sankalno ploščo in glavo podpornika, skozi katero poteka vlačilna vrv, 15 cm vlačiIne vrvi Ta razmik je potreben, ker se pri spravilu na zavojih razdalja med vitlom in bremenom lahko spreminja in se tako san-kalna plošča premika naprej in nazaj. Tako se izognemo nepotrebnim silam, ki bi v primeru, Če bi bilo breme na sedlu nepremično pritrjeno, zanašale kolica iz smeri vožnje.
Pri konstruiranju obravnavanega priključita je bila posebna skrb posvečena povečanju 2raogljivoEti. ladelani prototip je tej zahtevi popolnoma ustrezal. Pri preizkušanju na različnih terenih se je dvokolni spravOni naslon povsod dobro obnesel. Ugotovljeno je bUo, da se normalno breme lahko spravlja tudi po zelo slabih vlakah, kajti na tistih delih vlake, kjer traktor ni kos spravilu (močvirje, strmi vzponi), je mogoče breme s sankalno ploščo spustiti s sedla na tla, nato traktor premakniti za določeno razdaljo in končno breme 2Mjpet pritegniti do Traktorja (slika 6). Ta postopek lahko tolikokrat ponovimo, dokler kritični del vlake ni za nami in lahko nadaljujemo spravilo z naloženo dvokolico.
Slika 6, Pritegovanje naložene sanka Ine ploSČe z vitlom do traktorja (foto: Krivec)

Ker poteka vlači Ina vrv skozi glavo podpornika, ki je 60 cm äalec od vitla, se vlačilna vrv pri pritegovanju lesa enakomerno navija na boben. Zato lahko privlačimo les do sankalne plošče tudi s strani. Ker je priključek dovolj težak, ga pri tera ne zanaša. Po večkratnem poskušanju je bilo dognano, da je razen privlačen j a lesa mogoče tudi dviganje posameznih kosov lesa pri sestavljanju bremena. Zato lahko nakladanje in pritrjevanje bremena opravi en sam delavec.
Ker je težišče dvokolnega spravilnega naslona nizko, ni nevarno, da bi se med vožnjo po težavnem nagnjenem svetu prevrnil.
Dosedanje ugotovitve kažejo, da je za 4-metrski les iglavcev najprimernejše breme 4 do 4,5 m^, za 5-metrski les pa 4,5 do 5,2 m® (sliki 2 in 6). Pri Še daljšem lesu (ß—5 m) bi se ta meja verjetno premaknila na ok. 6 m^.
Za krajši les je primerna manjša kubatura bremena, ker izdelava visokega svežnja zaradi zamudnega in težavnega dela ni ekonomična. Takšen način bi prišel v poštev le za zelo dolge vlake in so pri tem potrebni najmanj 3 delavci.
5. Organizacija dela glede na število delavcev
Po večletnih izkušnjah se je uveljavila naslednja organizacija dela: Na vlakah, dolgih ok. 200 m, sta potrebna traktorist in en delavec. Na teh razdaljah se namreč zvežejo le 2—3 hlodi brez uporabe priključka in vlačenje poteka po tleh. Delavec iia sečišču pripenja (zabija) les, traktorist pa ga na skladišču odpenja (odbija). Na vlakah, dolgih od 200 do 600 m, so potrebni traktorist in 4 delavci. Trije pripravljajo in nakladajo bremena na sankalne plošče ali sani, en delavec pa razklada. Traktorist odpne breme na skladišču, pripne prazne sani (ali ploščo) in se pelje po drugo breme na sečišče, ki ga čaka že pripravljeno (istočasna uporaba 3 sani).
Na vlakah, dolgih od 600 do ok. 1000 m, so potrebni ti^aktorist in 3 delavci. Delo poteka enako kot v prejšnjem primeru, toda na sečiščii pripravljata breme le dva delavca.
Na vlakah, ki so daljše od 1000 m, delajo hkrati 2 traktorista m 5 delavcev. "V teh primerih vozita 2 traktorja, štirje delavci pripravljajo bremena, en delavec pa jih razklada.
Ker so vlake zelo različne glede svoje dolžine in kakovosti ter se v različnih letnih časih spreminjajo delovne razmere {lepo vi-eme, sneg), so učinki zelo različni. Zato v normah za praktične namene upoštevamo poprečne podatke za določene razdalje.
Izvršili smo časovna in količinska snemanja na različno dolgih in različno strmih vlakah po metodiki, ki je navedena v Krivčevi knjigi (3). Spravilo je bilo posneto na 13 vlakah. Iz podolznih profilov upoštevanih vlak izhaja, da je bil les spravljan le navzdol, Mentvent podatki so bih analizirani in obdelani. Izdelana je regresijska krivulja polne in pralne vožnje, ki ustreza naslednji kvadratni enačbi; y = 0,3680 + 2,2019 x : 100 — 0,00743 x^ : lOO z indeksom ixivis^ nosti 0,7623, Cas, potreben za nakladanje oziroma vezanje in odvezovanje lesa, je izračunan kot aritmetična sredina iz podatkov snemanja. Seštevek časov za polno in prazno vožnjo ter za nakladanja in razkladanja izraža produktivni čas.
Dodatni čas za posnete podatke znaša 18%. Razen tega je v dodatnem času upoštevano 10%, ki odpadejo na objektivne zastoje pri delu z goseničnimi traktorji. Tako znaša dodatni čas 285^.
Za tehnične nomre je upoštevan delovni čas 450 min.; odšteto je 30 minut, kolütof je z zakonom določeno za odmor, Zato le-ta ni upoštevan v dodatnem času. Tako je izdelana tabela časovnih in količinskih norm.
Snemanje dela z dvokolnim naslonom se niso bila izvršena v zadostni meri, toda po doseženih rezultatih lahko sklepamo, da se bo z njegovo uvedbo kapaciteta traktorjev goseničarjev povečala za okoli Pri tem smo primerjali poprečno kubaturo bremena, naloženega na sani ali sankaino. ploščo z 2,6 m^ in naloženega na dvokolico s 4,0 m^.
Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov G G Kranj so v veljavi povprečne nornie za traktor goseničar »fiat 411-C« (z uporabo sani ali sankalne plošče) 8-uiTii delovni dan, kot so navedene v naslednji razpredelnici, določene za razUčne spraviJne razdalje.
Časovne in koJiČinske norme za spravilo lesa s traktor.jem goseničarjeni fiat lli-C
Razdalja
Polna in prazna vožnja
Nakladanje in razkladanje
Dodatni eas 26%
Trajanje enega cilclnsa
Norma v S urah
Norme, povečane za M*
m	min	min	min	min	t	t
20Ü	4,47	3,00	1,84	a,40	d3,6	71,4
400	7,90	2,09	2,B3	12,90	34,9	46,5
600	10,90	2,09	3,61	16,03	27,1	
aoo	13,23	2,09	4.29	19,61	22,9	30,9
1000	14,96	2,09	4,77	21,82	20,6	27,4
1300	1B,09	2,09	5,09	23,27	19,3	25,7
1400	16,63	2,09	5,24	23,90	18,8	25,0
1000	17,2fl	2,09	3,42	24,73	18,1	24,1
6. Cena obratovalne me za spravilo lesa s traktorjenn goseničar jem pri uporabi sankalne plošče, sani ali dvoliolnega naslona
Upoštevane so naslednje predpostavke in poprejšnje ugotovitve: Naba\.'aa cena traktorja fiat 411-C znaša 43.815 N din, za staJno opremo (vitel) 11 864 N din Podvozje stane 17,800 N din in zdrži 3000 obratovalnih ur. Na leto so potrebne 3 sankalne plošče, vsaka po 700 N din. Življenjska doba stroja je 6.000 obratovalnih ur v 5 letih (na leto 1260 obratovalnih tir). PopravUa in vzdrževanje stanejo 100% amortizacije. Obrestna mera na osnovna sredstva je 3,5%. Poraba goriva na obratovalno uro je 3 lit, pc 1,10 N din, maziva pa 25?« vrednosti goriva. Organizacija dela je 1 + 4 za sankalne plošče in 1 + 2 za dvokoliii spravUni naslon. Cisti osebni dohodek ti-aktorista je 4,10 Ndin. nakladalca pa 3,70 N din. Koeficient osebnih dohodkov z neposredno režijo je 235%, stroški uprave, obratne režije in ostali stroški na Čisti osebni dohodek znašajo 1S0%, Trakto.r dela na leto 220 dni (z vštetim podaljšanim delovnikom). Dvokolni spravilni naslon traja, kot smu deloma praktično preverili z njegovo uporabo, 3000 obratovalnih ur in stane 3000 N din,
* Norme, ugotovljene z mei-itvami pri spravilu lesa s sankaino ploSčo, povečane za 'A zaradi uporabe dvokolnega s pravilnega naslona.
Ena obratoi'alna ura
Gorivo: 3 1 nafte po 1,10 Masiva 25% od 3,30
2 Gosenice (skupaj .kot podvozje)
3. Amortizaci.ia traktorja in stalna opi-enia 55.670 : 6000 Podvozje: 2 X 17 300 : 6000 Sankalne plošče: 3 X 6 let X 700 : ; 6.000
Dvokolni naslon: 3000 X 2 : 6ÜÜÜ •
i. Popravila in vzdrževanje 100% am or ti racije
3,5 55G79 5 H- 1
3,30 0,82
4,12
5,93 2.10
8,03
5.	Obresti
100
6.	Zavarovanje;
6000 9,28 . 5
100
Osebni stroški: äofer: 9Sü . 4,10 :3560 nakladalci: 1750 , 3,70 , 4 : ßGO
naldadalci: 1750 . 3,70 . 2 ; 1260
= 1,39
e,34 20,52
26.86
26,as
5,93
1,00 e,93

10,25
16,59
s, san. filoj^D z nasionüm
Ndin
4,12

8,03
0,97 1,39
4,12
D,28
6,93
9,23 0,97
1,39
	s količnikom 335% X 26,86			63,10	
	235% X IG,59				39,95
				96,27	71,92
	■ s količnikom m% X 26,B6		= 43,00	43,00	
io|	160% X 16,59		= 26,50		26,50
		Cena	za L obratovalno uro	139,27	98,12
	Na delovni dan (postavke 1-	-7)	=	693,00	517,50
	Na delovni dan (postavke 1—10)		=	1003,00	7013,00
7. Spravi Ini stroški za 1 m' 1. Z uporabo sani ali sankalne plošče:
Ugotovljena povprečna letna spravilna razdalja znaša 800 m. Ma ptxllagi snemanj smo za. njo dognali povprečno a-umo normo 22,9 ton t. j. 22,9 m"'" listavcev ali 28,6 m^ iglavcev. SpraviLni stroški pri organizaciji d&lavcev 1+4 snaiajo . za 1 m^ listavcev 42,00 N din in za 1 m^ iglavcev 33,60 N din.
2. Za uporabo traktorskega dvokolnega naslona upoštevamo v računu prav tako normo za dolžino vlake 800 m. Na podlagi izkušenj in rezultatov dosedanjih snemanj (nezadostnih) predvidevamo pri organizaciji dela 1 + 2 povečanje dnevnega učinka za Postavljena norma znaša torej 30,9 ton (30,9 m^ listavcev ali 30.ß m® iglavcev).
Stroški spravila za 1 m'^ listavcev znašajo 23j25 N din, za 1 ro"' iglavcev pa 18,62 N dinAn^ Spravilo z dvokolnim spr.avilnim naslonom je torej znatno cenejše,
Racionalizacija vlačenja lesa s traktorskim dvolcolnim. spravilnim naslonom se bo verjetno uveljavila le na ustrezmh vlečnih poteh. Pozimi, ko se vlačenje vrši po snegu, pridejo zaradi majhnega trenja podlage v poetev le sani. Dvo-kolni spravilni naslon prav tako ne pride v pošte v po zelo strmem svetu (nad 30%), če vlačimo les navzdol, ker tam nam trenje ne povzroča težav. Tudi za niočvirne terene priključna kolca niso primerna. Predvidevamo, da, se bo dvo-kolno sedlo obneslo pri spravilu lesa s traktorjem fiat 411-C približno za 50?« njegove zaposlitve.
8. Sklep
Z bodočim zgoščevanjem omrežja gozdnih poti in traktorskih vlak, ki se bodo gradile z upoštevanjem boljših elementov (dovolj Široke, z btažljimi padci in vzponi), bo traktor kolesnik tudi v gorskem svetu začel nadomeščati goseni-čar je.
Pomembna bo tudi tekmovalna vloga žičnih isvlekov in žerjavov v raznih izvedbah. Vendar pa še dolgo traktorja g ose ni čar j a ne bo mogoče popolnoma nadomestiti. Tem dalje se bo obdržal v gozdni proizvodnji, čim bolj bodo spo-polnjeni dosedanji priključki in izdelani novi ter uveljavljena dobra organizacija dela. Zato mu moramo posvečati primemo pozornost.
literatura
1.	Hainer, F.: Savremena šumska transportna sredstva, Sarajevo, 1958.
2.	Krivec, A., Siunojevič. D,: Traktor kolesnih ali go.seničar pri spravilu !esa. Gozd. vestnik, 1—2/I9G5.
3.	Kt'iuec, jI.; Preučevanje mehanizacije transporta lesa, Ljubljana, t967.
4.	Turk, Z.: Metodika kalkulacije strojnega dela, Ljubljana, 1963.
ZWEIESDERIGE ANHÄNGE VORRICHTUNG FÜR HOLZRÜCKEN MIT RAUPENSCHLEPPERN
(Zusammenfassung)
Um leichtere Raupen s eh lep per besser auswerten zu können, wurde eine spezielle Anhängfivorrichtung konstruiert, welche im Holzschlage ein erfolgreiches Sammeln des Holzes zu Ladungen und sein Rücken zu den Autostrassen ermöglicht. Es handelt sich um einen einachsigen Anliängekarren, auf welchem die Holzladung mit ihrem vorderen Ende ruht. Mit Hilfe einer Winde, die am hinteren Ende des Raupenschleppers montiert ist, werden die einzelnen Holzstücke auf eine Gleitplatte herangezogen, auf welcher sie gesammelt und zu einer kompletten Ladung gebunden werden. Diese wird hiemach gemeinisam mit der Gleitplatte mittels der Wmde auf den Sattel des
zwei rä deri gen Karrens gezogen. Die Platte legt sich mit ihrer ganzen Fläche so eng an den Sattel, dass sie beim Fahren zusammen eine feste Verbindung darstellen und zugleich das Schleudern der Ladung aus der Fahrtrichtung vwhindem.
Mit besonderen kanstruktieven lÄungen ist das Heben der Gleitplatte mit der Ladung irt den Sattel des einachsigen Karrens leicht gemacht, das Ab- und Aufwickeln des Drahtseiles von der Winde beziehungsweise aui diselbe beim Herbeiziehen der Last zurrt Traktor ist geregelt, überdies ist die Vorricht-ung vor Beschädigungen und Fahrtstoükungen gesichart.. Der Anhängekarren mit Sattel wiegt nur 230 kg.
Weil der Schwerpunkt des beladenen Ariiängers sehr tief liegt, besteht keine Gefahr, dass er heim Pahren unikippt.
Die Verwendung der beschriebenen Anhänge Vorrichtung ermöglicht Holzrücken auch auf improvisierten Scltielfwegen in einem sehr bewegten Terrain Isis 30% Steile.
Die behandelte Vorrichtung erlaubt be=;sere Ausxvcrtung des Raupenschleppers in Bezug auf die Grösse der Larlurig, verringert die Kosten des Rückens und ermöglicht Einsparung menschlicher Arbeitslo-aft, welche in dieser Phase der Forstpro-dulttion erforderlich ist.
Die optimale Last beträgt für 4 m langes Holz 4,0 bis 4,5 m^, für längeres Holz aber 5,0 bis 5,5 m^. Es ist möglich auch von der Seite Holz zu Ladungen ^u sammeln.
Die neu eingeführte Vorrichtung wurde in der Praxis ausprobiert und hat sich gut bewährt. Die ausgeführten Leistungsmessungen und die Feststellung der Kosten zeigten, dass auf einem 800 m langen Schleifwege in mittel schwierigen Terrainverhältnissen bei Verwendung der behandelten Vorrichtung sich die Kosten für das Rücken um ungefähr 45?ä verringern,
ß34,0.,S77-l : 377 44
TRAKTORSKI MEHANIČNI ŽERJAV ZA NAKLADANJE LESA
Ing. Duäan Jug (Celje)*
Kolesni traktorji so v gozdarstvu namenjeni zlasti za spravilo lesa, tj. za zbiranje in vlačeiije lesa do kamionske ceste. Vendar pa jih uspešno uporabljamo tudi za prevoz lesa po cestah namesto kamionov, zlaati na krajših razdaljah in po slabših cestah. V ta namen morajo biti opremljeni s pi-ikolicam.i (ki imajo spredaj in zadaj nosilno os), ali pa z ustreznimi priklopniki (ki imajo nosilno os le zadaj, medtem ko so spredaj naslonjeni na traktor). Polprikolice, ki so s prednjim koncem obešene na traktor, imajo posebno prednost, ker pritiskajo na gonilna kolesa traktorja in zato povečujejo njegovo adinezijo ter izboljšujejo sposobnost traktorja. Ta prednost je zlasti pomembna na slabših in stntiili poteh, kakršne so v gozdarstvu kaj pogostne, saj je njihova gradnja poceni.
Prevoz lesa s traktorjem oziroma s traktorsko polprikolico je na kratkih razdaljah cenejši kot v primeru, če v ta namen uporabimo kamion (2). Kadar pa vozimo s traktorjem les po vlaki do kamionske ceste in še naprej po njej do uporabnika (na krajših razdaljah) brez vmesnega prekladanja, je taksna rešitev ekonomsko ugodnejša kot pa je za enako razdaljo kombinacija vlačenja in
* Študija sodi v okvir raziskovalne naloge »-Preučevanje mehanizacije za izkoriščanje gozdovi', plačane iz Zveznega sklada za financiranje znanst\'ene dejavnosti ob sofinanciranju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije.
kanüonskega prevoza. Takih primerov je v praksi precej. Skratka; prevozu lesa s traktorjem na ustrezni polprikolici pripada pomembna vloga.
Spričo te ugotovitve postaja vprašanje nakladanja traktorskih polprikolic posebno aktualno. Ker so traktorske polprUcoHce nizke, je pogosto mogoče izkoristiti konfiguracijo terena za. naravne nakladalne rampe V takih primerih lahko delavec uspeano naloži polprikolico tudi ročno. Marsikdaj pa ne moremo najti 'za rampo primernega mesta, tedaj je potrebno za ročno nakladanje na traktorsko prikolico več delavcev, in sicer najmanj trije, če se mora tovor dvigovati s tal. Tako nakladanje je napomo, drago in povzroča kopico težav. Nt namreč rešen problem, kako prevažati delavce od enega nakladališča do drugega, Torej je tudi pri prevozu lesa s traktorji potrebno vprašanje nakladanja reševati na področju mehanizacije.
V ta namen je bilo potrebno preučiti in preizkusiti razne preproste rešitve. Končno se nam je posrečilo za mehanično nakladanje okroglega lesa na traktorske polprikolice skonstruirati in izdelati >vtraktorski mehanični žerjav-, ki smo ga imenovali TMŽ-l. S to napravo lahko en sam delavec naklada okrogli les na traktorsko polprikolico.
Opis naprave
Nakladalnik TM2-1 pomeni dopolnitev celotne gozdarske opreme za traktor »IMT 533«, ki jo je po zamisb raziskovalne skupine za preučevanje transporta lesa pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izdelalo podjetje SIP iz Šempetra v Savinjski dolini (prej Agroservis),
Žerjav se pritrdi na trdno traktorsko kabino (si. 1). Uporaben je za nakladanje okroglega lesa na traktorske prikolice, polprikolice in opiene. Traktorski nakladalni žerjav »►TMŽ-l-« je izdelan po principu delovanja ladijskih žer-:iavov. Sestavljen je iz poševnega nosilnega droga (si. 2 in 3), pokončnega opornika {si. 1, 2. 3 m 4), para opornih roč-ič za stabilizacijo (si. 3) ija zaščitnih leg.
Pokončni opornik je privit na zgornji z:adnji del ti-dne traktorske kabine. Ima obliko črke T in je zasidran z žičnimi vr\'mi za sprednji traktorski vitel Tako je stabiliziran, od zadaj pa je nanj z žično vrvjo navezan poševni nosilni drog. Na vrhu opornika je sistem valjev, skozi katere z vitla teče žična vlečna vrv, ki pri nakladanju rabi za dviganje bremena (si, 1).
Kosilni drog je pritrjen na dnu pokončnega opornika s kardanskim zgibom, da se lahko pregiba levo in desno (si. 1). Z žično vrvjo je pritrjen na vrh pokončnega opornika, tako da ga lahko pripnemo m odpnemo. Na koncu nosilnega droga je škripec za prenos vlečne vrvi, na kateri so obe.^ena nakladalna klešča, ki rabijo za prijemanje tovora lesa (si. 2).
Oporni ročici za stabilizacijo rabita za učvrstitev traktorja pri nakladanju. Z zgornjim koncem sta pritrjeni na zgornjem delu kabine v isti višini kot kardanski zgib nosilnega droga. Dolžina ročic se lahko spreminja z izvlačenjem ene cevi iz druge, tako da se ročici upreta v tla (si. 3).
Zaščitno lego (železno) naslonimo na prikolico ob str^ani, da pri nakladanju preprečuje zanašanje tovora pod prikolico in udarjanje ob kolesa, hkrati tudi lajša nakladanje.
Tehnični podatki nakladalnika TMŽ-i so naslednji: nosilnost je lOOO kg, delovni radius znaša 160", efektivna dviina višina je 2,0 m, dolžina nosilnega droga znaša 2,3 m, največja dolžina okroglega lesa je 6,0 m, splet žične vlečne vrvi je 6X(19 + 1) m ima premer 9 mm. Vsi ti tehnični podatki so bili preverjeni na terenu.
Slika 1. Nakladalnik TM2-1 je pritrjen na traktorjevo kabino
Slika 2. Wakladalna naprava TM2-1 dviguje breme
Pred pricetkom nakladanja traktor utrdimo z ročicama za stabiliziranje, ob traktorsko prikolico pa prislonin:io zaščitno lego; nosilni drog pripnemo z žično vrvjo za podporni opoiTiik in z vitla napeljemo žično vrv. Žična vrv poteka s prednjega vitla prek škripca na strehi kabine skozi vrtljive valje na vrhu. pokončnega opornika ter čez škripec na koncu nosilnega droga do tovora.
Tovor se prime z nakladalnimi kleščami (si. 2), Ko se vlečna vrv z vitlom nategne, se nosilni drog sam obrne v smer tovora. Z navijanjem vlečne vi-vi na vitel tovor najprej povlečemo do prikolice, do lege, nato pa ga dvignemo ob legah Delavec premika tovor, ki visi nad prikolico tako, da ga potiska z nakladalnim. cepin čkom,
V praksi se je pokazalo kot izredno pomembno, da traktor pred začetkom nakladanja postavimo v tako lego, da visi v nasprotno stran od smeri nakladanja. Tako olajšamo vodoravno premikanje nosilnega droga in tovora nad prikolico. Takäen ustrezen položaj traktorja je mogoče najti vedno brez posebnih ležav. Kadar pa včasih to ni mogoče, je potrebno zasilni drog še z verigo pripeti na pokončni opornik, zlasti, Če traktor visi v smer nakladanja. Nosilni drog moramo pripeti na skrajni rob opornika na nasprotni strani nakladanja, tako da se ne more premakniti s sredine prikolice (si. 3).
Pri nakladanju sodelujeta traktorist, ki ravna z vitlom in en nakladalec, ki pripenja in odpenja breme ter obrača nosilni drog z bremenom. Po končanem nakladanju nosilni drog odpnemo in ga položimo na tovor, tako da med vožnjo ne opleta sem in tja.
z nakladalnikom "TM2-1« moremo nakladati okrogli les, ki leži kjerkoli okoli traktorja (spredaj, zadaj, desno, levo), Dvižna višina zadošča za nalaganje tovora na prikolico. Polprikolica pa je celo že nižja od prikolice. Nosilnost nakladalnika 1000 kg za naše razmere popolnoma zadošča, saj so težja bremena zelo redka, Če pa se vendar včasih tu pa tam pojavijo, jih naložimo s pomočjo ■daljših leg, tako da po legah drsijo na prikolico.
Podatki o učinkih
Podatke o učinkih smo zbrali tako, da smo dve leti spremljali nakladanje s traktorskim mehaničnim žerjavom »TM2-1« ter da smo snemali ta delovni proces. Posneto je bilo II ciklusov. Traktorski mehanični žerjav se je pri delu dobro obnesel. Ra^en traktorista zadošča za nakladanje le še en delavec. Obravnavano nakladanje se nanaša na kmetijsko traktorsk» polprikolico UKP-4, ki je z ok. 30 cm višja od gozdarskih polprikolic, zato bi bili pri uporabi slednjih rezultati še ugodnejši.
S snemanjem smo dobili naslednje rezultate: V II ciklusih je bilo naloženo skupaj 41,68 m^ bukovih hlodov, t. j. 156 kosov; za to je bilo potrebno 220,05 min. Povprečna razdalja nakladanja je bila 5,5 m. Za nakladanje 1 m^ smo torej porabili 220,05 : 41,68 = 5,3 min, za 1 kos 220,95 : 156 = 1,42 min. Povprečna kubatu-ra enega hloda znaša 0,27 m"'.
V podobnih razmerah smo snemali tudi nakladanje na kamion »TAM 4500« z nakladalno napravo »^hiab 193" ter smo ugotovili naslednje: pri povprečni kubaiuri enega hloda 0,23 m^ traja nakladanje 1 m' lesa 5,94 min. enega kosa pa 1,36 min.
Slika 3. Stransld pogled na traktorski mehanični žerjav TM2-1
Iz teh podatkov je razvidno, da se naicladalni napravi hiab 193 in TM2-1 glede porabe Časa bistveno ne razlikujeta. Pri GO Slovenske Konjice, kijer so opravljene te meritve, uporabljamo namreč za obe nakladalni napravi iste normative.
Ekonomičnost uporabe nakladalnika )+TMŽ-l+'
Predpostavke in poprejšnje ugotovitve so naslednje' nabavna cena nakladalnika je 3000 Ndin; življenjska doba je 5000 obratovalnih ur, na leto 500 obratovalnih ur; letna kapaciteta 5700 m^ v življenjski dobi pa 57,000 m''; doplačilo traktoristu za ravnanje z žerjavom znaša 0,36 N din''m^; osebni dohodek pomožnega delavca je ]j46Ndin/m^; čas nakladanja za 1 m''' bukovih hlodov je 5,3 min.; v eni obratovalni uri se naloži 11,4 m'; nabavna cena traktorja je 39.000 N din; trajanje traktorja 8000 obratovalnih ur, tj. 6 let; popravila stanejo 100% od amortizacije; obrestna mera je 4%; zavarovanje in pod, znaša 3% , poraba goriva na 1 obratovalno uro je 2,31 nafte, maziva pa 25% vrednosti goriva; količnik za osebne stroške je 235%.
Primerjalna kalkulacija nam pokaže naslednje vrednosti:
1.	Gorivo, 2,31 nafte po 1,10 = 2,53 in mazivo: aS^/o od 2,30 novih dinarjev (goriva) = 0,63, skupno
2.	Gume se pri nakladanju ne rabijo
3.	Amortizacija ti-aktorja i osnovno opremo je 39.000 : 8000 amortizacija nakladalnika TMZ-1 je 3000 N din ; 6000
4.	Popravilo in vzdrževanje stane 100% amortizadje; za
traktor in žerjav torej 4,87 -H 0,50, to je
/-.u	> 1 .	p K t - 1 4 39.000 6-11
D. Obresti za traktor so i = ■— ■ ^ '--= —-----
.100 2 W 100 2 B.ÜOO
Obresti za nakladalnik TM2-1 so tako neznatne, da jih
lahko izpustimo iz kalkulacije.
Z	3
6. Zavarovanje stane A , t = 7;:;;;. 4,37 . 6 =
100'
7 Osebni stroški so naslednji;
100
za pomožnega delavca za tralctorista
3,16 N din
4,87 N din 0,50 N din
5,37 N din 0,68 N din
0,88 N din
l,46Ndin/n\' 0.36Ndin/m^
skupaj 1,82 N din/m' N"a obratovalno uro znašajo osebni stroški 1,82.11,4 = = 20,75 N din , 2.35 =	48,76 N din
Primerjalna cena 1 obratovalne m-e znaša torej skupaj
64,22 N din
Primerjalna cena za nakladanje 1 m^ & pripravo TM2-1 znaša torej: 64,23 ; : 11,4 = 5,63 N din
S primerjavo analognih stroškov za ročno nakladanje po pravilniku o normah GG Celje za oki-ogli les listavcev ugotovimo naslednje primerjalne cene za 1 m-';
a)	ročno nakladanje z rampe: norma 12,10m''; čisti OD za 1 m^ znaša 3,30 X 8 ; 12,10 = 2,18; 2,18 X 2,35 = 5,10 N din
b)	ročna nakladanje s tal: norma 7,7 m-', čisti OD za 1 m= znaša 3,30 X 8 : 7,7 = 3,44 X 2,35 = 8,10 N din.
Slika 4. Naldadanje daljšega lesa s pripravo TM2-1
Iz navedenih podatkov Je razvidno, da je ročno nakladanje z rampe nekoliko cenejSe od nakladanja s pripravo TM2-1, medtem ko je ročno nakladanje s tal za 44% dražje od mehaničnega nakladanja. Torej je nakladanje okroglega lesa s tal s traktorskim mehaničnim žerjavom ekonomično, razen tega pa se na ta način zmanjša tudi telesni napor delavcev in prihrani na delovnem času. Mehanični traktorski žerjav je mogoče uspešno uporabljati za nakladanje okroglega lesa zlasti, kadar je les razti-esen po tleh in kadiir nimamo na vo-ljo ustreznih ramp.
literatura
1.	Drakulič, J.: Utovar drveta konjima, Sumarski list, 1948
2.	Hafner, F.; Savremena šumska transport,na sredstva, Sarajevo, 1958
3.	Kriveč, A.: Traktori Fergusoni u iskorišdavanju šuma, Sumarski list, 1962
4.	Krivec. A.: Preučevanje mehaničnega transporta lesa, Ljubljana, 1957
5.	Turk, Metodilia kalkulacije strojnega dela, LJubljana, 19S3
radschlepper mit mechanischem kran für holzverladung
(Zusammenfassung)
Beschrieben wird eine Vorrichtung für mechanisches Verladen von Rundholz auf einen Radschlepper beziehungsweise auf seinen Anhänger. Die Verladevorrichtung wurde auf Grundlage mehrjähriger systematischer Studien konstiuiert. Es hajidelt sich um eine Vorrichtung, welche an einen Radschlepper angeschlossen und
festgemacht ist und sich beim gegenwärtigen Gebrauch sehr gut bewährt hat. Das behandelte mechanische Hebezeug für Traittoren trägt die Bezeichnung TME-l. Im Artikel sind seine hauptsächlichsten technischen Daten angeiührt. Aul GrundlaEe von Anzeigern, welche mit unmittelbaren Aufinahinen. festgestellt worden sind, wurden die Kosten für den G eh ran c Ii dieser Vorrichtung berechnet. Im Vergleich zur H and Verladung zeigt sie viele Vorzüge bezüglich Wirtschaftlichkeit, ArbeLtsla-stung, Einspariing von Arbeitszeit und Vei-minderung körperlicher Anstrengujigen der Verlader, Handverladung vo^n Rundholz vom Boden aus ist in den berücksichtigten VevhäUrdssen um 44% teuerer als Verladung mit der erörterten Vorrichtung.
G34.0.304 -f 613.6
METODOLOGIJA PRVIH IN PERIODIČNIH PREGLEDOV DELAVCEV V GOZDARSTVU
Dr. Mario KotijanCiČ (Kranj), Dr. Milan Kotnik (Oplotnica)
Dandanes v medicinskih krogih nista več sporna namen in pomen prvih ter periodičnih zdravniških pregledov delavcev v gozdarstvu. Ti pregledi so pripomoček za ugotavljafnie splošne in poklicne delazmoSnosti za predvideno opravilo in delovno mesto ter za določanje korelacije med delom, delovnim okoljem in zdravstvenim stanjem zaposlenih. Ravno tako je nesporno dejstvo, da mora to odgovoatio delo opravljati zdravnik, specialist za medicino dela, v dobro opremljeni. ustrezno usmerjeni ustanovi in z dobro izurje^no ter homogenjo ekipo, upoštevajoč piiznano medicinsko doktrino.
Zdravnik, ki opravlja prve ali periodične preglede delavcev, zaposlenih v gozdarstvu, mora poleg splošnih zahtev za te preglede poznati in upoštevati še naslednje specifične okolnosti, nakazovalce in probleme:
1.	osnove tehnološke postopke pri gojenju in negi ter varstvu in izkoriščanju gozdov kakor tudi pri gradnji in vzdrževanju gozdnih komunikacij;
2.	sredstva za delo v gozdarstvu, tj. orodje, stroje in naprave za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov ter za vzdrževanje gozdnih komunikacij;
3.	osnovne materiale (seme, sadike, les) in pomožne materiale (kemijska sredstva, gnoj, goriva, maziva, gradiva, itd.);
i. delovne razmetre, v katerih potekajo osnovni tehnološki postopki v gozdarstvu, ter fizikalne, kemične in biološke Škodljive činitelje delovnega okolja;
5.	sociaino-ekonomske razmere delavcev v gozdarstvu;
6.	specifične medicinske in socialno-medicinske probleme, ki prevladujejo na območju kraja ali geoniedicinske regije ter v gozdnogospodarski organizaciji (v prvi vrsti strukturo morbiditete in absentizma ter riziko profesionalnega traumati2ma in poklicnih bolezni ter okvar);
7.	seznam poklicev in kvalifikacijsko strukturo kadrov, zaposlenih v gozdarstvu;
8.	telesne dejavnosti, ki jih obsega delo v gozdarstvu;
Ü speciücne psihofizične sposobnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela v gozdarstvu;
10. obseg kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in funkcionalnih diagnostičnih pishofizicnih testov ter .■specifičnih konzultacij za uspešno oceno splošne in poklicne dela zmožnost i pri zdravniškem pregledu pred nastopom "dela in ob zdravniškem periodičnem pregledu delavcev v gozdarstvu.
Tehnološki postopki pri gojenju, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov ter pri gradnji in radrzevanju gozdnih komunikacij, s!"edstva, potrebna za to delo in osnovni ter pomožni maieriali, k.i se pri delu uporabljajo, so nadrobno opisani v strokovni gozdarski litei-aturi. V strokovni mediciinski literaturi so obdelane delovne razmere delavcev in poklicne Škodljivosti delovnega okolja v gozdarstvu.
Množijo se strokovni prikazi, ki ugotavljajo, da delavci v gozdarst\ai živijo m delajo v specifičnih socialno-medicinskih razmerah in dogajanjih. Za ie-te so značilne; mešanica tradicionalnega rounega dela in vpreg ter življenja v začasnih bivališčih in sodobnega vdora mehanizacije, motomacije in moderne organizacije v vse faze dela v gozdarstvu in celo v življenje goizd-nih delavcev.
Poklici ii-i kvalifikacijska struktura kadrov v gozdarstvu doživljajo pomemben strokovni in družbeni razvoj. Napredek gozdnega gospodarstva in delitev dela sta v preteklasti privedla do preširoke specializacije gozdarskih poldicev in sta povzročila nastajanje širokega spekti'a novih poklicev. V praksi pa so se opravila teh poklicev fizično povezovala in prepletala. Iz skupine nad 30 dosedanjih poklicev v gozdarstvu se vedno bolj oblikujejo 4 osnovni poklici oziroma — boljše povedano — 4 osnovne kategorije izobrazbenih stopenj delav-ccv v gozdarstvu. To so: delavci, delovodje, tchiiiki in inženirji. Na podlagi sedanje organizacije dela v gozdarstvu naj bi med temi kategorijami bilo razmerje: gozdni delavci 6—9, gozdarski delovodje 2—3, tehniki 2—3, inženir 1, Dominanten in za službo medicine dela najzanimivejši je poklic gozdnega delavca. To je poklic širokega profila, katerega področje obsega opravila, ki se v gozdovih vršijo skozi vse leto; to so dela pri gojenju, obnovi in varstvu ter pri izkoriščanju gozdov in pri gradnji ter vzdrževanju gozdnih komunikacij, S povezavo vseh teh delovnih področij v enoten poklic je zagotovljena celoletna zaposlitev gozdnega delavca. S tem poklicem širokega profila so povezani podobni, vendar samostojni poklici ožjih profilov v gozdu, kot so npr, žičniiar, traktorist, oglar in drevesničar.
Razmere, v katerih gozdni delavec opravlja svoje delo, sO' določene zlasti z neugodnimi metereološkimi razmerami, z vplivom mehanično škodljivih okoliščin, kot so vibracija in ropot ter neprizanesljivo biološko okolje. Delo gozdnega delavca obsega zlasti dolgotrajno hojoi, stojo, prLpogibanje, potiskanje, vlačenje in obračajije predmetov, pogosto tudi skakanje, dviganje in forsirano doseganje predmetov.
Gozdni delavec neogibno potrebuje sposobnost za izbiro pravilnega ukrepa pn določenem delu, opravilu ali postopku; uveljavljati mora veliko individualno in kolektivno odgovornost pri delu, ülasti mora ocenjevati razdalje, relativne in absolutne dolžine, hitrost ter smer gibanja, imeti mora dobro telesno in duševno kondicijo, mora biti splošno iznajdljiv, spreten in še posebno spretnih rok.
Obseg prvega zdravniškega pregleda gozdnega delavca pred nastopom dela in obseg ter termm periodičnih zdravniških pregledov morajo biti prilagojeni vsem splošnim in posebnim zahtevam delovnega mesta.
Prvi pregled
Klinični zdravn.iški pregled mora biti dopolnjen z dvakratnim merjenjem krvnega pritiska in pulza v dveh časovnih obdobjih (pred in po kliničnem pregledu). V primeru subjektivnih težav ali nenormalnosti je potrebno ugotoviti še storikiostni indeks pulza (LPI) po Mullei-ju, Posebno pozornost zaslužijo refleksi, dermografizem in organski nevrološki status. Na koži iščemo ozebline, posledice opeklin in marmoriranost.
Starost kandidata ocenjujemo individualno, vendar pa ne priporočamo zaposlitve na novo delavcev, starejäih od 45 let. Obvezen je pregled vida pri okulistu m sluha z a v di o me tri jo. Vid gozdnega delavca mora biti najmanj IT. stopnje, tj. 0,7 za eno in 0,4 za drugo oko. Sluh mora biti dobor zaradi lastne varnosti pri delu ter zaradi varnosti skupine, saj že itak obstojajo velike možnosti za poslabšanje sluha pri poznejšem delu z gozdnimi mehaničnimi napravami.
Sestavni del kliničnega in funkcionalnega pregleda je obvezna rentgenska slika vseh pljuč v projekciji a-p, ki mora biti napravljena po zahtevah, kot veljajo za eksponiranje fibrinogenemu prahu ter za malo spirografijo.
Rutinske laboratorijske preiskave krvi in urina morajo biti po potrebi dopolnjene z jetimimi testi ter s serološkimi preiskavami za ugotavljanje rev-mati zrna (AST, Waller-Rosee, Latex] Pogosto je potrebno konzultirati psihologa aU druge medicinske specialiste.
Splošne absolutne kontraindikacije za nastop dela gozdnega delavca so: alkoholizem, diabetes, epilopsija, psiholabilnost, mladoletnost, gravidnost in dojenje.
Vozniki tovornih avtomobUov, traktoristi, žerjavarji, Žičaičarji in krmarji drugih mobilnih gozdarskih ali gradbenih strojev morajo biti pregledani v ena-kera obsegu in po istem kriteriju kot poklicni voznilci motornih vozi).
Prvi pregled delavcev v gozdarstvu bi moral biti dopolnjen z aktivno imu-nizacijo proti tetanusu, kadai* pa obstaja endemskoepidemi-ološka indikacija, tudi z aktivno imunizacijo proti tifusu in paratifusu A in B ter proti klopnemu meningoervcefalitisu.
Periodični pregled
Osnovna predpriprava za uspešno opravljanje periodičnih zdravniških pregledov delavcev, zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih v gozdarstvu, je dobra nastavitev »-kartoteke zdravju škodljivih delovnih mest-«. Kartoteka je skupinsko' delo zdravnika, specialista za medicino dela, varnostnega inženirja in vodje obrata: enako uspešno lahko' rabi gozdnogospodarski organizaciji in zdravstveni službi.
Kar1:^oteka zdravju škodljivih delovnih mest mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
1.	naziv delovne organizacije, obrata, delovnega prostora itd.;
2.	naaiv zdravju nevarnega delovnega mesta;
3.	povprečno število zaposlenih na prizadetem delovnem mestu — ločeno po spolih;
4 navedba in opis poklicnih škodljivosti, ki so jim delavci pri določenem delu izpostavljeni, s podatki objektivnih meritev v delovnem okolju,
5.	najdaljši termin periodičnega pregleda, izražen z meseci;
6.	obseg periodičnega pregleda, tj. klinične, funkcionalne in laboratorijske preiskave, ki jih je potrebno opraviti kot obvezni minimuin
Za redno in u.-spešno opravljanje periodičnih pregledov delavcev skrbi služba varstva pri delu gozdnogospodarske organizacije in področni dispanzer za medicino dela. O rezultatih periodičnih pregledov morajo biti obveščeni delavci sami, njihova delovna organizacija, zdravniki, ki jih zdravijo ali pa so za njih pristojni, sanitarni inšpektorat ter inšpektorat za delo.
Periodični zdravniški pregledi delavccv, zaposlenih v gozdarstvu, morajo vsebovati v načelu vse tiste preglede in preiskave kot pi-vi pregledi pred nastopom dela, vendar jih je potrebno razširiti, tako da predstavljajo čim zanes-
Ijiveišo korelacijo med delom, (ielo\Tiim okoljem in zdravstvenim stanjem delavcev ter da so solidna osnova za oceno nadaljnje splošne in poklicne dela?jnož-n<3sti.
Periodični pregled mora biti v prvi vrsti dopolnjen s provokacijskimi testi z£i dokazovanje profesionalne travm at ske vazonevro?:e, t,o so Lewis-Pru sikov poskus, poskus ohladitve rok v hladni vodi ali posliusna vožnja z mopedom brez rokavic. Ti provokacijski poskusi so negativni, če po 10—15 minutah provokacije ne nastopi ishemjja prstov na rokah. Nadaljnje preiskave, ki nam lahko pomagajo pri diagnostiki te bolesni. so: merjenje kožne temperature, oscilografija, a v zelo razvitih zdravstvenih ustanovah tudi vodna pletimiografija in kapilaro-skopija. Okvare funkcionalnih in organskih sprememb na živcih nam pokaže klinični nevrološki pregled in elektromiognafija. Okvare kosti in sklepov d')ka-iemo z rentgensko sliko komolcev, zapestij in vratnega dela hrbtenice v dveh projekcijah. Pri periodičnem pregledu se mora obvezno napraviti ali ponoviti avdiogram in rentgenska slika pljuč.
Za ugotovitev takega stanja, ki pomeni absolutno ali relativno kontraindikacijo' za delo v goedarstvu, so pred dokončno odločitvijo večkrat potrebne konzultacije z internistom, pulmologom, nevropsihiatroin, otorinolaringologom, okulistom, 'ortopedom, angiologom in rentgenodogom, V taJdh primerih je obvezen posvet z vodstvom gozdnogospodarske organizacije in z invalidsko komisijo.
Sklep
Na podlagi dosedanjih lastnih in tujih izkušenj avtona. določata konkreten obseg prvih in periodičnih zdravniških pregledov gozdnih delavcev. Te preglede mora opravljati ekipa iz dispanzerja za medicino dela, ki dobro pozna tehnološke postopke, sredstva za delo, materiale m delovne razmere v gozdarstvu ter vrste telesnih dejavnosti gozdnih delavcev in njihove specifične ekonomske ter socialno-medicinske razmere.
Pri prvem pregledu mora biti klinični pregled razširjen in dopolnjen z av-diometrijo, preiskavami vida, rentgensko sliko pljuč in funkcionalnimi testi kardiorespiratomega sistema, Koristno je prvi pregled dopolniti z aktivno imu-nizacijo proti tetanusu, paratifusu A in B ter proti klopnemu meningoence-faJitisu,
Obseg periodičnega zdravniškega pregleda mora biti določen v naprej zastavljeni kartoteki zdravju škodljivih delovnih mest, ki je teamsko delo zdravnika, varnostnega inženirja in vodje obrata. Pri periodičnem pregledu je obvezno napraviti provokacijske teste za dokazovanje profesionalne travm atske vazonevmze ter preiskave za odkrivanje okvar kosti, sklepov in perifernih živcev,
literatura
1.	S!;upin(i avtorjev: Profil poitlica «-goKclni delavec-, Strokovno združenje gozdno go.s po dar s ki h organizacij SR Slovenije, Ljublj'ana, I9es
2.	Sfcupmo avtorjev: U£ni program za poklic -gozdni delavec«, Str&kovno združenje gozdnogo,?podarskih organizacij SR Slovenije, Ljubliana, 15)08
3.	Kotnik, M.; Prispevek k metodologiji prvih in periodičnih pregledov v gozdarstvu, referat na posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, Bled, 1966
•1, Ürleb, F.: Pi-obleTnalilca izobraževanja gozdnih delavcev in ostalih kadrov v gozdarstvu (rokopis), Gcjzdno gospodarstvo Celje, 1965
5.	Skupila avtorjev: Profil poklica -gozdarski tehnik«, Strokovno združenje gozdnogospodarskih organizacij SE Slovenije, Ljubljana, 19Ö7
6.	Kocijančič, M ; Vibracijska bolezejij referat na posvetovanju o zdravstveni problematiki v gozciarstvu, Bled, 19(3fi
7 Zili6, M.; Akustična travma, referat na posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu. Bled, 1066
B SedjaniČ, M.: Klopni rneningoencefalitis — prava gozdna bolezen, referat na posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, Bled, 1966
methodologie der ersten und der periodischen tjntersochungen der arbeiter in der forstwirtschaft
tZ'jsamtnenfassung)
Auf Gi-undlage bisheriger eigener und fremder Erfahrungen bestirrunen die beiden Autoren den konkreten Umfang der ersten und der p&riodischen äritlichen "Untersuchuneen der Waldarbeiter. Diese Untersuchungen müssen von einer Gmppe aus der An stillt für Arbeitsmedizin duchgeführt werderi, welche mit den technologischen Verfahren, Arbeitsmitteln. Werkstoffen. Artieitsbedingungen in der Forstwirtschaft vertraut ist imd die Arten der körperlichen Tätigkeit der Waldarbeiter, ihre spezifischen wirtschaftlichen und sozialmedizinischen Verhältnisse gut kennt
Bei der ersten Untersuchung müssen die klinischen Prüfungen mit Audiometrie, Untersuchung des Sehvermögens, Röntgenbild der Lunge und mit funktionellen Testen des kardiorespiratorischen Systems erweitert und ergänzt werden. Es ist nützlich die erste Untersuchung mit aktiver Immunisierung gegeri Tetanus, Typhus, Parathyphus A und E und gegen Zecken-Meningoeaizephalltls zu vervollständigen.
Ion der vorher angelegten Kartei der gesundheitsgefährdenden ArbeitspfLätze, ivelche eine Teamarbeit des Arztes, Sicherheits-Ingenieurs und Betriebsleiters ist, muss der Umfang der periodischen ärztlichen Untersuchung festgesetzt sein. Bei der p.eriodtschen Untersuchung ist es bindend, dass Provokationsteste zwecks Nachweisimg professioneller traumatischer Vasoncuro.se und Untersuchungen zur Ermittlung von Beschädieungen an Knochen, Gelenken imd periphei-ischen Nei-ven ausgeführt werden.
034.Ü.323.2 :362.7
KI.EŠCENJE IGLAVCEV Z MOTORNO ŽAGO
Ing, Franc Pečnik (Slovenj Gradec)
Z uvedbo motornih žag v gozdno proizvodnjo je ntehanizirana v okviru sečnje in izdelave gozdnih lesnih sortimentov le ena delovna faza, klešcenje in lupljenje pa sta še nadalje prepuščena Idasidni roČni izdelavi. Zadnje čase opažamo več različnih reäitev za prehod k strojnemu kleščenju, Pri tem so odlične uspehe dosegli Skandinavci Švedska tovarna Jonsereds je izpopolnila motoino žago za k]eščenje drevja in je izdelala tip -^raket 6D«. Ta moto-rka je uporabna za podiranje drevja, razen tega pa tudi za klesčenje. Zmanjšali so
težo moktrke na 7,5 kg, hkrati pa st> izpopolnili tudi njeno obliko. Okrov je pi'üagojen, tako da motorko lahko obračamo po deblu in se pri tem z njo uspešno izogibamo oviram na deblu, Motorka nima ostrog, ki bi bile pri kleščenju le v napoto. Namesto njih so na okrovu mbovi, ki omogočajo voditi motorko po deblu, ne da bi pri tem zdrsnila na tla.
Slika 1. Razdelitev debla na sekcije. Arabske Številke označujejo delovne faze, puščice pa smer in gibanje motorke po deblu
Razen motorke je tovarna izdelala tudi natančen sistem kleščenja z motorno žago. Kleščenje je razdeljeno na 6 delovnih faz, ki so medsebojno povezane. Z njihovim ponavljanjem se uveljavlja sistem motoi-nega kleSČenja iglavcev, kjer je deblo razdeljeno na sekcije, ie-te pa na delovne faze. Dve sekciji pomenita eno delovno operacijo. Sekcija obsega deblo med dvema vencema vej. tako da je prvi venec vključen vanjo Pri klešČenju pripada vsaki veji lastna delovna faza.
Pri motornem kleščenju vej so vse faze dela tako uravnane, da vsaka delovna operacija obsega en motoristov korak, njegova dolžina pa je odvisna od drevesnega višinskega prirastka, V naših razmerah znaša korak od 50 do 90 cm,
Na sliki št. 1 je sheinatsko predočena razdelitev debla na posameme sekcije. Arabske številke omačujejo delovne faze, puščice pa smer dela in gibanje motorne žage po deblu.
Pri kleščenju vej vodimo motorko po deblu in jo ves čas, ko ti-aja delovna operacija, ne dvignemo z debla. Pri tem moramo paziti, da se motorka vedno prilega ob deblo in da drsi z žlebom po skorji. Za premikanje motorke naprej ali navzgor izkoriščamo kroženje verige. Ce letvo naslonimo na deblo in dodamo plin, veriga potegne motorko naprej. Pri kleščenju vej izrabljamo kar se da to prednost premikanja motorke s pomočjo verige. Vsako vejo odžagamo na deblu z oporišča tako, da motorka deluje kot vzvod. Da bi kleščenje iglavcev z motorno žago brezhibno potekalo, mora mo-torist pri delovni operaciji upoštevati naslednja osnovna načela;
1.	Kleščenje vej z motorko je sestavljeno iz posameznih delovnih operacij,
2.	Vsako delovno fazo poprej preudarimo.
3.	Med kleščenjem motorke nikoli ne dvignemo, ampak jo vodimo po deblu.
4.	Pri prežagovanju vej se mora veriga premikati z vso liitrostjo.
5. Položaj verige pri žaganju mora biti vedno pravokoten na os veje, ki jo klestimo.
6- Med prežagovanjem žagi rie spremin.jamD smeri.
Glede na lego podrtega drevesa uporabljamo različen sistem dela, drugačen, kadar sloni deblo na vejaK in drugačen, če leži deblo na tleh.
1, KlešČenje drevesa, ki sloni na vejah
1. faza : Z-obžagovanjem vej začnemo pri najnižji dosegljivi veji na nasprotni strani stojižea. Klestimo od dnišča proti vrhu Delavec stoji razkoračen, desno koleno ima naslonjeno ob deblo, leva noga pa je 30 do 40 cm daleč od debla, odvisno od višine motoristove golenice. Koleni sta blago upognjeni; leva noga se dotika ve;ie, ki je v tretji delorai fazi, desno koleno počiva na deblu. Slika št 2 kaže stojišče motorista in položaj motorne žage. Stojišče motorista ostane nespremenjeno vse do ^este delovne faze. Pri naslednjih fazah se spreminja samo težišče telesa. Pri odžagovanju vej deluje motorka kot vzvod. Njen spodnji del leži na deblu in rabi 2a oporišče. V tej delovni fazi je oprijemališce na sprednjem dnu motorkinega okrova. V vseh fazah klestimo veje z vnaprej izbranih oporišč. Na sliki št. 3 je (s črnim kolobarčkom) označeno oporišče v prvi delovni fazi in (z belima piiščicama) smer vodenja motorke.
Slika 2
Slika 3
Klestiti začnemo z zgornjim robom letve. Vodilni ročaj držimo na rahlo, vendar pa zanesljivo; to pa nam omogoča palec na notranji strani ročaja. Slika št. 4 kaže držo telesa, ki je nekoliko nagnjeno nazaj, in položaj palca na vodilnem ročaju.
Ustrezni gib: Letvo porinemo poševno tako daleč pod najnižjo dosegljivo vejo, dokler je vodilni ročaj ne zadrži. Z desnico pritiskamo m vodilni ročsj navzdol, dokler veja ni odžagana,
II. f aza ; Z desno roko potegnemo vodilni ročaj k desni nogi in pri tem pasimo, da se letva vedno prilega ob deblo. Levica zdrsne na izhodišče nosilnega ročaja. Slika Št. 5 nam kaže položaj vodilnega ročaja v drugi delovni fazi.
Slika 4
Slika 5
Nato dvignemo levo nogo, da nosilni ročaj pritiska ob koleno leve noge. Pri premikanju motork& pazimo, da je os veje vedno pravokotna na smer žaganja. Kot se vidi na sliki št, 6, je Lelesna dti'ža napeta in nekoliko zasukana v desno. Glede na prejšnjo £azo leži sedaj oporišče nižje na deblu. Oprij&mališče na moLorki pa je sredi prednjega dela okrova. Na sliki št. 7 ,je (s črnim kolobarč-kom) označeno oporišče in (z belima puščicama) gibanje motorne žage, Z desnica pritisnemo vodilni ročaj navzdol, dokler veja ni odžagana.
Tli, faza: Ob koncu druge faze je motorka nad debelno osjo. Tam jo z desnico zasučemo, pri tem obračanju pa zdrsne levica na nosilnem i-očaju v položaj za prežagovanje, kot to kaže slika št S. Ko zasučemo motorko, pritiska levo koleno za nosilnim roča.iem moto-rko ob deblo. Desna noga pa je zspet naslonjena k deblu, kot kaže slika št. 9, Oporišče je sedaj na levi strani debla, oprijemal išče pa na konici sprednjega dela ščitnika za verigo. Na sliki št. 1Q je
Slika 8
Slika 9
(s črnim kolobarčkom) označeno oporišče v tej fazi in (z belimi puščicami) smer vodenja motorke. Z levico pzutisnemo na nosilni ročaj, da se m-otorlca pri žaganju ne dviga, z desnico pa potegnemo vodilni ročaj navzgor in odžagamo vejo.
IV.	f aza : Kot kaže slika št. 11, vodimo z levim kolenom molorko naprej do naslednje veje in pazimo, da se letva z verigo vedno prilega, ob deblo. Oporišče je na deblu glede na svojo lego enako kot v tretji delovni fazi. Oprijema-lišče je na ščitniku za verigo. Motorka je nagnjena poševno pod vejo-. Žagamo z gornjim robom letve, kot kaže slika št, 12. Z desnico na vodilnem ročaju pritisnemo navzdol in odžagamo vejo, kot kaže slika št. 13.
V.	faza: Z desnico dvignemo motorko prek oporišča. Na nosilnem ročaju zdrsne levica v nižjo lego. Hkrati z gibi obeh rok obrnemo tudi motorko v desno smer. Pri tem obratu nam pomaga sunek levega kolena navzgor. Držo telesa in položaj motorke nam kaže slika št. 14. Kot je razvidno iz slike št. 15, je
Slika 12
SUka 13
oporišče izbrano na vrhu debla. Oprij&maliSČe na motorki je na vijakih äcitnUca za verigo. Z desnic» vlečemo vodilni ročaj k sebi, s palcem pa pritiskamo na pUn, Med žaganjem pazimo, da je leLva pravokotna na vejno os. Ko končamo prežagovanje, motorko' — z desnico na vodilnem ročaju ■— potegnemo k sebi, dodamo plin, da jo veriga s pomočjo lastne sUe potegne v naslednji položaj.
VI. faza: Takoj, ko je veriga premaknila motoirko naprej, sledi temu premiku tudi desna noga do naslednjega položaja.. Oporišče in prijemalisče ležita približno enako kot v prvi fazi, vendar pa so gibi različni, in sicer potekajo takole; Z levico pritisnemo na nosilni ročaj, tako da se motorka ne dvigne z oporišča, z desnico pa dvignemo vodilni ročaj in tako odžagamo vejo. Položaj motorke in gibi so pokazani na sliki št. 16. Med žaganjem premaknemo tudi levo nogo. Drža telesa in premik de.ine noge sta vidna na sliki Št. 17.
Slika 16
Slika 17
I, faza : Z dodajanjem plina motorka s pomočjo verige premakne do HEislednje veje. Položaj mo-torke in drža telesa sta enaka kot v prvi opisani fazi. Tako je v opisanih šestih fazah dela ciklus klešcenja vej zaokrožen, ter se ponavlja. doklei' deblo na eni sU'ani ni okleščeno. Ko snio s Itleščenjem na eni st)-ani končali, obrnemo deblo. V normalnih okoliščinah nam osfane le še ena tretjina neokleščenih vej, ki jih oklestimo v nasprotni smeri., tj. od vrha.
Deblo, ki je celo ali razžagano na določene sorUmente, obrnemo za 14 obsega (120"), glede na konfiguracijo Lerena na levo ali na desno, Ce deblo obrnemo od sebe, uporabljamo pri prežagovanju vej delovne fa2e v zaporedju 1, 2 in 0, ter pri tem pazimo, da se motorka med delom vedno prilega deblu. Stojišče motorista je sedaj na nasprotni strani debla. Ce pa obrnemo deblo k sebi, ostane stojišče na isti strani. Delavec se postrani pomika k dnišču in uporablja šesto delovno fazo
2. KlešČenje vej, kadar deblo leži na tleh
Kleščeiije vej z motorno Žago, kadar deblo leži na tleh, je težavnejše, zato se mu moramo v normalnih okoUščinah izogibati. Drevo pride v takšrio nezaželeno lego v naslednjih primerih: kadar so se zaradi silovitega padca veje polomile ali pa kadar ima drevo zelo redke iiJi tanke veje, da le-te ne vzdržijo clebelne teže. Tedaj je pri kleštenju potreben naslednji postopek:
I. f aza : Z desnim kolenom pokleknemo na deblo, leva noga je približno 30 cm daleč od debla ter je vzporedna z prvim vencem vej, Podlahtnica leve roke je naslonjena na notranjo stran stegnenice desne noge. lirtael je vzravnan, lak položaj nam daje stabilno oporo za žaganje, kot kaže slika št. 18. Motorkn porinemo pod vejo (pazimo, da veriga ne grabi zemlje), poiščemo oporišče in s pritiskom na vodilni ročaj navzdol odžagamo vejo
n. faza; 2 levico pomaknemo motorko malo dalje do naslednje veje. poiščemo novo oporišče in s pritiskom na vodilni ročaj odžagamo vejo. Drugo delovno fazo nam kaže slika št. 19.
Slika 20
Slika 21
in. faza: Molorko, ki je nad debelno osjo, sasučemo s pomočjo vodilnega ročaja, tako da vejo v tej fazi odžagamo s spodnjim robom letve. Pred žaganjem najdemo oporišče in v loku prežagamo vejo. Postopek nam kaže slika 20.
IV.	f aza : Z desnico obrnemo motorko k sebi in jo vodimo naprej, dokler ne seže pod naslednjo vejo. Zaradi pomikanja naprej zgubi leva roka oporo na stegnenici, zato moramo motorko krepko držati. Izberemo oporišče in, kot kaže slika Št, 21, z zgornjim robom letve prežagamo vejo.,
V.	faza : Z levo roko primemo nosilni ročaj na spodnjem delu in motorko vodimo tako, da drči ob deblu proti vrhu. Ko s premikanjem dosežemo vejo, poiščemo oporišče in s spodnjim robom letve prežagamo vejo.
VI.	faza: S pomočjo nosilnega ročaja zssučemo motorko v lego, primerno za prežagovanje naslednje veje. Celo telo je nagnjeno zelo naprej. Ko na deblu najdemo oporišče, s spodnjim robom letve odžagamo vejo.
1. faza: Ker naslednji vejni venec m dosegljiv z dosedanjega stojišča, prestavimo desno in levo nogo naprej v enako držo, kot je bila opisana pri
prvi delovni fazi. Pri premiku motorko porinemo aopet pod vejo. Tako se ves Ciklus ponavlja, dokler ne »klestimo vsega debla. Nato zasučemo deblo za 14 obsega, in dalje klestimo veje, kot je bilo opisano na koncu prvega poglavja.
3. Sklep
Z uporabo motorke za kleščenje vej je njen obratovalni čas močno povečan. Od tedaj, ko delavec določi smer padca drevesa in začne izdelovati zaseko, motorke ne ugasne vse dotlej, dokler drevo ni okleščeno in izdelano v Sortimente. Le ob prehodih od enega do drugega drevesa motorka ne obratuje.
Organiaadja dela za izdelavo iglavcev je do podrobnosti analizirana, tako da je vsak delavčev gib in korak do največje mere izkoriščen. Dnevni učinek delavca: kadar gre za drevje s premerom od 10—35 cm, znaša 20—30 m^. Pri tem ni upoštevano beljenje, ker je le-to na Švedskem mehanizii-ano. Razen tega se pri izdelavi sortimenti zložijo navzkrižno, V zlogu morajo bitj najmanj trije kosi Pri izdelavi vej ne zlagajo v kupe, ampak jili pustijo ležati, kot odpadejo piri kleščenju. Delavci ne poznajo posledic, H bi jih povzročala na rokah motorka zaradi vibracij. Pri delu namreč vedno uporabljajo rokavice. Skandinavci dosegajo pri izdelavi gozdnih sortimentov navedene velike učinke ne le zaradi vsestranske smotrne uporabe motorke, ampak tudi s pomočjo dodatne opreme, katero pa bom obravnaval v posebnem prispevku.
Pri obdelavi pričujočega gradiva mi je bil v pomoč bilten tovarne Jonsereds, pri praktičnem delu pa je sodeloval revimi vodja, gozdarski tehnik Ivan Hafner, ki podrobno obvlada ves postopek kleščejrija. vej z motorno žago. Opisana metoda se tudi na Švedskem šele sedaj uvaja in veliko obeta.
(j34.Ü,945.3 L 304
POUK VARSTVA PRI DELU V GOZDARSKIH ŠOLAH
Dr. Mano Kocijančič (Kranj)
Gozdar,<;ke strokovne šole delajo na štirih nivojih in dajejo gozdarskim delovnih organizacijam štiri osnovne poklice, ki so potrebni za gojenje, obnovo, nego, varstvo in izkoriščanje gozdov ter za gradnjo ter vzdrževanje gozdnih komunikacij. To so sole za gozdne delavce, šole Ta gozdarske delovodje, srednja tehnična Šola gozdarske smeri in gozdarski odsek biotehnične fakultete. Profili kadra, ki iz teh Sol izhaja, so: kvalificirani gozdni delavci, visokokvaliiicirani gozdarski delovodje, gozdarski tehniki in gozdarski inženirji, ki skupaj predstavljajo 6B% vseh zaposlenih v gozdarstvu SR Slovenije.
Kot v drugih panogah gospodai'ske dejavnosti sta tudi v gozdarstvu kako-va<5t strokovnega in proizvodnega dela ter njegova varnost neločljivi. Strokovni predmeti o gojenju, obnovi, varstvu in negi gozdov ter o gi-adnjj in vzdrževanju gozdnih komunikacij se morajo metodološko podajati vedno tudi s stališča, da mora biti delo za posameznika in delovno skupino varno. Gozdarske šole delujejo po skrbno sestavljenih izkustvenih učnih naČTtiii, kjer je v načelu upoštevana omenjena nedeljivost strokovne pravilnosti in varnosti dela. Vendar pa si pouk varstva pri delu kot samostojen predmet, ki je enakovreden vsem ostalim predmetom, ge ni pridobil popolne pravice v učnih načrtih gozdarskih šol. Znane
so prednosti, ki jih dosežemo, če predmet varstva pri delu predavamo m demonstriramo slušaieljem kot pedagoško zaokroženo celoto, vendar pa ta aačin ne izključuje drugih uspešmh oblik in možnosti za povezavo pouka strokovnih predmetov z varstvom pri delu.
Naloge in obseg predmeta
Smoter samostojno predavanega in demons t riranega predmeta -varstvo pri delu v gozdarstvu« je seznaniti absolventa gozdarske strokovne šole v sicer omejeni, vendar metodološko zaključeni celoti sr osnovami tehničnega, zdravstvenega. psihosocialnega in pravnega v,arstva pri delu. Temu namenu morajo biti prilagojeni splošen obseg predmeta, konkretni učni načrti za teoretični in praktični pouk, profil in kvalifikacija predavateljev in pripomočki, tj. učbeniki ali pa vsaj skripta.
Obseg predmeta ►► varstvo pri delu v gozdai-stvii'- bomo lahko pravilno doto-čOi le tedaj, če poznamo tehnološke postopke v gozdarstvu in delovne ter življenjske razmere delavcev v gozdarstvu Naloga pouka varstva pri delu kot samostojneg^a predmeta je v prvi vrsti pomagati slušateljem gozdarskih strokovnih šol, da si na podlagi znanja, ki so si ga pridobili s prejšnjim šolanjem, zgradijo zaključen pregled nedeljive povezanosti med zdravjem, delom in proizvodnostjo, V Kvezi s tem namenom je potrebno slušateljem nuditi zaključeno podobo človeka kot psihosomatsko' socialnega bitja ter jih poučiti o njegovih pravicah ter o dolžnostih do zdravega in varnega dela.
Naloga predmeta naj bi bila omogočiti slušateljem čim konkretnejše znanje o telesni in duševni kondiciji gozdnega delavca ter o njeni odvisnosti od lastnega prizadevanja in od varnega dela. Predmet mora usmeriti rast slušateljev v zdravstveno in strokovno kulturne osebnosti, ki se zavedajo svojih pravic do zdravega in varnega dela in odgovornosti za lastno in kolektivno zdravje. Absolvent šole se mora aktivno vključiti v prizadevanja svoje delovne organi-zaci,|e in cele skupnosti za ohranitev zdravja z varnim delom in urejenim delovnim okoljem.
Na podlagi naših in tujih izkušenj sem mnenja, da mora pouk varstva pri delu v gozdarskih strokovnih šolah obsegati vsaj naslednja poglavja:
1 Osnove osebne in mentalne higiene (osebna čist,oča, čistoča obleke in perila, pravilna prehrana, nezdrave razvade, kot so npr.; alkoholizem in kajenje), osnove higiene stanovanja in delovnega okolja. Obvladanje te snovi je seveda bolj pomembno za gozdne delavce in delovodje, vendar nikakor v naših razmerah ne gre precenjevati znanja izobražencev o osebni in mentalni higieni.
2.	Vpliv človeka na storilnost in zdravje V tem poglavju je potrebno obravnavati osnovne pojme o delu, utrujenosti in počitku ter o psihofizičnih kakovostih Človeka, ki vplivajo na učinek in delovni uspeh Poseben poudarek tega poglavja mora biti na pomenu preprečevanja utrujenosti in na varstvu oseb z zinanjšano dela^možnostjo, kot so: žene, mladoletniki, starejši delavci, invalidi, kronični boiniki in rekonvalescenti.
3.	Vpliv delovnega okolja na storilnost in zdravje. PotrebnO' je razložiti slušateljem osnovne pojme o pozitivnem in negativnem vplivu delovnega okolja ler o primerjavi teh ocen z industrijsko higienskimi standardi,
4.	Razumevanje poklicne škodljivosti in nevarnosti, njunih vzrokov, ki so navadno neposredna ali posredna posledica neustreznih delovnih rsizmer, kot so v prvi vrsti poklicne bolezni in okvare z začasno ali txajno del a nezmožnostjo.
5. Posebej je potrebno obravnavati poklicne bolezni v gozdarstvu, ki so posledica neugodnega toplotnega okolja v gozdu (prehladne in revmatioie boleOTl), mehanizacije (vibracijska bolezen, okvare sluha), uporabe pesticidov v gozdarstvu (zastrupitve) in neugodnih dejavnikov gozdnega biotopa (klopni menlngoenceialitis), hkrati z metodami za njihovo preprečevanje.
6 Vsak slušatelj gozdarskih strokovnih šol na vseh štirih nivojih mora čim bolj obvladati analizo vzrokov in posledic nesreč ter poškodb pri delu. Pri tem se ,ie potrebno seznaniti s sodobnimi statističnimi, topografskimi in monogi'af-skimi metodami za iskanje objektivnih in subjektivnih vzrokov poškodb ter za ugotavljanje načinov njihovega kolektivnega in individualnega preprečevanja.
7.	Preprečevan.ie poklicnih bolezni in poškodb pri delu v gozdarski delovni organizaciji sloni na tehničnih načelih (kot so npr.: avtomatizacija, sprememba tehnološkega postopka, segregacija, Saščita strojev in naprav ter uporaba osebnih zaščitnih sredstev), na organizacijskih principih (kot so npr.; analiza delovnega mesta in prilagoditev dela človeku ter človeka delu), hkrati pa se opira tudi na zdravstvena načela (kot so npr,: preventivni pregledi, preučevanje zdravstvenega stanja, prva pomoč in zdravljenje ter zdravstveno varstvena vzgoja).
8.	Zaradi oddaljenosti gozdarsitih delovnih mest od centrov mora absolvent vsake stopnje gozdarskih strokovnih šol poznati najpomembnejša urgentna stanja poškodb in bolezni ter mora solidno obvladati nudenje in organizacijo prve pomoči na terenu v vaeh mogočih okliščinah
9 V zvezi s poznavanjem in uporabo najvažnejših splošnih in specialnih predpisov s področja pravnega, socialnega, tehničnega in zdravstvenega varstva vseh vrst delavcev v g&zdarstvu si morajo absolventi vseh strokovnih gozdarskih šol ustvariti lastno kritično mnenje o upravičenosti, vrednosti in uporabnosti internih predpisov svoje delovne organizacije, ki se nanašajo na varsiTvo pri delu,
10. Posebno poglavje pouka varstva pri delu je potrebno nameniti vzgoji slušateljev strokovnih gozdarskih šol glede sodelovanja s tehnično, varnostno in kadrovsko-sodalno službo podjetja ter z ustanovami, ki so poklicno ukvai'jajo 7. varstvom pri delu, kot so: zavodi za tehnično varnost in dispanzerji za medicino dela.
Za obravnavanje snovi iz osnovnega znanja o varnosti pri delu je potrebno predvideti najmanj 36 ur, tj, po 2—S ur za posamezno omenjeno poglavje. Predmet varstvo pri delu mora biti v gozdarskih strokovnih šolah uvrščen v učni program višjih letnikov ali semestrov, ker je zanj potrebno solidno predznanje strokovnih predmetov in ustrezna resnost ter zainteresiranost slušateljev.
Predmet morajo predavati skupno tehnični in zdravstveni strokovnjaki 7. ustrezno dejansko in formalno kvalifikacijo in dopolnilnim znanjem iz vai-stva pri delu. To moreta biti po naših izkušnjah varnostni in sanitarni tehnik oziro-nia varnostni inženir in zdimmik, specialist za medicino dela. S predavatelji mora sodelovati in ju podpirati ves predavateljski zbor. Teoretični pouk je potrebno dopolniti s sodobnimi oblikami praktičnega pouka, kot soi vaje, tehnični programi, demonstracije in ekskurzije.
Menimo, da bo znanje iz varstva pri delu vseh absolventov srednje tehniške šole ali gozdarske fakultete pomanjkljivo, če niso nikoli izdelali nobenega tehničnega programa za sanacijo delovnega mesta, sanitarnega prostora, stroja ali naprave, in če nikoli niso videli, kako se analizirajo: ropot, vibracija, razsvetljava, Tniki'okliina ipd.
Slušateljem gozdarskih storkovnih šol je potrebno dati specifičen, vendar praktičen učbenik ali vsaj skripta iz varstva pri delu. Strokovna gozdarska šola ali fakulteta pa mora razpolagati s pripomočki za prektičen pouk in z u&iimi [>bjekU za vaje, demonstracije in ekskurzije.
Sklep
Spričo sedanjega stanja znanosti in tehnike je naloga vseh ciniteljev v gOEporfai'stvu in delovnih organizacijah skrbeti za doseganje Čim. boljšega in vefijßga delovnega učinka, hkrati pa ohraniti čim boljšo telesno in duševno kondicijo delavcev. Takšna obsežno in pomembno nalogo bo mogoče uresničiti le z dobro organiziranimi službami, pravnega, socialnega, teliničnega in zdravstvenega varstva delavcev v vseh delovnih organizacijah in v družbi nasploh. Toda vse te službe ne bodo mogle opraviti zadanih nalog brez pomoči vseh članov kolektiva, zlasti pa ne brez pomoči strokovnjakov iz proizvodnje — v našem primeru brez st>delovanja absolventov strokovnih gozdarskih žol, Pravilno zasnovan in dobro opravljen pouk varstva pri delu bo v precejšnji meri zagotavljal, da bo absolvent strokovne gozdarske šole postal dejanska podpora prizadevanjem svoje delovne organizacije na področju vsestranskega varstva delavcev.
UNTERRICHT VON ARBEITSSCHUTZ IN FORSTSCHULEN
(Zusammenfassuns)
In sorgfältie zusammengeste Ilten und aui Erfahrungen gegründeten Lehr p rog rammen dtr forstwirtschaftlichen Fachschulen hat sich der UnteiTicht von Arbeitsschutz als selbstständiger LeliL-gegenstand, gleichwertig allen anderen Fachgegenstandpn, noch niclrt volles Recht er\^'orben.
Die fachlichen Gegenstände über Anzucht, Nachzucht, Pflege des Waldes, vor allem aber über Waldnutzung und Forstschutz müssen durchwegs auch vom Gesichtspunkte der Sicherheit bei der Arbeit für den Beh-offenen und seine Gruppe methodologisch gegeben werden. Bekannt sind jedoch die Vorteile, wenn den Hörern von Fachschulen Arbeitsschutz als selbstständige.'s abgerundetes Ganzes vorgetragen und anschaulich vorgeführt wird, Die Aufgabe eines solchen selbstständigen Lehrgegenstandes ist, Absolventen aller forslwirtschafUichen Fachschulen in begrenzter dach abgeschlossener Ganzheit mit den Grundlagen juridischen, sozialen, technischen und gesundheithchen Schutzes bei der Arbeit bekannt zu machen. Der Autor beanta'agt ein konkretes Lehrprogran^m für den Gegenstand -Arbeitsschutz-« für Schulen für Walflarbeiter und Forst-WerRfühj-er, für technische Mittelschulen forstwirtschaftlicher Richtung und für die forstwirtschaftliche Abteilung der Fakultät.
Für den Em'ei'b des fundamentalen Wissens über den Arbeitsschutz müssen nun-destens 36 Stunden vorgesehen werden. Der Gegenstand muss in das Studien prog ramm der höheren Jahrgänge oder Semester eingereiht werden. Vorträge müssen Fachleute aus der Technik und aus dem Gesundheitswesen für Arbeitsschutz gemeinschaftlich abhalten. Der theoretische Unterricht muss mit praktischer Schulung vervollständigt werden, Es müssen ein T,^hrbuch verfasst, HilfsmllleL für praktischen Unterricht ausgearbej tet und Schulobjekte für Übungen ujid Demonstrationen vorgesehen werden.
v SPOMIN FRANJl) HEUZOGU
Zahrbtna bolezen je dne 19. novembra 1966 pretrgala nit življenja Franju Herz-ogu, višjemu gozdarskemu tehniku v pokoju.
RodO se je 18. februarja 1893 v Krškem, Po končani meščanski soli m po triletni predpraksi, ki jo je opravil pri takratnih državnih posestvih v Kostanjevici in na Bledu, je v solskem letu 1310/11 končal gc-zdarsko šolo v ?Ia\lLi na Tirolskem. Nato je približno eno leto pralttidral pri gozdnem posestvu v Gornjem gradu. Državni izpit za varstvo gozdov in tehnično pomožno sljžbo je opravil pod konec leta 1912 pred komisijo v Trstu, nakar se je zaposlil pri lesni industriji v ZavidoviČih V začetku leta 1914 se je vrnil v svojo ožjo domovino in je bil do izbi-uha prve svetovne vojne v službi pri gozdnem uradu v Planini pri Rakeku kot gozdarski pristav. Leta 1910, tj. po vrnitvi iz vojne oziroma iz ujetniatvaj se je ponovno zaposlil pri gozdnem obratu v Planini.
SpomJadi 1921 je prevzel službo oskrbnika pri takratnem veleposestvu Mokrice na Dolenjskem, ki jo je opravljal Šest let, nato pa je skoraj deset let oskrboval gozdove veleposestva Josipdol na Pohorju, Pred drugo svetovno vojno je bil krajši čas zaposlen pri štabu utrjevanje v Cerknici, Neposredno pred vojno pa se je vmU v Krško, od koder je bil kot trden, narodno zaveden Slovenes in Jugoslovan kmalu po okupaciji skupaj s tričlansko družino izseljea v Nemfiijo. Tam je občutil vse tegobe izgnanstva in je izgubil tudi svojo hčerko.
Po kapitulaciji Nemčije se je v jeseni 1945 — po več kot triletnem izgnanstvu — vrnil v domovino in je bil imenovan za oskrbnika na novo osn-ovanega državnega gozdnega posestva Mokrice. Glede na dolgoletne strokovne izkušnje je bil Franjo Herz»g ob koncu leta 1947 preveden v gozdarskega tehnika, leto pozneje pa je napredoval v višjega gozdarskega tehnika.
Kot odličen strokovnjak-praktik, zlasti na področju gojenja gozdov ter kot iniciativen, odločen in delaven operativec je v naslednjih letih opravljal dolžnost šefa operativnega odseka in pozneje pomočnika direktoja za gojenje in varstvo gozdov pri GG Brežice Od 1952. do 1958. leta je služboval v Mokricah kot revimi gozdar, kot oskrbnik ali kot upravitelj, kakor se je paČ .'^preminjala organizacija gozdarstva. Po skoraj 40 letih službe je bil leta 1958 upokojen.
Svoje strokovno znanje in izkušnje, zlasti na področju gojenja gozdov je pokojni Franjo Herzog koristno uporabljal ne le na svojem ožjem delovnem področju, temveč jih je z vnemo uspešno in nesebično prenašal tudi na podrejene in mlajše sodelavce. Sodeloval je tudi kot pred.avatelj na tečajih logarsko osebje. Pomembno ^vUo diplomantov iz prvili generacij srednje gozdarske šole, td jih je dalo spodnje Posavje. dasti okolica Krškega, je pokojnikova zasluga, saj je znal na svojevrsten, zanimiv in prepričljiv način mladino navdušiti in pridobiti za zeleno stroko Po pokojnikovih stopinjah je šel tudi njegov sui, Nemala zasluga pokojnika je tudi v tem, da. je s svojim odločnim nastopom v še neurejenih razmerah povojnega Časa ohranil moki-iški park in ga obranil pred sekiro.
Po svoji značilni postavi iji družabnosti je bil znan daleČ naokoli. Bü je dobrodošel gost v vsaki družbi, zlasti med gozdarji in ljubitelji narave. Odlikoval se je zlasti s skromnostjo in odkritosrčnostjo.
Zasluženi pokoj je Franjo Herzog preživljal v tišini mokriškcga parka in v prijetnih kotičkih grajskih soban. Tam je bil priljubljen družabnik in vnet tolmač mokriških lepot, zlasti tujim gostom. Vsi, ki so ga poznali, zlasti njegovi strokovni sodelavci, ga bodo ohranili v neiebi-isnem lepem spominu.
Ing. Franjo S e n i č a r
SODOBNA VPRAŠANJA
NAJNOVEJŠA DOGNANJA O PODLUBNIKIH
PotJlubniki rasnih vrst povzmfajo vsako leto tudi v iglastih gozdovih Združenih držav Amerike ogromno škodo. Po ocenah tamkajšnjih stj-okovrijakov presega ta škoda štirikratno vrednost, ki jo tam povzročajo gozdni požari. Tako pripada pod-lubnikom glede njihove Škodljivosti prvo mesto, zato je razumljivo, da posvečajo gozdarji temu perečemu problemu zadnje čase vedno večjo po.zomost
Z namenom, da bi odkrili nove metode za u.speSnejše zatiranje obravnavanih gozdnih Škodljivcev, je bil pred nekaj leti ustanovljen poseben Boyce-Thomsonov inžtitut. K raziskovalnemu delu so bili poleg znajiih domačih gozdarskih ontomolo-"ov tn biologov pritegnjeni tudi nekateri evropski strokovnjaki. Glavna naloga raziskovalcev je bila podrobna preučitev ekologije podlubnikov v tamkajšnjih klimatskih razmerah in ugotavljanje specifičnih lastnosti teh škodljivcev. Takšna dognaiija noj bi omogočila uspešnejše zatiranje.
Vodilna nnisel, ki je usmerjala delo strokovnjakov, je bila oprta na znan pojav, da žuželke, zlasti samice metuljev v Času spolne dozorelasti ialočajo sijecifične djšavne snovi, ki jih zaznavajo le samci Iste vrste, in da tako spodbujeni prilete od ^elo daleč k samicam, jih »plode in tako poskrbijo aa razmnoževanje svoje vrste.
Prvi je ameriäki entomolog Person že leta 1931 opozoril, da verjetno tudi pod-lubniki izločajo analogne dišavne sno-vi. Njegova domneva je bila 35 let pozneje potrjena in dokončno dokazajis. Po večletnih raziskavah, M so jih opravili strokovnjaki omenjenega inštituta na terenu in v laboratorijih, je bilo ugotovljeno, da tudi podlubniki v določenem razvojnem stadiju ter v določenih razmerah izločajo 7.a posamezno V!"sto značOne aromatične snovi, ki jih za sedaj še ni bilo- mogoče kemično analizirati, zato so jih poimenovali s skupnim imenom '•feromoni^-.
Ker je dokazano', da pri podiubnikih z razliko od metuljev feromone izločajo osebki obeh spolov, je ta pojav pri njih širšega pomena, kot je izrazito seksualni pri metuljih. Po tej ugotovitvi so bile opravljene nadaljnje podrobnejše raziskave na raznih vrstah avtohtonih lubadarjev (Ipinae) iz poddružine podlubnikov (ipidae). Za lubadarje je splošno znana njih monofagnost, tj. lastnost, da so specializirani le za eno ali manjše števila drevesnih vrst istega rastlinskega rcfdu ali družine. Na splošno prevladuje tudi mišljenje, da napadajo lubadarji le fiziološko oslabljena drevesa oziroma osebke, ki so posebno predisponirani za uspešen nalet in nadaljnji razvoj škodljivcev. Upoštevajoč tt> lastnost, so obravnavali lubadarje kot tipične sekundarne gozdne škodljivce, Id le v primeru izredjiih okoliščin preidejo v vrste primai'nih škodljivcev.
Dosedanje ugotovitve ameriških raziskovalcev so pa pokazale, da bo potrebno takšno mišljenje nekoliko spremeniti S tak.Šjiim stališčem se bodo' verjetno strinjali tudi nekateri naši operativci, ki so na terenu pogosto ugotavljali, da lubadarji napadejo in uničijo posamezna popolnoma zdrava in vitalna drevesa v strnjenem istovrstnem sestoju. Na podlagi najnovejših raziskav je bilo- namreč ugotovljeno, da iglavci na splošno že ob najmanjših spremembah rastiščnih in klimatskih razmer reagirajo s kakovostnim in količijiskim sestavom svoje smole kakor tudi s tlakom drevesnega soka. 2e zelo majhna sprememba ene izmed omenjenih komponent zadošča, da jo zaznajo lubadarji s svojimi izredno razvitimi in občutljivimi Čutili relativno zelo na daleč, ter prilete na prizadeta drevesa. Tej, tako ime.novani -inici-alni« vabnosti drevesa, pa sledi nato v nadaljnjem razvoju vabnost samih lubad.arjev s pomočjo feromonov. Prvi hroščki, ki jih je privabilo omenjeno fiziološko zelo malo spremenjeno stanje drevesa, se zavrtajo skozi lub do kambiakiega stoja in začno
izločati ter skupaj 2 eStskreinenti oddajali dišavne snovi — feromone, ki opozore in od daleč privabljajo še Tiadaljnje istovrstne osebke,
Peroin&nl so v jiajtesnejši povezavi 3 prehranjevanjem. Lubadai'ji, ki se mudijo na povržijii dreves, oziroma tedaj) ko vrtajo vhodne rove skozi nirtvo iubje, ne izločajo feromonov. Sele po nekaj urah, ko prigrizejo do sveže lesne snovi in se z njo tudi hranijo, zaSnejo v posebnih privesnih žlezah prebavnega trakta nastajati — feromotii. Največ feromonov je bilo ugotovljeno od tretjega do' šestega dne po naletu na drevo. Pozneje njihova količina postopoma upada in po 2 tednih izgine.
Iz navedenih ugotovitev sledi, da za nastajanje feromonov niso odločilne le anatomske posebnosti hrošSlcov, ampak so zato potrebne tudi dolačeine snovi, kj jih vsebuje les in jih v iidatnejäih koliCinah nahajamo prav v floemu svežega in dobro rastočega drevesa. S tem je tudi pojasnjeaio; zakaj lubadarji zelo pogosta nalete na najvltalnejša in dobro rastoča drevesa, medtem ko ostanejo bližnji oslabljeni in hirajoči osebki neprizadeti, ISTalet prvih lubadarjev na zgornje dele drevesa pa je pojasnjen z dejstvom, da je ravno tam koncentracija snovi, poti^ebne za tvorbo feromonov, večja.
Ce istovrstni lubadarji., pri vabljeni po »pionirjih napada«, na istem drevesu ne najdejo več ustreznega prostora, ki jim je potreben za razvoj potomstva, prelete na sosednja, tudi popolnoma zdrava di'evesa, ki rastejo še v obmoPju zado.vtne koncentracije feromonov, ki jih izločajo pionirji. Na ta. način je pojasnjen nastanek tako imenovanih Žarišč, ki so ravno za lubadarje značilna in pogosiina.
Razan tega je bilo ugotovljeno, da se lubadarji delno orientirajo tudi po slUiuetah di-eves. Verjetno tudi odtenki barv niso brez pomena, ko se lubadarji dokončno odločajo o izbiri najustreznejšega drevesa. Nevedne donrmeve pa za zdaj se niso zanesljivo in zadostno dokazane. Nadaljnje raziskave bodo verjetno že Itmalu odgovorile na vprašanje^ zakaj nekatere vrste lubadarjev (npr, krivozobi jelov lubadar) ne naletavajo na nastavljena kontrolna oziroma lovna drevesa, ki so se v praksi izkazala učinkovita za zatiranje veČine lubadarjev.
Na podlagi opisanih dognanj ameriških strokovnjakov obstajajo ~ čeprav za sedaj le leoretiCne — možnosti za nove in sodobnejše načine zatiranja obravnavanih nevarnih gozdnih škodljivcev. Ce se bo posrečilo analizirati sestavo hormonov in jih tudi umetno izdelati, bo mogoče na razne načine lubadarje raznih vrst, ki slepo in brez oklevanja slede specifičnim vabljivim duhovom feromonov, zvabljati v pripravljalne pasti in jih uničevati ali pa jih po sterilizaciji kot jalove osebke izkoriščati kot biološki zatiralni faktor.
Ob upoštevanju predpisov glede gozdnega reda ter ob nenehiii budnosti gozdarskega osebja glede gradacije s pomočjo kontrolnih dreves in s pravočasnim posredovanjem z lovnimi drevesi lubadarji v naših slovenskih razmerah ne bi smeli predstavljati resmejše nevarnosti za nase iglaste gozdove, Nakazane bodoče možnosti za uspešnejše zatiranje so torej pomembne in zanimive zlasti za spoznavanje razvoja teh nevarnih gozdnih škodljivcev, hkrati pa razlagajo nekaj doslej nejasnih vprašanj, s katerimi se vsak dan srečujemo.	^^^^ Blei weis
1967 — LETO HUßE STIHIJE V GOZDNEM GOSPODARSTVU EVROPE
O posledicah velikih viharjev, ki so v letu 1967 na veliko podirali gozdno drevje, smo doslej brali poročila iz raznih dežel. Po podatkih Jetnega poročila Konaiteja za les evropske ekonomske komisije ZN (ECE), kalero zajema vso celino, pa vidimo, da je ta stihija Evropo Se bolj prizadela in da je vsa količina lesa, napadlega zaradi katastrof, dosegla ogromno množino 35 mio m-'.
Eazmeroma največjo škodo so viharji napravili v Švici {podrtih 3miom'' — 75% rednega letnega etala), v ZR Nemčiji (13,4 miom-^ — etata), v CSSR (6mjom-' — 48% etata); med ostalimi sta bili močno prizadeti tudi Francija in Avstrija, viharji v oktobru so pa še podrli oitoll 4 mio m^ v severni NemSiji, Danslti in Svedslii. Katastrofe so bile najbolj usodne proti koncu z'me, torej ob času, ko je bila redina sečnja v glavnem že opravljena. V Nemčiji, v najfciolj prizadeti deželi, računajo, da se bodo razmere v goi^nem gospodarstvu in na lesnem trgu v najboljšem primeru spet normalizirale do Iconca tekočega leta. Za Evropo kot celoto pa pomeni vsa količina lesa, napadlega zaradi katastrof, 11% že ustaljene porabe lesa.
L. 2.
IZ PRAKSE
v AVSTRIJI S PRIDOM UPORABLJAJO NOVO PRIPRAVO ZA GRADNJO
GOZDMH CEST
Skupina gozdarjev Gozdnega gospodarstva Celje si je lani nned 13, in 15. oktoi)-rom ogledala, kako v Avstriji gradijo gozdne ceste s pomočjo priprave, imenovane --vrtalna lafeta«, montirane na buldožerju caterpilar D 6.
Gozdarji, graditelji gozdnih cest v Avstriji namreč že 1 leto uporabljajo poseben priključni sti'oj za gradnjo cest na zemljiäfu IV.—VI. kategorije in za delo v kamnolomih. Stroj je sestavljen iz traktorja caterpilar D 6 (93 KM in teže 12 ton), kompresorja, trdno montiranega na zadnjem delu trakl;orja in iz "vrtalne laiete«, ki je izredno preprosto pritrjena na desko. Vrtalno lafeto sestavljajo; rezervoar za kom-primirani zrak, rampa, po kateri se preiriikata vrtalni sveder In pnevmatično Idadivo, Icr komandna plošča. Pnevmatično kladivo in sveder sta spojena in vrtata do 85 mm široke vrtine, Svedrov nastavek je dolg 3 m, Z pomočjo komandne plošče se nastavki svedrov avtomatično sestavljajo, prav tako se uravnava tudi brzina svedrov. Vse delo opravlja strojnik buldožerja, ki je hkrati tudi miner in vrtalec. S pomočjo buldožerja usmeri «-vrtaljio lafeto-* v višino obcestnega jarka v smeri cestne nivelete ter prične z delom. Enkratno vrtanje seže 13 m daleč in traja na zemtjiSču VI, kategorije dve uri, na mehkejših kameninah pa dosega hitrost vrtanja 10 m v eni un. Po izvršenem vrtanju se s pomočjo buldožerja vsa naprava umakne na varnostno razdalja in izvräi demontiranje. Posl;opek pri demontiranju lafete je preprost In hiter saj traja le eno minuto. Vrtine se napolnijo z eksplozivom, ki je v 1 m dolgih in ecm debelih plastičnih vrečkah, aktivira pa se s hitro gorečo vžigalno vrvico. Ta se vžge s pomočjo navadne vžigalne kapice in vrvice. Okoli 80 m^ zrahljanega kamenja je buldožer odstranil v manj kot v 1 uri. Za 1 m^ kamenja je bilo porabljena 400 g razstreliva.
Na delovišču so poleg strojnika buldožerja in njegovega pomočnika zaposleni še 3 šoferji tovornjakov prekucnikov, ter dva strojnika pri nakladalcu caterpilar (kapaciteta žlice 1,3 m^) in buldožerja fiat 6 t, ki je razgrinjal gramoz (iz prodiSČa) Strojna ura za delo buldožerja z vrtalno lafeto ali brez nje stane 195 a, S. (okoli 9700 S din)^ cena nakladalca je enaka, 7-tonski Idper pa stane llO a, š, na uro. Nabavna cena buldožerja an^eriške proizvodnje je 750,000 a, š. Kompletna ^vrtalna lafeta« avstrijske proizvodnje stane 250.000 a. š. Kalkulacije za vse stroje slonijo na predpostavki, da vsak stroj opravi 2000 delovnih ur na leto, upoštevajoč 42-urm tednik in 8-letno amortizacijo.
Ing. Dušan H u s
DRUŠTVENE VESTI
STROKOVNO POSVETOVANJE O UREDITVI FINANCIRANJA OBNOVE GOZDOV IN NAPEEDKA GOZDNE PROIZVODNJE
Zveza IT gozdarstva in industrije za predelavo lesa posveSa od vsega začetka svoje društvene dejavnosti vso pozornost tudi spremljanju in strokovni presoji vseh pomernbniti pi'oblemov gozdnega iri lesnega gospodarstva, IcL so odločilni za napredek in razvoj tega gospodarskega področja. Po dosedanji praksi opravlja zveza to nalogo ne le po svojih izvoljenih društvenih organih, temveč občasno in po potrebi tudi na podlagi širSe presoje svojega članstva, kadar gre za pomembnejša strokovna in gospodarska vprašanja.
Pobude in predlogi, ki jih je sprejela zveza na številnih strokovnih posvetovanjih in podobnih oblikah dnjštvene dejavnosti, so bili že večki-at koristna opora pristojnim družbenopolitičnim in upravnim organom pri sprejemanju pomembnih odločitev za razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva.
Ob takšni praksi svoje druStvene dejavnosti ter na podlagi presoje sedanjega položaja gozdarstva je upravni odbor naSe zveze ugotovil, da je treba vso pozornost posvetiti tudi učinkovitejši ureditvi financiranja obnove gozdov in razSirjene reprodukcije v gozdarstvu, Zadevne strokovne analize nas namreč opozarjajo, da obseg bioložkih naložb v zadnjih letih močno upada, kar kaže, da to vprašanje v sedanjem sistemu gospodarjenja z gozdovi še ni smotrno urejeno. To tembolj, ker do podobnih ugotovitev prihajajo tudi v drugih republikah, ki so enakega mnenja, da je treba to vprašanje urediti z ustrezno spremembo in dopolnitvijo zvezniK predpisov o amortizaciji gozdov.
Zato je naša zveza v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SHS in Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organdzaci-j priredila posebno posvetovanje, ki naj bi osvetlilo načelna strokovna izhodišča in dalo konkretne predloge za pravilno ureditev tega vprašanja v bodoče.
Posvetovanje je bilo 19. januarja 1968 v prostorih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Udeležilo se ga ;e čez sto predstavnikov gozdnogospodarskih organizacij in drugih zainteresiranih organov in institucij s področja gozdnega in lesnega gospodarstva.
Zato je posvetovanje tako po udeležbi kot po poteku pokazalo, da je celotna gozdarska javnost močno zainteresirana za boljšo In učinkovitejšo ureditev obravnavanega vprašanja, tako po njegovi vsebinski kakor tudi tehnični strani.
Na podlagi pripravljenega gradiva in vsestranske razprave so bile na posvetovanju glede ureditve financiranja obnove gozdov in napredka gozdne proizvodnje sprejete naslednje
UGOTOVITVE IN PREDLOGI Ocena dosedanje ureditve
Izvajanje gozdnogojitvenih in drugih opravil za napredek gozdne proizvodnje je v preteklem obdobju potekalo nesistematično, družbeno premalo obvladovano in neskladno s temeljnimi določili gozdnogospodarskih načrtov. To dejstvo zelo prepričljivo vodi k ugotoviti, da v dosedanjem sisteni-u gospodarjenja z gozdoi'i Se nismo našli ustrezne rešitve, ki bi ob istočasnem upoštevanju ekonomskih interesov gospodarskih organizacij in splošno družbene prizadetosti za gospodarjenje z gozdovi zagotavljala smotrno ureditev te temeljne naloge gozdarstva.
v tem pogledu je bila pumanjkljiva že prejšnja ureditev prek sredstev za regeneracijo gozdav, ki je siter pravilno slonela na njihovem zbiranju po sečnji lesa, vendar pa zaradi prenizko določenega minimalnega zneska za enoto proizvoda ni bil v zadostni me-ri zagotovljen avtomatizem njihovega dotoka v odinosu do obveznosti po gozdnogospodarskih načrtih.
S proglasitvijo gozdov za osnovna sredstva In s šablonsko uvedbo njihove amortizacije po enakih načelih kot za druga osnovna sredstva se je v gozdarstvu način zbiranja in porabe sredstev za obnovo gozdov in napredek gozdne proizvodnje povsem izmaltčil. Hkrati se je s tem docela napačno uveljavil tudi izraz »-ainortizadja gozdov^, ki nikakor ne ustreza pogojem in poteku gozdne proizvodnje, ne glede na to, da je zelo prevladalo mnenje, da gozdovi sploh ne sodijo v osnovna sredstva.
Amortizacija gozdov po njihovi ocenjeni vrednosti je nesprejemljiva tudi zato, ker I'azen neuresničljivih možnosti za realno oceno vrednosti gozdov prekinja neogibno potrebno medsebojno odvisnost med izkorišSanjem in obnovo gozdov.
Amortizacija po vrednosti gozdov ni le zgrešila svojega osjrtovnega namena, ker ničesar ne prispeva k zagotovitvi večjega obsega sredstev, ampak tudi še veliko bolj kot prej dopušča njihovo nenamensko porabo.
Dosedanji načini oblikovanja in porabe sredstev za napredek gozdne proizvodnje so se nanašali le na urejanje tega vpražnja v mejah posameznih gozdnogospodarskih območij. Pri tem niso bile upoštevane razlike glede prirodnih razmer gospodarjenja med območji, ki po eni strani vodijo k Se večji medobmofni diferenciaciji gospodarskih zmogljivosti, po di'tigi pa hkrati zožujejo možnosti za optimalno izrabo razpoložljivega proizvodnega potenciala gozdarstva kot celote.
Vse te ugotovitve kažejo, da amortizacija po vrednosti gozdov niti vsebinsko niti terminsko ne ustreza pogojem in značaju gozdne proizvodnje. Zato je neogibno poiskati drugačno, smotrnejšo ter kompleksu gozdne proizvodnje bolj prilagojeno refeitev.
Potrebne spremembe in dopolnitve zveznih predpisov
N^a podlagi presoje dosedanje ureditve "aiportizacije gozdov« se je na posvetovanju izoblikovalo enotno mnenje, da je treba s spremembo in dopolnitvijo zveznih predpisov uveljaviti tale temeljna načela:
Amortizacijo osnovnih sredstev, v katera po sedanjih predpisih sodijo tudi gozdovi, je glede na poseben način oblikovanja in porabe treba v gozdarstvu ločiti med sredstva za napredek gozdne proizvodnje ter amortizacijo vseh drugih osnovnih sredstev.
Z zakonom je treba zagotoviti, da bodo gospodarske organizacije odvajale in uporabljale za napredek gozdne proizvodnje najmanj toliko sredstev, kolikor jih za to nalogo zavezujejo gozdnogospodarski načrti.
Sredstva za tako ugotovljene potrebe naj so zbirajo po kubičnem metru posekanega lesa, ker je taksen način funkcionalno in tehnično pravil ne jSi in preprostejši, hki-ati pa omogoča tudi potrebno piimerjavo v območnih in medobmočnih merilih.
Različne razmere gospodarjenja z gozdovi v posameznih republikah onemogočajo enotno ui'editev tega vprašanja za vso federacijo.
Iz navedenih načel izhaja, da je treba zvezni zakon o amortizaciji osnovnih sredstev delovnih organizacij spremeniti tako, da bo ob upoštevanju dejanskega značaja in posebnosti gozdne proizvodnje predpisan temu prilagojen način oblikovanja in porabe sredstev za napredek gozdno proizvodnje. Zaradi zelo različnih razmer gospodarjenja z gozdovi med republikalTii pa je v intere.su smotrnosti in učinkovitosti neogibno, da federacija prepusti neposredno ureditev tega vprašanja v pristojnost republikam.
Izhodišča za ureditev v republiki
Po uveljavitvi predlaganih spremcrnb zve7Tiih predpisov In Ito bo reševanje obravnavane Eirüblematike prepuščeno v pristojnost republike, bo potrebna za njeno smotrno in utinkovito ureditev se temeljita družbeno-gospodarslia in stroiwvra presoja vrste odprtih vprašanj, od katerih je posvetovanje opozorilo zlasti na naslednja:
Ob upoštevanju načela, da se naj sredstva z napredek gozdne proizvodnje zbirajo v skladu 7 obveznostmi iz gozdnogospodarskih načrtov, je potrebna ternu primerna vsebinska in strokov no-tehnifina prilagoditev že pri njihovi sestavi, zlasti še zaradi večjega upoštevanja širših družb eno-gospodarski h smernic za razvoj gozdarstva.
Zaradi funkcionalnejše ureditve financiranja obnove gozdov na eni strani ter bioloških in tehničnih investicij na drugi bo treba najti ustrezno obliko za razmejitev teh sredstev po njihovem pomenu, kajti obe navedeni kategoriji reprodukcije, čeravno se med seboj prepletata, zahtevata svojemu značaju prilagojen način financiranja.
Ker gospodarske organizacije niso neposredno zainteresirane za dolgoročne naložbe, ho v zvezi z razmejitvijo med obema kategorijama reprodukcije še zlasti potrebno preučiti, kako naj se, skladno z optimalnimi proizvoiinimi možnostmi gozdarstva Slovenije, zagotovi financiranje naložb za razširitev gozdnosurovinskega zaledja.
Ob sprejetju predlaganih načel bo verjetno potrebno ponovno preučili sedanje območne razmejitve ter organizacijo gozdnih gospodarstev.
Navzlic navedenim in še drugim odprtim vprašanjem pa je na podlagi enotnih strokovnih ugotovitev in stališč že sedaj možno trditi, da bo republiška ureditev morala upoštevati naslednja načela:
Obseg potrebnih sredstev Ka reprodukcijo gozdov je treba s predpisi zagotoviti tako, da bodo organizacije od svojega dohodka odvajale in uporabljale toliko sredstev, kot ji za to zavezujejo območni gozdnogospodarski načrti.
Namesto sedanje amortizacije po vrednosti gozdov je treba zopet uvesti stekanje sredstev po kubičnem rhetru posekanega lesa, upoštevajoč pri tem tudi njegovo prodajno vrednost.
Velika udeležba zasebnega sektorja v lastninski strukturi naših gozdov in temu prilagojen način, gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo zahtevata uvedbo enotnega režima oblikovanja in porabe sredstev za pospeševanje gozdne proizvodnje, ne oziraje se na njihov izvor in kraj porabe. Morebitno potrebo po ločenem vodenju obeh virov sredstev je pri tem še preučiti.
Spričo neusklajenosti in občutnih razlik med lastno ekonomsko zmogljivostjo in potrebami po vlaganjih glede na razpoložljivi proizvodni potencial posameznih gozdnogospodarskih območij bo nova ureditev vsekakor morala upoštevati ter zagotoviti tudi možnost prelivanja sredstev med območji. Najučinkovitejša ureditev v tem pogledu je nedvomno poseben namenski slad za napredek gozdne proizvodnje. Ce pa takšna ureditev v naäem gospodarskem sistemu nikakor ne bi bila izvedljiva, bi kazalo iskati rešitev tudi z družbeno podkrepitvijo združevanja sredstev na podlagi poslovno-tehničnega sodelovanja proizvajalcev in porabnikov lesa, ki je že v teku, vendar samo na podlagi prostovoljnih odločitev pomeni preveč labilno osnovo za reševaje tako pomembne naloge.
Takšna družbena podkrepitev naj bi bila predvsem v izrabi možnosU, ki jih predvideva zvezni srednjeročni program razvoja našega gospodarstva. V njegovih temeljnih razvojnih smernicah je namreč izrecno poudarjeno, da lahko družbeno politične skupnosti, kadar gre za financiranje naložb v razširjeno reprodukcijo, ki so splošnodružbenega pomena, niso pa dovolj podkrepljene z neposredno ekonomsko zainteresiranostjo vlagateljev, takšne naložbe predpišejo tudi kot obvezne. Če se
[) tem prej izreče in strinja večina prizadetih organizacij. Prav gotovo ni brez osTiove pričakovanje, da bi se takšno pooblastilo, kot je to že primer v elektrogospodarstvu, laliko brez zadržkov uporabilo tudi v gozdnem in lesnem gospodarstvu, saj gre za naložbe, fei so nedvomno širšega gospodarskega pomena, vendar jih kljub pristanku večine prizadetih organizacij ni mogoče zagotoviti samo na podlagi neposrednih ekonom sitih interesov.	Ing.Tugomir Cajnko
KNJIŽEVNOST
-GOZDOVI NA SLOVENSKIH TLEH<^
Ne le v gozdarskih krogih, ampak tudi v vsej slovenski javnosti močno pogrešamo de)o, ki bi prepričljivo in nazorno, hkrati pa umetniško, v besedi in sliki, pokazalo bralcu odločujoč pomen gozdov za narodno gospodarstvo pa tudi za kulturno ohranitev. Gozdovi so dali slovenslci zemlji in njenemu ljudstvu svojsko podobo in značaj, pomenili so in Se pomenijo najtrdnejši temelj našega gospodarskega razvoja. Z napredkom tehnike, s povečano urbanizacijo in z naraščajem prebivalstva gozdovi le še pridobivajo na svoji veljavi, ob enem pa so vedno bolj neposredno ogroženi.
Končno je vendarle predvidena izdaja dela, ki naj bi sedanje in bodoče generacije seznanilo s pomenom in vlogo gozdarstva in posebej äe gospodarjenja z gozdovi.
Reprezentativno delo velikega formata in obsega, ki bo lahico v ponos vsakemu ljubitelju dobre in lepe knjige, bodo sestavili naši gozdarski strokovnjaki, sodelovali pa bodo tudi avtorji s področja lovstva, varstva narave in turizma,
Pobudo za izdajo te publikacije je dal upravni odbor našega poslovnega združenja. Poslovno združenje bo tudi založnik. Osnova delu naj bi bil obsežen slikovni izbor v barvni in Črnobeli tehniki. Zato že sedaj vabimo k. sodelovanju vse naše gQzdars,ke fotografe, ki razpolagajo z ustreznim gradivom. Zaželene so kakršnekoli fotografije in diapozitivi, ki prikazujejo našo gozdnato pokrajino, značaj in obliko naših gozdov, gospodarjenje v njih, njihov varovalni značaj, življenje v gozdovih, njihov pomen za rekreacijo in turizem itd.
Za vsako sliko naj bi bili izpolnjeni naslednji trije pogoji:
—	po vsebini naj bi bila jasno opredeljena,
—	ne glede na svojo poučno ali strokovno plat naj bi imela poudarjeno umetniško vrednost,
—	zadostiti bi morala vsem tehničnim zahtevam.
Fotografije (po možnosti velikosti 18 X 18, IB 24 ali U X 24 cm) in diapozitive (po možnosti 6 X 6cm) je poslati ali oddati poslovnemu združenju z označbo -^Gozdovi na slovenskih tleh«	M. C.
NOVE TABLICE NORMATIVOV ZA SEČNJO IN IZDELAVO
Krstič, R.: Tablice za odredjlvanje normi izrade i normativa utroäka pogonskog goriva i maziva za lanac u seči atabala i izradi šumskih sortimenata bukve, jele i smrče jednoručnom benzino-motornom lančanom testerom, Tehnička knjiga, Beograd, 1966, 58 strani.
V založbi Tehničke knjige iz Beograda je pred poldrugim letom izšla Itnjizica s tablicami norm za sečnjo in izdelavo gozdnih lesnih sortimentov. V že tako skromni
dümaci gozdarski strokovni literaturi so taite tablice redkost, 7-ato zasluži delo Krstiča obŠirnejSe poroCilo.
V	knjižici so najprej navedene predpostavke za uporabo tablic, te so: delovna skupina mora delati kot celota; 2 motorno žago se morajo opravljati vse mogoče delovne operacije, med njimi kleščenje vej in obrobljanje okroglega lesa; sečnja mora biti V prebiralnili sestojih; pri sečnji in izdelavi bukovine mora biti povprečna dolžina hlodov 4 m, veje pod 5 cm se ne izdelujejo; pri sečnji in izdelavi iglavcev je povprečna dolžina okroglega lesa fi—7 m, delež cepanic oziroma okroglic pa znaSa 1%.
Navedene predpostavke lelo zmanjkujejo uporabnost tablic, saj predvidene povprečne dolžine hlodov oziroma okroglega lesa ne ustrezajo našim razmeram. Se manj pa je sprejemljiva predpostavka, da se z motor.ko opravlja vse klešSenje vej in. vse obrobljanje okroglega lesa_ Klešcenje vej z motorko je za sedaj smotrno le pri debelejših vejah, pi-i tanjših pa ne, obrobljanje okroglega lesa pa se sploh ne opravlja z motorko.
Same tablice so razdeljene v ätiri dele; v prvem so zajete norrne za sečnjo in izdelavo, v drugem je obravnavana organizacija dela pri sečnji in izdelavi, v tretjem so navedeni normativi porabe goriva in maziva, tet rti pa vsebuje tabele za ugotavljanje neposrednih stroškov izdelave.
I. Norme 2tt seČTijo in izdelavo
V	osnovni tabeli norm (startne norme) je glavni vhodni podatek srednji prsni premer odkazanega drevja. Ugotavlja se na podlagi srednje temeljniee odkazanega drevja. Kot približni srednji premer se lahko uporabi tudi aritmetična sredina vseh prsnih premerov, povečana za 10%.
Startne norme so izdelane posebno za iglavce in posebno za listavce; za prve ločejno za poletno in zimsko sečnjo ter za različne velikosti delavske skupine. Razlike normativov med 4- in med 5-Clansko skupino znašajo po tablicah povprečno 6%. med 5- in 6-člansko skupino pa povprečno 3%. Preseneča nas, da tablice predvidevajo sorazmerno velike delavske skupine, za sečnjo in izdelavo iglavcev najmanj Štiričlanske, za sečnjo in izdelavo listavcev pa najmanj tričlanske. Razlike normativov med poletno in med zimsko sečnjo znašajo povprečno 14% (od 11 do 20%), to pa je znatno manj, kot je bilo ugotovljeno z raziskovanji, ki so jih opravili sodelavti nažega inštituta. Nelogično je tudi, da se učinek za tanjši les bolj razlikuje kot za debelejši. Naša raziskovanja so namreč pokazala, da pri tanjšem lesu skoraj ni vaalik med učinki v poletni in med učinki v zimski sečnji. Končno menimo, da srednji prsni premer ni najboljši vhodni podatek za tablice normativov; veliko primernejša bi bila uporaba kubature srednjega dre\'esa.
Za korekcijo osnovnih norm uporablja Krstič v svojih tablicah osem vrst korekcijski ti laktorjev, in sicer: glede na delovne razmere, na delež hlodov (pri listavcih), na boniteto sestoja, na stopnjo razvoja mehanizacije v podjetju, na izvežbanost motorista, na dolžino delovnega časa, na enodobnost sestojev in glede na drevesno vrsto.
Delovne razmere so v tablicah opredeljene v šest kategorij, in sicer glede na terenske, sestojne in vremenske okoliščine ter v odvisnosti od intenzitete sečnje. Norme se lahko znižajo največ za 12,5%. Delovne razmere so dobro opredeljene, vprašanje je le, ali zadošča maksimalno znižanje norm, ki je predvideno v tablicah.
V	osnovni tabeli norm je pri sečnji in izdelavi listavcev predpostavljeno 40% hlodov. Za drugačne deleže, teh sortimentov pa je potrebno uporabiti korekcijske faktorje. Delež hlodov se ugotavlja okularno, lahko pa se korigira naknadno ob prevzemu lesa. Ocenjevanje deleža hlodov je stvar subjeküvne ocene normirca, zato
je odveč tako nadrobno razčlenjevanje vpliva tega faktorja (v tablicah so razredi po 2%).
Osnovne norme so določene na o.snovi TI. bonitete sestoja, za druge bonitete je treba upoätevati korekcijske faktorje. Boniteta se določa po Suričevih enovhodnili tablicah. S korekcijskim faktorjem za boniteto se znatno amanjäa nezanesljivost vhodnega podatka ■■•prSTii premeril. Preprostejša bi seveda bila uporaba kubature srednjega drevesa za vhodni podatek.
Znotraj vsake delovne organizacije je stopnja mehanizacije zelo različna, Zato jc pri normiranju potrebno vse delovne skupine postaviti v enakopraven položaj. Glede na stopnjo mehanizacije je v tablicah predvidena korekcija norm do ±10%. Pod povprečnim razvojem mehanizacije se razume možnost vzpostavljanja doüre organizacije servisne službe na terenu, preskrbe z rezervnimi deli in pod., skratka vse, kar omogoča normalno delovno sposobnost motornih žag. Sama ideja tega korekcijskega faktorja je gotovo zanimiva. Ce hočemo uporabljati tablice v širSem območju, je tak faktor verjetno tudi opravičljiv. Zelo smela pa je njegova kvantifikacija in bi bilo zanimivo vedeti, na podlagi kakšnih preučevanj je avtor prigel do nje.
Izpolnjevanje norm je v veliki meri odvisno tudi od delavčeve izvežbanosti. Vsak motorist mora prestati Šestmesečno vadbo in šele potem je normalno izurjen in kos dobri delovni tehniki. Dokler motorist ni izurjen, se mora za tisti čas norma vse skupine zmanjSati (do 10%). Ce pa večina delavskih skupin občutno presega norme, se lahko norma po tej postavki zviša do 10%.
Zniževanje norm v učni dobi motorista je morda upravičeno in primerno, vsekakor pa zviševanje norm v primeru, če motorist pokaže nadpovprečno spretnost, ni spodbudno. Krstič sieer opozarja, da pride zviševanje norm v poätev le tedaj, kadar presegajo norme vse skupine ali pa vsaj večina, vendar pa je tudi takšno staliSče problematično, zlasti še, ker je v gozdar.^tvu zelo težavno zanesljivo ugotoviti preseganje norm. Drugi korekcijski faktorji Krstičevih tablic se nanašajo na dolžino delavnika (pri 7-urnem delavniku se norme proporcionalno znižajo), na cnodobnost sestojev (za 6% viSje norme) ter na drevenso vrsto (za sečnjo mehkih listavcev so noi-me za 10% viäje, za hrast in bor pa l(i% nižje).
Po Krstiču ugotovimo končno normo tako, da osnovno normo pomnožimo z vsemi korekcijskimi faktorji. Tak račun pa daje previsoke rezultate, ker se odbitki zaradi raznovrstnih vplivov nanašajo na osnovno normo. Zato bi bilo pravilneje končno normo izračunati tako, da bi vse odbitke sešteli in nato z njimi korigirali osnovno normo,
2. Organizacija dela pri sečnji in isdeiaui
Tabele kažejo, kako naj motorist organizira svoje delo, da bo dosegel največjo proizvodnost. Predvsem gre za to, koliko easa naj dela z ročnim orodjem oziroma koliko vej naj ne odžaga z motorko, temveč naj prepusti to delo ostalim delavcem, da bi se izofinil nepotrebnemu čakanju in izgubi Časa. Iz tablic in iz razlage laiiko sklepamo, da morajo vsi delavci hkrati delati na istem drevesu. V tabelah prikazani način organizacije dela je sicer teoretično zanimiv, vendar pa je brez praktičnega pomena,
3. .'Vormatiui porabe goriva in masirtt
V tablicah so navedeni normativi porabe goriva in maziva, in sicer za fl-urni delavnik za različne debeline odkazanega drevja in za različno velike delavske skupine ter za 1 efektivno uro dela z motorko. Pravilnosti omenjenih normativov tokrat ne bomo presojali, ker verjetno slonijo na konkretnih merjenjih. Vendar pa ni spre-
jemljiva ugotovitev, da je poraba goriva in maziva v eni efektivni uri odvisna od debeline drevja (iz razlage v knjižici je riazvidno, da ima avtor v mislih pravzaprav obratovalno r\e pa efektivno uro). Druga raaisltovanja namreč kažejo, da je poraba goriva in maziva pri sečnji in izdelavi v 1 obratovalni ufi ^a različno debelo drevje skoraj enaka.
Idejna zasnova tablic je vsekakor zanimiva in zasluži pozornost, vendar pa za kvantifikacijo raznovrstnili korekcijskih faktorjev zelo pogrešamo trdnejše utemeljitve. 2al v tablicah tudi ni nikjer navedeno, na podlagi kakšnih meritev konkretnih delovnih procesov so bile tablice izdelane in kolikžna je zanesljivost zbranih podatkov. Kljub na.stetim pomanjkljivostim pa so tablice uporabne vsaj kot enotno merilo pri normiranju dela pri sečnji in izdelavi in kot orientacija za presojo dosežene proizvodnosti dela v prizadetih gozdnogospodarskih organizacijah,
Lani je avtor k obravnavanim tablicam izdelal äe posebno računalo, ki omogoča zelo preprosto in hitro ugotavljanje normativov na samem terenu. Zamisel in konstrukcija računala sta zanimivi in originalni, vendar njegova uporaba v praksi najbrž ne bo prišla pogosto v poste v, ker na terenu navadno ugotavljamo le elemente za normiranje, računanje pa lahko opravimo v pisarni.
Ing. Iztok W i n k 1 e r
UVAJANJE STROJEV PEI POGOZDOVANJU
(Schreyer, G.: Möglichkeiten des Maschineneinsatzes bei der Vorbereitung und Durchführung von Forstkulturen, Beihefte z. Forstwiss, Cbl., 1967/25,)
Pogoadovalna dela je pogosto mogoče mehanizirati le z uvajanjem »-samovoznih« strojev. Uporaba strojev pa je omejena s tehničnimi in gospodarskimi razmerami. Pri obstoječi razporeditvi gozdov glede na lastnino in prostor pogosto v srednji Evropi delovnih kapacitet ustrezajočih strojev in orodij ni mogoče niti približno izrabili, če ne opravimo organizacijskih sprememb in če se ne odločimo za racionalno obravnavanje najmanjših površin.
V omejenem obsegu pa vendarle lahko pri vseh opravilih za snovanje sestojev uspeSno uporabljamo »'samovozne« stroje, V obravnavanem prispevku je opisanih več načinov strojnega odstranjevanja sečnih odpadkov in nezaželene vegetacije. Na drugi strani se je npr. izkazalo, da laKko hrbtna strojna Škropilnica za kemično uničevanje plevela tudi na večjih površinah uspešno tekmuje z večjinoi orodji na kolesih. Za obravnavanje posameznih dreves s kemičnimi sredstvi so v ZDA izdelali primerno ročno orodje, ki se lahko uporabi kot dopolnilo strojnemu parku.
Pri raziskovanju raznih orodij za pripravo tal se je izkazalo, da z različnimi tipi za odstranjevanje konkurenčne vegetacije lahko hkrati opravljamo tudi obdelavo tal. Nekatera orodja so zelo primerna za kombinacijo s sejalnikom oziroma s sadilnim agregatom; tako pa se zelo približamo zahtevi za racionalno uvedbo strojev. Posebno pozornost zasluzijo orodja kot sta »>plöäeasta brana-« in "ploščasti plug«, ki delujeta zelo uspešno, učinkovito in poceni in ju je mogoče vsestransko uporabili (za odstranjevanje grmi-Sč, za drobljenje tanjšega materiala na sečišču, za prekopavanje plevela in travne ruše na glinastih, zbitih in peščenih tleh). Ta kolutasta orodja bi se mogla uveljavl,iati ne le na nižinskih posekah (kot npr. sedaj v Nemčiji), temveč tudi na nagnjenem svetu, ter v sestojih.
Poglavje »Strojna setev^ je posvečeno zlasti vprašanju kombinacije setve in priprave tal. Precejšnja pozornost je posvečena konstrukciji sadilnih strojev, njihovemu uvajanju, učinkom ter stroškom. Ugotovili so, da nekatere ameriške izvedbe
odlično dopolnjujejo srednjeevropske tfpe, ki so večinoma bolj enostransko izdelani prispevek posega med diugim tudi na področje pomlajevanja,
Dasiravno velja pravilo, da se s pomočjo racionalnih metod laliko ročno delo pri dobrih delovnih razmerah občutno skrajša in poceni, vendar ta ugotovitev äe ne zagotavlja prednosti splošni uporabi veliki li strojev na večjih površinah, V mnogih primerih je namreč lahko naravno pomlajevanje, kombinirano 2 umetnimi ukrepi, gospodarnejše.
Sonja Horvat-Marolt
HAZVOJ SEMENARSTVA V SOVJETSKI ZVEZI
Rastovcev, S. A.: Lesosempnnoje delo v SSSR, Lesnoje hozjajsvo, 1967/11.
Nabiranje in poraba semenja je bila v Rusiji do revolucije na nizki stopnji; na. leto so pridelali poprečno le ok. BO,ODO kg gozdnega semenja. Tudi tovrstna zakonodaja je bila neustrezna in pomanjkljiva. Sele leta 1898 so bila izdana Pravila za preskrbo in hranjenje semenja drevesnih in grmovnih vrst. Leta 1903 je Slvers priporočil, naj semenja ne prenašajo v oddaljena območja, v najslabšem primeru naj sejejo seme s severnejših sinn, vedno pa z boljälli in zdravih dreves ter sestojev. V Petfogradu je bila 1909. leta ustanovljena Konti-olna in poskusna postaja za gozdno seme, iz katere se je po revoluciji 1937. leta razvila Centralna kontrolna postaja za gozdno semenje s sedmimi podružnicami, ki delujejo še sedaj. Izdelan je bii standard za gozdno semenje in 1938 izdana Navodila za zbiranje, ravnanje, hranjenje in transport semenja drevesnih in grmovnih vrst. Le-ta določajo, kje naj se seme nabira in kje uporablja. Za vsak semenski vzorec je obvezna dokumentacija (certifikat). Zbiranje semenja je dopustno le v sestojih I,, II, in III, bonitete, na zdravih, vitkih, malovejnatih drevesih, ki niso zasukana. Seme naj se porabi na istih rastiščih, kjer je bilo nabrano.
L.eta 1939 so kontrolne postaje prvič začele preizkušati seme glede na morebitno fi to patološko ali entomoloäko okužbo. Leto pozneje je Centralna kontrolna postaja izdelala pravila za ugtavljanje kali vos ti (vitalnost L) semenja 133 vrst a barvanjem (indigokarmin). Waprede.k znanstvenega raziskovanja glede oblik in njihovega izbora, vpliva geografskega in tipološkega izvora semenja na rastnost in druge lastnosti sestojev, glede prenašanja lastnosti materi njih dreves na potomstvo (Lubjakov) in posebnosti, je bila podlaga za publikacijo Organizacija gozdnega semenavstva (Rov-skij, Kapper, Vojta), izdano leta 1944.
Po vojni je semenarstvo v SZ zelo napredovalo; v letu 1951 so pridelali lQ-krat več kakovostnega semenja kot pred vojno, zgradili 30 348 novih sušilnic In 594 hladilnic za gozdno seme; certifikati so bili izdani za 58—62% vsega posejanega semena Leta 1950 je bil dokončan metodološki standard s potrebnimi tehničnimi pogoji za testiranje semenja 169 drevesnih vrst. Razvilo se je sortno semenarstvo, preučevanje ekoloSkih in bioloških lastnosti ter gospodarske vrednosti klimatičnih tipov in talnih ekotipov glavnih drevesnih vrst, Leta 1955 je bil izdelan metodološki standard za semenje 236 drevesnih vrst, v pripravi je nov za 368 vi'st. V ponazoritev, s kakšno semenarsko osnovo razpolaga sedaj S2, je zanimiv podatek, da lond semenskih objektov Ruske soclallsučne repubOke obsega 27.B90 ha stalnih semenskih sestojev in 79.310 ha začasnih, SIROha semenskih plantaž, 7538 plus dreves, 1182 ha plus sestojev in 30 specializiranih semenarskih podjetij za proizvodnjo kakovostnega semenja (v glavnem iglavcev),
DOBRO RASTNI HtERIDI SIBIRSKEGA MACESNA
Miijuti», L. L: Geterozisnije tor mi listvennici Cekanovskogo, Lesnoje hozjajstvo, 1967/7.
Na meji arealov sibirskega macesna iLarix sibirica Lebed.) in dahurijskega (L. dahurica Turcz., L, Gmelini Litvin.) severosahodno od Bajkalskega jezera in v Za-bajkalu so opazovali macesnovo obliko, ki hitreje prirašta od sibirskega in od tTahu-rijslcega macesna. Gre za. hibrid omenjenih macesnovih vrst. Imenujejo ga '^čekanQVski macesen«. Ta ki-ilatiec kaže pojav heteroze, ki je izražen s približno 10% večjim višinskirn in 10—20% večjim debelinskim privastkom. Hibrldi, ki so podobnejši dahurijskemu macesnu in rastejo v arealu sibirske vrste, ne kažejo povečane rasti, temveč celo zaostajajo za silairskim in za dahiirijskim macesnom. Isto je bilo ugotovljeno za hibride, podobne sibirski vrsti, ki zrastejo v ai'ealu daliurijskega macesna. Miljutinin Koropačnnskij si razlagata ta pojav s tem, da leži med arealoma sibirskega in daliurijskega macesna pas iiibridov, ki se povratno križajo z vsako od izhodiščnih vrst, prav tako pa tudi med seboj. Kot je znano, pojav heteroze nastaja le v prvem pokolenju. Zato je razumljivo, da je bil povečan prirastek opažen zlasti pri hibridih, ki so sorodnejši izhodiščni vrsti in so nastali na stičnih območjih dveh vrst.
Heteroza obravnavanih križancev se kaže tudi v drugih posebnostih ne le v povečanem priraSčanju. Jakutin poroča npr, o večjih storžih pri hibridih.
Determinacija teh hibridov ima za gozdno selekcijo in gospodarstvo velik pomen. Avtor priporoča uvajanje hibridov »čekanovskega macesna-i v mejah preučenih območij. zlasti v južnih predelih, ki imajo najboljša rastiiča. Seme in cepiči naj se zbirajo V zahodnem in vzhodnem Zabajkalju in S zagotovi za gozdarsko prak.w dobro blago.
O TEZI SEMENA RAZLIČNIH MACESNOVIH PBOVENIENC
Simctk, M.: Seed weight of larch from different provenances (Larix decidua Mill.), Studia forestalia suecica, 1967/57,
Avto-r je določil teŽO mecesnovega semena za 66 avtohtonih in 42 introduciranih provenienc iz različnih zemljepisnih regij in z različnih nadmorskiln višin. Vzorce so mu poslali gozdarski inštituti, med njimi tudi gozdarski institut v Ljubljani, ki je prispeval 3 vzorce.
Na osnovi utemeljitve različnih avtorjev je Simak razdelil celotni areal evropskega macesna na 7 zemljepisnih regij — na 4 izolirane v vzhodni Evropi, (poljsitn, sudetska, slovaška in romunska) ter na 3 zemljepisno združene alpske regije (vzhodno-alpsko, centrabioalpsko in zahodnoalpsko), V vzhodnoalpsko regijo sodi Slovenija, zastopana z omenjenjmi tremi proveniencami; to so: vzorec št.510 iz Rsdovne (1120 m), Sl-S z Uršlje gore (1200 m) in 518 z Mežaklje (1300 m).
Avtor je izbral vzorce z različnih visinslüh leg. Poprečna nadmorska višina posameznih regij pa narašča od vzhoda proti zahodu, Simak je potrdil znano dejstvo, da se poprečna teža polnih semen s poprečno nadmorsko viäino regij veČa v premem sorazmerju. Analogno tendeaico naraščanja popreine teže semen je opazil za polna kot tudi prazna (gluha) sem&na, le da so bila slednja za ok 30% lažja.
Najmanjša teža polnih semen je bila ugotovljena za sudetski macesen, in sicer za 1000 semenk 3,73 g, največja pa za zahodnoalpski: 10,8 g za 1000 semenk, Pri tem je poprečna nadmorstea višina sudetske regije 538 m, zahodnoalpsko pa 15B0m. V vzhodnoalpski regiji je bila ugotovljena najmanjša teža za seme iz Wlenerwalda ('150m), in sicer 5,44g za 1000 semenk, največja pa za seme iz Tschierwa (1800m) — 7,92 g. Naše seme z Mežaklje in iz Radovne je med najtežjim v vzhodnoalpski regiji
— 7,38 g, nekoliko lažje je seme z Uršlje gore — 6;35 g. Ce primei-jamo težo gluhih semen s težo polnih, dobimo utežno razmerje 75,3% za Radovno, 69,0% za Mežakljo in 64,9% za Uršljo goro, pri čemer tehta lf)00 gluhih semen 5,56 g, 5,15 g in 4.12 g. Avtor je odkril zanimiv pojav, da se teža semenja ni spremenila niti. tedaj, če so bile provenience prenesene na druga rastišča. To potrjuje genetsfeo trdno vezano značilnost, ki se zaradi zunanjih činiteljev le hlago spreminja. Dejstvo, da je teža mac es novega semena iz različnih geogrifskih regij nespremenljiva in specifična, je pomembno, ker nam ta nakazovalec lahko rabi za identifikacijo macesnovih prove-nipnc. Variacije semenske teže med regijami so klinalnega značaja. To onemogoča ali otežuje opredelitev provenience, Ici leži na meji dveh sosednjih regij (alpskih). Na splošno pa je v zvezi z ostalimi značilnostmi (oblika in velikost storžev, bai-va cvetov itd.) teža semenja Lahko koristna za identifikacijo provenienc. 2ato avtor menj, da je treba sestaviti standardne okvire za VMko regijo, ki naj bi sloneli na hogatem avtohtonem materialu.	^^^ ^ Aza rov
ŠVEDSKI POSKUSI S PROVENIENCAMI RDEČEGA BORA
Stefansson, E., Sinko, M.: Foraok med tallprovenienser med sär-skild hönsyh till no rr lan d ska höjdlägen, Studia forestalia suecica 1067/47
Ostra klima skrajnega švedskega severa onemogoča normalno' obnovo gozdov, semenitev je pičla in neredna. Zaradi pomanjkanja saditvenega blaga so bili Švedi prisiljeni, da ,?o za sever zaEeli uporabljati sadike z juga, le-te pa so na hladnem severu propadle. Pozneje so na številnih poiz-kusnih ploskvah opazovali razvoj različnih borovih provenienc in prišli do janimivih ugotovitev. Tako so 1950/51 osnovali Še.st poizkusnih objektov v PJorrlandu in v srednji Švedski, kjer so opazovali rast 26 različnih borovih provenienc iz severne in srednje Švedske.
Na poizkusnih ploskvah v Norrlandu so sadike zelo propadale. V zgodnjih stadijih jih je napadala boirO'Va plesen, v poznejših letih, pa so bile ogrožene od klimatskih činlteljev, gliv in žuželk, Vendaj- pa je primarni vzrok, iskati v samih provenioncah, ki so bile prinesene v ostrejše okolje, kot je bilo tisto, od koder so izvirale. Delež poškodovanih sadik je bi! tem večji, Čim dalje z juga proti severu so bile provenience prenesene. Obratno pa so se obnašale provenience, prenesene južneje od Norrlanda: manj jih je pn>padlo, razen tega pa so tudi hitreje priraščale.
Selekci]a borovih provemenc je važno vpraäanje tudi glede zvišanja višinske lege. Seme ne hi smeli prenašati ve2 kot 50 km z juga proU severu, in še to le tedaj, če se nadnuirska višina hkrati zniža za 100—250 m. Za. vsalt premik 5Ü km proti jugu je doptisten vzpon za 50 m. Te ugotovitve se ujemajo z Langletovo- ."ihemo, ki nam kaže možnosti višinskih premikov v odvisnosti od zemljepisne Širine.
Marjana P a vi ö
IZ ŠVICARSKEGA GOZDARSKEGA GLASILA
Leibundgut, U.; Raziskovanja uspehov 2 macesnovimi nasadi v Švicarskem prigorju (Untersuchungen über Ergebnisse des Lärehenan-baues im Schweizerischen Mittelland, 1967/4),
Sredi preteklega stoletja so po vsem Švicarskem prigorju (Mittelland) umetno zelo ŠiriU in podpirali macesen. O uspehih macesnovih nasadov je bilo v letih 1947 do 1949 izdelanih 23 diplomskih nalog, ki so obravnavale 800 ploskev. Raina vpra-
sanja v zvezi s tem macesnom so raziskovali Številni sodelavci instituta in so prišli do naslednjih poglavitnih dognanj:
2a uspevanje macesria na Švicarski visoici planoti ni odločilna geološka podlaga. Tej drevesni vrsti najbolj prijajo tla, ki so nastala na peäfiemh preperelLnali moirskih in siadkovoclnih predalpskih nanosov in virmskih čelnih moren.
Pač pa so fizikalne lastnosti tal zelo pomembne za uspevanje in kakovost macesna, zlasti je potrebna zadostna mračnost in ustreZJia Itapaciteta za vodo. Sicer pa uveljavlja macesen izjredno široko ekološko amplitude in se glede talnih zahtev ne razlikuje od ostalih prvoselcev.
Pomembna je splošna ugotovitev, da z opredelitvijo naravne gozdne združbe ni mogoče naLantno določiti donosne spo.ijobnosti rastišča, ampak je treba hkrati upoštevati Se talne lastnosti vsega koreninskega prostora.
Boniteti macesnovega debla se glede na višino in obbko ne razvijata sočasno. Tako je npr. višinska rast macesna na svežih, težkih tleh hrastovega in gab rov ega gozda ter celo V gozdu javora in jelke izvrstna, toda oblika debla praviloma ne zadovoljuje, Na bolj dreniraniii in na revnejših, torej fizikalno ugodnejših tleh, pa uveljavlja macesen sicer slabši višinski prirastek, toda boljšo obliko debla.
Kazen senčnih severnih pobočij ekspoz^cija ni pomembna za uspeh, macesnovega nasada. Tudi oblikovitost sveta ne vpliva bistveno. Pač pa so na Švicarski visoki planoti lege pod 650 oziroma 700 m ugodnejše za nasade macesna kot višji svet, kjer je več padavin, večja zračna vlaga in krepkejši oceanski poudarek. Zlasti so neprimerni predeli, ki so močneje izpostavljeni poškodbam zaradi mokrega snega. Razen tega se tam močno uveljavlja konliurenina moč bukve.
Za uspeh macesnovih nasadov so odločilne zlasti gozdnogojitvene razmere' primerna mešanoist, ustrezna predrast macesna ter rano in vztrajno redčenje. Izkazalo se je, da se graden, gaber in lipovec v polnilfiem sloju najbolj obnesejo, najmanj pa primes enako stare smreke,
Mnogi dobri starejši macesnovi nasadi so bili ustvarjeni s setvijo. Ta ugotovitev potrjuje izkušnje, da se uporaba tri- in Štiriletnih »krepkejših« sadik na splošno slabo obnese. Take sadike sicer intenzivno rastejo v višino, vendar pa imajo pičlo koreninje, zato .so v dobi gošče ter celo v dobi tanjšega letvenjaka manj odporne. Predvsem velja to za hitro rastoče proveiiience in za nasade na fizikalnoi neprimernih, težkih in mokrili tleh. Torej tam^ kjer ni mogoča setev ali naravna nasemenitev, so najprimernejše eno- ali dvoletne sadike. Dasiravno je uporaba semenk in dvoletnih presajenk dražja, se ta večji začetni strošek pozneje pogosto bogato splača, ker so takŠTU nasadi pozneje odpornejši proti moki-emu snegu in vetru. Kdor pa se hoče izogniti negi mladja, naj se raje ne odloči za macesncve nasade.
Glavni vzroki za neuspehe pri gojenju macesnovih nasadov so neustrezna pro-venienca, nepravilna izbira rastišča, neprimerna po-meäanost ter seveda tudi pomanjkljiva nega. Številni primeri iz prakse, ki sn bili osnova raz i skovan j eni, dokazujejo, da se gojenje macesnovih nasadov izplača. Čudoviti macesnovi sestoji v švicarskem prigorju so večinoma le slučajni uspehi in so ostanki nekdanjih velikopoteznih nasadov. Avtor je prepričan, da je mogoče v bodoče doseči veliko večje uspehe.
Brez dvoma je macesen, če ga ne uvajamo brez cilja, eden najlepših in. gospodarsko najdragocenejših domačih iglavcev in zasluži vso pozornoist.
Beda, G.: Police za pogozdovanje na strminah (Bermen für die AuffLa-stung am Hang, 1967/4).
Problem pogozdovanja na strmem svetu v Švici je spodbudil strokovnjake k razmišljanju O' možnosti racionalizacije pogozdovanja na takih legali. Racionalizacija dela pa je dosegljiva s pomočjo mehanizcije, le-ta pa je pri pogozdovanju možna le na' ravnini. Zato pisec meni, da je smotrno na strminah s pomočjo strojev pripravljati
police TA pogozdovanje, (Avior uporablja izraa »Berme« in s tem misli na zemeljske terase, široke ok. 30 cm, ki potekajo bolj ali manj vzporedno s plastnicami.) Na la naCin dosežejo naslednje; prečni profil zgradijo 7 uporabo mehaniCtuh naprav; tla ra polici obdelujejo s strojem; tudi pogozdovanje na polici se lahko opravi mehanizirano; olajšana so negovalna opravila in kontrola.
Polite na strminah spremenijo pomembne činitelje rastišča. Predvsem je važno vprašanje vode in snega. S pravilno izdelanimi policami je ta naloga uspešno rešena. Police bi omogoSale in izboljäale tudi naravjio in umetno pomlajevanje na budih strminah.
Problem pa je izdelava takih polic. Avtorju in sodelavcem se je posrečilo na poskusnih ploskvah izdelati police z uporabo posebno izpopolnjenega stroja (dopolnjeni enoosni traktor).
Izdelava polic v gorskem svetu za lažje pogozdovanje in boljše usmerjanje gozd-nogojitvenih opravil je za sedaj še bolj eksperimentalnega znaöaja. Na strminah z nagibom od II) do 100% in v nadmorski višini od 700 do 1400 m ter na razUčnih geoloških podlagah je bilo izdelanih 12 km. polic. Z gradnjo polic bodo pogozdovanja na pobočjih v višjih lega sicer dražja, kot če bi se polisam odpovedali, toda njihova izdelava bo postala uterneljena in smotrna, ce se bodo stroški v bodoče zmanjšali, ah pa če se ho uspeh pogozdovanja ti-ajno odločilno izboljšal,
Sfraub, R.; Pogozdovanje Izraela (Die Wiederbewaldung Israels, 1967/4).
Od skupnega ozemlja Izraela (20.700 km^) odpade več kot polovica na pustinjo Negev. Dežela je pestra: plodne doline obkrožajo gola gričevja, ki na jugu prehajajo v skalno puščavo. V deželi, kjer vlada suša 9 mesecev, igrajo gozdovi izredno vsestransko vlogo. Naravttiib gozd&v je v Izraelu sedaj le še 30,000 ha ali 1,5% vse površine. To so manjši avtohtoni borovi sestoji v gričevnati Galileji ter prostrana grmišča z raznimi vr-stami hrasta. Ta grmiSCa so sedaj večinoma zaSČitena. Izi'aelski gozdovi so nenadomestljivi preprečevalci nadaljnje erozije.
Največjo pozornost v deželi posvečajo pogozdovanju. Do sedaj so zasadili 35,000 ha. Največja pogozdovanja so v koridoru Jeruzalema, po gričevju Menaše ter na ozemlju Birya. Sadijo v zaCiitku deževne dobe pred zimo, prej pa tla pripravijo, s kemičnimi sredstvi (simazin) uničijo nad 1 m visok pleveL Za potrebe pogozdovanja je v deželi 12 drevesnic. Izkopavanje plevela je najlabši negovalni ukrep, ker se s tem uniči Icapilarnost tal in se reducira izhlapevanje lalne vode. Dežela je razdeljena na štiri gozdne distrikte, vsak distrikt pa na tn do štiri gozdne okraje. Te enote navadno upravljajo agronomi, ki pogozditvena zemljišča oddajajo gozdarjem Šele v dobi letvcnjaka, V gričevnatem svetu je poglavitna drevesna vrsta alepski bor, v višjih leqtah pa so najpomembnejši brucijski bor in ciprese.
Raziskovalno delo poteka v gozdarskem raziskovalnem zavodu v llajiothu in obsega: ekologijo ter gojenje gozdov, entomologijo ter varsivo in lesno tehnologijo z vrednotenjem lesa. Z namenom, da bi v deželi pospešili lesno proizvodnjo in povečali rentabilnost gozdov, uvajajo številne tuje drevesne vrste e podobnimi rasfcišč-nimi zahtevami. Dežela ima namreč le se malo avtohtonih drevesnih vi-st, ki so gospodarsko pomembne. Močan poudai-ek dajejo raziskovacju avstralskih vrst evka-liptov. Evkaliptove gozdove gojijo kot panjevce z obhodnjo 7 do 10 let. Letni prirastek znaša 5 do 15 in celo do 30 m^, odvisen je pač od količine padavi-ii in od talnih razmer,
Gobi, i^,; Problem mikorize pri gojenju različnih drevesnih vrst (Das Mykorrhiza-Problem bei der Nachzucht verschiedener Holzarten, 1367/0).
Pri poskusih za dosego boljše kakovosti postaja mikoriza v povezavi s prehrano rastlin vedno pomembnejša. Zanimivo je namreč, da so tudi ma ekstremnih rastišSlh
pogozdovanja uspešna, Če cepimo tla z mikoriznimi gUvarni (biološka »ziičetna pomoC« sadikam). Pri gojenju sadit je važno, da ustvarimo ugodne pogoje za razvoj mi-korize.
Ukrepi za pospeäevanje mikoriznih gliv so za različne drevesne vrste histveno enaki. ISTa razvoj inikorize vplivamo zlasti s spremembo talnega miljeja. Ugodno delujejo predvsem obogatitev s humusom, zeleno gnojenje ter dodajanje minevalnih gnojil. Nastanek mikorize omogočimo tudi s spremembo populacije gliv v tleh. Pogosto je zelo koristna obogatitev tal v drevesnici z zmogljivimi In za določeno drevesjtiö vrsto specifičnimi glivami.
PTajstarejŽs metoda za kakovostno spremembo populacije &liv je dodajanje gozdne zemlje iz sestojev, ki ustrezajo obravnavani drevesni vrsti. Prav tako se je zelo obnesla tudi metoda cepljenja tal z miceljji umetno vzgojenih mikoriznih gliv.
S poskusi Je bilo dokazano, da samo cepljenje tal v drevesnici z glivami ne pospešuje vedno rasti sadik. Odlično se obne.se cepljenje tal r. dodatnim popolnim gnojenjem; to nas opozarja, da vnesena gliva potrebuje več hranilnih snovi, zato pa jih lahko tudi veC posreduje sadiki. Cepljenje tal z umetno vzgojenimi mikoriznimi glivami omogoča vsestransko izboljšanje gojenja gozdnih sadik.
Sonja Horvat-Marolt
Mayer, H.: O ravnanju s prestarimi gorskimi gozdovi (Zur Behandlung überalterter Gebirgswaider, 1967/6).
V zadnjem £asu se gozdarji alpskih predelov zopet zanimajo za gojenje in še posebej za obnovo prastarih visokogorskih gozdov. Ta pojav je povezan z živahnim prevčevajnjc pragozdnih ostankov v težko doistopnib višinskih legah. In končno so na vrsti za obnovo tudi sestoji, ki so se jih gozdarji zaradi problematičnega pomlajevanja doslej Izogibali, Švicarji in Bavarci se živahno uveljavljajo na tem področju, zadnje čase pa tudi Avstrijci. V Sloveniji smo se te naloge dotaknili z gozdnogojitvenim Keminarjem na Pokljuki leta 1965 in s tem načeli teoretična ifi praktična vprašanja o gospodarjenju z visokogorskimi gozdovi od Pohorja tja do Julijcev. Veliko zanimanje za raziskovanje v višinskih prestarih gozdovih domala v vseh alpskih deželah pa tudi dokazuje, da se lalesnih problemov ne da reäevati z ureditveno formulo, kot to pri nas včasih poenostavljeno skuSajo opraviti ob potrjevainju gozdnogospodarskih načrtov.
Avtor obravnava manjši rezervat, Id leii v centralnih Alpah ob zgornjem toku Mure v n, v 1780—1920 m. Navaja Številne dendrometrijske in gozdnag&jltvene analize in naravne razvojne procese. Prikazan jc način, kako naj se obnavljajo prestari visokogorski gozdovi ob ugotovitvah: da je obnova problematična zaradi neprimerno velikega staleža divjadi, 2. da so splošne ugotovitve glede načina obnove že dolgo znane in vendar praktično niso uspešne in 3. da je vzrok za takšno stanje zelo ponrianjkljivo znanje pomladitvene ekologije in osnovnih raziskav v neposredni bližini zgornje gozdne meje.
Juan, P.; Varstvo narave v logih (Naturschutz in den Flussauen, 1967/6).
Avtor prikazuje svet obrečnih logov in njihov pomen pri nastajanju »betonske in asfaltne stepe« v Švici. Z razvojem naravoslovnih ved, med njimi äe posebej titocenologije, pedologije in sodobnega gozdarstva se zagovorniki naravne pokrajine vedno uspešnejše upirajo uničevanju logov, Iti imajo pri oiiranitvi naravne pokrajine poseben pomen. Zato jih v Švici skušajo ohraniti pri novejSih melioracijah skladno z interesi elektrogospodarstva, kmetijstva in varstva narave. Predočena je vrednost obrečnih logov v Industrijskem okoljy. ki je izražena zla,?ti z odličnim uravnavanjem vodnega režima, veliko filtrirno sposobnostjo g rez ni h tal z obilico
humusa, ki deluje kot oglje, z ugodnim klimatskim vplivom, z velikim gozdarskim pomenom, z vetrolovno mofjo, s pomenom za Čebeljo pašo, o Icaterl je pisal že Vergtl, s pomenom za lov in ribolov, z njihovo vlogo v ljudski higieni, rekreaciji in podobno, V Švici najdemo v logih ok. 35 rastlinskih združb, ki so v prispevku omenjene, Članek daje pobudo za marsikatero zamisel. Zanimivo je spoštovanje obreč-tiega sveta pri tehnizaciji pokrajine. Pri tem se nehote vpraSujemo, ali je prt naših tehnikih in gozdarjih tako rasvit čut odgovornosti do narave, da bi s svojim delom pomagali varetvenikom pri zavestnem ohranjanju npr, slovenskih obrečnih logov, ki naglo izginjajo.
Rohrig, E.: Nega mladja s kemičnimi sredstvi (Pflege der Ver-jungungen mit chemischen Mitteln, 1967/6).
Pri obnovi sestojev naleti gozdar vedno pogosteje na probleme v zvezi z veliko konkurenčno moč]o plevela in njegovega zatiranja. Avtor opisuje delovanje in uporabo različnih gozdnih herbicidov, cd sintetičnih (delapona, TCA trikloracetata, diklobenila in klorthiamida) do kontaktnih (amitrola in iriazinov). Pomembna je ugotovitev, da pri uporabi hebricidov veliko preveč razmišljamo o tehniki uporabe, premalo o ■■plevelu^<, kamor smo zmetali v isti koS vse viSje rastline, ki ogrožajo naše drevesne vrste, ki jih želimo zavarovati. Najprej je potrebno preučiti različne spremljevalce — plevel — s fitocenoloških vidikov, njihov pojav, razvoj, življenjsko rnoč ter značilnosti, Sele nato bomo z lahkoto in racionalno zavirali konkurenčno moč plevela, in to pogosto ceneje mehanično kot pa kemično. Zdi pa se, da je v gozdarstvu se dolga pot do teh spoznanj.	Mlinsek
Frntig&r, H,, Küster, J.: O drsenju in polzenju sneäne odeje med 7, agradbami zoper plazove (Über das Gleiten und Kriechen der Schneedecke in Lawinenverbauungen, 1967/10).
Obravnavano je drsenje in polzenje snega, tj. počasno, skoraj neopazno gibanje snega, ki bolj ali manj prizadeva vse plasti snežne odeje. Tega pojava ne smemo zamenjati s snežnimi plazovi, kjer se gibanje snega nenadoma sproži in Je veliko hitrejše. Ta pojav srečamo tudi pri nas na bolj strmih in gladkih pobočjih, kjer je pozimi dovolj snega. Tam. kjer sneg polzi, je dobro opazno, da je travna in tudi grrnovna ali celo drevesna vegetacija potisnjena k tlom. Ta pojav je zlasti pogosten v tistih obrobnih delih alpskega gorovja, kjer so snežne padavine obilne in zimske temperature zaradi oceanskega vpliva razmeroma visoke. Polzenje snega pospešujejo takšne vremenske razmere, kadar je temperatura snežne plasti tik nad tlemi le malo pod ničlo. Glede na vremenske razmere je lahko to gibanje hitrejše ali počasnejše ali se pa sploh ustavi. Snežna odeja se navadno premakne največ za nekaj decimetrov na dan, povprečno pa le za nekaj milimetrov. Kljub veliki plastičnosti se snežna odeja lahko tudi pretrga in nastanejo značilne podolgovate razpoke, skozi katere se vidi golo tlo.
Te, počasi se gibajoče, snežne gmote lahko s svojim pritiskom povzročijo veliko škodo. Tako poroča avtor, da je polzeči sneg potisnil 3 ha odraslega gozda v dolino, drugje pa je prestavil 100 m äelezniäke proge za 30 m. Ne glede na te ekstremne primere lahko povzroči polzeči sneg veliko äkodo na nasadih, kjer izruje, polomi, upogne ali pa odrgne še neutrjena drevesca. Starejäa, uspela pogozdovanja z dovolj gostim sklepom pa navadno preprečijo polzenje snega.
Avtor obširno opisuje učinek raznih zgradb in pregraj, ki naj bi ustavile počasno gibanje snežnih gmot na gorskih pobočjih. Ti objekti so zelo podobni zagradbam proti plazovom. V njihovi neposredni bližini je bilo mogoče opaziti, da se je gibanje snega znatno zmanjSalo, posebno učinkovito pa niso nikjer delovale. V zimah z ekstremnim polzenjem snega niso mogle preprečiti Skod na mlajših gozdnih nasadih. Kljub temu
pa jih je potrebno pri pogozdovanju zgraditi. Na prizadetih gorstoh pobočjih se Je treba skrbno ukvarjati z vsakim drevescem, ker vsak osebek, ki se je prijel, potrebuje za svojo zaSčit» več drugiti, navadno od snega zelo iznakaženih drevesc.
Krügler, F.: Gozd in nekatere posebnosti gozdarstva v Sovjetski zvezi (Der Wald und einige Besonderheiten der Waldberwirtschattung in der Sowjetunion, 1967/10).
Med najbolj razširjene drevesne vrste v Sovjetski zvezi sodi macesen, ki porasča 27! milij. ha, predvsem v azijskem delu države. Bor prevladuje na lOfl milij. ha, smreka na 81 milij, ha, posebne jelove vrste pa na 12 milij. ha. Omembe vreden je tudi sibirski cemprin (Pinus cembra var. sibirica), ne toliko zaradi lesa, kolikor zaradi plodov, ki vsebujejo veliko rastlinskih maščob. Ti plodovi rabijo za prehrano kožu-hovinaste divjadi in tudi za prehrano prebivalstva ter za industrijsko predelavo. 2ato ga skuäajo gojiti tudi na severu evropskega dela države.
Listavci, zlasti breza in trepetlika prevladujejo na 140 milij. ha. Njihova gospodarska vrednost pa je le majhna. Pogosto so se razširili na golosekih, kjer so prej rasli iglavci. V zahodnem delu Sovjetske zveze najdemo hrast in lipo. Prvi je hudo trpel zaradi pretiranih sečenj. Veliko je tudi hrastovih panjevcev. Bukev je razširjena zlasti na Kavkazu, Pomembna je tudi jelša. Ogromna prostranstva so prekrita z grmovjem. Zelo številne so drevesne vrste na daljnem vzhodu ob Tihem oceanu. Kljub svoji zanimivosti pa je to področje se malo raziskano.
Za gozdarstvo Sovjetske zveze je značilno, da je največji del gozdov v redko ali nenaseljenih krajih, v azijskem delu dežele. Tam je zaradi odrofnosti, neugodne klime in velikih transportnih razdalj gospodarjenje z gozdom zelo težavno. Gozdni požari in napadi škodljivcev so kljub vsem modernim sredstvom borbe proti tem Škodam zelo razširjeni. Zaradi težavnih razmer prostranih gozdov sploh ni mogoče izltoriščati. Nasprotno so bili gozdovi v gosto naseljenih Itrajih evropskega dela države pretirano izkoriščeni. Zelo pomembni so varovalni gozdovi v tundrah, ob rekah in kot pasovi proti vetrovom. Velik del Sovjetske zveze {Južna Rusija, Srednja Azija) pa je sploh brez gozdov.	Zupančič
Tromp, H., Btittig, B,: Gozdarsko-politigni program švicarskega gozdarstva {Das forstpolitische Programm der schweizerischen Forst-vwrtschatt, 1967/11),
Spomladi 197-1 bo preteklo 100 let, odkar je bila v Švici sprejeta revidirana zvezna ustava. V zveznem parlamentu menijo, da je dozorel čas za njeno splošno spremembo. Začeli so se že pripravljati nanjo z zeljo, da bi bila nova ustava pripravljena za dokončno potrditev po ljudskem glasovanju spomladi 197-1,
Ker gre torej za splošno in ne le delno spremembo ustave, so v švicarskih gozdar-skiti lirogih mnenja, da bo treba popolnoma na novo preučiti vsa tista ustavna določila, ki se neposredno ali posredno nanašajo na področje gozdarstva. V sedanji ustavi so to predpisi, ki pooblaščajo zvezo za opravljanje vrhovnega nadzora nad »gozdarsko policijo« in varstvom gozdnega areala ter so vsebovana v 24. in 31, členu.
Dandanes se je namreč Švicarsko gozdarstvo znašlo v popolnoma .'ipremenjenih gospodarskih in socialnih razmerah, tako doma kot tudi v odnosu do svetovnega gospodarstva in mora zato večkrat ubirati čisto nova pota za zagotovitev svojega obstoja kot tudi za uspešno gojenje gozdov. Sedanja pravna ureditev, ki sloni na ustavnih normah, pa ni kos problemom, ki izhajajo iz omenjenih spremenjenih razmer, zlasti pa iz pomanjkanja zemljišč kot podlage za delo, za reševanje stanovanjskih vprašanj, za oddih in prehrano hitro naraščajočega prebivalstva. Zato se pri razpravi o novih gozdarskopravnih določilih pripravljane zvezne ustave ne bo mogoče omejiti le na njeno dosedanjo v.sebino,
Pn^adevanja in predlogi švicarskih gozdarjev za delno spremembo zvezne ustave ^(jgva.io na vrJike težave, zlasti v zvezi z dolgotrajnim in zapletenim postopkom zvezne zakonodaje. Zato so v švicarskih gozdarskih krogih že zgodaj začeli s pri-pvavijanjem gradiva, s katerim bo mogoče v poznejäih javnih razpravah o novi ^vežtii ustavi jasno in razločno opredeliti položaj gozdarstva. S tem v zvezi omenjajo, da že obstoji neki neformalni osnutek nove zvezne ustave, ki je glede gozdar-Kkopravnih norm Se skromnejši in pomanjkljivejši od sedanje ustave.
Predloge za določila o gozdarstvu v novi zvezni ustavi bo mogoče postaviti samo na temelju sodobnega gozd a rs ko političnega programa, ki ga bo treba izdelati neodvisno od sedanjih pravnih norm v zvezni ustavi Sloneti bo moral na spoznanjih, ki so bila zbrana v več kot stoletnem razvoju Švicarskega gozdarstva, upoštevajoč razdobja dobre konjukture kot tudi kriz in depresij, spremembe splošne gospodarske strukture, sodobne integracijske procese, hitrejši tehmčni razvoj in obilico znanstvenih izsledkov. Dosedanji programi — zadnji izvira iz leta 1943 — n.e morejo biti za vzorec, ker so se razmere v gozdarstvu od takrat paC bistveno spremenile. Tudi se ni mogoče opredeliti na tuje, npr. nemške vzore, ker so položaj in problemi švicarskega gozdarstva drugačni. Zalo bo potrebno pri sestavljanju švicarskega gozdarsko-političnega programa ubrati nova pota.
Novi program gozdarske politike pa ne more biti delo enega samega človeka. Najprimernejši nosilec te naloge je gotovo švicarsko gozdarsko društvo, ki bi tudi poskrbelo, da se takšna študija nato obravnava v ožjem in širšem krogu. Zato je to druätvo v februarju 1967 ustanovilo posebno -^komisijo za gozdarsko politiko- pod vodstvom prot Trompa, ki naj v dveh tetih izdela prvi osnutek programa. Komisija, Id jo sestavlja 40 članov, večinoma gozdarskih strokovnjakov, je razdeljena na 10 delovnih skupin, ki bodo obravnavale komplekse vprašanj z raznih področij gozdnega in lesnega gospodarstva. Dokončno sprejeti program bo nato za podlago ustrezni novi politiki kot tudi raziskovalnemu in izobraževalnemu delu.	p
Huw.ier, Drevo in gozd v podobah Švicarskih kronik 15. in 16, stoletja (Baum und Wald in den schweizerischen Bilderchroniken des 15. und 16, Jahrhunderts, 1967/12),
Članek je bogato opremljen z reprodukcijami slik in risb iz švicarskih kronik in L6. stoletja, Tedanje prikazovanje se Še ni ločilo od srednjeveških vzorcev, Posebno upodabljanje dreves m realistično, ampak bolj dekorativno in zelo stilizirano. Podobe IZ poznejših časov imajo že bolj realistične poteze, iz njih se da že malo sklepati o gozdu in o drevesnih vrstah. Pri prikazovanju pokrajine Ic ne more biti govora o topografski natančnosti, lu bi bila za gozdarja posebno zanimiva; tako je tudi pri našem Valvasorju.
Zaradi dobro izbranih in dokumentiranih ilustracij je vredno članek vsaj prelistati, Gozdar, prav tako pa tudi umetnostni zgodovinar lahko najdeta v njem veliko zanimivega, Da je bila švicarska zgodovina v srednjem vekü močno razgibana, prikazujejo podobe krvavih spopadov.
Georgopoulos, A., TsiUonis, K.: Prispevelc k problemu izbora topo-lovih klonov (Contribution ä la solution du probleme de la selection chez ies peupliers, 19S7/12).
Avtorja skušata odgovoriti na vprašanje: ali lahko uspevanje različnih klonov v drevesnicj uporabimo za kriterij pri prvi selekciji. V bližini reke Strymon v severni Grčiji so naredili poizkus s šestimi topolovimi kloni. Spremljali so njihovo rast do 11. leta starosti. Statistična obdelava meritev Je dala naslednje izsledke:
Topolovi kloni, ki so kot sadike z enoletnim debelcem in dveletno korenino v drevesnici najbolje priraščali, so obdržali svojo prednost tudi pozneje. 2a najboljšega
se je Ulcazal klon 1-214, tudi kloni 1-154, I-2G2 in cv. »robusta« se od njega ne razlikujejo mnogo. Redfeiije v sedmem letu starosti je bolj vplivalo na hitro rastoče klone.
Vendar avtorja priporočata, naj se osnujejo nasadi z različnimi kloni, da se tako bolje izkoristijo talne in klimatske razmere. Razen tega različni kloni niso enako ogroženi od nenadnih napadov raznih Škodljivcev.
Bossfiard,	Poizvedbe o žkodah, nastalih zaradi zimskih
viharjev v letu 1967 (Erhebungen viber die Schäden der Winterstürme 1967, 1967/13).
Od konca februarja do srede marca 1967 so piek Švicarskega prigorja divjali Štirje viharji. V gozdovih med neuchitelskim in taodensklm jezerom so povzročili katastrofalno škodo, skupaj je padlo 2,38 milijonov m^ lesa. Avtor je napravil med več kot šestdesetimi gozdnimi upravitelji nekalfäno anketo, z vsakim od njih se je dalj časa pogovarjal in si je ogledal škodo
Viharji so podirali tudi zdrave, Lrdne in dobro sklenjene sestoje. Poškodbe so bile tudi na legah, za katere so mislili, da niso vetru izpostavljene, npr, v globokih, zavetnih dolinah. Kljub sunkovitim in vrtinčaslim zaletom je vihar nekatere sestoj ne tipe bolj prizadel, druge manj.
Izkazalo se je, da je med drevesnimi vrstami najholj trpela smreka, dosti manj duglazija in j&lka, Se manj pa druge vrste. Veliko je bilo äkode v prestarih sastojih, Ta pojav pripisujejo šihki vitalnosti gozdjiega drevja, ki ne more več dovolj zasidrati svojih korenin. Zlasti pa se je jasno videlo., da so bili najbolj prizadeti slabo negovani in premalo redčeni sestoji. Zato so se nekateri od anketiranih gozdarjev posebno zavzennali za pogostne in zmerne posege v sestoj. Prepričani so, da tako vzgojenirn gozdovom vihar ne bi tako zelo škodoval, kot je v ohravnavanih primerih.
NelcateiH gozdarji so menili, da pomlajevanje gozda s skupinskim postopnim gospodarjenjem odpira vetru pot v sestoj. Izkazalo se je, da so bile pri tem mišljene luknje v en,odobnem in enoalojnem sestoju, ki ninnajo nič skupnega s skupinskim postopnim gospodarj«ijem. Drugačnega mišljenja so bili gozdarji, ki so pomlajevali sestoje s skupinskim postopnim gospodarjenjem postopno in dolgoročno.
V veičslojnih sestojih so hile škode manjge Itot v enoslojnih, prav tako tudi v mešanih blažje kot v čistih. Zato avtor priporoča, naj bo v sestoju vsaj ena petina listavcev, naj bodo ti po gozdu enaltomemo in posamič porazdeljeni in naj pripadajo vladajočemu sloju.
Avtor priporoča, naj se v mladih in srednje starih sestojih redčenje redno izvaja, naj se prestari gozdovi pomladijo iTi naj se snujejo mešani sestoji.
Marjan Zupančič
IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA
PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASlH GOZDOV
(Nadaljevanje)
Nadaljnja posestnika kočevskega in soteskega gospostva sta bila. Franc Kari Auersperg (1660—1713) in Kari ,7ozef Anton Auersperg (1720—1803). Poslednji je dobil z diplomo II. novembra 1791 naslov: »vojvoda koSevski« Sledil mu je Viljem (1749—1822), njemu Kari Viljem Filip, le-temu pa Kari Marija Aleksander (1859 do 1927),
Kar tiče urejanje graščinskih gozdov, poroča Hutnagl, da so bile služnostne pravice do lesa, pase in stelje upravičenih dokončno odpravljene leta 1888. Odstopljeni elcvivalent je znaSal 4507,5 ha gozdov, 5,7 ha njiv, 4CI ha travnikov, 3203,7 ha pašnikov, 13 ha nerodovitnega sveta, skupaj 7774 ha. Poleg tega je bilo v gotovini izplačanih 1142 gl. Oddani pašniki so bili nad polovico zaraSčeni z gozdom. Po odvezi je ostalo graščini 13 200 ha. Hufnagl toži, da posestniki ekvivalentov z gozdom skrajno slabo gospodarijo. Temu bi po njegovem mnenju moglo odpomoči samo podržavljenje lunetskih gozdov. Hufnagl piše, da so leta 1B54 graščinske gozdov« ohmejili. S temi deli so leta 185S nadaljevali.
L:eta 1863 so pričeli v posameznih revirjih z razdelitvijo gozdov na oddelke s pomočjo glavnih ali gospodarskih presek in malih presek. Oddelki so zavzemali povprečno po 100 oralov. Vendar presek niso izsekali kakor bi bilo treba, temveč so jih le po drevesih obeležlU. L,eta 1885—1889 so sestavili za revir Glažuto elaborat, ki pa ni bi! poraben in se ni izvajal.
Leta 1890 je bila ureditev gozdov zaupana L. Hufnaglu, graščinskemu nameščencu, ki je s pomočjo katastrskih kart in z merjenji z busolo sestavil potrebne gozdne pregledne karte. Tam, kjer je obstajala od prej (1862—1365) razdelba na oddelke, so te obdržali, drugod pa so napravili nove. Koder so obstajale .gozdne poti, so jih kolikor mogoče porabili za mejne črte oddelkov. Na umetnih razdelilnih črtah so posekali drevje v širini 2,5—3 m in postavili oštevilčene kamne. Ob mejah so zložili kupe kamenja J m visoko in 4 m v obsegu.
Sestavili so debelinske tablice it) uvrstili debla v štiri debelinske razrede, in sicer: r debla od 15—29 cm prsnega premera, II debla od 30—39 cm prsnega premera, in. debla od 40—49 cm prsnega premera in rv, debla od 50—80 cm prsnega premera. Debel pod 15 cm niso merili, pač pa nad 80 premera. Klupiranje so izvrSili takrat na poskusnih ploskvah, Za sečnjo so predvideli v glavnem jelke nad 50 cm, btikve nad 4Ü cm prsnega premera. Letni etat glavnega užitka so določili na 89 700 m^.
Gospodarski osnovi za desetletje 1890—1910 so sledile revizije za desetletje 1911—1920, pod bivšo Jugoslavijo pa za desetletje 1930—L939. Za Sotesko sta bili äe vmesni reviziji leta 1913 in 1923. Revizijski operati so bili sestavljeni za pet obratovalnih razredov; tj.. Goteniško gorovje (7032,6B ha gozdov), Friedrichstein (Kočevska gora) (3375,51ha gozdov), Rog (778ß,54 ha gozdov), Predgrad («l,8Xha gozdoi'), Soteska {3801,50 ha gozdov), skupaj torej za 22.498,2 ha gozdov. Obratovalni razredi bili razdeljeni v revirje, ti pa v gozdnovarstvene okoliše,
V obratovalnih razredih I—IV so izkoriščali sestoje na prebiralni način, tako da so sekali večinoma naj debelejša debla V V, razredu (Soteska) so zavzemali prebiralni gozdovi višje lege, v nižjih legah pa so bili ponekod enodobni sestoji. Letni etat (glavni in vmesni užitek) je bil določen s 142.423 m^. Kakor pa kažejo zapiski v gospodarskih knjigah, se etat ni vsako leto izrabil, ker je bila prodaja lesa odvisna od konjunkture na lesnem tržiSču pa tudi od delovne sile in voznikov, ki jih posebno v dobi vojne in po njej ni bila dobiti.
Državni gozdovi, Teh je bilo leta 1939 (v območju Dravske bano^-tne) 2715,51 ha, in sicer: 1483,67ha v upravi Državne gozdne direkcije v Ljubljani, in to glavni kompleks Martinček na Jelovici (1364,44 ha} ter dva mala: Macesmo^vec in Kališe ob italijanski meji v rateški občini na Gorenjskem (oba objekta ,skupaj 119,23 ha); 907 ha je bilo v ias[i državnih in podržavljenih železnic v 16 okrajih; 125 ha je pripadalo Državm urrvobolnici, in sicer gozd v Podmolaiku (17,2774 ha) ter »Na Razorih^' (108 ha), le-ti so bili dokupljeni leta 193B od bivše fužinske gražčine (Baumgarten in Wenkheini); llOha manjših gozdnih objektov so upravljale različne državne ustanove,
Od teh gozdov sta bila urejena; državni gozd Martinček, ki jc ostal državi na JekiVLCi po odvesi servitutrdh pravic do lesa zü fužine v Kropi in Karevni gorici.. Pravice so bile odkupljene s kapitalom, 4S5 Ka pa je ostalo otirenienjenih s pašnimi pravicami. Gospodarski načrt za Martinček je bil sestavljen za desetletje 1894—1903, revizijski operat za desetletje 1906—191S, pod bivšo Jugoslavijo pa za petletje 1921—1926, potem pa za desetletje 1927—1036, Za Macesnovec i.n Kališe, ki sta bila tedaj pod upravo Gozdne uprave v Kranjski gori, je bU napravljen gospodarski načrt za desetletje 1926—1935. Za gozd Podmolnik je bil izdelan gospodarski načrt za desetletje 1936—1945 Letni etat za površino 17,2774 Iia je znašal 16 m-'.
Veleposestvo grolice Matilde Lamezan v Kokri. Pred okoli 150 leti je pokupil fužinar dr. Anton. Fuchs kmetska gozdna veliJta posestva v Kokri in na Jezerskem, takn da so postali njegova last gozdni kcnTipleksi: Pod grebenom, pod Kočno do gozda jezerske občine na levem bregu Kokre, na desnem bregu pa dolina VobeJica do grebena Dolge njive, dalje Korito in Dol, De] tega veleposestva je bil na biväem Kranjskem, drugi del pa na sosednjem Koroškem. Velik del teh gozdov je bil obraSčen z bukovjem, ki ga je porabil Fucbs za svoje fužine v Kokri. "Njegov sin Gilbert Fuchs je leta 1907 prodal gozdove, ležeče na KoroSkem. nekemu Kaiscrsteinu. Kmalu je prevzela njegovo posestvo Mestna hranilnica v Celovcu, od te pa ga je kupil grof Lamezan, ki si je ob koncu prve svetovne vojne vzel življenje. Vdova Matilda Lamezan je predala svoje posestvo družbi »Jezersko« v izkoriščanje.
Za to- posestvo so glede na deželni zakon o prijavi sečenj, izdan za Koroäko leta 1885 in obnovljen leta 1911, najbrž imeli gospodarski načrt Po statističnem izkazovanju je znašala površiria gozda 2032 ha. po gospodarskem načrtu, sestavljenem za desetletje 1937—194f;, odobrenem 24.junija leta 1938, 111/7 št. 691/5 pa le 1990 iia, ostalo so prišteli nerodovitnemu svetu Letni etat je po tem operatu znaSal 7000 m\ in sice^r SUlm-' mehkega ter 1889 m-' trdega lesa. Pri tem etatu je bilo \1% lesne mase že odraCunap.e, ker je odpadla na drobnejše vejevje, lub'je in odpadek pri podelavi v hlode.
Pripomniti je, da je imela družba -»Jezersko- (člani so bili veliki lesni industrijci) poleg gozdarja še honorarne nameščenega dvornega svetnika ing, Josipa Rustio, Z družbo so bile teŽkoče, ker si je prizadevala cim prej izsekafj gozdove. Vedno so bile poti-ebne oblastvene intervencije proti samovoljnostim.
Kar se je spravilo posekanega Lesa (hlodov) vršilo po strmih, zemeljskih in skalnatih, razdrapanib drčah, se je veliko hlodovine polomilo ter je ostalo veliko nepospravljenega lesa po grapah. Katastrofalna poplava jeseni 192G je pobrala te velike količine lesa in jih odnesla v reko Kokro, kjer so podrle 22 mostov. Tudi dandanes sekajo v teh predelih, ki so ljudsko premoženje, toda spravilo, lesa se vrši v glavnem s prenosnimi žičnicami. Zato ob poplavah ni opazili škode v potokih in ob i-ftki Kokri,
Veleposestvo kneza Gottlieba Windisch-Graetza v Slatni pri Litiji, Obsegalo je 1776ha gozda. Ker so bili na tem posestvu v starejših Časih strokovno izvežbani gozdarji, je verjetno, da je obstajal kmalu po odvezi gozdnih služnosti gospodai-ski načrt, zlasti glede na določila deželnega zakona o prijavi sečcnj na Štajerskem iz leta 1898. Zadnji gospodarski načrt, sestavljen pod bivšo Jugoslavijo, je bil predložen na odobritev za desetletje 1933—1942. Letni etat je znašal 7B25 m-', in sicer 925 m-^ mehkega in 6900 m-i trdega lesa. Leta 1945 je gozdove prevzela ljudska oblast.
Gozdna posestva lesnega industrijalca Franca Dolenca iz Škofje Loke. Lastnik je razpolagal z gozdno površino- 1743 ha. Gozdna posestva je imel na Zaplati (ob č. Pred d vor), na Grebenu (NeSkarjevo in Fuchsovo), Grdo dolino in Korito v Kokri, dalje v škofjeloškem okraju: Hrastnik, Tomeškovo in Bri-
fiovä. Nekaj gozdnih parcel je imel pod Kofcami (Tržič) iji v kranjskogorskem okraju. Gozdove na Zaplati, predel na Grebenu in Korito je leta 1925 kupil od sina, leta 1914 unnrlega Gilberts Fuchsa s pristankom oblastev za agrarno reformo. Grdo dolino pa je kupit od solastnikov barona Zoisa in O. Detele.
Gozdarski orgajii so si prizadevali, da bi si Dolenc omislil gospodarski naCrt, toda ta je odlažal in selcal dozorel les s prijavljanjem sečen j. Vse poseke je vzorno pogozdil IVled nennžko okupacijo se je razmeroma malo sekalo, ker so partizani obvladali večino gozdnih predelov. Po osvobodiivj je gozdne objekte na Zaplati in v Kokri ter Hrastnik pri Skofji Loki prpvzela ljudska oblast,
Jugoslaviji pripadli del snežniškega veleposestva. O celotnem posestvu, kakršno je bilO' za dobe Avstiije, sem že poročal. Za gozdove vsega posestva {fideikoraisa) ao obstajali gozdnogospodarski načrti in reviztjstti operati od leta 16,9[)/91 in poiaiejäi.
Po končani prvi svetovni vojni je pripadlo graSčinsko in upravnO' poslopje s parkom in obraslimi travniki ter 1720 ha gozda bivši Jugoslaviji, ostalo gozdno vele-posestvo pa Italiji Za gozde v Jugoslaviji je bil sestavljen poseben gospodarski načrt za desetletji 1922—1932 in 1938—1941. Letni etat je ziiašal 9000 m-'. Po zadnjem opera tu je gozd obsegal le 1968,60 ha. Leta 1945 je postala graäcina z ohranjenim inventarjem ter ostalo posestvo spložno ljudsko premoženje. PripomJnjam, da sem za park izdelal leta 1952 osnutek za zaščitno odločbo. Do zaščite pa še ni prišlo.
Veleposestvo Pavla Glančnika na Pohorju. To posestvo, obsegajoče 1872 ha gozda, je del bivšega veleposestva grofa A.Zabea na Fali. Po smrti gi-ofa so si posestvo razdelili dediči; Pavel Glančnik, grof Ivan Zabeo, Kari Fischer in Pia ter Franc Wögerer, Za svoječasno Zabeovo posestvo je obstajal gospodarski načrt glede na deželni zakon o prijavi sečenj iz leta 1898 Pavel Glančnik ni imel lastnega novega načrta. Banski tipravi je pošiljal prek glavarstva predloge za sečnjo v odobritev. Za leto 1940 je bil etat določen s 6500 m^ (4700 m^ trdega in 1800 m^ mehkega lesa). Od leta 1945 je posestvo splošno ljudsko premoženje.
Veleposestvo ing, Milana Lenarčiča na Pohorju in J&sipa LeriarčiCa na Verdu Josip Lenarčič, posestnik in industrialec na Verdu (Vrhnika) je za časa Avstrije kupil za sina Milana na Pohorju 1178 ha gozda s sedežem ob železniški postaji Hibnica. Za to posestvo je morda obstajal iz avstrijskih časov opera t, ki pod Jugoslavijo ni bil obnovljeni. Na posestvu je imel Lenarčič kamnolom granita (izdelava kock za tlakovanje cest).
Leta 1945 je postalo posestvo splošno ljudsko premoženje, Josip Lenarčič (starejši) je svojčas priženil gozdove na Raskovcu nad Verdom v izmeri 474 ha, ki jih je prej posedoval njegov tasti. Kotnik na Verdu, 2a te gozdove je bil sestavljen gospodarski načrt za desetletje 1942—1951, Letni etat je znašal 2710 m-'. Po letu 1345 so postali gozdovi sploäno ljudsko premoženje.
Veleposestvo barona dr, Arturja Hoscheka v Sevnici. Glavni del gozda, obsegajočega 1551 ba, leži na pobočjih hribovja okoli Planine nad Sevnico, 2a te gozdove je obstojal za avstrijskih časov gospodarski aačrt, Zadnji operat je bil izdelan za dobo 1931—1940, odobresn z odločbo Bainske uprave z dne 14 aprila 1931, 111/7 17668. Letni etat je znašal 93S0 m^^ (5300 m^ mehkega in 4070 m^ trdega lesa), Operal je predvideval v prvi vrati izsek starih košev iz mladih smrekovih kultur. Po vojni so postali gozdovi splošno ljudsko premoženje.
Solastniki iz vasi Dovje in Mojstrana Imajo 1570 ha gozdov na strmih, goratih pobočjih. Pretežni del gozdov je stalno zaščiten. Posestvo upravlja gospodarski odbor solastnikov v Mojstrani Gospodanjkega načrta, ki bi ga bil moral napraviti komisar za agrarne operacije, nimajo,
Turjaäka graščina. Posestvo je bilo last dedifiev po grofu Herwardu Auerspergu. Svojčas je bil to fideikomis. Po razlastitvi a grame reforme leta 1934 in po odprodaji posestva Nadliäek z 81 ha gozda je ostalo 1441 ha gozdov, Etat je znašal za desetletje 1930—1939 2328 m^ mehkega in 1728 m^ trdega lesa. Za desetletje 1940—1949 sestavljerü revizijski operat zaradi pričakovane druge svetovne vojne ni bil predložen v adobritev. Sedaj je posestvo sploäno ljudsko premoženje,
Veleposestvo Oplotnica-Lukarja na Pohorju je bi]o prej last kneza Hogona Weriajida Windisch-Graetza, od leta 1939 dalje pa ing, Edvarda Win-diseh-Graetza m je obsegaloi 1404 ha gozda, Sestavljali so gospodarsM načrt, ker je bil oblastveno postavljeni rok za predložitev 1. april 1041, Zaradi vojnih razmer je predlo^tev izostala. — Leta 1934 je bil določen letni etat na 5626 m-^ (48D0 m^ mehkega in 826 m^ trdega lesa). Od leta 1945 je posest\'o splošno ljudsko premoženje,
Veleposestva grota Thum — Val.'äaEsiria in saposestniJtov v Ravnah jia Koroškem je bil fideiltoniis. Revirja Godec in Mežica merita skupaj 1254 ha gozda in Piračica pri Radovljici na Gorenjskem 130 ha gozda, — skupaj 1384 ha (po stanju leta 1939), Za fideikomisna posestva Godec in Mežica je znašal etat 6982 m^ mehkega lesa. Za Piničico je obstajal gospodarski nadrt, zadnji za desetletje 1936—1945 Let.a 1936 je bilo posekana zaradi polomije od vetra 1700 m^'. Za desetletje 1937—1945 je bil etat znižan od 6i5{) na 534 m^ nielikega lesa. Nekaj gozdov v občini Lancnvo- pri Radovljici je bilo razlaščenih v korist agrarnih interesentov. Od leta 1945 so ti gozdovi sploäno ljudsko premoženje.
Rogaška graščina. Lastnik je bil knez Alfred Windisch-Graetz, ki je živel večinoma v Budimpešti, V njegovi graSčini v Rogatcu so bili nastanjeni državni uradi. Gozdove na BoEu so leta 1880 geodetsko premerili. Leta 1B64 so sestavili gozdnogospodarski načrt po kombinirani predalčni metodi, ki pa se je izkazal kot slab. Leta 1B76 so sestavili nov operat, ki mu je leta 1896 sledila revizija, po kateri je bil operat iz leta 1S76 močno spremenjen. Leta 1934 je bilo razlaščenili 1262 ha gozda po agrarni reformi. Po gospodarskem načrtu za desetletje 1938/39—1947/48, je znaäal za gozdno posestvo 1284 ha letni etat 1500 m^ mehkega (smr.) in 29Ü0nT'' trdega (bu.) lesa. I,eta 1945 je postalo posestvo splošno ljudsko premoženje.
Gozdna posest Trboveljske premogokopne družbe. Gozdna površina 1360 ha je bila raztresena po 7 političnih okrajih. Za nekatere komplekse je bil sestavljen gospodarski načrt, kaltor npr.: ^a gozdove rudnika Liboje, 35 ha gozda, načrt za dobo 1935—1944, etat 100 m''; za gozdove rudnika Trbovlje, 188 in 77 ha, za dobo 1935—1944, etat 965 m-'; za gozde rudnika Hrast-nik, 177,5 ha, za 19.15—1944, etat 250 mä; za gozde rudnilca Lažko. 87,6 ha, etat za 1935—1944 je bil 250 m^ za gozde rudnika Zagorje, 349 ha, operat za 1936—1945, etat je bil 300 m^ Posestvo je od leta 1945 splošno ljudsko premožejije,
Franc H a i n r i h a r d. d., S k o f j a Loka. Posestvo je obsegalo 1202 ha gozda, in sicer na Bieg asu (kupljenega od J. Globočnika, posestnika v Železnikih), nekaj gozda na Jelovici nad DraigoSami in v okolici Selc (Selška dolina). Leta 1925 je kupil Heinrihai' gozdove v Vobenci in pod Kočno v Kokri od Gilberta Fuchsa ml. z odobrenjem agramoreformnih oblastev. Vsa posestva je upravljal stari Franc Heinrihar sam. Branil se je namestiti gozdnega upravitelja. Sdval je brez gospodarskega načrta. Sečnje je prijavljal. Od leta 1945 so gozdovi in ostalo premoženje splošna ljudsko premoženje.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je bila včasih največji gozdni posestnik na bivšem Kranjskem, Leta 1973 je imela okoli 65.000 oralov zemljiške posesti. Leta 1630 je prodala tržiSka posestva baronu .Tuliju Bomu, leta 1835 pa gozdove bivše blejske graščine Kranjskemu verskemu zakladu. Polagoma
SCI odpadla 3 opustitvijo nekaterih rudnikov tudi nekatera draga gozdna posestva. S posredovanjem a^rarnoreforniTiili oblastev in komisarja za agrarne operacije je KID odstopila pašiiim upravičencem iz Sv. Križa pod Golico neitaj gozda v okoliSu Savskih jam in je s tem paštio pravico odkupila. Po stanju leta 1939 je preostaJo KID 1150 ha gozdov. Po gospodarski osnort za dobo 1928—1937 je ziiaSal letni etat 3674 m^ (754 m^ trdega in 2020 m'' mehkega lesa), ReviKijski op&ral je bil v delu, pa ni bil predložen. Leta I93fl je bila dovoljena sečnja 3320 ra^, leta 1939 2600 ni^ leta 1940 — 4408 za leto 1941 zaprošena sečnja pa naj bi znaSala 3250 m^. Sedaj so gozdovi splošno ljudsko premoženje.
Samostan kartuzijancev v Pleterjih. Kartuzijo je ustanovil grof Herman Celjski, Zgradba novega samostanskega poslopja pa je bila dokončana leta 1904, Glavni gozdni kompleks leži na Gorjancih na Opatovi gori. Površina gozdov znaša lllfiha. Po gospodarskem načrtu za dobo od 1933—1942 je bil etat 31B0 m^ lesa. Leta 1945 so postali gozdovi spioäno ljudskß premoženje,
Veieposestvo' Beltinci v Prekmurju je bilo last grofice Marije Zichy in je imelo pred razlastitvami po agrarni reformi v prvi vrsti kmetijski zjiačaj. Površina gozda je znaäala 1094ha. Po gospodarskem natrtu za dobo 1936/37—19^5/46 je bil letni eUt 5755 m'* (3230 m^ trdega in 2475 m-' mehkega lesa). Leta 1945 je postalo posestvo sploäno ljudsko premoženje,
Veieposestvo Podsreda je bilo last Hugona (po, dnagi verziji Franca Jožela) Windiscb-Graetza, V predvojni Jugoslaviji so izkoriščali gozd, v izmeri 1021 ha brez gospodarske osnove. Etat je bil ocenjen po ugotovljeni zalogi lesa na 2700 m'' (100 m^ mehkega in 2600 m' trdega lesa). Bukovima v gozdih Podsfede je bila izredno bela s prav neznatnim temnim jedrom.
Budnik svinca v Mežici d. d. je bil angleška last. Imel je gozdno površino 1032 ba, od tega je bilo 49 ha gozda «-Žerjav« ogroženih in delno uničenih od SO2. Po gospodar.skem načrtu za dobo od 1933 do 1942 je znašal etat 1258 m^ lesa (malo). Po osvoboditvi sta bila rudnik in i-udjiiška posest nacionalizirana.
Graščina Ortnek, last Oskarja Koslerja v Ortneku, je imela 1035 ha gozda. "Etat po gospodarskem načrtu za desetletje 1931—1940 je bil 5779 m^. Revizijski operat za 1941—1950 je bil tudi že predložen, vendar še ni bil ndobren. Posestvo je postalo leta 1945 splošno ljudsko premoženje.
Ptujska graščina, last grofa Jožefa Herbersteina, je imela 995 ha gozdov. Uprava v Ptuju je vlagala predloge za sečnjo v odobritev. Etat za leto 1940/41 je bil 3162 m' (2376 m' trdega in 7S6m^ mehkega lesa} Bukev se je zelo lepo pomlajevala.
Gozdno gospodarstvo Radoha na Gorjancih, svojčas posest Hrvaške eskomptne banke v Zagrebu, ki ga je kupila od posestnika Jos. Goryanyja. Posestniki so se pozneje večkrat menjali: Una d d Zagreb, Gozdna industrija Radoha d.z. o. z., Domenico Cilenti, ti-go-vcc iz Reke,
Posestvo je obstajalo nazadnje le iz kompleksa i^Peäceniic« z gozdno povräino 985 ha. Etat je znašal v desetletju 1928 do 1936 okoli 10.000 ker so stali po vsem gozdu debeb, stari prihranjenci, ki jih je bilo treba izsekati. Pri tem izsekavanju, še bolj pa pri spravilu debelih hlodov je zelo trpel podrasli gozd. Po poteku operata je hotel posestnik leta 1937 še vedno sekati dotedanjo množino lesa. Kljub osebni intervenciji generalnega direktorja iz ministrstva v Beogradu sem vztrajal na tem, da se rmpvavi za obdobje 1937—1946 revizijski operat in dožene nov etat. Id bo gotovo veliko manjši, ker so prihranjene! izsekani. Napravili so nov, revizijski operat Po njem Je znašal etat le 3200 m^^ od tega 200 m- smreko.vine, ostalo pa je bila bukoirina. Posestvo Je postalo leta 1945 splošno ljudsko premoženje.
Daiiovinski gozdovi. Teh Je bilo vsega skupaj f)63 ha po raznih krajih nekdanje banovine. Urejena so bila posestva; Ponovide (330 ha gozda}, posestvo Robe2 pri Sv Kalai-ini (63,2 ha gozda>, gozdovi zdravilišča Dobraa (20,4 ha goz.ja), posestvo Mala Loka na Dolenjskem (53 ha go7.da). Po predpisiii bi bila morala biti urejena vsa banovinska Gozdna posestva, četudi so bila nekatera razmeroma .^rIo majhna.
Posestvo Jurija Rudeža v Ribnici na Dolenjskem je obsegalo 024 ha gozdov na Veliki gori pvi Ribnici. Gozdnogospodarski načrt je bil aapravijen leta 1930 za dobo 1931—1940, in sicer za posestvo, pri katerem je bilo 634 ha gozdov, la jjh je pri razdelitvi prvotnega gozdnega posestva {1558 ha) dobil brat Marko Rudež. Etat za skupno posestvo (1550 ha) je znašal 6900 m-i Ti gozdovi so sedaj splošno ljudsko premoženje.
Graščina JurkJošter je bila svojčas v posesti kartuzijancev. Ko je cesar Jožef II. samostan razjnistil, je priälo posestvo v državno last. Država pa ga je pozneje prodala ter je prišlo v roke zasebnika. Zadnja lastnika pred drugo svetovno vojno sta bila Henrik Ln TreJia Falter, ki sta posestvo kupila še za avstrijske dobe. Gozdovi so biU razdeljeni na revirje: VoluS, Razkotelca, Tajna in Kozje in so merili 1434 ha. Po gozdnogospodarskem načrtu za dobo 1930—1939 je znaSal etat za revir Kozje (150 ha go2da) 1100 m^, za ostale tri revirje pa 9000 m^. Po gozdih revirja Razkotelca in Tajna je bilo mnoso starih košev, ki jih je bilo treba v desetletju odstraniti iz rnlajšega gOKda, Leta 1940 sta posestnika, boječ se prihoda nemškega okupatorja, prodala posestvo. Tri revirje je kupil dr. Sarič, zdravnik in lastnik zdra-vališča Radeinci, revir Kozje pa dr. Ivan Loschnigg v Sv Lovrencu na Pohorju.
Alodno posestvo Ravne in Kogelnik, last grofov Thum je imelo 830ha gozda. Za leto 1938 je bila dovoljena sečnja 3080 m^ mehkega lesa. Gospodarski načrt za desetletje 1040—1949 je bil z razpisom Banske uprave z dne 4. junija 1940, Hl/7 št. 160Ö/3 vrnjen v spopolnitev. Zaradi izbruha vojne ni bil zopet predložen. Po vojni je postalo posestvo^ splošno ljudsko premoženje.
Gozdno posestvo Rakovec na Pohorju je bilo Last grofa Jurija Thurna z upravo v Vitanju. Obsegalo je 826 ha gozda, ki je bil urejen. Sekalo se je na golo in pogozdovalo s smreko. Po revizijskem operatu 1939—1940 je bil etat 3500 m^ mehkega lesa, Stalež srnjadi je bil preveJik. Posestvo je sedaj splošno ljudsko premoženje.
Graščina Mokrice je bila prvotno last Auerspergov, nato barona Gagema in Economa, ki pa sta biLa primorana graščino prodati zaradi dolgov, Kupec Has-drubal Berger Iz Romunije je posestvo prodal nadškofijskemu semenišču v Zagrebu, Gozdna površina je enaäala S23ha Gospodarski načrt je bil napravljen po predpisih za Hrvatsko. Revizijski operat za desetletje 1939/40—1948/49 je določal etat 3069 m'^ lesa (1839 m^i trdega in 12.30 m^ mehkega). Drevesni park (18,5 ha) je od leta 1951 v zaščiti. Kvarijo ga množični obiski. Sedaj je posestvo splošno ljudsko premoženje.
Parna žaga Gorjanci d. d. je bila posest Ljudske posojilnice v Ljubljani in ji je pripadalo 797 ha gozdov pod Sv. Jero na Gorjancih, Letni etat ök, 2000 je bil cenjen po ugotovljeni zalogi lesa. Sedaj je posestvo splošno ljudsko premo-ženje.
Gozdni revir Legen na Pohorju, bivša last grofa Thurna, je obsegal 797 ha gozda. Obstajal je gospodarski načrt. Posestvo je kupil okoü leta 1937 lesni trgovec Franc Gas iz Dovž pri Slovenjem Gradcu, Sedaj so ti gozdovi spletno ljudsko premoženje.
Gozdna posestva Križniškega reda. Sedež reda je bil v Ljubljani (Križanke), posestvi pa v Veliki Nedelji s 72iha gozda in v Metliki z 68 ha gozda, skupaj 792 ha gozda. Za obe posestvi skupaj je obstajal gospodarski načrt Ti gozdovi so .od leta 1945 splošno ljudsko premoženje,
VeLeposestvo Gustava Egevja v Železnikih je bilo na južnem pobočju, deloma na platoju Jelovice: objekta. Mo«ti in Plenšak s 775 tia gozda. Posestvo je bilo prej last J, Globočnika, pozneje J, Novaka, Obstajal je gozdnospodarski načrt. Gozdovi so bili vključeni leta 1945 v splošno- ljudsko premoženje.
(Nadaljevanje bo sledilo)
Ing. A. S i v i C
PREDPISI
ODLOK
O REGEESU, KI SE DAJE PRI PROD.AJI ÜMETNIH GNOJIL ZA KMETIJSTVO
IN GOZDARSTVO V LETU 1968
(Uradni list SFRJ, št. 54 od 30. 12. 1967)
1. Gospodarskim organizacijam, ki izdelujejo- umetna gnojila, se priznava regres ■ZA. umetno gnojilo, ki ga od 1. januarja do 31. decembra 19S3 prodajo in dobavijo naslednjim kupcem ■.
1.	kmetijskim organizacijam in zavodom ter obratom drugih §0.=; p od ar ski h organizacij in zavodov, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo — za tiste količine, ki jili potrebujejo za lastno- proizvodnjo in za proizvodnjo v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci;
2.	gozdnim gospodarstvom, gozdnriogospodarsldm podjetjem, podjetjem za gojitev In izkoriščanje gozdov, zavodom za gospodarjenje z gozdovi, gospodarskim in gozdnim lovskim gospodarstvom, samostojnim obratom drugih gospodarskih organizacij za. gospodarjenje z gozdovi, gozdarskim institutom in zavodom — za bolitinSj ki jih kupijo za plantažno proizvodnjo hitro rastočega drevja, za. kombinirano kmetijsko in gozdno proizvodnjo v lastni režiji ali za melioracije gozdnih in planinskih pašnikov;
3.	zavodom in organizacijam, ki varujejo zemljišča pred hudourniki in erozijo — za količine, ki so jim za to potrebne;
I.	delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali gojitvijo rib v sladkovodnih ribnikih — količine, ki so potrebne za gnojenje ribnikov;
5.	kmetijskim in gozdarskim fakultetam ter znajistvonim raziskovalnim in drugim zavodom, ki delajo poslruse z gnojili, centrom za tečaje in šolam za usposabljanje kmetijskih in gozdarskih kadrov — za količine, ki so jim potrebne za kmetijsko in gozdno proizvodnjo V zvezi s poukom;
6.	kmetijskim organizacijam in njihovim obratom ter kmetijskim lekarnam — za količine, ki jih itupijo za nadaljnjo prodajo kupcem pod 1, do 5. v tej točki in individualnim kmetijskim proizvajalcem;
7.	gospodarsltim organizacijam, ki trgujejo z umetnimi gnojili — za količine kupljene za nadaljnjo prodajo kupcem iz določb pod 1. do 6. v tej točki in individualnim kmetijskim proizvajalcem.
II,	Regres, ki se priznava za 1 kg aktivne hraaiilne snovi, znaša:
a) pri duäikovih gnojilih domaČe proizvodnje za 1 kg aktivne snovi N:
dinarjev
1, v kalcijevem amonijevem nitratu
(^-KAN«) NH^NO,; CaCOy	0,75
a. v kalcijevih clanamidih CaCN^	0,7S
3.	v amonijevih sulfatih (NHjl^SO^	Ü,75
4,	v amonijevih nitratih NH^KO;,	0,75
b)	pri (osforauh gfiojiJih domače proizvodnje za 1 kg aktivne hmiiilne snovi PoO.-;:
dinarjev
1.	v superEosfatu Ca(N,POj)ä	0,67
2.	v hipiirfosfaliu — zmletem surovem
fosfatu Ca3(P0j), CaF	0,67
3.	v -i-PeloIösU'"	0,67
c)	pri mešanih gnojilih domače proizvodnje za l kg aktivne hranilne snovi:
dinarjev N	0,75
PjiOj	Ü,e7
Količina aktivne hranilne snovi, xa katero se daje regres, se ugotavlja na podlagi veljavnih predpisov o kakovosti in kontroli kakovosti umetnih gnojil.
Regres za 1 kg aktiwie hranilne snovi v posameznih, vrstah gnojil iz prvega odstavka te točke se priznava s pogojem, da se proizvajalčeva proizvodna cena zmanjSa kupcem iz I. točke tega odlöka ^a regres pri 1 kg aktivne hranilne snovi posam.e2nega gnojila in obračuna franko naloženo na vagon na železiniški postaji proizvajalca umelinih gnojil, franko naloženo na tovornjak pri prolzvajalcii umetnih gnojil ali franko naloženO' na ladjo oziroma vlek v pristanišču proizvajalca umetnih gnojil.
III.	Kadar gre za uvozno umetno gnojilo, je regres za gnojila iz II. točke tega odloka oziroma za njim podobna gnojita odvisen od vsebine aktivne hranilne anovi, in sicer za količino dušikovih gnojil največ 200.000 ton na bazi 25% N, in losiornih gnojil največ 4Ü.000 ton na bazi 17% P^Oj, ne glede na to, ali so gnojila uvožena kot čista-enostavna aU kot kompleksna oziroma mešana gnojila.
Regres, Iti se priznava za umetna gnojila iz prvega odstavka te točke, je enak razliki med nabavno ceno umetnega gnojila Iranko jugoslovanska meja ali CIF jugoslovanska luka, povečano za stroške od meje oziroma Inke do kupčeve razltladalne postaje, razen stroškov za voznino, in prodajno ceno za enako ali podo'bno domače umetno gnojilo, zmanjšano za regres v smislu II, tofike lega odloka.
Regres iz drugega odstavka te točke ne sme biti večji &d regresa, ki se daje za enoto aktivne hranilne snovi pri ustreznih gjiojilih domače proizvodnje.
Uvozniki razdelijo v Zvezni gospodarski zbornici sporazumno za uvoz predvideno koUčino umetnih gnoji) iz prvega odstavka te točke po državah, vrstah, kakovosti, dinamiki, količinah in drugih za uvoz pomembnih pogojih.
Obračun razlik v zvezi s priznavanjem regre.sa uvoznikom deJa Jugoslovanska kmetijska banka preko posebnega računa.
IV.	Regres za uvozna umetna gnojila bo izplačan uvoznikom za količine umetnih gnojil iz prvega odstavka III. točke tega odloka, ki jih od 1. januarja do 31. decembra 1968 prodajo in dobavijo kupcem iz L točke tega odloka.
V.	Regresi iz II. in III. točke tega odloka se izplačujejo iz sredstev Zveznega sekretariata za gospodai'stvo, ki SO v zveznem proračunu za leto 1968 namenjene za gospodarske intervencije.
VI.	Gospodarske organizacije, ki trgujejo z umetnimi gnojili, moi-ajo na dan uveljavitve tega odloka popisati posamezne vrste uvoznih umetnih gnojil. Prav tako morajo popisati tudi količine umetnega gnojila, katere jim je proizvajalec oziroma uvoznik odpravil pred uveljavitvijo tega odloka, prejele pa so jih po tem dnevu.
Zapisnik o popisu zalog in količin umetnih gnojil iz prvega odstavka te točke pošlje .gospodarska organizacija v 15 dneh od popisa službi družbenega knjigovodstva,
pri kateri imEi iiro račun, in za tržno inšpekcijo pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima sedež.
Zaloge in količine umetnih gnojil ik prvega odstavka te točke se bodo prodajale po ce^iah, določenih v predpisih o regresu pri prodaji untetinih gnoji! za kmetijstvo in gozdarstvo in drugih zveznih predpisih, ki so veljali v leta 19Ö7.
VII.	Z denarno kaznijo do 10.OM dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija alj druga pravna oseba, če proda umetno gnojilo, ki ga je kupila po ceni, ZfTianjäani za regres po tem odloku, v kakäen namen, ki nasprotuje dolotbam I, točke tega odloka.
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se Itaznuje zs, prekräek iz prvega odstavka te točke tudi odgovorna oseba delovne organitacije ali druge pravne osebe,
VIII.	Zvezni sekretar za gospodarstvo je pooblaščen, da izda v sporazumu z zveznim sekretarjem za finance natančnejše predpise o načinu in postopku za uveljavljanje regresa, o dokumentaciji, ki jo je treba priložiti regresni zahtevi, o določanju aktivne hranilne snovi v umetnih gnojilih in o stroskih, ki se priznavajo pri nabavni ceni za uvozna umetna gnojila,
IX Ta odlok začne veljati 1. januarja 1968.
Beograd, 30. decembra 1967, Zvezni izvrSni svet	Predsednik:
B p. št. 143.	Mika Spiljak s. r.
PRA VILNIK
O POSTOPKU ZA PRIZNAVANJE NOVEGA SELEKCIONIRANEGA GOZDNEGA SEMENA
(Uradni Ust SFRJ, št. 30 od 12. 7. 19G7)
1.	člen
Novo selekcionirano gozdno seme se prizna, ko so ugotovljene;
1.	biološke, ekološke in tehnološke lastnosti gozdnega drevja, vzgojenega Iz novega selekcioniranega gozdnega semena;
2.	območja ali oko Uši, v katerih se da gozdno drevje iz 1. točke tega odstavka najuspešneje gojiti.
Lastnosti iz točke prvega odstavka tega člena se ugotavljajo na pridelanem sadilnem materialu v primerjalnih poskusih.
2.	Člen
Novo selekcionirano gozdno seme je mogoče priznati le, Če je rezultat selekcije.
Matična drevesa za novo selekcionirano gozdno seme morajo izviraü od priznanih elitnih dreves ali plus dreves ali pa s priznanih semenskih plantaž.
3.	člen
Postopek za prtznanje novega selekcioniranega gozdnega semena se začne na zahtevo tistega, ki je novo seme vzgojil, oziroma na zahtevo zainteresirane delovne ali druge organizacije, postopek za dovolitev introdukcije tujega selekcioniranega gozdnega semena pa na zahtevo zainteresirane delovne ali druge organizacije.
Zahtevo iz prvega odstavka tega Člana je treba vložiU pri Zveznem seltretariatu za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu, sekretariat).
Zahteva za priznanje novega selekcioniranega gozdnega semena mora navajati tele podatke:
1.	vrsto novega selekcioniranega gozdnega semena;
2.	naziv oziroma ime in priimek selekcionarja in sodelavcev, po vrsti, kat so sodelovali pri selekciji;
3.	naziv delovne organizacije ali druge organizacije oziroma ime in priimek tistega, ki ima. avtoi-sko pravico;
4.	leto, ko se je začelo selekcijsko delo;
5.	namen selekcije;
6.	poreklo Ln genetične lastnosti matičnega semenskega ma.teriala;
7.	opis selekcijskega postopka (metode);
8 prednosti novega selekcioniranega gozdnega semena glede produkcijskih lastnosti (izkoriščanje rastiäönih možnosti za hitrejäo rast in prirastek, sposobnost prilagoditve neugodnim, talnim in podobnim razmeram, zboljšanje tehnološke lastnosti lesa, odpornost proti rastlinskim boleznim in Sodljivcem idr.);
f), možnost pridobivanja novega selekcioniranega gozdnega semena;
10. območja ali okoHäe, v katerih je mogc>če gojiti gozdno drevje iz novega selekcioniranega gozdnega semena.
Vložnik mora priložiti zahtevi tudi dokumentacijo o poskusih in navesti, kje st> bili opravljeini.
5.	aien
Zahteva za dovolitev introdukcije tujega selekcioniranega gozdnega semena mora navajati podatke iz 1., a in 10 toike prvega odstavka in iz drugega odstavka 4, člena tega pravilnika.
6.	Člen
Po prejemu zahteve iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika se mora strokovna komisija, sestavljena v smislu 5. člena temeljnega zakona o semenu:
I na podlagi zahteve in dokumentacije iz 4. člena tega pravilnika prepričati o poreklu, naEinu pridelovanja in dednih lastnostih novega selekcioniranega gozdnega semena;
2. pregledati med vegetacijo sadilni material in poskusne nasade iz novega selekcioniranega gozdnega semena.
Ko prejme zahtevo iz 5, člena tega pravilnika, preveri sti-okovna komisija podatke o produkcijski ti lastnostih tujega selekcioniranega gozdnega semena iz 8. točke prvega odstavka 4, člena tega pravilnika tako, da pregleda pridelani sadilni material in poskusne nasade iz omenjenega semena, in sicer v okoliäu, za katerega je seme priporočeno.
O rezultatih preverjanja napravi strokovna komisija zapisnik.
7.	člen
Ce so rezultati preverjanja iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega pravilnika zadovoljivi, nadaljuje strokovna komisija primerjalne poskuse v proizvodnji ter preizkuša in preverja, ali so prednosti novega oziroma tujega selekcioniranega gozdnega semena glede njegovih produkcijskih lastnosti rezultat dednih ali ekoloških faktorjev.
Ce pa strokovna komisija ugotovi, da rezultati preverjanja iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega pravilnika niso zadovoljivi, in spozna, da ni podlage za nadaljevanje primerjalnih poskusov s sadilnim materialom iz novega oziroma tujega selekcioniranega gozdnega semena, predlaga sekretariatu, naj vloinikovo zahtevo zavrne.
Pri primerjalnih poskusih se sadilni material iz novega oziroma tujega selekcioniranega gozdnega semena preizkuža pod šifrirano označbo.
Število primerjalnih poskusov in njihovo trajanje ter območja, kjer naj se opravijo, določi strokovna komisija,
Primerjalni poskusi, se opravljajo pri delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo z gojitvijo gozdov,
9.	člen
Sadilni material, pridelan iz novega ali tujega selekcioniranega gozdnega semena, se preizkuša tako, da se primerja s sadilnim materialom, pridelanim 12 semena ustrezne vrste drevja s priznanih semenskih objektov, ki ima na območju, ^a katero se priporoča novo oziroma, tuje selekcionirano gozdno seme. najboljšo preizkuSano produkcijsko karakteristiko.
10.	člen
Strokovna služba, ki jo določi sekretariat, pomaga izvajalcem primerjalnih poskusov, kontrolira izvajanje poskusov, in obdeluje po dolnčejiih metodah končni rezultat.
Razmerje med strokovno službo in sekretariatom in razmerja med izvajalci poskusov in sekretaiiatom ureja pogodba
11.	člen
Novo selekcionirario gozdno seme se prizna in introdukcija tujega selekcioniranega gozdnega semena dnvo-li, če daje seme s svojimi dednimi lastnostmi gozdno drevje boljših bioloških, ekoloških in tehnoloških karakteristik, zlasti pa; drevje hitrejŽe rasti in. večjega prirastka ali za posamezne namene kvalitetnejšega lesa, ali pa drevje z večjo odpornostjo proti rastlinskim boleznim, in škodljlvceT« ali z večjo prilagodljivostjo neugodnim talnim in podjiebnim razmeram.
12.	Člen
Priznano novo selekcionirano gozdno seme se vpiäe v register no-vega selekcioniranega gozdnega semena na podlagi odločbe o priznanju.
Tuje selekcionirano gozdno seme, za katero je dovoljena introdukcija, se \T)iše v evidenco o tujem selekcioniranem gozdnem semenu na podlagi odločbe o dovolitvi in trod uk d je.
Register iz prvega odstavka tega člena jn evidenco iz drugega odstavka tega člena vodi sekretariat,
13.	člen
Selekcionirano gozdno seme se po odločbi sekretariata izbriše iz registra oziroma evidence iz 12, člena tega pravilnika, če izgubi lastnosti, zaradi katerih je bilo priznano za novo oziroma zaradi katerih je bila dovoljena inti-odukcija.
U, člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v ^^Uradnem listu SFBJ",
St 08-433/1.	Naniestnik
Beograd. 10, junija 1967	zveznega sekretarja
za gospodarstvo: Vlado Juričič s. r.
ODLOČBA
O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH S PODROČJA IZKORIŠČANJA GOZDOV
(Uradni Üst SFRJ, Št. 12 od 15. 3, 1967)
1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde;
Proizvodi izkoriščanja gozdov;
Hlodi listavcev za fumir. Splošni pogoji...................JUS D,B4.020
HJodi listavcev 2a fümir. Posebni pogoji za hrast........ , ,	JUS D B4,031
Hlodi listavcev za furnir. Posebni pogoji "vse vrste, razen hrasta .	JUS D B4.040
Hlodi iglavcev za lurnir .......................JUS D.B4,021
Hlodi listavcev za lu^čeaie. Splošni pogoji	.......JUS D,R4.022
Hlodi listavcev za luSSenje Posebni pogoji - , . ............JUS D.B4.032
Hlodi iglavcev za luščenje .............................JUS D.B4.023
Hlodi üstavcev za vžigalice.................. . .	JUS D.B4.024
Hlodi iglavcev za vzigaüce . . . ................ .	JUS D.B4,Ü25
Hlodi zu pragove..........................JUS DB4.02e
Kombiniranj hlodi ............ ....... . . , .	JUS D.B4,027
Hlodi listavcev za žaganje. Splošni pogoji ........... .	JUS D.B4.02a
Hlodi listavcev za žaganje. Posebni pogoji..............JUS n.B4.038
Hlodi iglavcev za žaganje. Splošni pogoji............ - -	JUS D.B4.029
Hlodi iglavcev za Žaganje. Posebni pogoji .............JUS D.B4.039
2.	Jugoslovanske standarde iz L, točke te odločbe je objavil v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe,
3.	Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni tobra 1967.
4.	Veljati neliajo tile jugoslovanski standardi:
Hlodi — hlodi za furnir F (listavci) . ........ .
Hlodi — hlodi za furnir i' (iglavci) , . Hlodi — hlodi za luSčesnje L (listavci) Hlodi — hlodi za luäcenje L (iglavci) . Hlodi — hlodi za vžigalice S (listavci) Hlodi — hlodi za vžigalice S (iglavci) Hlodi — hlodi za pragove P (Hstavci)
Hlodi — kombinirani hiodi.....
Hindi — hlodi za žagajije (listavci) . . Hlodi — hlodi za žaganje (iglavci) .
Jugoslovanski zavod in veljajo od 1. ok-
JUS JUS JUS JUS JUS JUS JUS JUS JUS ■njs
D.B,4.020 D,B-t.OZl D.B4.022 D.B4.023 D,B4.02t D.B4.025 D.B4-026 D.B4.027 D.B4.02a D,B4,029
ki so bili predpisani z odločbo o jugoslovanskih standardih za neobdelan in obdelan les ("Uradni list FLRJ-« št. 23/55).
S. Jugoslovanski standardi iz 4. točke te odločbe nehajo veljati 1. oktobra 1967,
St. 06'1602/l. Beograd, 7. marca 1907.
Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo: Slavoljub Vitorovič s. r.
634.0,225 : 235,2 (497.12}
PREMEN.A, GRMIŠC V SLOVENIJI
Prof. dr. Duäan M 1 i n Se k (Ljubl}ana)* 1. Uvod
Z grmišči in degradiranimi gozdovi razumemo gospodarsko manj vredne L'a7:voine stadije sestojev, nastale zaradi nesmotrnega delovanja človeka. Sloveniji je sicer prignana vloga gozdarsko naprednejše dežele, kljub temu pa je v naši republiki še veliko zemljišč obraslih 7. grmovjem in s slabo rastnimi sestoji. Ti degradirani gozdovi ne dajejo gospodarstvu talcžnih koristi, kot ohranjeni in negovani sestoji, Prirastki lesa so nepomembni. Vodnost ni zadovoljivo uravnavana. Pokrajinska podoba je skvarjena. Takšne oblike in vrste gozdov, ki Jih bomo zaradi krajšega izražanja v tej Studijii. imenovali s skupnim imenom '»grmišča-«, ne sodijo v naše gospodarstvo Zato je spreminjanje gnnišc v gospodarsko pomembnejše gozdne sestoje prvenstvena naloga družbe in gozdnega gospodarstva. Premena grmiSČ je odvisna od rešitve številnih bioloških in gospodarskih problemov. V ospredje se vriva osrednje vprašanje, kako izvajati premeno, da bi bil njen uspeh zagotovljen in da bodo vložena sredstva smotrno porabljena?
Uspeh bo zagotovljen, če se bomo pri premeni oprli na naravne značilnosti v grmiščih in če bomo znali pri načrtovanju premene pravilno vrednotiti naravne razvojne procese. Biologija naših gi-mišč je še prav malo raziskana. Nekateri slovenski avtorji so se s to nalogo že ukvarjali: Knez (1), Mildavžič (4, 5), Pi-skernik (10), Vovk (11), Wraber (12) in drugi.
Pri pregledu grmišč in sorodnih gozdnih oblik naletimo na najrazličnejša stanja in na raznovrstne razvojne težnje grmiščne vegetacije. Razmere so odvisne od tega, kako so grmišča nastala, in od stopnje še nadaljnjega človekovega razdiralnega delovanja, V steljnikih se človek še vedno negativno uveljavl}a. v pravih grmiščih in na novinah pa je njegov kvarni vpliv v glavnem že prenehal. Razvoj vegetacije poteka v progresivni smeri. Nas zanimajo posamezni stadiji ter njihov značaj in pomen pri nastajanju novih gospodarsko boljših gozdnih tvorb.
V progresivnem razvoju gozda zbuja pozornost naseljevanje grmovnih in drevesnih vrst, njihova rast in razvojna težnja v naglo spreminjajoči se vegetaciji. Grmišča s progresivnim razvojem lahko v naših razmerah obravnavamo večinoma kot skupino zanimivih inicialnih stadijev, raz\ijajoah se po različnih
* Študija je bila izdelana v leUh 19G4—1967 s pomočjo sredstev Sklada Borisa KadriČa in gozdnogospodar.skih organizacij v Sloveniji. Anketno gradivo o razširjenosti manjvrednih sestojev smo zbrali s pomočjo vseh g&zdnogospodarskih organizacij v Sloveniji; zlasti veliko pa je pomagalo pri raiiskovanju KGP Kočevje. Za zbiranje podatkov na terenu gre posebna zahvala tovarišem: I.Bizjaku. ing.L. Cer-raelju. Ing. J. Papežu in ing. A. Prelesniku
poteh h gospodarsko "bolj ali manj pomembnemu gozdnemu sestoju. Zato nameravamo v študiji odgovoriti na naslednja vprašanja: Katere so splošne značilnosti naših gmnišč?
Kakšna je priseljevalna moč na grraištih in kakšne so bistvene razvojne značilnosti teh oblik gozdne vegetacije?
Kako uskladiti biološke posebnosti grmišč z gospodarjenjem v gozdovih?
2, GrmišČa in sorodne zvrsti osiromašenih gozdov
Podatiti, ki smo jih zbrali v okviru študije o grmiščih in o drugih degradiranih gozdovih, opozarjajo na njihovo pomembnost. V Sloveniji je stanje naslednje;
1,	prava grmiSča poraSčajo	31.500 ha
2,	n o v i n fe zavzemajo	4.700 ha
3,	steljnik) iu gmajne	39.000ha
To znaša skupaj	75.200 ha
V skupino pravih grmišč smo uvrstili vsa gozdna in negozdna zemljišča, ki 50 zaraščena ali pa se šele zaraščajo z gospodarsko manj vrednim rastjem. Gre za površine, kjer spontano nastajajo razni nara\Tii pionirski stadiji go^da, in sicer na posekah, na nekdanjih pašnikih, na opuščenih obdelovalnih zemljiščih in podobno. Ponekod so ti inicialni stadiji zelo napredovali in predstavljajo prehod h gospodarskemu gozdu, zato jih ni moč ostreje razmejiti. Ce bi k izrazitim grmiščem prišteli še tiste prehodne oblike, ki so bližje gospodarskemu gozdu, bi se delež grmišč povečal za ok. 15.000 ha. To povečanje gre predvsem na račun Kočevske ter jugozlahodnega dela Slovenije nasploh, kjer gozdna vegetacija silovito osvaja zapuščena kmetijska zemljišča. Drugod v Sloveniji ni podobnih obsežnejših primerov.
N o v i n e so posebna zvrst degradiranih gozdov v gorskem svetu, nastala s požiganjem gozdnih sestojev pri poljsko-gozdnem načinu gospodarjenja: s ko-lobarjenjem." gozd—njiva — pašnik... Med ,tem ko so grmišča raztresena po vsej Sloveniji in še posebej v njeni južni polovici, so novine značilnost alpskih pobočij. Novinarjenje je dandanes že opuščeno, in večina novin se razvija že v progi-esijskih stadijih h gospodarsko pomembnejšim gozdnim oblikam.
Steljniki in gmajne so takšne oblike degradiranih gozdov, kjer degradacijski procesi v goedu zaradi steljarjenja, paše in podobnih vplivov Se niso zaustavljeni. Ta kategorija gozdov je najbolj raz.Mrjena po vzhodni, južni in jugozahodni Sloveniji v območju razdrobljene kmečke posesti, kjer je kmet zelo navezan na steljo iz gozda,
Ce upoštevamo omenjenih 15.000 ha progresivnih razvojnih stadijev, ki so za stopnjo bliže gospodarskemu gozdu, ugotavljamo, da je v Sloveniji skupno ok. 90.000 ha griniišč v različnih stadijih, prek katerih gozd nastaja ali pa se degradira. Njihovega povsem natančnega obsega ni mogoče določiti, kajti gozdna vegetacija osvaja vedno nove površine in proces zaraščanja še ni končan, zato gospodarska razmejitev med gozdom in negozdoimi zernlji^či ni mogoča. Iz preglednic je razvidno, da je največ grmišč na dobrih rastiščih, kajti na odličnih rastiščih je 26.000 ha grmiŠČ, na srednje dobrih 13,060 ha in na slabih 36.1BÜ ha grmišč.
Delež odličnih in srednje dobrih rastišč brez gorsliih leg znaša 48.730 ha ali 65%. Ob upoštevanju dodatnih 15,000 ha razvitejših grmižčnih stadijev, kjei" gre predvsem za odlična rastišča, se ta delež poveča na 71 % ali na 64.000 ha. Ce upoštevamo, da sodijo rastišča nižinskih in hribovitih leg — tako bogata kot srednje dobra — v kategorijo naših najboljših grmišč, doženemo, da je najmanj 49.000 ha vseh grmišč na odličnih tleh, ki gospodarstvu ničesarnedajejo. Da gro pri tem res za odlična rastišča, dokazuje dejstvo, da je kmet krčil, izsekaval in steljarU zlasti tam, kjer se mu je to najbolj izplačalo, tj. tam kjer je od paže in poljedelstva pričakoval najboljše uspehe. Zato je delež grmiŠČ v gorskih legah le majhen in znaša le ok. 1%.
Ob upoštevanju mal osti Slovenije in dragocenosti takorekoČ vsake pedi našega sveta se ^groamo ob dejstvu, da 64.000 ha najboljše ledine leži neizkoriščeno. Pri vseh dobrih namenih za urejanje slovenskega prostora ni družbeniii sredstev za naci'tno mehoradjo omenjenih gozdnih kategorij,
Grmišča v Sloveniji po kakovosti rastišča
	1. Prava grmišča			
Rastišča	Bogata	Sred- dobra	Eevna	Skupaj
Nižinske lege	laoo	7.710	3.S00	13.110
Hribovite lege	3970	7.410	«,620	18 000
Gorske lege	180	140	100	420
Skupaj	5950	1S.2G0	10.320	31.530
	a.	No vine		
Rastišča	Bogata	Sred. dobra	Revna	Skupa.l
Nižinske lege	20	130	300	450
Hribovite lege	ISOO	1520	7fi0	408D
Gorske lege	20	60	110	190
Skupaj	1840	1710	1170	4720
	3. Steljniki in gmajne			
Rastišča	Bogata	Sred. dobra	Revna	Skupaj
Nižinske lege	4000	11,360	6.810	22.170
Hribovite lege	1240	7,770	7.480	16.490
Gorske lege	30	90	220	340
Skupaj	S270	19.220	14.510	39.000
3, Raziskovanje grmišc
Raziskave in zbiranje podatkov o grmiščih v Sloveniji smo zastavili po treh poteh, in sicer; 1 z anketo v letih 1963 in 1964 smo zbrali podatke in orientacijske nakazovalce o razširjenosti grmišč v Sloveniji; 2. ra^iiskave na
začasnih raäskovalnih ploskvah v kočevskih grmiščih. v letih 1964 do 1966; 3. preučevanje razvoja novin na trajnih opazovalnih objektih v Koprivni na Koroškem, in sicer na pi-vih ploskvah leta 1Ö60 in na dodatnih ploskvah leta 1964. Naša študija sloni na anketnem gradivu in na izsledkih raziskovalnih ploskev na Kočevskem. Z opazovanjem razvoja novin pa nadaljujemo in bo predmet posebne študije.
Raziskova in i progi
presek št I
pr9S9k št // rožiskovolna polJa vrtače
Slika 1, Skica raziskovanega grmišča v Ušivi jami 132
3.1 Raziskovalni objekti in delovne metode
Anketo o razširjenosti gi-mišč v Slnvemji smo napravili po vseh gozdnogospodarskih organisracijah. Podatki so zbi-ani po katastrskih občinah in razčlenjeni glede na kategorijo gnnisCa in kakovost rastišča (glej poglavje 2!). Pri zbiranju smo uporabili za osnovo gozdnogospodarske načrte, le v redkih primerih, kjer načrtov še ni, smo se oprli na cenitve.
Pri raziskovanju smo uporabili metodo prog, položenih skozi tipične grmiščne predele. Dopolnila smo opravili z metodo raziskovalnih krogov in krožnih raziskovalnih ploskev, da bi tako čim pravilneje zajeli irtiigracijske premijce drevesnih in grmovnih vrst v grmišoih. Rast gospodarskih drevesnih vrst smo preučevali s pomočjo debelne analize osebkov. Osvajalno moč in sposobnost zakoreninjenja nekaterih stevilnejSih grmovnih vrst v travnati ruši še spremljamo s posevkom različnih semen na ograjenem, pašniku, 2a sklepno presojo in zlasti za učne namene smo na koncu raziskav osnovali Se demonstracijski grmiščni objekt.
Vse objekte razen trajnih ploskev smo izbrali na Kočevskem, ki je najbogatejša z grmisči najrazličnejših kategorij in ker je tam domala povsod izključen človek kot negativni činitelj. Vsi grmiščni stadiji so pionii'slü v pomenu progresivnega razvoja gozdne vegetacije; to pa je prvi pogoj za vsakršno gozdnogojitveno intervencijo. Povsod tam, kjer se namreč uveljavlja človek v gozdu s svojim razdiralnim delovanjem, pač ^radi ekonomske nuje, npr. s steljarjenjem, gozdnogojilveno delo še ni upravičeno.
Pregled ražiskovalnih objektov
1.	Dve raziskovalni progi smo izbrali v UŠivi jamij tj v značilnem grmišču, dolgem 2,5 km in širokem na najširžem mestu 0,9 km, v rahlo uleknjeni, proti jugovzhodu odprti kraški dolini na nadmorski višini od š40 do 670 m (glej skico št.l!). Gre za rastišče dinarskega gozda jelke m bukve na prehodu v slovenski bukov gozd z otoki ilirskega gozda gorskega javora in jesena (Wraber 13). Ušiva jama leži sredi odraslih sestojev smreke, jelke Ln bukve. Košenice in pašnike so prenehali izkori.ščati leta 1941, Ob meritvah leta 1964 je bilo Se vse zemljišče razen ponekod na dnu na gosto preraŠčeno z grmovnimi in drevesnimi vrstami- Proga U. j. I je bila dolga 780 m in široka lm + 4m; proga U. j. II je bila dolga 650 m in žiroka 1 m -f 4 m Prva poteka po širini grmišČa do obeh robov gospodarskega gozda in predstavlja prečni profil Ušive jame. Druga proga je položena vzdolž sredi Ušive jame v ožjem žepu grmišča in kaže podobo grmišča, kjer je bil vpliv gozdnega roba močnejši kot ns najširših mestih Ušive jame.
Na ožjem delu proge (širokem I m) smo anahzirali osebke vseh najdenih drevesnih vrst. Na širšem delu proge (širokem 4 m) pa smo analizirali le osebke, ki pripadajo gospodarskim drevesnim vrstam. Analize so se nanašale na starost, drevesno višino, debelni premer, socialne razmere, vitalnost, razvojno težnjo in na gospodai'ske vidike.
2.	Vzdolž vzhodnega roba Ušive jame smo izbrali 31 ki-ožnih ploskev po 1 a, in sicer z makomemo medsebojno razdaljo v ti-eh različito oddaljenih črtah, od tega 11 ploskev na robu grmišča 25 m daleč (ena sestojna višina), 11 ploskev 50 m od gozdnega roba {dve sestojni višini), 9 ploskev 150 m od gozdnega robaNa vseh ploskvah smo opravili prav takšne meritve kot na obeh progah.
3.	V razvitejših grmisčih smo izbrali 6 ploskev in smo jih analizirali tako kot prejänje ploskve. Skupno so merile 1,0119 ha in so bile namenjene preučevanju poznejših razvojnih stopenj grmišč (k. o, Klinja vas).
4.	Za dopolnilo smo na raznih krajih v grmiičih analizirali več odraslih dreves in raziskali debelinski prirastek {196 trepetlik, 110 brez in 16Q lip) ter opravili debelno analizo (7 trepetlik, 8 brez, 10 lip).
5.	Ograjena površina na košenici v k. o. Li void je obsegala 169 m^ 9 polj po 3 X 3 m z grmovnimi vrstami, posajenimi v kvadratno mrežo: Corylus avel-lana, Crataegus raonogyna, Ligustrum vulgare, Viburnum lan tana, Coin us sanguinea, Pirus communis, Pirus malus, Prunus spinosa, Rhamnus chatartica. Posamezno seme je bilo posajerio v rušo in tisto mesto zaznamovano. Hkrati smo v grmiščih Nemške loke nastavili 25 zabojev za lovljenje naravno nalelelega semenja (odprtina zabojev je racnla 70,7 X 70,7 em, v = 15 cm in je bila zaprta 2 redko mrežo). Zaboji so bili razporejeni na površini 49 ha približno enakomerno vsaksebi.
Objekte pod točkami 3., 4, in 5, nismo izbrali po naključju, ker smo z njimi hoteli prikazati načine in možnosti premene grmiSč pri njihovih različnih razvojnih podobah.
6.	Izločili in obdelali smo grmisčni objekt Medvedja preža v k. o. Zeljne a površino 1,12 ha, in sicer za pouk in demonstriranje metode za premeno grmi H č.
3.2. Nekatere značilnosti raziskovanih grmiSč 3.31. Imigracijski potencla.1 ali priscljevalna moč drevesnih lii grmovnih vrst
Prisotnost grmovnih m drewesnifi vrst
Osvajalno moč grmovnih in gozdnih drevesnih vrst lahko spoznamo na Kočevskem primeru. V 20—25 letih so grmovne vrste skupaj z gozdnimi drevesnimi osvojile prostrane površine povsod tarn, kjer Človek temu ni zoprval. Značilnost in moč naravnih sil se prav v kočevskih grmiščih najlepše kažeta z množičnostjo in z bogastvom vrst. V 2,3 letih so se pionirski stadiji gozda z bujno grmiščno vegetacijo razrasli 500 m m še dalje od gozdnega roba. Ker pa so oaze nego^dnih površin pri na^i veliki gozdnatosti, še posebej pa na Kočevskem, razmeroma majhne, kmalu ne bo od travnikov in pašnikov, ki ležijo med gozdovi, ostal« nič vec. Na raziskanih grmiščih smo naäli 10 grmovnih in 20 drevesnih vrst. Med prvimi odpade 79% na 6 vodilnih grmov, in sicer na; lesko, glog, kalino, črni trn, svib in kosteničevje. Največ je leske. tj.
in zavzema največji površinski delež ter dominira med vsemi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Gre za prvi inicialni stadij grmiSčne vegetacije. Pri večini leskovih grmov je potrebno upoštevati še veliko poganjkov, ki jih je pri nekaterih grmih tudi do 177, debehh od enega palca do pesti. Le štirje odstotki leske imajo po 1 odganjek. Pri 67% leskne zraša poprečno število odganjkov do 10, 17% vseh grmov ima poprečje med 11 in 20 odganjki, 1% med 21 in 30 ter med 31 in 70 odganjki. Pri tem ne gre za giinišče s številnimi leskovimi šibami, nastalimi po sečnji. Prevladujejo razbohoteni, do 5 m visoki grmi, 2e nekoč velika osvajalna moč leske je omogočila, da je dala ta grmiščna vr.sta v davnini evropski pokrajini »leskovo« podobo. Med rastlinskimi vrstami najdemo tako svetloljubne, toploljubne kot tudi senco-
MO
1 abücbje
Jpoiasnc /nOgroctje-plonrrjrv
IS'IO
T							^^ \	/
•S. » t. " > ^								obdobja ittovtle Infigratij» pionirjev
Ja . e r ^ . : a :		' r £ i i	■^^ffftl 1 - g '•	si"' r ^ H 1 1- G % 1 . . - ^ J; r- . ■ s ^ s -	■ r : T J	iii sr	t	1 prH^i^ imnjsBvanja vtloinesU piö^j^v

WO
500
JK)
7ao fFi
SUka 2. Starostna distribucija grmovnih in drevesnih vrst v USivi jami na različnih
razdaljah od gosdnega roba
ljubne, tskšne ki se tudi na navidez enotnejšem rastišču zelo različno pojavljajo. Toptoljubne vrste osvajajo pašniške površine, ki že po svoji naravi kažejo kontinentalnejši značaj. Brž ko pa se s priselitvijo prvih pionirjev »■kontinentalnost« pašnika izgubi, se tam že uveljavljajo bolj vlagoljubne in aencoljubne grmovne ter drevesne vrste. Sicer vodijo toploljubne vrste, to pa dokamje le prehodni kontinentalni značaj sicer atlantsko obarvanega jelovo-biikovega rastišča. Kljub množici grmovnih vrst je v takšnem grmišcu pre.se-netljivo veliko drevesnih vrst. Jz tabele št. 4 je razvidno, da dosežejo drevesne vrste v bujni grmovni vegetaciji že nad 18.000 osebkov na ha, pri tem je seveda največ trepetbke. Ta porašča ponekod večje površine v celoti in gradi goste sestoje, ponekod pa je sploh ni. V velikem povprečju znaša n.jen delež med drevesnimi vrstami do 55%. Dejstvo, da se trepetlika lahko tako zelo uveljavi, je pripisati njenim pionirskim značilnosl.im, zlasti sposobnosti odganjanja iz korenin. Pri odraslih trepetlikah smo ugotovili, da lahko poženejo iz korenin enega drevesa nove trepetlike Eudi na več arih. V sedanji razvojni stopnji so gospodarsko najpomembnejše drevesne vrste že pičlo prisotne, pač v odvisnosti od krajevnih razmer, predvsem pa od razdalje grmišča do razvitega gozda. V poznejših razvitejših pionirskih stadijih pa se razmerja naglo spreminjajo. Delež gospodarsko pomenabnih drevesnih vrst naglo raste.
4, Stevito grmovnih in drevesnih vrst v kočevskih grmiščih na ha
Drevesne in grmovne vrste	Raziskovalna proga		Raziskovalne ploskve
	št. 1	št, 2	
Jelka	72	18	843
Smreka	30	510	30
Bukev	S4	1200	200
Lipa	85	95	14
Gorski javor	13	150	1630
Ceänja	10	57	44
Hruäka	07	7S	84
Lesnika	4S	9	IG
Graden	15	75	13
Cer	3	9	6
Bi-ek	0	44	31
Mokovec	0	15	le
Brest	13	15	3
Iva	243	0	0
J ere bika	10	0	6
Trepetlika	57B0	9090	477
Gaber	474	5320	3055
Breja	230	116	0
Mali jesen	0	75	3
Maklen	0	0	593
Skupaj	7183	17.576	7064
Corylus avellana	3112
Crataegus monogytia	2950
Ligustrum vulgare	2900
Prunus spinosa	2440
Corn us sanguinea	1B60
LonLcera xylosteum	1820
Evany m us verrucosa	750
Viburnum opulus	680
Daphne mesereum	670
Rliamnus cathartica	660
Viburnum lantana	520
Evonymus latifolia	350
Rosa canina	160
Juniperus communis	140
Khamnus frarigula	70
Evonymus euro pea	40
Rosa alpina	30
Berberis vulgaris	20
Skupaj	19.172
Grmovne vrste niso analizirane
Iz tabele §t. 5, kjer so podatki za namensko izbi-ane objekte, je razvidno, da se zelo uveijavljajor smreka, ,ielka, javor iti lipa, med drugimi listavci pa še posebej gaber. Trepetlika, breza in grmovne vrste nasploh pa zginevajo. Število priseljenih gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst je že tolikšno, da ,iim moramo posvetiti posebno pozornost in takšnemu inidalnemu stanju prisoditi vlogo gospodarsko pomem.bnega zametka bodočega gospodsi-^kega gozda.
Podoba razvitejših grmišcnih stadijev je zelo mozaična. Za njo so značilna jedra z bogastvom gospodarsko obetajočih drevesnih vrst, ki jih spremljajo -i-gospcdarske praznine^', kjer se še vedno bohoti leska ali pa nekakovostno gabrovje in podobno, V teh razvojnih stopnjah doseže grmišSe največjo raznoterost, ki ji sledi dolgotrajnejša in delna homogenizacija.
5. Število drevesnih vrst v raj!vite;^ih grmišcnih stadijih tia ha
{Upoštevani so le močno in zmerno vitalni osobki)
Ploskve
	1	2	3	4	5	d
Smreka	320	567	3.tee	1076	lä3.729	1952
Jelka	677	911	333	—	83.734	43
Lipa	S53	944	5.667	1972	1.9157	477
Gor.^ki javor -f graden	481	7(J0	169,004	180	B.584	173
Bukev	107	09	334	—	301	—
Trepetlika						
+ breza	321	—	„	—-	4 217	130
Drugi listavci	7.573	11_755	129.(569	1614	170.027	21)15
Skupaj	10.032	14.966	303,173	4E42	288 549	5290
Priseljevaina in rastna moč
Od leta 1941 do raziskovanja (1964) je gozdna vegetacija povsem prerasla 800 m širok in 1660 m dolg pašnik in kosenico. Le tu in tam so ostale zelo zatravljene praznine, ki jih sedaj zaraščata črni trn in trepetlika. Prva uspela pionirska vegetacija je opazna na robovih grmišča in je nastala pred ok 60 leti. Na sredini Ušive jame pa je najstarejše drevje staro le do 30 let. Redko naselitev je pripisati trebljenju in tudi značaju, kako narava osvaja. Vendar pa je glavni vzrok človek. Iz Študije starosti je razvidno, da je trajala doba počasnega naseljevanja 10—15 let, in sicer je napredovala vsako leto 10—15 m od gozdnega roba v notranjost Ušive jame. Pojav grmov in dreves je morda pospešila Že zmanjšana zavzetost Kočevarjev za obdelovanje zemlje v zadnjem predvojnem deceniju,
Z opustitvijo košnje in paše je bliskovito in naenkrat na velikih površinah sledila množična imigracija. Pojav je ponazorjen na skici št. 2. Z razdelitvijo Ušive jame na tri ekscentrične kolobarje lahko ugotovimo, da je zaraščanje na zunanji tretjini začelo takoj in da je hitreje napredovalo z vzhodnega roba proti zahodu in počasnejše z zahodnega roba proti vzhodu, V prvem primeru se je zaraslo v treh letih približno 165 m ali poprečno po 55 m na leto. Na zahodnem robu pa se je zaraslo v treh letih le 90 m ali ok, 30 m na leto.
Razumljivo je, da z naraščanjem razdalje od gozdnega roba upada moč imigriranja, vendar zaradi delovanja pionirskih lastnosti nekaterih drevesnih in grmovnih vrst stopnja zmanjševanja ni pomembna. Z zahodnega, tj, s senč-
nega roba moč zaraščanja bolj upada kot z vzhodnega, tj. sončnega roba. S senčne strani se je zaraslo komaj 290 m ali približno 21 m na leto, s sončne pa 490 m ali približno 35 m na leto. Imigracijski tempo pionirjev je na določeni razdalji s sončne strani le še za polovico veeji kot pa na senčni strani. S stopnjevanjem oddaljenosti tudi ta razlika izgine. Sicer pa je ugotovljena zakonitost zelo odvisna od rastišča in od vrste pionirjev. Praktično je bila Ušiva jama, ki meri 150 ha, v poldrugem deceniju preraščena s pionirsko gozdno vegetacijo. Po letu 1955 se proces zaraščanja še nadaljuje. Zapirajo se vrzeli in jase. Razen tega pa nastajajo novi zanimivi pojavi, V grmiščih vidimo veliko osvajalno moČ gozda. Sele v tem primeru prav spoznamo, s kakšno 2agrizenostjo se je moral človek s pomočjo sekire, motike in z ognjem boriti proti gozdu, da si je »►pridelal« poljedelske površine.
Prvo množično imigriranje raznih pionirjev začne torej takoj, ko so človeški jezovi popustili. Naselitev je začela na robovih med leti 1943—1950, torej po šestih letih. V času od 1951 do 1955 je sledilo osvajanje srednje tretjine in je kulminiralo po devetih letih. Centralni del je zarasel med leti 1956 in 1963. Med tem ko so se prvi osebki naselili po naključju in so se morda tudi slučajno ohranili, poteka vsa nadaljnja imigracija po določenih zakonitostih. Primerjava med razvojem zaraščanja na pi-ogah 1 in 11 potrjuje ugotovljeno zakonitost. Proga II seka Sep Ušive jame po dolgem. Pri tem se ponekod bolj približa ali pa oddalji od gozdnega roba. Takoj so opazne tudi starostne spremembe posameznih pionirjev, Le-ti so se naseljevali na različne načine. Leska osvaja nove površine postopoma, vztrajno in je navezana na boljša tla in na živalski transport. Njeno seme rado vzklije. To je dokazala tudi setev semena v travnato rušo, kjer je vzklilo nad 9D% vseh semen, medtem ko so druge grmovne vrste zelo slabo v^niknile,
Trepetlika se je Sirila s semenom, zlasti pa s poganjki iz korenin, in sicer množično, silovito in naenkrat. Zato so najbolj oddaljeni predeli zaraščeni s šopi trepetlike, starimi do 13 let. Breza in vrba potujeta z vetrom, vendar potrebujeta za uspešno naselitev razgaljena, ne pa zatravljena tla. Zato ti dve drevesni vrsti na povsem opuščenih in s travo zaraščenih zemljiščih nista osvajalni pionirki.
Socialni položaj in združbene razmere leske in trepetlike opozarjajo, da je pionirska vegetacija gozda na kočevskih zemljiščih zelo vitalna. Pri trepetliki je 40—60% osebkov še v zgornjem sloju. Vendar pa njeno vitalnost slabi gniloba debla, ki redno spremlja drevesca, zrasla iz korenin; nasprotno pa so osebki, ki so nastali iz semena, zdravi. Vitalnost najprej naseljenih 20- do 2S-letnih lesk že pojema. Leskovi grmi na robu grmišč že zaostajajo v socialnem položaju, medtem ko njihova življenjska sila v notranjosti grmišč narašča.
Vitalnost in priseljevanje gospodarsko pomembneßih drevesnih vrst
Med drevesnimi vrstami z daljšo življenjsko dobo sledijo pionirjem na kočevskih grmiščih glede na hitrost imigriran.ia vrste, kot so navedene v naslednji preglednici.
Srednje /laglo se
Naglo se priseljujejo: prispljujejo:	Počasi se priseljujejo;
gaber	Javor	jelka
bukev	hruška	smreka
Upa	brest
lesnika	češnja
Zaporedje priseljevanja je lahko zelo različno, odvisno je pač od rastišča in tudi od naključja. Na hladnejših gorskih rastiSčih Zgornje Savinjske doline se na novine takoj in množično naseli smreka, medtem ko na toplih dolenjskih rastiščih vdre šele pozneje, ko vitalnost pionirjev občutno popusti, V mladih pionirskih stadijih smreka počasi napreduje, ker ji primanjkuje vlage, ki jo pionirji veliko porabijo zase. Toda brž ko vitalnost pionirjev popusti, se smreka bolj množično nasemeni. njena rast postane uspešnejša in sposobnejša za Čakanje, V dvajsetih letih je smreka osvojila notranjost grmišča le za eno sestojno višino globoko. Le tu in tam se je razširila posamezno komaj do lOOm,
Gaber se pojavlja skorajda kot pionir in kljub krepki vitalnosti leske in trepetlike domala množično in zanesljivo povsod predira. Tudi bukev ne zaostaja. Njeno priseljevanje sicer ni množično, vendar posamezni osebki vkljub težki bukovici hitreje predrejo v notranjost grmišča kot gaber. Bukev je pri priseljevanju vztrajna, zelo prilagodljiva, zmerno nagla, dolgoprogasica, borka — posameznica, ki šele dosti pozneje osvaja velike površine. Zanimivo je, da gorski javor vdira množično, toda Še enkrat počasneje. Med zadnjimi pa so jelka, smreka in češnja. Prva, najhitrejša skupina se priseljuje kljub veliki vitalnosti pionirjev. Za naselitev zadnje skupine pa je potrebna že zmanjšana vitalnost pionirjev. Izjema je jelka, ki se številno pojavlja in ždi v gostih prednasadih. Posebnost je iipa, ki gradi ponekod ze cele sestoje, torej dobro kali. medtem ko v drevesnicah kaljenje lipovega semena ni posebno uspešno. V primerjavi z gabrom, ki se naseljuje v valovih, se lipa Širi na preskok in se ponekod pojavlja kar v notranjosti grmišča, hkrati s prvimi pionirji,
V tej razvojni fazi najdemo veČino drevesnih vrst še v spodnjem sloju pod pionirji. Sem sodijo smreka, jelka m češnja. Javor, graden, divja hruška, lipa in bukev jja se s posameaiimi osebki razmeroma zgodaj uveljavljajo v srednji in zgornji plasti. Nastaja prcslojevanje, ko rastna moČ pionirjev počasi popušča, rastna moč naslednje garniture drevesnih vrst pa se krepi. Približni potek je prikazan Z naslednjo shemo (Leibundgut 3)i
Iniciatni stadiji
Prehodni stadiji
Končni stadiji
^ enomernejSi in enoislojni sestoji pionirjev
-V' raznomerni iii dvo-slojni sestoji ali pionirji
^ enomerni sestoji drevesnih vrst z dolgo Življenjsko dobo
drevesne vrste z dolgo življenjsko dobo
Priseljevanje poteka zelo različno; odvisno je od prisotnosti različnih drevesnih vrst, od njihovega značaja in od rastišča. Nastaj.ajo najrazličnejše prehodne sestojne oblike, od katerih so nekatere manj, druge pa gospodarsko bolj pomembne.
Vitalnost na novo priseljenih drevesnih vrst je krepka do zmerna. Prednja-Čijo zlasti, bukev, jelka in gaber. Tudi javor ne zaostaja. On životari v spodnjem sloju grmišča. Prinesen na prosto, že v 2 leüh požene 2—4 m visoka in čvrsta debelca.. V notranjosti grmišča je vitalnost priseljencev za stopnjo šibkejša, s starostjo pa se vidno krepi. Zaradi močne konkurence pionirjev je ra.z-vojna tendenca nekaterih drevesnih vrst zelo zavrta. Zato uveljavlja odlično vitalnost in napredujočo razvojno težnjo poprečno le H do ^ osebkov. Se vedno prednjačijo; smreka, jelka, javor in lesnika; češnja in graden pa zelo zaostajata. Močno vitalne in hkrati rastne so; smreka, jelka, javor iji lesnika.
Sledita jim bukev in divja hruška; med zadnjimi pa so graden, lipa in češnja, S staranjem pionirjev vitalnost in razvojna težnja novih priseljencev naglo rasteta, zato postaja proces preslojevanja mnogo hitrejši, Na raziskovalnih plreikvah smo ugotovili, da postaja med naglim prešlojevanjem pretežni del vseh, pod pionirje priseljenih drevesnih vrst, vedno vitalnejsi in kaže tudi napredujočo rastno tendenco.
6. Življenjska moč in razvojna težnja nekaterih drevesnih vrst v pozne.jšilj razvojnih
stadijih grmišča
Drevesna vrsta
Delež zelo in zmerno vitalnih (%)
Delež z napredujočo in s spremljajočo razvojno težnjo i%)
Smrelta Jelka
Gorski javor in grade«
Lipa
Bukev
Druge drevesne vrste
90—10Ü 50—100 80—100 80—100 85—:oo 75—100
60—BO 60—LOO 75—95 70—100 100 45—95
Množičnost številnih na novo priseljenih drevesnih vrst (glej tabelo 5!) opozarja, da s staranjem pionirjev postaja okolje za priseljevanje vedno ugodnejše. Ugotovljeni veliki delež zelo vitalnih osebkov pa je dodaten dokaz za ugodno pripravljalno delovanje prvih vrst — pionirjev na uspešno priseljevanje in razvoj druge garniture drevesnih vi"st z dolgo življenjsko dobo.
TREPETLIKA
starosi (e/
= WOO Dsebifovjha
in S) m ISO ^00 >10 300 350
iOO
SCO SSO €00 6S0 700
Slika 3. Tempo priseljevanja trepetUke v Ušivi jami na različnih razdaljah od
gozdnega roba
v grmiščih naletimo na naslajanje novega go?.da, ki je za gojenje gozdov zelo zanimivo. Spoznavanje razvojnega procesa, vitalnosti in razvojnih teženj raaiih drevesnih vrst omogoča gozdarju usmerjati in smotrno pospeševati nastanek gospodarskega gozda, Ka splošno uveljavljajo prvi razvojni stadiji tolikšno osvajalno in konkurenčno moc. da ne kaze razvoja z gozdnogojitveni-mi posegi neposredno usmerjati v korist prvih naslednjih priseljencev. Taksne gozdnogojitvene intervencije bi bile predrage. Pionirji ozdravljajo s svojo pionirsko močjo tla in jim ustvarjajo gozdni značaj. V nagih grmišcih sla najuspešnejša pionirja trepetlika in siva jelša, medtem ko leski odrejamo drugo mesto. Za naše rastiščne razmere so na zadnjem mestu drugej že omenjene grmovne vrste, ker zaradi njihove dolge življenjske dobe (glog) gospodarsko pomembnejše di-evesiie vrste le počasi vdirajo med nje. Kastajajo trajnejši gospodarsko manj pomembni grmiščni stadiji^ kjer se nekatere grmovne vrste še dalj časa obnavljajo. V tem primeru imamo opraviti z resnično »praznimi« grmišči. Pionirsko vrednost teh grmovnih vrst v različnih razmerah kaže vsekakor temeljito preučiti.
V poznejSih razvojnih stadijih je go^zdnogojitvena pomoč gotovo umestna, Z uravnavanjem konkurenčne moči med raznimi drevesnimi vi'Stami lahko skrajšujemo trajanje prehodnih stadijev ali pa dopolnjujemo prišel j evalni proces z dosetvijo in z dosajanjem gospodarskili drevesnih vrst. Usmerjevalna dejavnost je potrebna predvsem tam, kjer peša kakovost gospodarskih vrst. Med prešlo je van jem se Lahko debel ca deforniirajo; s tem se zmanjšuje vrednostna osnova za bodoči gospodarski sestoj. \.z tmalize je razvidno, da so priseljenci različne kakovosti, in sicer: odlične kakovosti 9—34%, srednje kakovosti 38—82% in slabe kakovosti 5—28?^.
LESKA
20
JO
starost lel

1000 0S€t>k0\/lha
I I
i
1 f
I
r
h
o
C. ^
M O Di
m so wo ISO 200 250 300 350 Slika 3 a. Tempo priseljevanja leske v Uš
nega roba
O 450 500 550 500 6S0 700 750 jami na razUftnili razdaljah od gozd-
Ugotovljeni delež nas opozarja, da so ponekod potre-bne izboljšave v korist najboljših in da so tudi mogoče, saj zna§a delež osebkov srednje kakovosti v večini primerov nad 50%, Pomen pomoči in usmerjanja je glede na heterogenost grraišča lokalno pogojen. Krajevnim razmeram prilagojeno premeno moramo podpreti ali pa je ni treba, oziroma more biti opustitev podpore v določenih razvojnih stadijih pri pospeševanju novega, gospodarskega gozda dopustna ali pa ne.
3.22. Druge pomembnejše značilnosti grmišč in gozdnogojitveni pomen iznigracije
Razvoj grmišč je v Sloveniji radično napredoval in je dosegel zelo različne razvojne stopnje, Povsod, kjar je človek prenehal s svojim razdiralnim delovanjem, pomeni to mejnik, ograjo in preobrat v razvoju gozdne vegetacije določenega objekta. Opuščanje nekaterih pašnikov in gmajn že pred desetletji pomeni prav toliko, kot če bi jih ogradili in tako omogočili nemoteno priseljevanje. Tam najdemo sedaj že popolnejše razvojne stadije, ki so po svoji fiziognomiji dokajsen izraz »kliraaksne« rastlinske združbe prizadetega rastišča. Posamezna drevesa ali skupine — bodisi kot ostanki pionirskega gozda ali pa že kot sestavni deli končnih stadijev gozda — naglo priraäCajo in tudi v kakovostnem pogledu ne zaostajajo za drevjem v gozdnem sestoju Analize so jaokazale, da poteka visinsko priraščanje trepetlike in breze različno, Opazno je naglo razšlojevanje, torej nagla kulminadja višinskega prirastka v prvih
J 500
1000 -
500
1914
1924 1929 1934 1939 194^ 1949 1954 1959 196^
Slika 4. Starostna distribucija pomembnejših drevesnih vrst O do 25 m daleč od gozdnega roba na sončni strani Ušive jame
150Q -
WOO
500
79K 1S19 192A- 1929 193^ 1939 /34'^ 19^9 195A- 1959 1964
Siikfl 4 a. Starostna distribucija pomembnejših tiievesnih vrst 50 m daleč od gozdnega raba na sončni Strani Ušive jame
nekaj letih, pri trepetliki med drugim in 10. letom, pri brezi pa med 10, in 20. letom. Višinski prirastek lipe kulminira zelo različno. Zato je mogoče premakniti višinsko kulminacij.o v različna starostna obdobja. Prirastki mase ne kažejo pri vseh pomembnih treh vrstah tudi v poznejSih letih znakov kulminacije. Se posebno pa so veliki prirastki mase pri smreki, jelld in bukvi, kot je to razvidno iz grafikona št, 5. Velika rastnost pomembnih drevesnih vrst doka.-
WOO^
1914 1919 1924 1929 1934 1939 1944 1949 1954 1959 1964
Slika 1 b. Starostna distribucija pomeTnbnEjJih drevesnih vrst 150 m daleč od gs^d-tifcga roba na sončni strani Ušive jame
zuje, da je pionirska vegetacija razmeroma naglo izboljšala rastiščne razmere. Veliki prirastki pa kljub navidez nepomembnim lesnim zalogam pomenijo bistveno akumulacijo in možnost, da s sekiro uspeano usmerjaniO' rastnost nastajajočih sestojev. Velikega deleža listavcev, razen bukve, ne smemo podcenjevati, kajti lesovina listavcev igra v kemični predelavi lesa vedno pomembnejšo vlogo in počasi nadomešča les iglavcev. Bazpoložljivi prirastki lajšajo premostitev gospodarskih težav v času premene grmišČ in sorodnih degradiranih gozdnih sestojev.
Bogata zasnova v predelih z grmi.^či, nagel sukcesijski razvoj, hitro priseljevanje gospodarsko pomembnih drevesnih vrst in prisotnost številnih gozd-nogojltvenih pomembnih sestoje tvornih elementov nas opozarjajo, da jih pri premeni ne gre prezreti, temveč skrbno upoštevati. Zato v večini primerov spreminjanja grmiSč ne smemo izvajati z neposredno premenO', kjer ne bi upoštevali ničesar od tega, kar je narava ustvarila, in bi vnašali povsem nove napade, Predvsem pride v poštev posredna premena, kjer s pomočjo gozdno gojitvenih posegov najprej usmerjamo zastavljeno zgradbo bodočega sestoja in Jo le tan\, kjer drugače ni mogoče, umetno dopolnjujemo. V zadnjem primeru govorimo o kombinirani premeni. Analire so pokazale da je takšen način dela še najbolj gospodaren. Se posebej pa postane takšen, če upoštevamo, da čaka na premeno 90.000 ha gozdov, ki jim z neposredno premeno, tj. s sečnjo in s pogozdovanjem, ne časovno ne materialno ne bi biH kos. Analize stroškov 2a različne načine premene so pokazale, da pripada v naših razmerah indirektni premeni odločna prednost Stroški posredne premene znažajo povsod, kjer lahko računamo z drevesnimi vrstami — priseljenci, in kjer so potrebne le dopolnitve, le 5 do 35% od tistih stroškov, ki bi bili potrebni za direktno premeno,
4. Predlog za načrtovanje in izvajanje premene
Načrtovalna metoda
S premeno gozda razumemo spreminjanje vrste gozdogojitvenega obrata, sestave drevesnih vrst, menjanje obhodnje in oblike sestojev v določeni skupini gozdov ali gozdnih formacij. Premena gozdov je torej reden in normalen sestavni del gospodarjenja z gozdovi domala na vseh gozdnogospodarskih območjih Slovenije. Nikjer ni gozdov, kjer ne bi bila potrebna takšna ali drugačna oblika premene, da bi izboljšali proizvodno moč goKda. Uspeh premen je v prvi vrsti odvisen od resnosti gozdcngojitvenega načrtovanja in od načr-tovalčevega zdravega razumevanja gozda kot naravne združbe. Gojitveno načrtovanje premene se v bistvu ne razlikuje od gojitvenega načrtovanja v ohranjenem gozdu. Za uspešno sestavljanje gojitvenih načrtov pa so potrebne poprejšnje orientacijske načrtovalne Študije. Z njihovo pomočjo lahko razvrstimo vse gozdove za premeno po prioritetni lestvici. To omogoča racionalno uvajanje premene ob isiočasnem upoštevanju splošnih gozdnogospodarskih in gozdnih razmer na območju, kjer premeno izvajamo.
Skrbna poprejšnja orientacija je še posebej potrebna v grmiščih, kjer se srečujemo z mozaikoni najrazličnejših stanj In možnosti. Izločanje gojitveno načrtovalnih enot za premeno {Mlinšek 8) se opira na cilj, ki ga na določenem delu grmišca želimo doseči. Poprejšnje razvrščanje gozdnih sestojev in tudi grmisč za premeno po stopnjah nujnosti pa opravimo s pomočjo posebnih nakazovalcev (Mlinšek 7).
Merila za razvrštanje grmišč in drugih gozdnih sestojev po stopnjah premembene nujnosti
Naravni vidiki:
1.	RastiŠČna osnova (plodnost) Šifra
odlična	1000
srednje dobra	2000
revna	3000
2.	Sestojna zasnova (rastnost)
prav dobra	100
zadovoljiva	200
slaba	300
Gospodarski vidiki:
3.	Dostopnost in komunikativnost
odlična	10
srednja	20
slaba	30
4.	Celovitost (kornpleksnost objekta)
zelo pomembna	1
pomembna	2
nepomembna	3
Opomba; Za umetne sestoje s slabim zdravstvenim stanjem, npr. za smrekove monokultiire zadošSajo za izhodiSče le naravni vidild. Pri tem se ocena rastnosti spremeni in. glasi;
Sestojna zasnova
slaba	10Ü
dvomljiva	200
zadovoljiva	300
Pri razvrščanju objektov glede na kakovost rastišča uporabljamo za izhodišče naravno rastiSčno osnovo. Ce so tla na sicer odličnili rastiščih zaradi človekovega delovanja degradirana, prikažemo to z dodatnimi znaki; + ohranjena, delno ohranjena, — degradirana.
Pri sestojni zasnovi cenimo stopnjo neposredne uporabnosti sestoja kot osnovo za bodoč gospodarski sestoj. Ocenjujemo prisotinost drevesnih vrst, njihov delež, vitalnost, razvojno težnjo in kakovost. Pri monokulturah sta pri ocnjevanju odločilni zdravstveno stanje in kakovost sestoja,
Ocenjevanje dostopnosti se nanaša na oddaljenost, pristopnost do objekta, možnost gibanja na objektu, torej na uporabnost prometnih naprav in na reliefne razmere, ki omogočajo ali pa otežkočajo delo na objektu.
Pod celovitostjo je razumeti pomembnost objekta glede na sosednje objekte, ki so predvideni za melioracijo ali pa so že gospodarski gozd. Na celovitost torej vplivata velikost objekta in sosedstvo. Manjšim, gospodarsko manj pomembnim objektom pripada v sklopu večjih gospodarsko pomembnih objek-
tov šifra 1 ali 2 (celovitost je ?.elo pomembna ali pomembna). Nasprotno pa je potrebno manjše, gospodarsko pomembne objekte v sklopu večjih rasUsČno manj tehtnih objektov uvi"stiti v 3, kategorijo; to pomeni, da je objekt glede celovitosti nepomemben.
Našteta merila imajo relativno vrcdnosi:, odvisno od značilnosti obmoCja; tako pomeni odlična dostopnost v Pomurju drugo kot na Kočevskem, Podobno velja glede velikosti in intenzivnosti razčlenjevanja na gojitveno načrtovalne enote, imenovane tudi melioracijske enote. Na območjih z ra2sežnej-simi premenami ne moremo objektov tako zelo drobiti kot npr, v območju z le nekaj 100 ha grraišč. Prikazana pripravljalna dela morajo potekati iz velikega v malo in izredno ski-bno. V gozdnogospodarskih enotah, kjer je veliko grmišč, gczdncgojitvene intervencije na objektih ne smejo zavreti gozdnogojitvenih posegov v ohranjenem gospodarskem gozdu, najmanj pa smejo vplivati na redčenja. Na taksnih območjih mora biti spremenjena tudi tehnika urejanja gozdov, kjer odpadejo vsi klasični načini urejanja. Takšno spreminjanje grmišč
o, o J
Ofll '
001 -
lifia grad^n
JflfiS W7S
(895
ms (50S
1915
K2S I93S
tS4S
!9SS
•:9S5 !eh
iilika t). Individualni tekoči plosčinski prirastek nekaterih doraščajočih drevesniii
vrst v ^frmiščih (m^
v gospodarski gozd je vsestransko usklajeno. Z razmeroma skromnimi sredstvi iahko spremenimo najprej vse tiste objekte, kjer gospodarsko pomembne drevesne vrste — priseljenci že potrebujejo pomoč. Med njihovim urejanjem se bodo razvili novi objekti, »zreli« za ceneno posredno premeno. S pospeSeno premeno in z ustvarjanjem gospodarskega gozda v grmiščih na različnih mestih bodo nastajali novi imisijski vrelci. S tem bo pospešeno naravno spreminjanje grmišč v gospodarski gozd. Čaka nas namreč ogromna površina 90.000 ha z neköhko večjimi aglomeracijami, ki jih s klasičnim spreminjanjem in pogoz-
dovanjem ne moremo preoblikovati v gospodarski gozd. Ce bi pogozdovali nekaj 100 ha na leto, bi to bil »večen proces«, saj materialno obsežnejših pogozdovanj poleg drugih nalog ne zmoremo. Naša naloga je> da s čim skromnejšimi sredstvi in za naso generacijo manj boleče obogatimo naS gozdni lond v .sestoju in na njegovem robu. Posredna premena, kombinirana v manjši meri z neposredno, to omogoča. Velika prednost posredne premene je tudi v tem, da po njej nastajajo mešani sestoji. To je izredno pomembno za večino naših hribskih rastišč, kjer eno vrstni nasadi iglavcev pomenijo veliko sestoj no in gospodarsko la bi In ost.
Na opisani način lahko šifriramo in opredelimo vsako grmišče, Npr. šifra + 1232 (površina 2,5 ha) pove, da gre za odlično in ohranjeno rastišče. Sestojna zasnova je zadovoljiva jn je mogoče prisotne drevesne vrste s pomočjo nege s pridom uporabiti v bodočem sestoju. Potrebne bodo le delne umetne dopolnitve. Objekt je težko dostopen. Celovitost je pomembna. Vsi znaki razen dostopnosti kažejo, da obravnavam objekt sodi v prvo polovico na prioritetni lestvici. Kam pa bo v resnici uvrščen, jc odvisno od rezultatov, ki jih bomo dobili za vse območje, na katerega se nanaša analiza.
Pri KGP Kočevje so na osnovi te metode obdelali območja z večjimi površinami grmišč. Grafični prikaz za 6,114 ha grmišt^ in sorodnih sestojnih oblik pri gozdnem obratu Stara cerkev je na skici št. 6 in je bistveni sestavni del analize gi-mišč. Iz graiikona je razvidno, s kakšnimi grmišči imamo opravka, kolikšna je stopnja premembne nujnosti in kje je potrebno začeti s premeno najprej in kje morda nikoli. Vsako gozdno gospodarstvo mora uvrstiti vse objekte s šifro 1111 na prvo mesto prednostne lestvice. Ta šifra nam namreč pove, da lahko z minimalnimi stroški naglo ustvarimo nov gozd, V našem primeru je na območju g. o. Stara cerkev 35% ali 2.152 ha grmišČ s šiframi od Uli do 2222. To pomeni, da moramo spričo naših skromnih sredstev delo na vseh površinah s šiframi od 2222 do 2333 odložiti in počakati da se napolnijo z gospodarsko pomembnimi drevesnimi vrstami; najprej moramo to območje odpreti. V drug ekstrem sodijo objekti s šifro 3333 in sploh takšm, kjer šifra 3 prevladuje. Premena takšnih grmišč bi bila nesmiselna, ker bi oslabila gospodarsko moč gozdarstva in bi obrnila njegov razvoj v napaoio smer. Zato takšnim objektom za sedaj ne posvečamo pozornosti; v našem primeru je takšnih površin 734 ha ali 12%.
Prikazana orientacijska analiza grmišč pomeni kompas in osnovo za gospodarno premeno grmišč V gospodarske gozdove.
Pri skrbni izdelavi orientacijskega načrta odpadejo razne nadrobne razčlenitve. Nadaljnja obdelava sodi v sklop rednega gozdnogojitvenega načrtovanja, ki ga izvajamo posebej po gojitveno-načrtovalnih enotah..
Primer gozdnogojitvenega načrta pri posredni premeni
Melioracijska enota: Medvedova preža, površina 1,12 ha (fragment).
Generalni cilj: proizvodnja prvorazredne žagarske hlodovine iglavcev in furnirskega lesa listavcev v skupinsko meSanem dvoslojnem sestoju.
sni. 0,5, je. 0,2, mac. 0,1, Ii,, ja. 0,2 ga, 1^0
t/fcrepi: posredna premena, pogojena z odlično zasnovo in zadostnim deležem gospodarskih drevesnih vrst na mnogih mestih v objektu.
Negovalne enote: (karakteristični primeri)
N. e. • (negovalna enota) 3
leščevje, posamezni stari gabri	oovrširia
Stanje:	----------- --------
je, mladje	= ^
Cilj: je. gošča
Ukrepi: presekavanje leske in gabrovja, individualno varovanje jelke
N. e.; S
Stafije r redki stari ga,, leske, sm., brz. na zatravljeni blagi vzboklini
13 a
Cili' mac, nasad
Ukrepi: sečnja na golo; posaditi 400 mac. sadik; individualno zavarovanje
^	mlajši debeljak ja,, Ii-, bu.. ga.
Stanjet	..................................—-	i2a
je. mladje, polkodovano, vitalno
ja, 0,4, Ii. 0,4, ga. 0,2-star. debeljak
Cilj:	--------------------................
je, gosca
Ukrepi: redčenje; zavarovati je, mladje.
■	Heterogeni letvenjak, trep., brz,, sm,, bu.,, ja., ga.
Stanje: .....................................................30 a
sm. in je. v vraSčsnju
drogovTijak, trep, 0,2, brz. 0,2, ja, 0,2, sm. 0,4
Cilj: i, ....................................^...................
sm.i je. v srednjem sloja.
2. vmesno izkoriščanje trep. in brz.
UJcrepi; redčenje (nega mehkih listavcev); pri redčenju upoštevati
spodnji in nastajajoč srednji sloj je. in sm.
Od najra?:ličnejših negovalnih enot so prikazane samo nekatere z namenom, opozoriti na pestrost stanj, ciljev in ukrepov. Medtem ko moramo ponekod posekati del grmišča na golo, je dnigod potrebno grmovje le preseka-vati, drugje preredčiti, drugje pa izvesti ^premenilno redčenje« zaradi okrepitve nastajajočega srednjega sloja. S povečanim vlaganjem umskega dela se zmanjša obseg telesnih opravil na minimum in tako zagotovi racionalno dosedanje biološko še ustrezajočih gospodarskih ciljev.
Povzetek
Z grmisči in z degradiranimi gozdovi razumemo sedanje gospodarsko manj vredne razvojne stadije gozda, nastale zaradi nesmotrnega delovanja človeka. Na rastiščih .južne Evrope se negativno delovanje Človega na gozd hitreje kaže
kot na rastiäcili z optimalnimi pogoji za rast gozda. Velik delež gi'misC v deželi pa je lahko tudi posledica nomadskih odnosov do gozda. Manj vredni razvojni stadiji gozda, v tej Študiji zaradi enostavnosti imenovani "grmišča-s so v Sloveniji posledica ali premočnega izseka vanj a gozdov v preteklosti ali pa gre za ponovno nastajanje gozda na opuščenih kmetijskih površinah,
V Sloveniji imamo 90.000 ha «gi-mišč« v razširjenem pomenu izraza, in sicer 64.000 ha na adliönih do dobrih rastisčih in 36.000 ha na sAabäh rastiščih. 9,6% slovenske gozdne površine je porastlo i manj vrednim rastjem, od tega je zaradi ugodnih rastiščnih razmer na 64.000 ha potrebna načrtna obnova. Razvojni procesi v grmiščih opozarjajo, da gre za zanimive in nagle razvojne spremembe. Pionirska gozdna vegetacija je v pičlem četrtstoletju osvojila do 500 m široke pasove na negozdnih zemljiščih ob gozdnih robovih. Ker je gozdnatost v Sloveniji zelo velika in ker so negozdne površine v območju, gozdov majhne, obstoji nevarnost, da bodo gozdni pionirji zarastli opuščena negozdna zemljišča in s tem hitro vplivali na slovensko pokrajinsko podobo.
Med pionirji so številne drevesne in grmovne vrste^ med njimi vodita trepetlika in leska, Leska osvaja postopoma, počasi, njeno širjenje je v celoti odvisno od živalskega sveta. Trepetlika potuje z vetrom, se naglo siri, predvsem pa je njena moč v tem, da more odganjati na stotine novih debele iz korenin. Obe vrsti sodita med gospodarsko primerne pionirje, zlasti trepetlika. Prednost leske je v njeni sposobnosti, da more prodirati tudi na. powäine z močno rušo. Med najprimernejše pionirje v naših rastiščnih razmerah sodi siva jelša, med. manj primerne pa razne trdolesne grmovne vrste. Zadnje pogosto sestavljajo trajnejše »praziie-i- grmiščne stadije.
ji^ci i^tmyBtfua ilepflta
sadnja nujtmtfip stoafifo
š § H U I ^ n § § = § H H § P § 5 S u I u I a S § ^ u IMIS y S g
Slika 6. Razvrstitev grmišč na območju g. o. Stara cerkev po nujnostinem fremembnem zaporedju na podlagi bioloških in gospodarskih vidikov. Siire pod abscisno osjo.
označujejo nujnostne stopnje
vrlafe
rastišče ^
gradnov gabrov gord na ^ I m tj i bukovtga rast ista
grodfiov gabrov goid z večjim deltžfm Javorja
gradnov gabrov gozd X vvjitaiim jaiem fc p/(osa j
negovalne enotr
Odd. D-^3-c
MERILO
Odd D~43-b
J«
Slika
7. Gojitvena načrtovalna enota Medvedja preža (del). Priloga ti gojitvenemu
nacriu
Hitrost osvajanja je zelo velika, hitrejša, kadar gre za »kontinentalnejša«, in počasnejša pri .-bolj atlantskem« značaju rastišča Zato se geometrijski in ekološki center zaraščajoče se površine ne prekrivata.
Priseljevanje gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst. poteka sprva počasi. S popuščanjem vitalnosti pionirjev pa postaja priseljevanje v določenem intei-valu množično. Med prvimi uspešne j šini i priseljenci sd: gaber, bukev, lipa in lesnika. Med počasne pešce pa sodijo: jelka, smreka, brest in češnja. Tempo naseljevanja je odvisen od prisotnosti semenske baze, od stopnje pripravljenosti tal za klitje in od konkurenčne moči pLonirjev. Pri nastajanju inicialnih stadijev je rastiščna osnova le blag usmerjevalec. Zato uspešno ali neuspešno priseljevanje ene ali druge drevesne vrste se ne more biti nakazovalec rastiščne ustreznosti. Cim starejši so razvojni stadiji, tem odločilnejšo vlogo igra rastišče pri uveljavljanju drevesnih vrst,
S staranjem priseljenih drevesnih vrst se njihova vitalnost krepi; t» pa pomeni, da pionirska vegetaizija ugodno deluje na njihovo- za korenin jen je in
prehranjevanje. Toda spremembe v razvojni težnji priseljencev nastajajo zelo počasi. Osebki dalj časa kažejo zaostajajočo in spremljajočo razvojno težnjo; to pa povzroča tudi deformacije debele in krošnje. Zastiralna moČ pionirjev kljub pešanju njihove vitalnosti onemogoča pospešeno rast priseljencev — gospodarskih vrst.
Nastajajo pionirski, prehodni in končni stadiji gozda. Pogosto poteka razvoj tako nastajajočega gozda v smeri, ki ni v skladu z gozdnogospodai-skimi cilji. Pravočasen poseg s sekiro in s sadiko lahko preprosto preusmeri proces v zaželeno smer. V takšnih primerih zamud ne moremo nikdar poceni nadomestiti. Takšen gozd hitro začne dajati pridelke in pri takšnem usmerjanju napadejo znatne količine lesa. Izjema so grmišča na Primorskem, kjer je delež »praznih« grmišč nekoliko večji kot sicer v Sloveniji.
Nemoteno nastajanje novih obsežnih naravnih gozdov na Kočevskem je edinstven pnmer v Evropi in pomeni biološko redkost ter osnovo za zanimiva preučevanja naravnih zakonov na področju živalskega in rastlinskega sveta v biocenozi. Zato priporočamo, naj bi enega večjih kompleksov, kot so okolica Pugleda ali Nemške loke, z nekaj 100 ha površine zavarovali kot naravno znamenitost.
Razvoj grmišč je lahko zelo različen. Ponekod nastajajo čez noČ gospodarsko zanimive tvorbe. Dnagje ostaja grmišče v splošnem pomenu dolga leta nespremenjeno, Najpomembnejši so zaselki, ki jih narava ustvarja z različnimi drevesnimi vrstami kot otoke pospešenega osvajanja zahtevnejših drevesnih vrst in nastajanja gospodarskega gozda. Gospodarsko tehtna so »polna« grmišča z veliko priseljenih di evesnih vrst in s pojemajočo rastno močjo pionirjev.
Proces priseljevanja in preslojevanja mora biti za gojitelja zelo pomemben. Z njunim spoznavanjem in uravnavanjem lahko nastajanje gospodarskega gozda bistveno pospešimo, S sekiro moramo uravnavati, z dosajanjem in z dosetvijo pa le dopolniti vrzeli, ki jih narava ni zapolnila z gospodarsko pomembnejšimi dj'evesnimi vrstami. Da bi bilo naše delo čim gospodarnejše, moramo ohraniti pionirske formacije pri popolni vitalnosti in intervenirati šele tedaj, kO' njihova življenjska sila popusti. Tako zmanjšujemo tudi stroške. Za takšen način dela so potrebne skrbne načrtovalne predpripi-ave gozdnogojitvenega značaja, ki so v študiji posebej prikazane.
Grmišča moramo prej .analizirati glede na določene naravne (plodnost, rast-nost) in glede na gospodarske osnove (dostopnost in celovitost). Skrbna biološka analiza omogoča gospodarno spreminjanje grmišča v gozd. Posredni premeni moramo dajati prednost pred neposredno, kjer grmišče posekamo na go)o in pogozdujemo. Stroški indirektne premene znašajo v poprečju le do 'A stroškov direktne premene.
Tako bomo dali px-ednost ^►polnim grmiščeni«, Z metodo ustvarjanja otokov — imisijskih centrov za razširjanje semena gospodarskih drevesnih vrst v grmiščih bo pospešena naravna premena grmišč v gozdove. To je tem pomembneje, ker se grmišča na kmetijskih zemljiščih marsikje nezadržno širijo. Povečane površine grmigč pomenijo za zanamce več lesa, za nas pa večje napore. Zato je gospodarnost na tem področju izredno pomembna
LITERATURA
1.	Knez, T.: Melioracija grmišc za premena v ekonoms,ke gozdove v Gornje-grajskem gozdnogospodarskem območju, Gozdarski vestnik, Ljubljana, !.U61
2.	Leihnndgut, H.: Über die Planung von Bestandesumwandlungen SZF, 1B47
3.	Leibundgut, H.: Die WaldpOege, Basel, 1067
4.	Miklaviič, J.: Melioracija in konverzija gozflov, Ljubljana, 1961
5.	Mikiavžič, J.r Pi-emena belokcanjskih steljnikov v gozdove, Zbornik JGLGS ät, 4, Ljubljana, 1905
6.	Mlinšek, D.: Premena gcTnišč v Sloveniji (referat) — Postdiplomski seminar, Kočevje, 1961!
7.	Mltnšek, D.; Verwertung schwacher Laubholzsortimente in den SE Gebieten Europas, JUFRO-Kotigress, Sect. 23, Mijnchen, 1967
8.	Mlinsefc, D ; Sproščena tehziika gojenja gozdov na osnovah nege, Ljubljana, laee
9.	Pape^, J.t Analize prirastkov trepetlike, breze in panjevske lipe na grmiščih g. o. Stara cerkev, dipl. naloga Ljubljana, 1965
10.	Pi&kernik, M.: Rastlinstvo in rasliSča belokranjskih steljnikov, poročilo, Ljubljana, 1962
11.	Vovk, B : Tla v Beli krajini. Kmetijski teden v Beli krajitu, Ljubljana, 1955
12.	Wraber, M.: Gozdna in steljnišfca vegetacija Bele krajine, poročilo, Ljubljana, 1956
13.	Wra!)«r, M.; Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Ljubljana, 1960
ÜMWANDLUNG DEGRADIERTER WÄLDEE UND PIONIERWALDBESTÄNDE
IN SLOWENIEN
(Zusammenfassung)
In Slowenien gibt es rund 90,000 ha stark degradierter Wälder und Pionierwaldbestände. Davon befinden sich zwei Drittel auf den besten Standorten der Hügel-und Bergstufe Die Pioniierbestände sind in den letzten 23 Jahren nach Ausschaltung der Weide, der Brandwirtschaft und der landwirtschaftlichen Nutzung der Landböden entstanden. Es wurde die Sukzessionsfolge der Pionierbaumarten und die Immigration der Baumarten des Schlusswaldes auf den Abieti-Fagetum diJiaricuTn Standorten in der M. h.von 540 bis 670 m studiert.
Die Sukzessionsstadien sind durch eine grosse Anzahl von 18 StraucherEirten und von bis zu 20 Wakibaumarten charakterisieit. Zu den führenden gehören Corylus avellana und Popuius tremula. Die gesamtzahl aller Individuen beträgt bis zu 25 000 pro Hektar. Die Expansionskraft der Waldvegetütion is sehr hoch. Auf den aufgegebenen landwirtschaftlichen Flächen wird in den letzten 23 Jahren eine Ausbreitung der geschlossenen Pionierwald vegetation in e^ner Breite bis zu 500 m vom Waldrand festgestellt. Eane 150 ha grosse und bis zu 800 m breite Landenklave mitten Im Walde, wurde binnen 15 Jahren völlig mit Waldpionieren besiedelt. Die Ausbreitung der Pioniere ging in den ersten Jahren mit der Sch-nelligkeit von 30—55 Im pro Jahr voran und wurde gegen das Zentrum immer langsamer Die Immigrationskraft der Pioniere ist an kontinentalgetönten Osträndern bis einmal grösser als an atlantischgetönten Westrändern. Daraus folgt, dass sich die geographischen und die ökologischen Zentren der Landenklaven im Walde nicht decken. Das ökologische Zenti-um wird westwärts verseil oben.
Die Ausbreitung der Haselnuss erfolgt schrirtweise, wobei die meisten gesunden Samen, welche zum Keimen gelangen, zum Strauch werden. Die Aspe Immigriert massenliaft, dank ihrer Wurzelbrut, welche blitzartig ernoiTne Flächen einnimmt. Zu den wenig erfolgreichen Pionieren gehören auf den vergrasten Flächen, die Weiden und die Birke
Die Inrunigration der wirtschaftlich interessanteren Waldbaumarten erfolgt nach dKti Pianieren und zwar schrittweise. Zu den ersten gehören Ahorn, Hainbuche, Buche und Linde. Erst dan nach ei-scheinen Tanne, Fichte, Kirschbaum und Bergulme. Ihr I mm igrati oris tempo hängt von der Anwesenheit der Immigratjonsquellen und von der Vitalitat sowie von der Konku(Tenzkra£t der Pioniere ab. In den älteren Pionierwaldstadien wurde eine Zuwanderung von Schlusswaldbaumarten bis 238 000 Individuen pro Hektar festgestellt (Tahelle No. 5). Es wurden die Vitalität und die Entwicklun^iJtendenz der Immigranten eingehender untersucht
E.*; entstehen wirtschaftUch interessante Waldsukze.ssionen und Stadien, welche waldbeulich von gröster Bedeutung sind. Durch langsame Umschichtung bleiben die P i oni er bäum arten zurück und die S chluss Wald bau marten arbeiten sich empor, In dieser Studie wurde eLie Methode (Mlinsek 7) ausgearbeitet, nach welcher die Uinwandlungsfolge Üür alle Pionierwaldkomplexe und die Umwandlung mittels indirekter und kombinierter Umwandlung bestimmt wird. Die grossen UmwandLungs-ufgaben verlangen, dass wir die interessantesten, das heisst mit Wii:tschaftbaumarten bereits angesiedelten oder die vollen« Pionierbestände z-uerst umwandeln. In-zwieschen werden neue, augenblicklich noch zu vitale Pionier bestände zojr Umwandlung heranreifen. Auf den schlechtensten Standorten dagegen kann die Umwandlung völlig vernachlässig werden. Die Kosten derartiger Umwandlung betragen, abhängig von örtlichen Verhältnissen, nur 5—33% der Kosten bie der direkten Umwandlung.
Die grossflächige schnelle »natürliche^ Neuwaldentstehung in. Slowenien ver-laxigt eine Ausscheidung grösserer Flachen als Naturschutzobjekte:, wo die Sukzessionsfolge der Arten und die Biozönose einmalieg in Mitteleuropa studiert werden könnten.
634.0,453 (497.12) (Cacoecia xylosteana)
RJAVI HRASTOV ZAVIJAC (CACOECIA XVLOSTEANA L.)
V SLOVENIJI
Ing. Saša Blei weis (Ljubljana)
Lani pozno spomladi se je na .soliternih hrastih in tudi v hrastovih sestojih na Ljubljanskem barju in Sorskem polju pojavil v močni gradaciji hrastov škodljivec, ki doslej v Sloveniji še iii bil iregistrlraji, tj. rjavi hrastov zavijac (Cacoecia xylosteana L.), Gosenice tega metulja so deljno ali pa popolnoma obžrle ki-ošnje hrastov in so tako opozorile na prisotnost omenjenega škodljivca. Ker lanskoletni primer verjetno ni niti prvi niti zadnji in z namenom, da s Tem doslej slabo znanim hrastovim škodljivcem semanimo gozdarje-opera-tivce, ga bom z morfološkega m ekološkega stališča nekoliko podrobneje opisal. Rjavega hrastovega zavijača uvi-ščamo med male metulje (Microlepidop-tera), in sicer v družino zavijačev (Tortricidae).
Razvojni stadiji
Metulje lahko po spolu ločimo, tako glede na velikost oziroma glede raz-petine krü kakor tudi po njihovi obarvanosti in po obliki zadka„ Samice imajo na splosno debelejši in bolj zavaljen zadek, ki se proti koncu enakomerno
oži, medtem ko je ^dek samcev vitkejši z nekoliko poudarjenima zadnjima segmentoma. Trup metuljev je pri obeh spolih enolično pepelnato-sivkast do sivo rjavi le zadkovi obmCki so ob spojnih sivih poudarjeni s tenrmejšimi sivimi niansami.
Samice metuljev so v povprečju nekoliko večje od samcev in dt-isežejo dolžino do 12 mm. Tudi njihova razpetina kril je nekoliko- večja in doseže okoli 23 mm, medtem ko je pri samcih le okoli 19 mm. Prednja krila so oblikovana, kot je značilno za vse pripadnike družine Tortricidae. Osnovno so krila samcev svetlo rjavo-siva z nekoliko temnejšimi lisami nepra.viküh oblik, obdanimi s prečnimi tankimi svetlimi rabovi. Ob stranskem in zadnjem robu imajo prednja krila ki-atke temne resice. Pri samicah so prednja krila v osnovi svetlejša, zato so rjave prečne lise- vidnejše. Zadnja krila samcev in -žarnic so enotno sivo-rjava s sivo-rumenimi resicami ob robovih.
Jajčeca so ovalna in okoli 0,8fi X 0,55 mm velika. Gosenice med rastjo in razvojem spreminjajo tudi svojo obarvanost. Medtem ko so mlade gosenice svetlo sivo-rumenkaste, so gosenice poznejših stadijev, ko dosežejo dolžino do 2,5 cm, temno zelenkasto-rjave s črno glavo in takšnim vratnim ščitom ter anabio ploščo. Tudi vsi trije pari prsnih nog so temno obarvani,
Bube so valj kaste, do 14 mm dolge in rjave, Bube samcev so nekoliko manjše. Najpogiostneje najdemo bube v rahlih zapredkih, zgrajenih iz preostalih listnih delov in preje, redkeje v lubnih razpokah ali v zemlji,
Rjavi hrastov navijač, ki je razširjen in znan v večjem delu Evrope in tudi v Aziji, je polifagen škodljivec. Razen hrastovega listja, ki je gosenicam zavijača najustreznejša hrana, gosenice prav rade žrejo tudi listje jerebike, lipe, javorov, i ve, jesenov, sadnega drevja, kosteničevja, robide in drugih grmovnih vrst.
Ekologija škodljivca
Rjavi hrastov zavijač preži mi v stadiju jajčeca. Spomladi, po ozelenitvi hrasta, v maju se iz .jajčec, če so ostala nepoškodovana, izvale do 1,4 mm velike gosenice. Poiščejo si najbližje liste in jih začnejo zreti. Zai-adi slabo razvitega ustnega aparata liste le skeletirajo. Pozneje, po prvi oziroma po- drugi levitvi, ko se jim razvije tudi ustni aparat, pa liste obžirajo, in to na zelo potraten način. Od napadenih listov ostanejo neizkoriščene večje površine in debelejše ožilje. Razvoj gosenic; traja pri nni-malnih razmerah 20 do 35 dni. Ko po štirikratni levitvi dorastejo. si iz ostankov obžrtih listov Ln z lasmo proizvedeno prejo zgradijo rahel zapredek ter se v njem zabubijo. Pogosto zvije odrasla gosenica tudi nepoškodovan list v obliko cigare in se v zavitku zabubi, SUdij bube. v katerem se izvrši hrizalidacija, tj premena iz larve v imago, traja od 10 do 15 dni. Po preteku tega roka iz bub prilezejo in izlete metulji, Metulji rjavega hrastovega, zavijača se torej v naših lokalnih klimatskih razmerah pojavijo in letajo ob koncu junija in v začetku julija, Življenjska doba metuljev pa je kratka in traja le nekaj dni. Letajo ob najhujši sončni pripeki kakor tudi pozno popoldne. Kadar mirujejo, zložijo krila v obliki strehe prek zadka, kot je to značilno za vse zavij ače. Po oploditvi od lože samice 50 do 70 jajčec v več skupinah na tanke veje v drevesni krošnji. Jajčeca prekrijejo z lepljivim izločkom, ki se na zraku strdi in še dodatno zavarujejo jačeca pred zimskimi vremenskimi neprilikami in tudi proti vsem naravnim sovražnikom. Iz navedenega opisa tega pri nas doslej le slabo znanega hrastovega škodljivca je razvidno,, da ga razen v stadiju metulja prav laliko zamenjamo z znanim zelenim-hrastovim zavijačem (Tortrix viridana L.).
Zatiranje
V primeru pogostnejših močnejših gradacij obstoji več možnosti za zatiranje tega škodljivca;
1,	Iskanje jajčnih nasadov in njihovo mehanično uničevanje ali pa zSmsko premazovanje z difundirajočizni insekticidi.
2,	Uničevanje gosenic O'b Času brsta s kontaktnimi ali želodčnimi insek-ticidi.
3,	Uničevanje škodljivca v stadiju bube z odstranjevanjem in uničevanjem dobro vidnih zapredkov skupno z bubami. Od navedenih načinov zatiranja pa bi v praksi prišlo v poštev edino uničevanje gosenic s kemičnimi sredstvi. Tak način zatiranja z uporabo učinkovih insekticidov, s katerimi dandsines že razpolagamo, ne bi pomenil posebnega problema, če bi bilo mogoče insekticid v ustrezni množini deponirati na gosenice ali v njihovo neposredno bližino. Vendar pa ne moremo računati z zadovoljiviin uspehom tovrstne zatiralne akcije, ker je višina, kjer so navadno gosenice na drevju, skoraj nedosegljiva. V takih primerih bi mogli Škodljivce doseči edino s pomočjo avionov oziroma helikopterjev. Ekonomičnost avioakcije pa bi bila utemeljena le tedaj, Če bi se škodljivec pojavil v pravi kalamitetni množini, in sicer v večjem strnjenem čistem sestoju in, Če bi bili na razpolago potrebni tehnični Činitelji.
Samica, samec iii gosenici rjavega hrastovega zavijača
Kadar pa se škodljivec pojavi na 8 do 10 m visokem drevju, ga moremo uspešno uničevati tudi pri slabžih gradacijah z motornimi Škropilnicami oziroma z meglUniki,
Na podlagi dosedanjih poročil o pojavu tega novega hrastovega škodljivca, ki pa verjetno niso popolna, lahko sodimo, da rjavi hrastov zavijač za sedaj äe ne ogroža resneje obstoja hrastovih sestojev. Vsekakor pa pojav tega novega škodljivca ne bi smeli podcenjevati Priporočljivo bi bdo, da se v sestojih, kjer je bil pojav škodljivca že ugotovljen, takoj odloČimo vsaj za preventivne za-
ščitne ukrepe. Pri tem mislim na ptice pevke, katerih namnožitev v ogroženih sestojih lahko hitro dosežemo z intenzivnim zimskim, krmljenjem kako-r tudi s pritrjevanjem umetnih gnezdišč. Ptice so se tudi pri uničevanju zavijačev obnesle kot odličen bioloSki činitelj, saj so jim v vseh razvojnih stadijih zaželena hrana.
Tudi s kolonizacijo koristnih gozdnih mravelj v ogroženih sestojih bi nedvomno dosegli zadovoljive uspehe. Pripomniti pa moramo, da je delo z mravljami mnogo zahtevnejäe in dolgotrajnejše.
BRAUNER EICHENWICKLER IN SLOWENIEN
(Zu sammen f a ss un g)
In den Eichen beständen des Sorsko polje und an einzeistehenden Eichenbäumen HUI dem Ljubljansko barje hat sich im vergangenen Jahre ein bisher in Slowenien noch nicht bemerkter Eichenschädling sehr verbreitet Urheber der gut sichtbaren Beschädigungen in den Baumkronen der Eichen waren Raupen des braunen Eichenwicklers {Cacoecia xyJosteana L.).
Der Verfasser beschreibt die morphologischen Eigenheiten der einzelnen Enl-wlcklungsstadien, nach welchen der Schädling determiniert werden kaann. Besonders bezeichnend ist der bis 23 mm messende SchmetterUng, Seine Vorderflügel "v^on hellgraubrauner Grundfarbe hallen dunldere braune, licht geränderte QuerstreLfen. Die HinterflügeL sind einheitlich hellgraubraun mit lichten kurzen Fränsleln am Rande. Die Farbe der ausgewadisenen Raupen ist olivbraun, sie haben einen schwarten Kopf, schwarzen Halsschild und eine ebensolche anale Platte.
Bezüglich der Ökologie des Schädlings, welche ähnlich der Entwicklung des bekannten grünen Eichen Wicklers (Tortrix viridana L,) ist, stellt der Verfasser fest, dass sich die Raupen in den behandelten Klima Verhältnissen 20 bis 30 Tage nähren und wachsen, nachher spinnen sie aus Blattresten ein lockeres Kokon, in welchem sie sich verpuppen. Die Schmetterlinge erscheinen und fliegen Ende Juni und Anfang Juli. Nach der Kopulation legen die Weibchen Eier in Gruppesn aui dünne Zweigjein in den Baumitronen. Der braune Eichenwickler überwintert im Eierstadium.
Für die Bekämpfung des Schädlings führt der Verfasser verschiedene Möglichkeiten an, falls derselbe neuerdings in kalamitaten Mengen erscheinen sollte, oder wenn er sich über grössere Flächen ausbreiten würde.
634,0 304 -H 6l6
ZDRAVJU ŠKODLJIVI VPLIVI GOZDNEGA BIOTOPA
Dr Mario Kocijančič (Kranj)
Gospodarski in rekreacijski potencial naših gozdov nas lahko zapelje na misel da gozdni biotop le ugodno vpliva na človeka. Toda delavec, ki več let ali celo desetletij dela pri gojenju, obnovi, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov ter pri gradnji in vzdrževanju gozdnih komunikacij, je izpostavljen tudi škodljivim vplivom gozdnega okolja.
V zvezi s sedanjo tehnologijo dela v gozdu lahko nastanejo poklicne bolezni in okvare, ki jih morejo povzročit: neugodne vremenske razmere, škodljiv vpliv mohSnične energije ali pa toksičnih snovi. Delo v gozdu je lahko škodljivo,
ker poteka na prostem in ker se pri ajem uporabljajo sodobne mehanične naprave in kemična sredstva, Potencionalni, adravju škodljivi vplivi v gozdu lahko povzročijo v gozdarstvu poklicne bolezni biološkega izvora, ki so značilne tudi xa nekatere druge panoge dejavnosti, kot so npr. kmetijstvo, veterina, zdravstvo, nbolov in lov.
Poklicne bolezni biološkega izvora je težko ločiti od tistih bolezni, ki niso nastale pri poklicni dejavnosti. Vendar pa je to mogoče, če dobro poTjiamo delo in delovno okolje ogroženih delavcev in če vzrok bolezni iščemo tudi z epidemiološkimi metodami. Ce diagi\ozo neke bolezni, ki je nastala zaradi škodljivega vpliva gozdnega biotopa na delavca, dokažemo tudi z epidemiološko metodo, jo moramo šteti med poklicne bolezni in tako obravnavati vse zdravstvene m pravne posledice obolenja.
Škodljivi čmitelji gozdnega biotopa lahko povzročijo celo vrsto bolezni ali okvar, ki jih pri delavcih, zaposlenih v gozdu. Štejemo med poklicne, če je dokazana vzročna, prostorna in časovna epidemiološka povezanost med izvorom bolezni v gozdu ter med rednim opravljanjem dela ali poklica v njem.
Poglavitni škodljivi biološki činitelj v gozdnem okolju so mikroorganizmi, tj. mikrobi, glivice, paraziti in virusi, ki so v gozdnih Üeh, v talni vodi in. v zraku ter na gozdnih mladicah ali drevesih ter na drugih rastlinah v goxdu, na živalih in ljudeh Oni lahko povzročajo akutne infekcije, gnojna obolenja kože, črevesne infekcije in nekatere zoonoze.
Gozdna tla so tudi lahko rezervat trosov tetanusnih bacilov, čeprav verjetno ne v taki meri kot kmetijska tla in tla v naseljih. Iz arhiva infekcijske klinike v Ljubljani smo statistično obdelali vse tam hospitalizirane primere te tan Lisa od leta 1956 do 1966. Poiskali smo v prvi vrsti korelacijo med poklicnim zdravljenjem in krajem, kjer je nastala infekcija. Ugotovili smo, da je bilo največ zdravljenih med kmetijskimi delavci in njihovimi svojci, medtem ko je med 232 hospitaliziranimi le en gozdni delavec. Toda če te podatke podrobneje račlenimo, spoznamo, da je gozdno območje na četrtem mestu, kjer je zelo verjetno prišlo do infekcije s trosi tetanusa (takoj za dtmom in okolico, za poljem in cesto).
Zat^> bi moral biti vsak gozdni delavec aktivno imuniziran s tetaničnim anatoksinom, za vsako odprto poškodbo gozdnega delavca je potrebna še dodatna injekcija antitetaničnega seruma ob zgodnji strokovni oskrbi rane.
Na gozdnih tleh so včasih ugodne temperaturne razmere in primerna vlaga za razvoj glistnega embria. Čeprav so možnosti za razvoj glistavosti skoraj povsod drugod mnogo večje kot v go^du, je dosledna čistoča gozdnega delavca nujnost.
Razširjeno je mišljenje, zlasti med gozdarji, da je gozd "»čist« in da je tudi voda v gozdu bakteriološko neoporečna. V tehnologiji gojenja in izkoriščanja gozdov voda ni pomemben činitelj. Gozdni delavci Jo uporabljajo v glavnem za pitje in kuhanje ter za higienske potrebe; jemljejo jo iz studencev, kapnic ler lokalnih vodovodov. Po podatkih oddelka za komunalno higieno Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj iz leta 1967 je razvidno, da vzorcev vode, ki jo uporabljajo na gozdnih deloviščih Go-^tdnega gospodarstva Bled, ne ustreza predpisom o kakovosti pitne vode, ker jo v glavnem črpajo iz slabo vzdrževanih kapnic, Obolevanje gozdnih delavcev tega območja zaradi hjdnčnih črevesnih infekcij ni, pogostnejše kot pri drugem prebivalstvu, zato mora biti pre venci ja teh bolezni zasnovana na splošno znanih principih (sanacija vodooskrbnih objektov in stranišč, izboljšanje osebne higiene, zdravstvena vzgoja delavcev in cepljenje),
Nadaljnja biološka činitelja gozdnega okolja, ki moreta škodovati zdravju gozdnega delavca, sta lahko flora itn fauna gozda. Gozd lahko deluje kot rezervat patogenih ali fakultativno patogenih mikroorganizmov, v vlogi vektorja al; pa neposrednega škodljivca Pri tem gre lahko za sistemski vpliv na ves organizem ali pa le za lokalni na kozo ali sluznico.
Zato moramo bolezni ali okvare, ki nastajajo kot posledica delovanja škodljivih bioloških faktorjev gozdnega biotopa upravičeno imenovati prave gozdne bolezni. To velja še posebno v primeru, če je njihova incidenca velika ali vsaj pomembna in če lahko dokažemo, da vsaj občasno obstoji korelacija med temi boleznimi in opravljanjem gozdnih poklicev.
Ena takšnih pravih gozdnih bolezni je pri nas v SR Sloveniji klopni meningoencefalit, is. Bolezen je bila pri nas opisana že leta 1948 in čeprav je bila etiologija še neznana, je bilo že tedaj ugotovljeno, da se pojavlja endemično v razmerah podeželskega življenja (slika 1.) Do etiološke razjasnitve na našem ozennlju je prišlo 1953. leta, ko je med 15 gozdnimi delavci v KamniSkt Bistrici v kratkem obdobju 12 zbolelo za seroznim meningitisom.
Povzročitelj bolezni je viJ*us iz skupine ARBO (arthropode borne). Njegov epidemiološki rezervoar je v raznih živalih, med katerimi prenaša bolezen v glavnem klop, imenovan Ixodes ricinus. Ta se zadržuje v grmičevju 30—50 cm od tal, največ v listnatih gozdovih.
Med obolelimi so najpogosinejSe osebe, ki imajo opravka v gozdu, tj. gozdarji, lovci, gozdni delavci, nabiralci jagod, gob itd. PCI opni meningoencefalit is je bolezen mlajših odraslih; prevladujeta pa tretja in četrta starostna dekada. Bolezen je strogo sezonska z epidemioloSkim vrhom v juliju, ki sovpada s časom največje aktivnosti klopa in največje sezone dela v gozdu.
Endemsko obmofje klopnega mtsiingoencefalitisa v Sloveniji v letih lfl60—1963 {1567
pnmerov)
Klinična slika je izrazita le pri 50% primerov, vendar pa je takrat značilna. In]<ubacija traja največkrat fi dni, nato sledi prodromalni stadij s temperaturo, za katerega je značilen febrilni meningizem, ko ima bolnik vse simptome meningitisa, lilcvor pa je normalen. Nato bolezen preide v prosti intei-val, ki traja 2—14 dni. Največkrat se okrog desetega dne začne druga faza bolezni, tj. pravi meningoencefalitis s temperaturo, z znaki meningitisa in prizade-tosti možganske substance ter z močno izpremenjenim lik vor jem (povečana količina sladkorja in Število celic, močno pozitivne beljakovine). Ta glavna faza bolezni traja 2—14 dni, največkrat do 8 dni. Nekako pri 2% primerih je v ospredju akutni encefalitis s težkim slanjem, z deliriji, z nezavestjo, ki konča letalno z znaki bulbarne paralize. Kiso redke poliomelitične okvare z ohlapnimi ohromitvami pri ohranjeni scnzibiliteti. Največkrat so ohromele mišice ramenskega obroča, vendar v načelu nobena mišica ni vama, zato bolezen lahko- zapusti trajno invalidnost. Bekon vales ceni a večkrat mučijo še razne vegetativne motnje.
Diagnoza klopnega meningoencefalitisa sloni na klinični sliki, na epideniio-loških podatkih in laboratorijskih izvidih, tj- na izolaciji virusa iz bolnikove krvi v začetku bolezni ali iz centralnega živčevja umrlega bolnika. Serološke preiskave, kot je reakcija neutralizacije, vezava komplementa ali inhibicija hemaglutinacije, so nam lahko v veliko pomoč
Ce hočemo govoriti o morebitni poklicni etiologiji te bolezni pri gozdnih delavcih, je poti-ebno ločiti klopni meningoencefalitis klinično, laboratorijsko, serološko, epidemiološko in etiološko od drugih seroznih meningitisov, ki jih ni malo, kot to kaže naslednja tabela.
Sezonski meningitlsi, zdravljeni na Infekcijski kJiniki v Ljubljani
Leto	Klopni	Parotitis	Druge etiolog.	Neznane etiolog.	Skupaj
J 961	71	as	14	144	3:B
1902	87	36	54	173	350
1963	163	46	42	59	310
1964	43	3 05	38	195	3S6
1965	30	84	34	105	262
1966		89	36	79	247
(Vir; Infekcijska klmika v Ljubljani.)
Raziskave v Ljubljani so pokazale, da bolezen lahko poteka bolj ali manj abortivno, medtem ko so v sosednji Avstriji odkrih primere povsem inaparent-nega poteka. Sibirsko varianto klopnega meningoencefalitisa spremlja smrtnost do 30 %.
V terapiji sitio žal brez moči. V Sovjetski zvezi z uspehom uporabljajo rekonvalescentov serum in globuline gama, narejene iz rekonvalescentove krvi-Subjektivne težave ruavadno odpravi že prva diagnostična punkcija, V težjih primerih dajemo kortizonove preparate Prolilaksa z aktivno imunizacijo se pri nas še ni udomačila, vendar bomo morali začeti tudi z njo.
Pri ljudeh, ki imajo poklicno opraviti v gozdu, moramo šteti klopni merdn-goencefalitis za profesionalno bolezen in temu ustrezno obravnavati vso problematiko, ki izhaja iz tega obolenja, kot so: začasna delanezmožnost, invalidnost ali celo smrt.
Med obolenji za klopnim memngoencefalitisom, ki so bila ždfavljena v letih 1965 in 1966 na Infekcijski kliniki v Ljubljani, je bilo 21 primerov gozdarjev in kmetovalcev, ki so se v času ekspoaidje poklicno zadrževali v gozdu. Prijavljanje klopnega meningoencefalitisa kot ixiklicne bolezni je v Soveniji zaznamovano šele po posvetovanju o zdravstveni problematiki v gozdarstvu^ ki je bilo septembra in oktobra 1966 na Bledu in kjer je bil sprejet sklep a možnosti poklicne etiologije te bolezni.
Glede na ogroženost gozdnih delavcev v Sloveniji je potrebno poudariti, da so polog klopnega meningoencefalitisa še 3 bolezni, ki so pomembne, in sicer: leptospLroza, tuiaremija in hemoragična mrzlica z ledvičnim sindromom. Čeprav so povzročitelji teh bolezni zelo različni (leptospire, Pasteurella tulareusis in neznani virus), imajo vse te bolezni zelo različne skupne živalske rezervoarje, ki so bogato zastopani v gozdnih biotopih. To so v prvi vrsti razne divje miši m voluharice. Ljudje se okužijo prek konta-tninu'anega zemljišča, vode in hrane, a pri tularemiji in hemoragični mrzlici tudi prek ektoparazitov — klopov, grin j m bolh. Gozdni delavci so lahko pri delu in v svojih preprostih nastambah izpostavljeni vsem opisanim načinom okužbe.
Klinična shka omenjenih treh bolezni je pri nas po zaslugi infektologov in epidemiologov iz Ljubl.iane, Zagreba in z Vojno medicinske akademije iz Beograda že podrobno opisana. Diagnoza teh bolezni se postavlja na podlagi klinične slike, z ugotavljanjem epidemioloških okolnosti in na podlagi specifičnih bakterioloških in seroloških analiz.
Prevencija omenjenih bolezni sloni na preprečevanju neposrednega in posrednega stika gozdnih delavcev z mišmi in njihovimi ektoparaziti. Važna je zaščita živil in dispozicija odpadnih snovi. V veliko polnoč so insekticidi, medtem ko repelenti zaradi kratkotrajnega delovan.ia na klope niso učinkoviti Gozdne delavce je potrebno seznaniti z nevarnostmi, ki jim pretijo od miši in njihovih ektoparazitov. Za zaščito pred tularemijo obstoji zelo učinkovita vakcinacija z živo vakdno, ki jo izdelujejo v Sovjetski zvezi. Ce je diagnoza leptospiroze, tularemije in hemoragične mrzlice pri gozdnih delavcih postavljena tudi epidemiološko, je potrebno te bolezni šteti med poklicne.
Posebno poglavje poklicnih bolezni delavcev .zaposlenih v gozdarstvu, predstavljajo poklicne kožne bolezni. Kot smo že omenili, lahko gozdna flora in favna vplivata na celotni organizem gozdnega delavca. Vendar pa je ta vpliv navadno omejen na kožo in sluznico. Mnogo rastlin lahko le z mehaničnim draženjem trdih ali ostrih delcev povzroči kožna vnetja, zla-sti so to rastline s hrapavo površijio. Drobne, pogosto le mikroskopske poškodbe kože so v gozdarstvu izpostavljene tudi sekundarni infekciji, čeprav verjetno ne v taki meri kot v kmetijstvu, gradbeništvu in industriji. Iglavci vsebujejo v lesu, skorji in iglicah smole ter balzame, ki lahko dražijo občutljivo kožo. Med listavci je zaenkrat znano, da les in skorja jelše izločata čreslovino, ki lahko povzroči celo vesikulozna kožna vnetja.
Vpliv rastlin na kožo gozdnega delavca je torej lahko kombiniran, tj, mehaničen, kemičen in a.lergičen. Ta vpliv lahko favorizirajo neugodni kbma-tični činitelji. Čeprav vemo, da je koža posameznikov ra'ziično občutljiva, je vendar razumljivo, da osebe, ki desetletja delajo v gozdu, lahko zbolijo za poklicnimi kožnimi boleznimi, ki jih povzročajo bogati specifični agensi Žive narave.
Tudi insekti lahko pogosto povzročijo mehanične, kemične aJi alergične bolezni kože. Ce se to pripeti delavcu pri delu v gozdu, je to nesporno pro-
fesionalna okvara, ki se ji gozdni delavec težko izogne. Širok spekter insektov v naših gozdovih začne pri navidezno nepomembnih gozdnih mušicah in mravljah in prek obadov, komarjev in pajkov konča z oso ali sršenom. Znana so tudi kožna vnetja, ki jih povzročajo gosenice (npr. pinijevega sprevodnega prelca).
Do konca 1966. leta v Sloveniji še ni bilo uradnih prijav poklicnih kožnih bolezni iz gozdarske dejavnosti, prav tako tudi ne iz nekaterih drugih panog gospodarske dejavnosti, ki so v tuji literaturi opisane kot pogostejše nevarnosti za nastanek poklicnih kožnih bolemi. Zato lahko upravičeno domnevamo, da se je odkrivanju in registraciji teh poklicnih bolezni posvečala premajhna pozornost.
Po številu obolelih in po številu izgubljenih bolniških dni kožne bolezni v slovenskem gozdarstvu na splošno niso pogostnejše in ne povzi-očajo več delanezmožnih kot pri preostali populaciji. To je razvidno tudi iz naslednje tabele.
Število izgubljenih bolniških dni na 1Ü0 zavarovancev zaradi bolezni kože tn podkožja v Sloveniji
Leto
Vse dejavnosti
Gozdarstvo
lEteO	75,41	73,25
1061	07,00	71,03
1962	63,70	77.80
1963	60,24	64,90
196	4___5E.53 _61,69
(Vir: Oddelek za zdravtsveno statistiko Zavoda SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani in Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju.)
Zaščita kože gozdnega delavca pred morebitnim škodljivim delovanjem gozdne flore in favne mora biti dosledna in ima vsaj takšen pomen kot, pri industrijskih delavcih. Osnova zanjo je nega kože in uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Učinkovitost teh ukrepov je v veliki meri odvisna od uspeha prizadevanja proti mikrotraunnatizmu kože in proti vplivu neugodnih klimatičnih ciniteljev na kožo.
Gozd .je odličen filter prahu. Praktično je 30 do 50 m od prašnega izvora (to je največkrat cesta) zrak skoraj popolnoma čist. To velja za anorganski prah ter za takšen, ki vsebuje patogene ali fakultativno patogene mik o-organizme. Tudi organskega prahu je v gostdu zelo malo ali skoraj nič.
Rezultati štetja prašnih delcev in kbc na območju Gozdnega gospodar;! ;a Kranj, ki jih je izvršil dispanzer za medicino dela in bakteriološko-serolrški laboratorij Zavoda za zdi'avstveno varstvo Kranj, so prikazani na naslednjem diagramu in nažomo potrjujejo ugotovitve, ki jih zasledimo v učbenikih komunalne higiene. Cvetni prah iglavcev lahko povzroča težave pri osebah, ki trpijo zaradi kroničruh bolezni dihaJ V času intenzivnega cvetenja iglavcev ali trave lahko nastane tudi pri gozdnih delavcih seneni nahod aH bronhi?lna astma, Ce je nedvomno dokazana vzročna zveza med temi pojavi in delom v gozdu, moramo take pojave obravnavati kot profesionalne.
Na splošno velja pravilo, da gozd ni tipično alergogeno območje. V prvi vrsti manjka tako imenovano »obilje-i' alergentov, ki je značilno za vedno bolj kemizirano industrijo in kmetijstvo. PogreŽarpo tudi nekatere tako imenovane favorizirajoče faktorje. Množične okvare kože in sluznice
niso značilne za gozdne delavce; pri njih poznamo praktično le mücrotrauma-tizem rok, Populacija gozdnih delavcev je po naravi, zadnje čase pa tudi strokovno selekcionirana, tj, ona nima alergijsko predispozidje, paČ pa v prvi vrsti relativno dobro stanje endokrino-vegetativnega sistema. Nekateri favorizira jcči činitelji delovnega okolja pa le obstajajo, čeprav so v glavnem fizikalni, namreč neugodni klimatski dejavniki Kemičnih favorizirajočih Činiteljev praktično ni ali pa so le zelo redki; praksa iz industrije nam kaže, da so ti vendai' pomembnejši za nastanek alergičnih manifestacij.
Izjema so le nižinski gozdovi, kjer je nivo talnih voda visok in je veliko vlage in obilo plesni. Za naäe gozdove so značilne velike količine dežja, zato praktično ni nevarnosti pred množičnim pojavom polenskih alergonov. Ker v gozdu praktično ni prahu, je tudi ta možnost za vdor alergonov zelo majhna in praktično ni pomembna,

kXAJ MttijVE i
K K Ari]
Qozb Hi /•linMrju/ M^kA-CKT/' ««iovA-irU
MtfcjTVE	i iiis^. lA Mo,, biiA ZZV hHAsj
ZIVIwjij
- CtMf,^
foti i^rji
1	30	to	160
Število praSnih delcev in klic v gcFzdu
Sklep
Poklicne bolezni v gozdarstvu so posledica dela na prostem ter mehanizacije in kemizacije sodobnega gozdnega gospodai-stva. Vendar pa je gozdni delavec pri svojem delu lahko izpostavljen tudi potencialnemu škodljivemu vplivu gozdnega biotopa. Kadar sn:io tako bolezen dokazali pri gozdnem delavcu tudi z epidemiološko metodo, jo moramo Šteti med poklicne bf>lezni in tako obravnavati tudi vse zdravstvene in pravne posledice obolenja.
V naših razmerah lahko predstavlja gozdni biotop predvsem naravno ža-riSČe nalezljivih bolezni. Prava gozdna bolezen pri nas je klopni tneningoence-
falitis, sledijo pa ji po upadajočem zaporedju ugotovljenih primerov lepto-spiroza, tularemija in hemoragi£na mrzlica z ledvičnim sindromom, V gozdu pogosto nastanejo infekcije s trosi tetanusa. Gozdna flora in favna lahko povzročata mehanične, kemične ali celo alergične spremembe na delavčevi koži in na sluznicah,
Vsekakor se s pojavom poklicnih bolezni biološkega izvo-ra v gozdarstvu ne smemo usodnostno sprijazniti, čeprav je njihova inddenca relativno majhna. Razpolagamo z možnostmi posredne borbe proti biološkim škodljivostim (zdravstvena vzgoja, izboljšanje osebne higiene itd) pa tudi neposredne (insekticidi). Pomembno vlogo igra tudi profilaksa, kot je npr. aki.ivna imuni^acija proti klopnemu mening-oencefalitisu ali vakcinacija pred tuLareraijo, Vsekakor pa mora biti imunizadja proti tetanusu obvezna.
SLOVSXVO
1.	Bsdjamč, M., Jung, M,, Vesenjafc-Hirjan, J., Kmet, J,, Le^niiar, J., MatjaHč^ M., Jung, F., Tovornik, D,, Snoj, B.: Epidemiološki, klinični in laboratorijski študij klopnega meningoeneefalitisa v Sloveniji v letih 196Q—1963, Zdravstveni vestnlk 23 (1964) 245
2.	Bedjanič, M.: Klopnj meningoeticefalitis — prava gozdna holeEen, cetefat na posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, Bled, L966
3.	BriTwif, M.: Klosči v slovenskih gozdovih — prenaSalci bolezni, Gozdarski vestnik, 1904/9—10
4.	Feüich, J,: Dermatoveneroloäka klinika Ljubljana — osebna sporočilo
5.	fieneberg, D.: Sutnski radnici i njihova profesionalna ugroženost u prirodnim žariš t ima zaraznih bolesti, referat na posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, Bled, 1966
6.	Lazar, M.: Infekcijska klinika Ljubljana, osebno sporočilo
7.	Rainzin, 5..' Priručnik za komunalnu higijenu, Medicinska knjiga, Beograd— Zagreb, 1966
0, SlaSnar, A.' Oddelek za komunalno higieno 2avoda za zdravstveno varstvo Kranj, osebno sporočilo
9, SpužriČ, V., Danilovič, l/.r Alergija i alergijske bolesti. Medicinska knjiga, Beograd—Zagreb, 19S7
IÜ, Vadnjal, A.: Oddelek za epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, osebno sporočilo
11.	Zarkovič, G., Ramsin, S.: Komunalna higijena, Medicinska knjiga, Beograd— Zagreb, 1953
12.	Zarkovič, G.: Preventivna medicina, Veselin Masleäa, Sarajevo, 1959
13.	Žargi, S.: Infekcijska klinika Ljubljana, osebno sporočilo
INFLUENCES INJURIOUS TO HEALTH IN TUE FOREST BIOTOPE
(Summary)
In the present conditions a forest biotope in itself ma.v represent a natural focus for professional menace of foresters specific infection diseases. Trough f o rest disease in our country in the meningoencephalitis transmitted by Tick-Borne, followed by a smaller number haemorrhagic fever with syndrome of kidney.
Biological injuries can be fought against by prophylaxis like active imunization against meningoencephalitis transmitted by Tick-Boriie or vaccination against tura-lemis. Imunization against tetanus, of course, should be obligatory,
6;W.0.364.9
ORODJE ZA SEČNJO IN IZDELAVO IGLAVCEV
Ing. Franc Pečnik (Slovenj Gradec)
Sodobni razvoj v gozdarswu nai-ekuje v skJadu s splošnim napredkom:
1 izboljšavanje orodja za sečnjo in izdelavo;
2,	spopolnitev organizacije dela pn sečnji in izdelavi ter pri transportu lesa;
3.	pospešitev procesa dobave lesa od sečnje do odpreme porabnikom
Glede na sedanje stanje mehanizacije sečnjo in izdelavo- je izboljšava orodja za to fazo dela najnujnejša in najlaže izvedljiva. Tudi stroški za nakup sodobnega orodja za to delo ne predstavljajo znatnega izdatka.
Motornih žag v tem sestavku ne bom obravnaval, ker je dovolj gradiva v knjigi »Verižna motoma žaga--, izdani lani od Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij v Ljubljani.
Tehnika kleščenja iglavcev z motorno žago po dognanjih švedske twdke Jonsereds pa je bila demonstnrana na območju gozdnih gospodarstev Slovenj Gradec in Celje ter so- se tudi zastopniki drugih gozdnih gospodarstev udeležili tega prikazovanja.
Za sečnjo in izdelavo je torej potrebno nabaviti orodje, ki se je drugod že zelo uveljavilo. Oblika in velikost orodja je takšna, da je motorist z njim pri delu čimbolj okreten. Po svojem namenu pa je orodje narejeno tako, da je uporabno za več delovnih operacij in da pri sečnji in izdelavi niso potrebni razni dodatni pripomočki.
Delavec nosi vse oi'odje. ki ga potrebuje na delovnem mestu, na sebi. Tako se izogne nepotrebnemu odlaganju, prenašanju in iskanju. Zaradi delovnega postopka pri ijecnji in izdelavi se mora namreč delavec neprestano premikati. Delo v gozdu je dinamično' in ni navezano samo na ozek prostor, ampak se le-ta iz dneva v dan spreminja. "Vsaka delovna operacija mora biti vnaprej premišljena, vsak gib pa mora biti delaven. Za dosego tega cilja pa mora imeti delavec orodje neprestano pri sebi, ne sme ga odlagati. Pri tem gre za naslednje orodje: a) motorka (z okroglo pilo), b) pas za orodje, c) avtomatični merilni trak, č) kavelj, d) leseni (aluminijasti) klin in e) vzvod ali lahka sekira za naganjanje Na sliki št. 1 je prikazano vse orodje, Iti ga delavec rabi za obravnavane delo\-ne operacije — razen motorne žage.
Delavec ima m o tor k o pri sečnji in izdelavi vedno pri roki, odloži jo le pri določanju smeri za padec drevesa, pri obračanju sortimentov ter pri na-ganjanju in sproščanju drevesa. Prostor za odlaganje motorke mora biti izbran tako, da je motorka delavcu vedno dosegljiva. Ker je potrebno verigo na mo-torki občasno brusiti (3- do 4-krat na dan), ima motorist med delom pilo zataknjeno ob pasu na notranji strani Mac, in sicer tako, da tiči med zaščitnimi in spodnjimi hlačami in je tako zavarovana pred rjo.
Shka št, 2 kaže pas in na njem razporejeno O'rod je za sečnjo in izdelavo. Na pa.^u je natančno določena lega posameznih rekvizitov, ki "rabijo pn delu. Poudariti je potrebno, da je pas namenjen le nošnji orodja, zato ne sme biti tesno pripet okoli pasu, ampak leži na kolkih, kot je to raz^ndno iz slike žt, 1. Delavcu mora biti pri delu omogočeno gibanje, zalo je pas zategnjen le toliko, da ne zdrsne s kolkov. Na pasu je naslednje orodje; kavelj (2 kosa), avtomatični merilni trak, leseni klin in kreda,
Kavlja sta v usnjati Cutroli m visita ob hlačnih žepih, tako da ju delavec brez iskanja vsak trenutek lahko uporabi. Merilni trak je obešen na pas sredi
Slika I in 2, Pas s pomožnim motoristov im orodjem
hrbta. Ko delavec meri dolžino sortimenta, ga tako obešen trak pri delu najmanj ovira. Pri premiku delavca naprej, se trak neovirano odvija ali pa zdrsne nazaj v okrov. Klin je na pasu med merilnim trakom in kavljem. Uporabljamo ga izključno le za naganjanje drevja pri podiranju. V večini primerov ni niti potreben. Kreda 25. označevanje sortimentov je zataknjena na desni strani pasu v oprimek. Lahko jo hranimo v žepu, ki je našit pod hlačnim žepom.
Avtomatični merilni (.rak je priprava, s katero delavec med operacijo kleščenja izmeri dolžino sortimenta. Sestoji se iz okrova, traka in povratne vzmeti. Povratna vzmet po opravljenem merjenju avtomatično potegne trak nazaj v okmv. Trak ima 15 ni uporabne dolžine, na njem so s črno gravuro označeni metri, z rdečo pa palci. Na začetku iraka je pritrjen gibljiv kavelj. Kavelj se odpira in zapira kot žepni nož. Konico kabla v zaprtem položaju zabodemo v Čelni rob sortimenta. Vzmet na koncu traka pa omc^oča, da se kavelj odpre samo takrat, ko tra.k sunkovito potegnemo. Ko se kavelj odprSj nima več opore ria sortimentu, ki smo ga izmerili. Tal!xat ga vzmet, potegne nazaj v okrov. V odprtem položaju je krivina kavlj.a zelO' blaga in zato preprečuje, da se trak pri navijanju ne zatika za razne ovire. Princip dela s trakom je naslednji: Pred začetkom kleščenja delavec zapre kavelj in konico na njem zabode v sortimentov čelni rob. S pomikanjem naprej pri kleščenju se trak odvija. Ko delavec doseže zaželeno dolžino, se obrne, prečita na traku dolžino, doda nameček (nadmero) in odžaga Sortiment. Dolžinska mera na traku je takrat natančna, ko je kavelj na traku zaprt, ker konec vzmeti na traku označuje začetek merilne razdelitve. Ko je dolžina sortimenta izmerjena, delavec trak sunkovito potegne k sebi, pri tem se kavelj odpre, vzmet pa potegne trak nazaj v okrov. Slika št. 3 prikazuje merilni trak. V primerjavi z merilno palico avtomatični merilni trak prihrani delavcu premikanje, sdasti, kadar gre za večje dolžine.
Kavelj je vsestransko uporabno orodje, in sicer kot žepni klin, kot vzvod, nadomešča cepin, kombiniran 2 drugim kavljem pa rabi kot obračalka. Kavelj je izdelan iz visoko legiranega trdnega jekla. Prikazan je na sliki št. 4. Uporab-
Ijtimo ga pri naslednjih delovnih operacijah: 1, pri podiranju drevja (kot žepni klin); vrhnji del kavlja, ki je sploščen, vstavimo v rez pri podžagovčinju, da preprečimo stiskanje letve. 2, Pri podiranju uporabljamo kavelj hkrati kot vzvod. Ko smo pri podžago-vanju dosegli zaželeno debelino Ščetine, potegnemo motor ko iz reza, poiščemo stabilno stojišče, primemo Že prej vstavljen kavelj v rezu, se z ramo upremo ob deblo in s silo obeh rok iiagnemO' drevo v smer padca. Tak način naganjanja pa pride v pošte v le pri drevju, ki ni debelejše od 30 cm. Enako uporabljamo kavelj tudi pri prežagovanju vleknjenih debel, da preprečimo stiskanje. 3, Pri sproščanju ostrmelega drevesa uporabijamO' še drugi kavelj. Oba skupaj delujeta kot obračalka, Prvi kavelj s konico zasadimo v deblo, drugega pa vtaknemo v uho prvega, Skozi usesno odprtino drugega porinemo kol, ki nam rabi kot ročica, Tako sučemo drevo okoli osi. Slika st, 5 kaže kombinacijo obeii kavljev. Tako lahko obračamo tudi lesne Sortimente, Za lažje zadošča tudi en kavelj. Tedaj konico kavlja zasadimo čim nižje pod Sortiment. Z obema rokama primemo uho kavlja, počepnemo in s sunkovitim potegom kavlja navzgor obrnemo Sortiment. 4. Kavelj lahko uporabljamo tudi 2ä spravilo lesa na kratke razdalje. Za to pridejo v poštev zlasti drobni sorti-menti; pri tem lahko uporabimo dva ali pa en sam kavelj. Slika št. 6 kaže uporabo kavlja pri spravilu. Enako je kavelj uporaben tudi pri sortiranju lesa na skladiščih- Dva delavca lahko s kavlji tudi dvigata Sortimente, Pri tem vsak na svoji strani zapiči kavelj v Čelo sortimenta.
Leseni ali aluminijasti klin uporabljamo za naganjanje pri podiranju debelejšega drevja (nad 25 cm). Pri tani,?em drevju zadoščajo kavlji. Za zabijanje kima pri naganjanju drevesa uporabljamo sekiro, ki pa dodatno obremenjuje delavca.
Vzvod za naganjanje uporabljamo namesto sekire. Za zabijanje klina pride v poštev sekira, težka do 1,20 kg Uporabljamo jo samo za naganjanje
Slika 3. Merilni trak
Slika 4 Kavelj
Slika 5. Dva spojena kavlja s kolom, ki je zataknjen v uho enega kavlja — kot obra-Čalka. — Slika 6. S kavljem premikamo les
drevja in za čiščenje okolja. Namesto sekire pa lahko za naganjanje uporabimo poseben drog, napravljen za dviganje drevesa. Z njim lahko tuJi zabijamo klin namesto s sekiro. Poleg tega konstrukcija droga omogoča, da 7. njim tudi obračamo sortime.ite. Pri podiranju drevja torej drevo lahko naganjamo s kavljem, z drogom ali s kKnom Klin pa lahko zabijamo s sekiro ali z drogom.
Iz opisanega sledi, da sekira izgublja svojo vlogo pri sečnji in izdelavi in da njeno mesto zavzema novo orodje, ki jo uspešno nadomešča, V Skandinaviji, kjer prevladuje drobno drevje, pri sečnji in izdelavi lesa ne uporabljajo več sekire.
Opisano orodje za sečnjo in izdelavo je za sedaj najsodobnejša oprema gozdnih delavcev. Za dosego velike storilnosti z uporabo tega orodja pa je potrebna pravilna delovna tehnika in skrbna predpriprava dela na sečiščih. Sama delovna tehnika pri uporabi opisanega orodja pa ni tako zapletena, da je naši gozdni delavci ne bi mogli kmalu obvladovati.
SODOBNA VPRAŠANJA
NAČELO TRAJNOSTI V GOZDARSTVU
Mišljenje, da so prostrani gozdovi neizčrpni, je pripeljalo iskoriščatije do stopnje, ki znatno presega njihovo proizvodno zmogljivost. Ta eksploatacija pa ni enakomerno obremenjevala vseh gozdnih povrSin, ampak dostopnejši predeli so bili pretirano izčrpovani ali celo devastirani, medtem ko se je v nedostopnih kopičila neustrezno visoka lesna zaloga. Bojazen pred splošnim pomanjkanjem je privedla do razumnejšega gospodarjenja z gozdovi in do varčevanja Z lesom.
Ekonomska nuja je postopoma oblikovala misel trajnega gospodarjenja, ki je zibelka znanosti a urejanju gozdov. V najširšem pomenu je razumeti pod trajnostjo takšno gospodarjenje z go2do\;i, ker je proizvodna sposobnost uravnotežena z izkoriščanjem. Pri tem naj bi ČJ-pali le prirastek, da bi bil gozd vsaj približno uravno-
težen. Toda letoi prirastek je težko Icifiti üd lesne zaloge, na kateri se nabira, zgto izkoriščanje lahko zelo presega pridelek Trajnost gospodarjenja z gozdovi je bila sprva le ozek ureditven o-tehnični pojem, ki se je Šele z razvojem širil in pridobival kompleksno ekonomski značaj ter je postal gospodarska nujnost v najširšem pomenu Trajnost gospodarjenja z gozdovi pa ni le eden osnovnih problemov gozdnega gospodarstva, ampak je hkrati stvarna potreba vseh tistih gospodarskih panog, ki so navezane na gozdne pridelke. Trajno črpanje- vsako leto količinsko enakih donosov pomeni najstarejši način razumevanja trajnosti, ki postavlja za pogoj določeno lesno zalogo najugodnejše sestave In izlforiSčanje prav vsega volumnega prirastka (Hartig), Razvoj gozdarske znanosti je proti koncu prejšnjega stoletja uveljavil načelo trajne proizvodnje (Heyer). Skrb za pogozdovanje posek oziroma zahteva po nenehnem izkoriščanju gozdnega zemljišča in po popclnem izenačenju donosov pomenita osnovno načelo te miselnosti.
V pi-eteklosti se srečujemo z israzito kapitalističnim razumevanjem trajnosti, ki zastopa takSen nsčin gospodarjenja, da so zagotovljeni trajni in ejialtj denarni dohodki. Gozd 30 imeli pri tem za .kapital, ki mora lastniku dajati trajno enako letno rento. Toda že samo kolebanje cen na svetovnem tržišču in gospodarske krize, onemogočajo enakost dohodkov.
Sodobno razumevanje trajnosti pa sloni na dveh osnovnih značilnostih; na dinamiki m širši trajnosti, ki ni omejena zgolj na lesni pridelek Icot osnovno sestavino gozdne proizvodnje. Dinamičnost se kaže v tem, da nam ne zadoSčajo- le enaki donosi, ampak da si jih prizadevamo^ nenehno povečati. Načelo dinamike dopušča tudi zmerno kolebanje v posameznih letih, zlasti v okviru manjSih kompleksov. Povečavanje donosov spremljamo v daljših časovnih razdobjih in na večji površini. Trajnost ne more biti omejena le na količinsko enak donos glavnih gozdnih sorti-mentov, tudi ne na njegovo izenačeno vrednost, ampak mora upoštevati tudi vse druge koristi od gozda (npr. rekreativni, vaJ'ovalni pomen gozda). Sodobno razumevanje trajnosti predpostavlja tudi ohranitev in povečavanje plodnosti i'a.stiäfa, utrjevanje biološkega ravnovesja, stopnjevanje vrednosti prirastka, izboljševanje sestojne Egradbe, sagotovitev uspeSnih preventivnih varovalnih ukrepov itd.
Novejäe razumevanje trajnosti (Baader) sloni na stališču, da se trajnost ima za ravnovesje med porabo lesa in njegovo proizvodnjo. Spričo nenehna naraščajočih druibenih potreb mora bit: proizvodnja po količini in. po vrednosti čim Večja. Sti'o-ka ozironvi urejanje gozdov sta pred težko in odgovorno nalogo, {TOiskati pravilne metode za organizacijo malcsimalne proizvodnje. Zlasti je potrebno doseči trajno največji količinski in vrednostni prirastek, lesna zaloga pa naj bi bila tolikšna, da Cim bolj ustreza pogojem trajnega gospodarjenja in gospodarskim ciljem. Statično upoštevanje višine lesne zaloge in njeno omejevanje z matematičnimi normalami ne bo privedlo do zastavljenega cilja. Po zahtevah trajnega gospodarjenja naj se uravnava tudi sestava lesne zaloge. Za doseganje trajnosti je najprimernej.ši uravnotežen gozd, zlasti, Če je razen tega prebiralen
Ozko in strogo upoštevana trajnost je izgubila svoj pomen. Celo v Nemčiji, kjer je le-ta vznikla hkrati z vedo o normalnem gozdu, se načelo kapitalističnega razumevanja trjanosti ni moglo uveljaviti. 2 velikimi gospodarskimi Žrt\'ami, potrebnimi za uravnavanje razmerja starostnih razredov pri enodobnem gospodarjenju, niso dosegli cilja: izenačenja donosov. Zaradi zagotovitve enakih donosov so sekali še neirele sestoje, ki so najlepše priraščali, po drugi strani pa so- puščali životariti prežrele ali slabo priraščajoče sestoje. Dandanes vlada v gozdnogospodarskih enotah skoxaj enako nesorazm&rje starostnih razredov kot pred sto ali več leti. Vzrok za to so bile v veliki meri katastrofe, ki so v čistih iji enodobnih nasadih iglavcev reden pojav.
Kako pa je bilo e vfednotenjem trajnosti pri nas? Ostiov.na zabloda je bila. v miSljenju., da lahl'^o trajnost dosežemo le v prebiralnih gozdovih. Ker smo imeli vse za.sebne gozdove do nedavnega za prebiraine, se je od njih pričakovala trajnost na maihnih površinah, Sedaj vemo, da večino naših kmečkih gozdov na moremo šteti med prebiralne, ker so pretežno raznodobni, izredno pestvij mozaični ali celo eno-dobni. Vsi tisti sestoji pa, tci se približujejo prebiralni obliki, so močno neuravnovešeni. Takšno stsnje pa lahlco popravimo šele po desetletjih^ pot do idealne prebi-ralne zgrMdbe je dolga in so zanjo potrebni veliki strokovni napori in stroški, sato ,ie izhod iskati v priicladnejSih gospodarskih oblikah, zlasti pa v konnpleksnena — integralnem gospodarjeriivj.
Sestava naših ItmeCltih gozdov je takšna, da moramo gospodarjenje na večini malih gozdnih parcel imeti za periodično preicinjeno. Trajnost donosov posameznega gozdnega posestnika Le skušamo doseči, pri tem pa nismo docela uspešni, še zlasti ne v okviru majhnih površin. Tisti, ki pričakuje količinsko trajne donose tudi na majhnih površinah, ni na pravi poti, zlasti, fe misli na strogo trajnost. V.sebinsko povsem drugačna od trajnosti donosov pa je ohranitev proizvodne sposobnosti rastišč, k' v nobenem primeru ne sme peSaU, nasprotno, plodnost tal mora trajno ostajati vsaj enaka, če je že ni mgoče s cenenimi ukrepi {npr. z taiolo.ško melioracijo) izboljšati. Dandane.s ne moremo spremljati trajnosti samo na majhnih površinah, tudi ne v okviru posamezne gozdnogospodarske enote, skuša.mo jo zagotoviti šele za celo gozdnogospodarsko območje. V gozdnogospodarski enoti ni nemogoče izvajati letno tx'ajnega gospodarjenja, ki je najzahtevnejše^ ker mora v vsej obhodnji dajati vsaJto leto enake donose. Tudi periodično trajno gospodarjenje, ki si postavlja za cilj, naj bodo donosi v posameznih ureditvenih razdobjih približna enaki aLi naraščajoči, je za posamezno enoto težlco dosegljivo. Za okvir gozdaogospodarske enote je izvedljivo zmerno-U'ajno fdinamično) gospodarjenje. Ta način zagotavlja tisto stopnjo trajnosti, ki jo lahko doKežemo brez večjih žrtev ali težav.
Potreba po trajnosti donosov v okviru gozdnogospodarskega območja izvira zlasti iz naraščajočih družbenih potreb pa tudi j z poslovajija oreanizacije, ki gospodari z gozdovi Posebno težaven je prehod k zmanjšanju obsega izkorišSanja, saj je to boleča gospodarska operacija, ki mora sloneti na nizu organizacijskih in gospodarskih ukrepov. Tudi zakonodajalec: glede trajnosti zavzema določeno načelno stališče in s tem odreja osnovno linijo gozdnogospodarske politike. Naš zakon o gozdovih določa, da je potrebno gozdove vzdrževati in obnavljati tako, da se trajno ohrani njihova vrednost ter zagotovijo trajnost in nenehno naraščanje prirastka in donosa .kot tudi njihove spložne funkcije.
Doslej se nam ni posrečilo zagotoviti trajnosti niti v okviru posameznih gozdnogospodarskih območij, kot je t« primer s celjskim, saj so letni donosi precej neenakomerni, "Vzrolt za njihovo nihanje pa v veliki meri leži v nestabilnosti lesnega tržišča, v neenakomerno«ti družbenih potreb, v mnogih občasnih zunanjih vplivih (npr. organizacijske spremembe) in v neusklajenosti gozdarstva in lesnopredelovalne industrije. Eden poglavitnih vzrokov, da princip trajnosti ni bil zadovoljivo, dosežen, je tudi dejstvo, da še niso izdelani obmoCni gozdnogospodarski načrti, ki naj bi bili trdna osnova sUbUnemu gospodarjenju in s tem tudi zagotovilo trajnosti.
Vsebina pojma trajnosti postaja vse širša, saj ne zajema le količinskih pridelkov, ampak vrsto možnosti za pndobivanje vseh koristi, ki jih lahko dajejo gozdovi. Z uvajanjem naprednejših oblik ter s splošnim intenziviranjem gospodarjenja najbolj uveljavljamo trajnost, zato je sodobno gojenje s sproščeno gojitveno tehniko najzanesljivejši porok za trajnost v najšireem pomenu,
{Uporabljena literatura; Klepac, D.: Uredjivanje šuma, Zagreb, 1965; Sumarska
enciklopedija. Zagreta, 1963,)	^ „ .
Ing. Bons K r a s n o v
DRUŠTVENE VESTI
G02DAR.I[ NA KOROŠKIH SMUČINAH
Vsakoletno aimsko srečanje gozdarjev, lovcev in delavcev v industriji za predelavo lesa je bilo letos v Črni na Komškeni. 22. in 23. februarja jih je sprejela Crnii z miaji, napisi in zastavami. Poklicni in strokovni tovariši so se zbrali, da so se pomerili med seboj s svojimi spretnostmi in sposobnostmi na smučkah i.n da bi pridobili zase ter za svojo ekipo kar se da dobro mesto. Ta priložnost je bila hkrati prijetno srečanje poklicniti kolegov, sošolcev in strokovnih znancev, ki so se pomenili o svojih delovnih izkušnjah, uspehih in težavah.
Razveseljivo je, da število udeležencev takšnih prireditev iz let.a v ieta raste. Lani jih je nastopilo pri Celjski koči 149, letos pa se je na Koroškem zbralo že kar Ibü tekmovalcev. Da so taka srečanja koKstna in prijetna, so gozdarji, lovci in delavci v Industriji za predelavo lesa spoznali že pred leti, saj so se letos v Crnt na Koroškem srebali že devetič. Zbrali so se Iv. vse Slovenije: z Gorenjske, Primorske, Notranjske, Dolenjske Sta.ierske... Prišli so v goste med slovenjgraške gozdarje, ki so to letošnje prvenstvo priredili že drugič, Prvič je bilo prav tam 11. republiško prvenstvo leta 1961. Sicer so sneŽJie razmere okrog Črne navadnO' ugodne, toda letos je le malo manjkalo, da jim muhasta zima ni preprečila prireditve. Dan po končanem tekmovanju se je ulil topel dež in spral zadnje snežne zaplate z nižjih pobočij Pece in Srnrekovca, med vresje.m pa je že pri kukal prvi teloh Izvedbo tekem je prevzel smuCarski klub iz Črne na Koroškem, ki ima v tem pogledu že veliko izkušenj In je kljub slabemu vremenu tekmo dobro izpeljal.
Že imena udeležencev dokazujejo, da je tekmovanje gozdarjev, lovcev in delavcev v industriji za predelavo lesa vsako leto pomembno in dobro, saj jih najdemo med njimi veliko, Id sodijo med našo smučarsko elito. Tako so se tudi letos v Cm i zbrali naši bivši in sedanji republiški in državni smučarski prvaki: Tinček Mule j, Janko Steie, Peter Lakota, bivši svetovni rekorder v smučarskih skokih Jože Slibar in drugi. Pogrešali pa smo Andreja Klinar,ja, ki prav talto vsako leto zastopa na snegu gozdarsko stroko. Vrhunski smučarji so pri nas v glavnem iz gozdarske in njej sorodne stroke, saj so jim smuči pogosto nepogrešljiv pripomoček pri opravljanju njihovega deta.
V veleslalomu za moške je nastopilo Ul tekmovalcev na 1200 tn dolgi progi z 2d vratoi. Najboljši je bil Peter Lakota (GG Bled) s Časom 1^07,4. Drugo do tretje mesto si delita Alojz Fortin in Ivan Srebre (GG Slovenj Gradec); 4. je bil Tine Mulcj (Lovska zveza Kranj) in 5. Andrej Pirkmaler (Papirnica Vevče), V prvem starostnem razredu (nad 35 let) je bil prvi Tine Mnlej (LZG Kranj) s Časom 1:12, drugi Franc Cvenkelj (»Elan« Begunje), tretji Tone Lunežnik (»Maries- Maribor), četrti Janez Stefe {LZG Kranj) in peti Franc Primožič (GG Kranj).
Med ženskami pa je bila prva Silva Vogrinc (GG Maribor) s časom 0:57, druga Nataša Pristavec ("Eian-^ Begunje), tretja Justina Pukl (GG Maribor), četrta Majda Beri^ajit (-Elan« Begunje), peto do šesto mesto pa si delita Alenka Pire (UP Bled) in Mara Mandl (»Maries« Maribor).
Odstopilo je 34 tekmovalcev in 4 tekmovalke, diskvalificirani pa so bili 4, eden zaradi dvakratnega štartaiija, ker ni imel popolne ekipe, vendar so ga sodniki prepoznali.
Moške ekipe so dosegle naslednje rezultate: 1. GG Slovenj Gradec, 2. LZG Kranj, 3. tvElan« Begunje, 4, GG Bled in 5. GG Kranj. Ženske ekipe pa so se zvrstile takole; 1 GG-Maribor, 2. ^-Elan-i- Begunje in 3. LIP Bled.
Čeprav je biLo vreme neugodno, so tekmovalci vzeli spust meci vratci zelo resno, da bi 5ebi kot tudi svoji eitipi pnborili kai' najboljše mesto,
V	teidhi za moške je r.astopilo 2Z tekmovalcev. Proga je bila postavljena odlično in je bila dolga 10 km. Prvi je bil Franc Gregorič (LIP Bled} s časo-ra 34:^4, 2. Janez Petrman (»-Elan-" Begunje), 3. Maks Konečnik (KGP Kočevje), i. Pogačar Anton (GG Bled) in 5. Slavko Gatej (LIP Bled).
V	tekmovalnem razredu je bil najboljši Franc Gregorič (LIP Bled) S Časom 34;44, 2. Janez Peterman («-ElanA Begunje), 3. Anton Pogafiar (GG Bled), -i, Slavko Gatej (LIP Bled) in 5, Ar.ton Prelesnik (KGP Kočevje), — V starostnem razredu pa je bil v tekih najboljši Maks Konečnik (KGP Kočevje) s časom 35:22, drugi pa Anton Grilt (GG Bied) s Časom 43:17.
Ženske so telunovale v tekib na 5 km dolgi progi in so zasedle naslednja mesta: 1. Jožica Grilc (GG Maribor) s časom 26:01, 2. Štefka Salamon (GG Maribor), 3, EH-ca Gruäevnik (»MarlesJi Maribor), 4. Dragica Pibevšek (GG Maribor), 5. Anica Veber (LIP Bied),
Eitipno so bili doseženi naslednji uspelrii Mošlti: 1 "-Elan« Begunje s časom 1:54,55; 2. LIP Bled, 3. KGP Kočevje, 4. GG Bled in 5, LIP Bled II, — Ženske: 1. GG Maribor in 2, LIP Bled,
Zaporedje podjetij v Itombinaciji je bilo naslednje: 1. »Elan<- Begunje, 2, LIP Bled, 3. GG Slovenj Gradec, i. GG Bled, 5. LZG Kranj.
Prireditelj letošnjega prvenstva v smučanju gozdarjev, lovcev in delavcev v industriji za predelavo lesa je bila sekcija DruStva inženirjev in tehnikov pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, izvajalec tekem pa smučarski klub v Črni na Koroškem, Kljub slabim snežnim razmeram je tekmovanje potekalo zelO' dobro. Za morebitne pomanjkljivosti, ki so med tekmovanjem kljub najskrbnejšemu prizadevanju nastale, naj udeleženci oprostijo. Pri organizaciji prihodnjega tradicionalnega tekmovanja, ki bo hkrati tudi jubilejno, želimo prirediteljem X republiškega preven-stva v Cemnošnjicah — GG Novo mesto, veliko uspehov.
Andrej S e r t e 1
KNJIŽEVNOST
NOVA ŠTEVILKA ZBORNIKA INSTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE
V začetku tega leta je izšla 5, Številka Zbornika InStituta za gozdno i,n tesno gospodarstvo Slovenije, Izdaja sovpada z jubilejem inätitula, z 20-letnLco njegovega obstoja, kateri je posvečena tudi uvodna beseda direktorja inStituta ing. ivlilana Ctg-iarja. Sicer pa podaja zbornik na 234 straneh 7 razprav znanstvenih sodelavcev instituta z najrazličnejših področij njihovega uveljavljanja.
Ing. Mimn Brinar: Nekatere morfološke ziiačllnosti bukve in njihova odvisnost od reliefa in genetske divergence — Problemu zboljšanja kvalitete bukovine posvečena razprava je plod dolgotrajnega raziskovalnega dela avtorja, za katero je pred 2 leti dobil priznanje in nagrado Sklada Borisa Kidriča, Pomembnost tega problema nakazuje že sama razširjenost čistih in mešanih bukovih gozdov v Sloveniji, ki zavzemajo največji delež v gozdni povrSini te republike. Se bolj važno pa je dejstvo, da bukovina iz leh gozdov po svoji kvaliteti v splošnem zaostaja za kakovostjo tega lesa iz drugih republik naše države, kar ustvarja težave pri izkoriščanju bukovih gozdov in gospodarjenju z njimi. Da bi bilo
mogoče razvoj bukovih gozdov pravilno usmerjati, pridelovati čim boljši bukov les in obvarovati sicer labilne bukove gozdove pred elementarnimi nezgodami, je bilo potrebno predvsem ugotoviti bukove različke, ki sestavljajo naše bukove gozdove, preuCIti njihove mortološke značilnosti ter dognati vpliv reliefa in drugih rastišcnih razmer na Le lastnosti in na zgradbo bukovih sestojev. Prav rezultati takšnih preučevanj, oiirti na metode matematične statistike, so podani v tej razpravi, ki obsega •13 strani zbornika ter, obogatena s številnimi tabelami in grafikoni, predočuje pomemben prispevek k reäevanju obravnavane problematike.
Dr. ing. lanez Božič; Organog^rafske raziskave topolov seltcije Leuce — V 36 strani zbornika obsegajoči razpravi obravnava avtor problematilio kriterijev za določevanje topolov sekcije Leuce, tj. bele in sive topole ter trepetlike, ki se prav talro kot črni topoli odlikujejo s sposobnostjo hitrega priraščanja in bi bilo mogoče z njimi pridobiti nadaljnje površine hitro rastočih topolovih nasadov. Spričo njihove skromnosti in prilagodljivosti rastišču bi jih bilo mogoče načrtno gojiti tudi na slabih tleh in kot primes v sestojh drugih drevesnih vrst. V razpravi podaja avtor rezultate preučevanj organogralskih lastnosti imenovanih topolov podaja ob zaključku na osnovah matematične statistike iz.delani ključ za njihovo sicer zelo težavno razpoznavanje. S številnimi tabelami, grafikoni in slikami ponazorjena razprava je povzeta po doktorski di.sertaciji avtorja in pomeni velik prispevek k nadaljnjemu načrtnemu snovanju topolovih nasadov v Sloveuiji.
Proj. ing. Martin Cokl: Stanje in razvoj prebiralnib goidov v Lehnu — Kmalu po ustanovitvi Gozdarskega inštituta Slovenije pred 20 leti je bil kol študijski objekt tega inštituta med drugim izločen tudi večji kompleks prebiral-nih jelovih gozdov v Lehnu na Pohorju, ki so se odlikovali z zelo lepo prebiraliio strukturo in za katere se je že od leta 1908 dalje uporabljala l^ontjolna metoda, Z analizo gradiva iz preteklosti in z nadaljevanjem kontrolne metode je bilo mogoče ustvariti podobo stanja in razvoja teh gozdov za dolgo dobo naaaj, ugotoviti vpliv dosedanjega načina gospodarjenja ter dognati težnje njihovega razvoja. Iz izsledkov teh proučevanj naj bi izhajale smernice za gospodarjenje s prebiralnimi gozdovi, posebej še z f^ozdovi na severni strani Pohorja, v osrčju katerih leži raziskovalni objekt. Na 32 straneh zbornilta podana ter z mnogimi tabelami obogatena razprava je plod bogatega gradiva in dela, ki se ga je inštitut lotil že ob svoji ustanovitvi in sodi tako tudi k proslavi njegove 20. obletnice.
Dr. ing. Rudolf Pipon: Nastanek in premagovanje notranjih protislovij na področju urejanja gozdov— Po opisu nastanka in razvoja raznih oblik gozdov in gospodarjenja z njimi podaja avtor kritično oceno razvoja gozdnega gospodarstva v Sloveniji, zlasti organizacijskih oblik za gospodarjenje z gozdovi, ter obravnava aktualna gospodarska protislovja, med njimi alasti tista med dolgoročnimi družbenimi interesi in davčno politiko, stagniranje etatov pri naraščanju gozdnih londov, notranja protislovja v gozdarskih kolektivih ter nasprotja med proizvodnimi faktorji. Izhajajoč iz problemov, ki jih takšna protislovja poj-ajajo, prihaja avtor do sklepa, da bo moglo biti gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji uspešno le tedaj, če bo čim bolj upoštevalo sistem samofinanciranja gozdarstva v okviru območij in uveljavljajo načelo, da mora celotni program razvoja sloneli na ugotovljenih naturalnih in finančnih zmogljivostih območij.
Stana Hočevar: Preučevanje gliv na lesenih električnih drogovih — Obširna, 50 strani zbornika obsegajoča razprava je posvečena preučevanju gliv, ki povzročajo propadanje vgrajenih lesenih električnih drogov v Sloveniji. V razpravi avtorica najprej opiše razmere, v katerih se razvijajo trohnobe v lesenih električnih drogovih, kot so zlasti: vrsta gliv, temperatura, vlaga v lesu, zračna vlaga, vrednost pH v lesu, drevesna vrsta, čas sečnje lesa, zdravstveno stanje
drogov in okuženost drevja v okolici. Po opisu teh razmer poda izčrpen sistematični pregled in opis gldv, ki so bile s posebnimi raziskavami ugotovljene na lesenih elektriCtiili drogovih v Sloveniji, kakor tudi okoliščine, ob katerih se te glive v drogovih razvijajo. Razpravo odlikuje bogat slikovni material.
Dr. Bogdan lyitričh in ing, Ljerka Keruina: Prispevek ,k reSevanju problematike za5Čite lesenih drogov v Sloveniji — Kakor prej-Inja, se tudi ta razprava nanaša na pi'oblematilto lesenih električnih drogov v Sloveniji, in to z vidika njihove mSčite pred glivami. V razpravi je najprej podan razvoj impregnacije lesa v Sloveniji od leta 1906 dalje, Ico je bila v Hočah pri Mariboru ustanovljena prva naprava za impregnacijo lesa, kakor tudi metode te dejavnosti po razdob.jiii. Po tem prikazu so podani rezultati kakovostne kontrole v zvezi z zaščito električnih drogov, impregniranih po novo vpeljanih postopkih, zlasti glede globine penetracije fluora in glede njegove količine v lesu v odvisnosti od trajanja impregnacije, Kot prejänja, je tudi ta razprava pomemben prispevelc k reäevanju problematike lesenih električnih drogov v Sloveniji.
Ing. Marjan Zemljič: Hudourniške pregrade racionalnih dimenzij — 2a gorato Slovenijo z obilico padavin je ustrezna zaštita tal pred erozijo zelo velÜte važnosti. Ena od oblik te zaščite je tudi gradnja težJiih, masivnih prečnih pregrad v hudourniških strugah. Stroški za njihovo zgradnjo so v največji meri odvisni od dimenzij pregrad, zato je ustrezno dimenzioniranje prvi pogoj za njihova racionalno snovanje. Prav to vpražanje pa se obravnava v tej razpravi, V njej podaja avtor splošna načela dimenzioniranja in gradenj hudournišidb pregrad v raznih deželah Evrope, navaja izid ankete o pregradah, tanjših kot to dovoljujejo teoretična načela, s posebnim ozirom rta Slovenijo, podaja statično presojo naše najtanjSe pregrade ter na podlagi ugotovitev izpelje sldepe glede dimenzioniranja in oblikovanja pregrad. Izvajanja v razpravi pojasnjuje obilica slik in risb,
Zbornilc obsega 234 strani, Naroča se pri InStitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani, stane pa za podjetja BON din, za posameznike pa 20 N din, S tako nizko ceno za posameznike želi inititut omogočiti naicup tega pomembnega dela vsakomur, ki se zanima za probleme, obravnavane v njem.
M. C.
O VLOGI ŽIČNIC V OMREŽJU GOZDNIH PROMETNIC
Pestal, E.: Die Anlage eines Transportnetzes in steilen Gebirgslagen, wo man sieh einer Kombination von Wegen und Lagstrecken-Seilanlageri bedient (Referat na simpoziju 1, ISdS v 2enevi,)
Povzemamo nekatere poglavitne misli iz prispevka znanega dunajskega strokovnjaka za žičnice prof, dr, ing, E, Pestala,
Gravitacijska sila je prva in najvažnejša moč, ki nam že tisočletja pomaga pri spravilu lesa v strmih alpskih gozdovih. Delavec mora le s cepinom usmerjati hlod, da se ta ne poškoduje in da ne rani dreves. Dolinska pot Je v takem svetu osnovna prometnica. Položimo jo ob vodi. Sele tedaj, če oblika in kalrovost teretta ob koti tu to onemogočata, dvignemo pot, vendar čim manj z namenom, da bi opravljala Ic naprej — pa čeprav le za eno pobočje — nalogo dolinske prometnice. S tem dvigom iz doline je postala navidez »pobočna-« pol. Les pod njo spravljamo kvišku kot na pravih pobočnih poteh. Pri tem uporabljamo priprave od hiabov do žičnih žerjavov. Nekateri strokovnjaki dokazujejo, da dolinske poti sploh niso utemeljene in da moramo graditi le visoko ležeče pobočne poti, na katere spravljamo čim več lesa vkreber s stroji. S takim spravilom manj poškodujejo les in rastoče drevje. Pri tem pa nastane vprašanje, čemu dvigati les iz doline na pobočje, ko ga moramo nelt.je
zopet spuščati V dolino, kjer žive njegovi porabnilü. Praviloma naj se žičnice pri-lagode cesti, ker to največkrat po svoji naravi lažje dosežejo. Pot ima trajen, žičnica, pa le začasen pomen.
Iz grafikonov o storilnosti žičnih žerjavov za njihove različne dolžine vidimo, da je storilnost do dolžine 500 m bolj aii manj konstantna. Sele pri žičnih žerjavih, daljših od SOO m, se storilnost spreminja: tem manjša je, čim daljši je žerjav. Pie-vozni strošlti po žičnih žerjavih, krajših od 500 m, so tudi vedno enaki. Naprej pa toliko bolj rastejo, činn daljši so žerjavi, Do 50Ü m je storilnost zato enaka, ker je čas za prevoz in razkladanje krajši od časa za pripravljanje drtigega tovora, Pri odpiranju gozdov skupno s potmi in žičnicarni je ta ugotovitev najpomembnejSa. Kadar so poti manj Jcot SOO m narazen in če so žični žerjavi krajši, spravila nt pocenjujerno več, čeprav moramo v gostejšo mrežo gozdnih poti veliko ve£ vlagati. Neitaj sicier prihranimo pvi montaži krajšega žerjava, vendar pa le-ta zato pobira sorazrnerno manj lesa. Nekatera opravila (dovoz, zasidranje, odvoz itd.) pa sploh niso odvisna od dolžine žerjava. Res pa je, da je gostejša mreža gozdarjem dobrodoSla, ker jim omogoča intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi.
Pisec predlaga, naj bi odpirali gozdove v treh razvojnih stopnjah. Taka postopna gradnja prometnic omogoča Iilcrati tudi lažje prilagajanje tehniSkim novostim.
Najprej zgradimo dolinsko pot tako daleč v gozd, da na koiicu postavimo z nje 2,5 km (boljše samo 2 km) dolgo žičnico, ki naj zajame gospodarsko važne gozdove. Ta stopnja je uporabna v razvijajočih se deželah, tu in tam jo uspešno uporabljajo tudi še v Evropi.
Ko srno s prvo stopnjo jbrali glavnico; ki je potrebna za nova vlaganja, razdelimo pobočja s potmi tako, da zadoščajo že 700 do 1000 m dolge žičnice. S tem pocenimo hlcratL tudi njihovo postavljanje in prihajanje delavcev na delo, V bogatih industrijskih deželah pogosto gradijo obe stopnji istočasno, pri slabših razmerah pa poteče med njima daljša doba.
Tretja stopnja omogoča z dodatnimi novimi potmi že kratke Žične žerjave od 30!) do oOOiTi kakor tudi gradnjo trdnejših vozišč, izogibališč, nakladališč in obračališč. Med tem so se vlaganja v gradnjo prve in druge stopnje bolj ali manj že izplačala. V tej dobi korenito popravimo vse prej zgrajene naprave za odvajanje vode s cest. Kof vse prejšnje izvajamo tudi to stopnjo najprej v donosnejših gozdovih in na pobočjih, .ki imajo prečne naklone manjše od 60%, Za izvedbo te celotne razvojne stopnje je potrebno tudi več desetletij. Seveda moramo že pri prvem projektiranju predvideti vsaj približno vse omrežje. Tako moramo npr. vnaprej določiti, alt bo neko pobočje razdeljeno na dva, tri, ali štiri pasove. Le tedaj lahko tretja stopnja dopolnjuje prejšnji dve.
Sto let poteka, odkar se je pojavila žičnica v gozdu, toda svoje glavne sisteme je razvila Sele v zadnjih dvajsetih letih. Nenehno nastajajo nove konstrukcije. Najbolj razviti so avtomati wyssen in baco. Koristni tovori znašajo od 300 kg do 10 t.
Ing. I. KlemenčiČ
POMEN GOZDA ZA IZKORIŠČANJE HORIZONTALNIH PADAVIN NA KEIIWSKEM VIŠAVJU
I P. Ved' Gorizontalnije osadki v Gorn o m Krimu, Priroda 1, I9G3
Krimski polotok sodi med tiste predele, ki imajo malo padavin, (okoli 1ÜOO mm na leto). Da bi takšno stanje popravili, so se lotili pogozdovanja pro.stranih goratih pi-edelov Krima. Pri tem rač-unajo s tako imenovanimi »horizon talnim i padavinami-«, ki jih gozd ^>aktivira" in zadrži. Te padavine so v gozdnatih območjih Krima znatne, saj dosegajo več kot 25—30% izpodnebnih »vertikalnih padavin. D. Kitredge trdi, da
v gorsltili gozdnatih predelih zahodnega dela ZDA honzontalnt? padavine celo presedajo vertikalne.
Zakaj pravzaprav gre? Megla, ki je sestavljerta iz drobnih vodnih kapljic, to vodo odlaga na površju zemlje, na predmetih, na drevesnih kraänjah in drugih navpičnih površinah v obliki, rose. Pozimi so pojavi analogni, vendar pa voda zmrzne, zato nastane ivje ali poiled, »Horizontalnih" padavin naprave na meteoroloških postajah, ki so sedaj v rabi, ne registrirajo in torej niso upoštevane v podatkih o padavinah. Količina teh ko n d en zi ran i h kapljic, ki jih avtor imenuje «■horizontalne padavine«, je odvisria od geografskega položaja, bližine morja in posebnosti zračne drkuladje. Kot je znano, .je megla bolj ali manj pogostna, različno intenzivna in traja dalj ali manj časa.
Na Krimskem višavju st> Li meteorološki pojavi pogostni in intenzivni, V zvezi s pogozdovanjem pro.stranih gor&kih pobočij so v višini 1000 m (Aj Petri) na modelnih drevesih ugotavljali, s kakšno količino horizontalnih padavin lahko rauunajo in kakSno je razmerje teh padavin na planem in pod drevesno odejo,
V odraslem bukovem gozdu je bilo v zimi 1965/86 izmerjenih 9Bm)n horizontalnih padavin v obliki ivja iri poileda; to pomeni 10% letnih vertikalnih padavin.
Rosa, ki se nabira na drevju in pod njim, pa dosega ah celo presega količino vode. ki jo vsebuje ivje. Pri višji temperaturi je megla bolj »^vodnata« Omenjeni bukov gozd je v hladnem obdobju 1965/66 dobil iz rose dodatnih 100 mm padavin; to pomeni, da znašajo horizontalne padavine skoraj 200 mm ali 20% celotne letne vsote padavin. Za površine, ki niso pokrite 7 gozdom, je La številka približno 10-krat manjša.
Nadaljnje pogozdovanje goratih predelov Krima bo prispevalo k boljšemu izkoriščanju horizontalnih padavin, s tem pa bo tudi vplivalo na izboljšanje hidroloških razmer na polotoku.
ing, Evgenij A z a r o v
S PODROČJA GOZDARSKE GENETIKE
Iz lanskega letnika mednarodnega glasila za žlahtnjenje gozdnega drevja Silvae genetica povzemamo naslednje pomembnejše prispevke:
SQUiilacß, A.E., Binghham, R. T„ Namkoong, G., Robinson, H. F.: Stopnja dednosti juvenilnega prirastka bora Pinus monticola in korist, ki jo lahko pričakujemo od njegove selekcije (Heritabtlity o£ Juvenile Growth Plate and Expected Gain from Selection in Western White Pine. 1967/1, 1—6). Za primerjavo dednosti juvenilnega višinskega prirastka so preučevali potomstvo 31 parov bora. Pinus monticola Dougl.. ki so jih izbrali iz populacije po naključju. Po kontroliranem medsebojnem opraševanju je bilo z različnimi kombinacijami pridelano seme In iz njega vzgojene sadike, ki so bile posajene na treh različnih krajih v državah Idaho in Montana na nadmorskih viäinah 1300, 920 in H5()m. Razen tega so 10 let spremljali razvoj materinjih dreves, zlasti glede višinskega prirastka.
Analiza varianc in regresije starširpotomstvo je omogo.ila presojo dedne pogojenosti za vsako od obravnavanih potomskih populacij. Poprečno je znašala 7%. Prirastne značilnosti različnih genotipov v zvezi s staranjem niso uveljavile velike variabilnosti. Torej so ugotovitve o juvenilni stopnji prirastka le deloma uporabne. Nasprotno, pričakovana genetska pridobitev je lahko zelo pomembna. Izsledki raziskovanja opozarjajo na koristnost fenotipske selekcije v kombinaciji S testli:anjem potomstva.
Hattemer, H. H., Seit^, F-IV.; Uspehi testiranja trepetlikinih križancev v poskusnih nasadih (Einige Ergebnisse von Testanbauten mit Aspenhybriden, 1967/1, 6—13), Leta 1953. in 1958, so medsebojno križali razlii^ne klone vrst Populus alba, P. canescens, P. tremula, F. trennulaides in P. grandidentata. Hoteli so preizkusiti prirastne lastnosti leli med vrstnih 'nibridov. Iz pridelanega semenja so vzgojih 2-letne sadike in so jih posadih na 5 različnih krajev z neenakim rastiščem na Saškem, v Schlewig-Holsteinu in v Hessenu. Spremljali so njihov 12-letni razvoj, merili njihove višine in prsne premere ter ugotSLVljali odstotkfr odmiranja S statistično analizo podatkov ni bilo mogoEe potrditi hipoteze □ indukciji povečanega prirastka križancev rned iopoloin P. alba in P. canescens. Za poprečjio splošno primernost kombinacij, ocemjeno na podlagi uspehov dialelnih itrižanj, so dognali večje vrednosti kot aa specifično primernost.
Z3. 9 sort v 3 nasadih so dognali singniHkajiten vpliv rastišča na število propadlih osebkov. Višine in detieLne križancev so bile tesno korelirane, PriSli so do sklepa, da je iz višin in debelin 2-letnih topoLovih sadik mogoče napovedati obravnavane značilnosti ^a 13-letne topole Prirastek 4-letnih sadik je bil koreliran s številom topolov, ki so preživeli starost 13 let. Zelo pomembna so dognarija o izrednih prirastnih zmogljivostih nekaterih obravnavanih interspecifiČnih in intraspeciflčnih križancev ter prednosti nekateriii topolovih vrst, Le-lem bodo v bodoče posvetili posebno pozornost, in jih bodo vključili v nadaljnja podrobna raziskovanja,
Chira, E.: Pelodova zrnca ccmprina Pinus edulis, ki imajo več od haploidnega števila kromosomov (Poiien Grains of Pinvis edulis With Than the Haploid Number ot Chromosomes, 1967 1, H—IB). V arboretum u IVIlinjani Slovaške akademije znanosti so raziskovali pelod cemprina Pinus edulis in so dognali, da so imela njegova zrnca zelo različne obliite ter da je biU njihova .kalivost vkljub deformacijam normalna, toda le pod pogojem, da temperatura med raetafazo 1 in 11 ni bila nižja od + C. Z ohladitvijo na -I-3" C v omenjenih razvojnih stopnjah so preprečili kalivost nenormalno obliirovanih pelo-dovih zroe. Ce je bila ta znižana temperatura omejena le na trajanje 2 do 3 ur, so deformirana zrnca sicer slcalila, vendar pa se je pri tem ra&vilo diploidno oziroma tetraploirino' število kromosomov. Za njihov daljnji razvitek so bile potrebne posebne razn^ere, različne od tistih, ki so navadno boru potrebne, Uporabljeni substrat je vseboval 1% agarja, 2% saharoze in (ißi.% boiwe lusline. Potrebno je bilo C temperature in 9e% relativne zračne vlage. Razen tega so ugotovili tudi pojav gigan-tizir.a pelodovih cevi,
jVicfioJJi, J. H'..- Prva opažanja glede sprememb nekaterih ded-jiih značilnosti v lesu različnih klonov kalifornijslcega bora (Preliminary Observations on the Change With Age o£ the Heritability of Certain Wood Characters in Pinas radiata Clones, 1967 1, 13—20). Raziskovanja so se nanašala na les iz klonske plantaže kalifornijskega bora Pinus radiata, ki je bila leta 1910 osnovana v Mt. Burru (Južna Avstralija). Med vi-etenci so izžagali kolobarje s 35 cm premwa, in sicer tako, da je vsak obsegal enaJio število branik. Dognali EO, da stopnja dednosti glede dolžine traheid raste od sredine do 6. branike, nato ostane do 9. letnice v kulmtnaciji, potera do 14. branike upada, dalje pa se ne spreminja. Stopnja dednosti specifične teže le^a upada z razdaljo od sredine kolobarja tja do 10. branike, nato pa zopet raste. Cim dalje so od kolobarjevcga središča, tem manj zasukana so lesna vlakna To upadanje je do 10, letnice občutno, dalje proti obodu pa blažje.
Nichalls, J. W,; Križanje glede na kakovost lesa (Assessment of Wood Qualities for Tree Breeding, 19B7/1, 21—28), Raziskovali so lastnosti lesa primorskega bora Pinus pinaster, in sicer primerjalno za njegove 4 provenience s Korzike,
iz Francije in PortugaUke, vzgajane v plantaži v Sotnerv Uu. Za. vsako so uporabili po 10 dreves. Glede na dolžino traheid so se med seboj le malo razlikovale, toda v črnjavi korziSke provenience so bile signifikantno krajäe kot v primerjalnili drugih borih, hkrati pa je bila specifična teža lesa te provenience občutno manjša od teže francoske provenience, äe zlasti pa od portugalske, ki iina najtežji les. Glede zasu-kanosti lesnih vlaken je bil najslabši bor s Korzike, najboljša pa portugalsita prove-nienca. Izsledke so primerjali s podatlii, dognaniml za portugajski material, vzgajan v plantaži v Gangari. Ugotovili so, da so bile traheide v frnjavi iz te plantaže krajše in specifična teža lesa večja kot v identičnem materialu iz plantaže v Somer-villu. Raalike glede deleža poznega lesa so bile korelirane z razlikami glede vsebnosti vlage. Dolžina traheid je bila pogojena s činite-lji, ki so vplivali na neenakost višinskega prirastka.
Vyskot, M,: Izšle dk i 25- letnega preizkušanja macesnovih prove n i e n c (Results of a 25 Years Provenance Experiment with Larch, 1967/1, 29—33). Leta 1,938 so s sajenjem enoletnih macesnovih mladic na posestvu visoke šole iz Bma osnovali 2 poskusni polji na višini 480 m. V raziskovanje je bilo vključeno 7 provenienc iz Češke, Moravske in Avstrije, Vsak objekt je obsegal po 900 m-; saditvena razdalja pa je znaäala 2,5 X 2,5 m. Macesnove sadike so bile vzgojene iz semenja do 120-letnih dreves, V 25-letrtem obdobju se je posušilo največ macesnov avstrijskih provenienc; (21® in 17%), najmanj pa slovažkih (11%), Leta 19Ü3 so opravili na objektih biometrično analizo, da bi ugoto\'ili tnjehanične in fizikalne lastziosü 2ö-Ietnega lesa Največ lesa so imele češka, slovaška (251 m^/ha) in moravska provenienca (239 m^/ha). Macesnova drevesa teb provenienc so se odlikovala z gladkim lubjem, toda hkrati so bila podvržena najbolj poudarjeni sabljasti rastij čeprav se Je moravska proveruenca najbolj čistila vej. Med tremi najproduktivnejšimi pro-veniencami je najboljäo kakovostno oceno dobila češka. Glede specifične teze lesa in upogibne ter tlačne trdnosti je prednjačil macesen, iz Avstrije, zadnji pa je bil macesen iz Moravske,
Brown, A. C.: Priprava za merjenje insercijskih vejnih kotov (A Branch Protractor, 1967/1, 31). Pri žlahtnjenju gozdnega drevja so posebno cenjene čim vodoravnejše in čim tanjše veje. Ker pa je merjenje vejnih kotov s konvencionalninu kotomeri nepriročno in ni dovolj natančno, zato je bi)a v Gozdarskem inštitutu v Canberri (Avstralija) konstruirana v ta namen posebna priprava, "Njena preizkošnja se je dobro obnesla. Konstmirana je tako, da zakrivljen ost debla ali vej ne zmanjšujeta njene natančnosti. Omogočeno je preprosto merjenje z eino roko., in sicer Z natančnostjo 1 stopinje. Najmanjši kot, ki ga lahko izmeri, je 26", največji pa presega 90".
Smith, W. J.: Dednost značilnosti lesnih vlaken in njena uporaba za izboljäanje kakovosti gozdnega drevja (The Hcri-tahility of Fibre Characteristics and its Application to Wood Quality Improvement in Forest Trees. 1967/2, 41—50), Zbrani so bill izsledki dosedanjih raziskovanj glede značilnosti lesnih vlaken, glede sti-ukture celičnih sten in glede stopnje prenašanja teh lastnosti z zarodnikov na potomstvo. Nato so ocenili uporabnost teh dognanj pri križanju za Slahtnjemje in pozitivno selekcijo. Pri topolih je dolžina celic trdnejše dedno pogojena kot njihov premer, vendar pa od njihovih triploidov lahko pričakujemo daljša lesna vlakna. Raziskovanje lesnih vlaken se je nanašalo zlasti na primerjavo traheidnih dolžin. Vsaj za prvih 9 let so dognali njihovo pomembno po-dedljivost. Vloga zgodnjega in poaxiega lesa je glede tega različna, kajti zdi se, da je dolžina traheid v poznem lesu bolj podedljiva kot v ranem lesu. Podobno razmerje je tudi glede micelamega kota, zlasti v mejah kolobarja prvih 10 branik. Sedanja spoznanja dolČajo smernice bodoči dejavnnsti za zlahtnjenje iglavcev.
Ruby. J. L.: Skladnost genets Ko, morfološko )n klimatsko pogojenih lastnosti rdečega bora (The Correspondence Between Genetic, Morphological and Climatic Variation Patterns in Scotch Pine, 19fi7'2, 50—50). V zveai s široko uporabo sadik rdečega bora v ZDA so se lotili raziskovanja 176 različnih provenienc te drevesne vrste in so prisU do prvih ugoto^tev o juvenilnih razlikah Hkrati so zbrali iz istih popiilacii in rastiät podatke o značilnosti zarodniških osebkov, V ta namen so merili storže, seme in igUce, da bi laliko ugotovljene mere primerjali z rezultati prejSnjih raziskovani ustreznih mladih populacij, k.i so jih gojili v enakem okolju, V 53 deželah Evrope in Azije so na 39 različnih rastiščih v matičnih populacijah zbrali po metodiki predvideno količuio storžev in. iglic, Meritvene podatke, ki so se najiašah na 19 različnih nakazo'valcev. so ainalizirali po variacijski metodi glede na popretne vrednosti za materinja drevesa, za rastišče in za regionalno pripadnost. Nato so determinirali deleže variabilnosti za vsako od teh varianc.
Upüätevani so bili zlasti naslednji nakarovalci: doi-žina storža, širina zaprtega in. odprtega storža, äiriria in dolžina največje apolrize, bazalni kot odprtega storea, dolžina in girina semena in dolžina iglice, Iz teh osnovnih morfoloških vrednosti so bila izračunana različna medsebojna razmerja in kompleksni indeksi. Izračunane komponente za 8 od navedenih značilnosti so pokazale, da je nad B5% variance mogoče pripisati razlikam med regijami vn rrvanj kot 30% vplivu rastišča v mejah iste regije. Na podlagi teh ugotovitev so nEiravno nahajališče rdečega bora razdelili na naslednje regije: A — severno skandinavska, C — centralno in Južno skandinavska, G — severovzhodno nemška in češkoslovaška, H — zahodno nemška, vzhodno francoska in belgijska, T — angleška, J — jugoslovanska, K — severovzhodno grška, L — škotska, M — francoskega južnega in centralnega pogorja, N — severno in centralno Španska in T — sevcrno-centralno turška V raziskovanje je bila vključena tudi jugoslovanska provenienca rdečega bora s Kremne v Srbiji.
Skupine, opredeljene na podlagi morfoloških značilnosti materinjih dreves, so se glede na upoštevane značilnosti, ujemale z lastnostmi ustrezajočih provenienc, kot sta jih ugotovila Wright in Buli za nasad blizu East Lansings (Michigan). (Glej povzetek v Gozdarskem vestniku 1964/4—6, str. 192 in 1964/7—8, str. 242!) Raso ali provenienco rdečega bora je torej mogoče določiti bodisi s preučevanjem rnaterinjih dreves, bodisi z opazovanjein potomstva, vzgojenega zunaj prirodnega areala te drevesne vrste.
Irgens-Moller, H.: Trajanje sezonskega višinskega prirastka duglazije (Patteins of Height Growth Initiation and Cessation in Douglas-fir, 1907/2, 56—53), Cas ozelenitve je pogosto odločilen za uspeh pri vnašanju duglazije, zlasti še. kadar gre za lege s spremenljivimi vremenskimi razmerami in s poznimi spomladanskimi pozebami Zato je preučevanje časa brstenja in prenehainja terminalne rasti, vprašanja, ki mu je posvečena ta razprava, zelo pomembno.
Opazovali so nasad duglazije v Corvallisu (Oregon), ki leži zunaj prirodnega areala te drevesne vrste. Registrirali so pomladanski razvoj mladih duglazjj od 2. do 8. leta po njihovi presaditvi, tj, v stadiju, ko še ni nastala konkurenca med krošnjami. Odpiranje popkov so ugotavljali vsakih 3 do 5 dni. Za provenience, ki so bile glede na svoj izvor oddaljene komaj 30—60 km, se je začetek obravnavanega spomladanskega razvoja razlikoval za 15—13 dni. Ker čas začetka brstenja ni V korelaciji s celotnim prirastkom, je na podlagi navedene ugotovitve mogoče selekcionirati pozne tipe, ne da bi pri tem tvegali zmanjšanje prirastnih sposobnosti. Tc dognanje se .nanaša na provenience, ki izvirajo zaliodno od Kaskadskega gorovja. Toda kontinentalne rase duglazije, doma vzhodno od Kaskadskega in Skalnega gorovja, so občutno zgodJiejge in počasneje rastejo. Široka variabilnost glede Časa brstenja opozgrja na to, da mora biti genetska kontrola m uiti faktor i a Ina.
Larson, F. R.: Vpliv temperature na prirastek in tvorho lesa 10 pravenienc ameriškega rdečega bora (Effects of Temperature on Lhc Growth and Wood Fo-rmation of Ten Pinus resinosa Sources, 1067/2, 58—65). Testirali so S-letne sadilte bora Pinus resinosa Arr,, predstavnice 1Ü različnih pro-venienc z območja med 43" 00' in 47" 30' severne širine in med 67" 05' in H9''05' zahodne dolžine. Sadike so 5 mcsecev gojiU v lončkih pri relativno nizki temperaturi 5" C, nato pa so jih nekaj prenesli v različno tople prostore z uravnavano svetlobo. IntenKivnost osvetlitve je znašala 3500 sveč, njeno trajanje pa je ustrezalo svetlobnim razmeram v Rhinelanderju (ok. 45-' severne širine), TaJto so trajanje svetlega dneva podaljšali od 12 in K največ na 15 in y^ ur. Toplotne razmere so bile v skladu s svetlobo. Upoštevali so tudi zračno in talno vlago. Nato so uiotavljali anatomske in morfološke snacilnosti 1-letnih in 2-letnih iglic ter anatomske in tehnološke karakteristike lesa, zraslega zadnji 2 leti. Dognali so statistično signifikantne razlike med obravnavanimi proveniencam", t.ako glede višinskega prirastka kot tudi glede dolžine iglic. Visoke temperature so zavirale višinski prirastek, toda pospeševale so rast igUc. Stimulativno delovanje nizkih temperatur na višinski prirastek, tj. inverzijo, si je mogofie razlagati kot vpliv na porazdelitev in porabo asi mila to v. Ugotovljene so bile signiOkantne razlike za veÜno obravnavanih provenienc, toda raziskovanje ni potrdilo neposredni eg a odnosa preuCevanih lastnosti z zemljepisno lego provenienc.
WieTistacdi, H.; Poskusno r a z h 1 a j e v a n j e sadik različnih smrekovih vrst in provenienc (Chilling Requirements in Seven Picea Species, 1967/2, S5—68), V poizkus SO' vključili različne provenience naslednjih vrst smreke-Picea glauca, P. engelmannii, P. pungens, P, breweriana, P. abies, P. jeroensis, P, jeroensis hondoensis in P. glehnii, Kalitev semenja in razvoj mladic sta potekala v razmerah dolgega ine, po Ireh mesecih pa pil svetlobi kratkega dneva. Po' naslednjih 2 mesecih so- mladice v stadiju zimskega počitka ohlajevali pri 4,4" C in pri 13-umi svetlobi. To doziranje je trajalo 2, 4, 6 ali pa 8 tednov. Nato- so- nekaj leh sadik gojili ob režimu dolgega dneva, nekaj pa pri svetlobi kratkega dneva. Temperature 50 bile povišane, zlasti proti koncu poskusa. Opazovali so razvoj popkov in so ga razvrstili v 4 kategorije. Za vse obravnavane vrste in provenience smreke je bila dolga lotopenoda Itornpenzirana z ublaženim ohlajevanjem. Za vse severnoameriške vrste je značilen daljSi zimiki počitek od evrazijskih. Severne provenience potrebujejo močnejše ohlajevanje od južnih,
P^defick, L. A.: Struktura in identifikacija kromosomov kalifornijskega bora (The Structure anrt Identification of Chromosomes of Pinus radiata D, Don, 1967,'2, 59—77). Na gozdarski visoki šoli univerze v Melboumu (Avstralija) so zasledili v premeiafazi haploidnega ženskega gametskega tkiva zožene lii-omo.some in so jih uporabili za preučevanje sekundarnih in terciarnih konstrukcij, ki se v gametotitnih in meristemskih celicah zelo težko opazijo. Zbrani so bili in pregledno predočeni podatki o dolžini vseh kromosomov za 23 vrst iglavccv.
Welcfiior, G, H.: Dva primera hermafroditnih topolov iz sekcije Aigelros (2wei Funde von Zwittrigkeit an Pappeln der Sektion Aigeiros, 10(17,'2, 77—80), Vkolekciji topolov Inštituta Ka gozdarsko genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja v Schnialenbecku so odkrili 2 hennafroditna oseblta (dvospolna) topola. Eden pripada vrsti Popuius nigra var betulifolia in izvira iz renske doline, drugi pa je križancc črnega topola in so ga prinesli iz okolice Zagreba. Na vejicah slednjega so odkriü mačice z moškimi, ženskinu in z dvospolnimi cvetovi, medtem ko je prvo omenjeni topol razvil samo dvospolne cvetove. Delež in razporeditev moških ter ženskih cvetov na mačicah raziskovanih dreves sta bila različna. Razen tega so bili na obeh osebkih ženski cvetovi nenormalno razviti. Osnovni značaj obeh topolov
je ženski. Pelöd rensltega topola nt sposoben za fjploditev, medtem ko fertilni pelod zagrebškega topola omogoča njegovo uspežno adoležbo kot moškega partnerja, kot so s poskusom dognali, ker se jim je po izolaciji poligamnih vejic posrečilo s samo-oplodnjo pridelali dobco seme. Zato monecičremu topolu iz okolice Zagreba pripisujejo posebno pomembnost.
Chritchfield, W. B.: Sposobnost zaprtostoržnih bovov za razmnoževanje in križanje (Crossability and Relationships of the Closed-Cone Pines, 1967/3, 89—97). Zbrali in primerjali so izsledke dosedanjih intetspecifitnih križanj borov iz subsekcije Oocarpa, Hkrati so natančno opredelili odnose med zaprtostoržnimi kalifornijskimi bori Pinus radiata D. Don, P. muricata D. Don in P. attenuate Lemnv, ki so med seboj tesno povezani, s skupino heterogenih južno-ameilškiln borov. Prvo omenjene vrste bobrov, ki rastejo ob kalifornijski obali, je zelo težko medsebojno križati, zato je verjelno, da se v naravi ne dogaja spontana hibridizacija. Pred&Cena je shema možnih medsebojnih križanj raznih provenienc bora P- muricata in njihove medvrstne hibridizacije z bori P. radiata, P. atlenuata ter P. patula in poslednje navedene vrste z bori P, teocote, P, lawsojnit, P. oocarpa in P greggii. Toda bor P. atlenuata, ki se odlikuje s svojo razširjenostjo Ln s fosilno preteklostjo, se lahko križa z borom P, muricata. Lahka hibridizacija te vrste z borom P. radiata omogoča najprimernejše kombinacije s številnimi predstavniiti borovega rodu. Križanje kalifornijskih vrst borov z latinsko-ameriSkimi vrstami je zelo težko, Čeprav se ti poslednji medsebojno zelo laiiko križajo.
Liutdgsfon, G. K., Ching, K. K.: Trajnost in plodnost duglazijcvega pelod a, sušenega pri nizkih temperaturah (The Longevity and Fertility of Freeze-Dried Douglas-Fir Pollen, 1967/3, 98—101). Z uvajanjem in napredkom semenskih plantaž v ZDA se je pokazala potreba po njihovem čim uspeS-ne-jšem opraäevanjti Sedaj je v rabi že več vrst razprševalcev pelodii, V zvezi s tem pa je biio potrebno dognati, kak.šen način prepariranja in shranjevanja zagotavlja veliium količinam cvetnega prahu Čim boljžo kalivost.
Svež pelod duglazije vsebuje 12—16% vlage, ki se po 24-umem sušenju na zraku zmanjša na 5—8%. S hladnim sušenjem lahko vlago ze po 2 urah znižamo pod 2%. Toda z umetnim sušenjem lahko oslabimo plodnost cvetnega prahu, paß v odvisnosti od stopnje začetne vlage, Cim večja je bila, tem bolj nizke temperature škodijo kalivosti, kajti v vak.uum.u se vodne molekule nenadoma iztisnejo in tako se poškoduje pelodova struktura. Zračno suh pelod je odporen proti zelo nizkim toda kratkotrajnim ohladitvam.
S poskusi so dognali, da cvetni prah, za katerega je ugotovljena vcHka vitalnost, v prifodnih razmerah ne povroča vedno boljše oploditve. Boljša vitalnost, ki je pogoj za boljše laboratorijske uspehe, ne odloča glede rasti pelodnih cevk in glede poteka celotne mikrogamatogeneze,
Rudman, P., Da. Costa E. Cay, F. J.: Kakovost lesa iz tikovih plus dreves (Wood Quality in Plus Trees of Teak — Tectona grandis L. F., 1967/3, 102—105), V tikovi semenski plantaži na Novi Gvineji so izbrali 19 13-letnih drevesc, vzgojenih iz plus dreves v Burtni in Indiji, t^^r so iz njih izžagali lesne vzorce za preizkušnje glede odpornosti proti gnilobi in proti termitom, Ugotovili so, da jr dovzetnost različna glede na višinski položaj na deblu, to pa zato, ker so bila drevesca visoka poprečno le 3,02 m in je nastala črnjava le V nekaj srednjih branikah. Raziskovani osebki so bili različno odporni, štirje med njimi pa popolnoma imuni.
Eins-pahr^ D. Bemon, WI. K.: Geografska variacija trepetlik v Wisconsinu in Michiganu (Geographic Variation of Quaking Aspen in Wisconsin and Michigan, 1967/3, lOG—1L2). Raziskovali so trepetlike Populus tre-muloides Michx. s 5 naravnih nahajališč glede njihove starosti, oblike, prirastka,
specifi-čne teže lesa, dolžine vlakenc in kakovosti celuloze. Hkrati so preučevaJi tla in jih primerjali z navedenimi lastnostmi obravnavanih dreves. Izsledki kažejo močno odvisnost specifične teže lesa od zemljepisne Širine, tj, trend upadanja od juga proti severu. Vendar pa niso mogli ugo-toviU nikakršne pogojenosti' dolžine in trdnosti vlakenc ter prirastka od geografske razporeditve provenienc. Dolžina vlakenc je bila korelirana z višinskim in volumnim prirastkom in s kakovostjo tal. Specifična teža lesa je bila z dolžino vlakenc v pozitivni korelaciji, s njihovo debelino pa v negativni,
Kedkarnath, S., Vpadhaya, L. P.: Pogostnost hiazme pri borih Pi-nus roxburghii in P. elliottii (Chiasma Frequency in Pinus roxoburghü Sarg, and P. elliottii Engelm., 1967/3, 112—113) Preučevali so mikrosporogenezo borov Pinus roxburghii in P elliottii, id so bili vneseni pri DeJnra Dunu iz ZDA. Moške cvetove oziroma njihov pelod so obravnavali po posebnem postopku. Nato sO' mikro-sporangije tretirali v 1% propionsko-karminski raztopini. Končno so v stadiju me-ta-faze I ugotavljali pogostnost raziskovanega pojava, tj. medsebojno prepletanje homo-lognih kromosomov. Opažene so bile redne mejotske delitve, toda primeri multiva-lentnih ali pa monovaleintnih niso bili ugotovljeni. Najpogostnejse so bile dvojne hiazme (5(i%), nekoliko redkejše trojne (29%), .Se redkejše fetvorne (9%), najmanj pogostne pa enojne (6%).
Callaham, R. Z,; Križanje borov s pomočjo razredčenega pe-toda (Hybridizing Pines With Diluted Pollen, 1967/^, 121—125). V Inštitutu za go-zdai'sko genetiko v Placei-villu (Kalifornija) so se leta 19S2 lotili široko zasnovanega preizkužanja uporabe razredčenega peloda. Poskušali so opraSevati z mežanico cvetnega prahu različnih borovih vrst in njihovih križancev aU pa s pelodom, ki je bil razredčen z mrtvimi polenovimi zrnci. Dognali so, da delež ustrezajočega peloda v mešanici ne vpliva na nastanek storžeVj vendar pa na količino kalivega semenja v njih. Prišli so do spoznanja, da je omogočeno od polinacije z materialom, ki vsebuje 30—50% živega peloda, pričakovati za vse obravnavane interspecifične hibride obilno dobrega semena. Za križanje v okviru same vrste pa zadošča že 30% živega peloda. Stopnja razredčenosti cvetnega prahu bora P. strobus ni vplivala na težo kali vi h semen in tudi ne na njihovo kalilno energijo. Dodatek borove kisline 10- do 15-od-stotni mešanici živega peloda ni signilikantno vplival na nastanek sLoržev ali pa na donos semena, vendar pa tega izsedka še ne moremo imeti za dokončnega.
Vornell, R. J., Squülage, A. E, Bengston, C. W.; Variacija in dednost plodnosti bora Pinus elliottii (Variation and Heritability ol Fruitfulness in Slash Pine, ISe'?/^, 125—128). Dednost plodnosti bora Pinus elliottii so preučevali v treh plantažah blizu Olusterja v severovzhodni Floridi. Ena plantaža je bila stara 14—17 let in js bila osnovana s potaknjenci, druga je bila vzgojena iz semena pred 16 letL, tretja pa je bila stara 4—6 let. Za prvo in zadnjo so dognali Kelo velik koeficient dednosti 0,50 in 0,49, medtem ko je bil za 16-letno plantažo le zelo majhen tj. 0,13.
Catfierum, G. E., Cordon, J. C., ßroerman, B. F.: Vpliv klonov in intenzivnosti svetlobe na fotosintezo, dihanje in prirastek topolovih hibridov (Effects of Clone and Light Intensity on Photosynthesis, Respiration and Growth of Aspen-Poplar Hybrldfi, 1367/4, 128—132). Enoletno, vegetativno pridobljeno potomstvo štirih klonov topolovega križanca Populus grandiden-tata v P. alba so raziskovali z namenom, da bi dognali stopnjo fotosinteze in respiracije ter nastanek in porazdelitev asimilatov v odvisnosti od individualnosti in osvetlitve. Izledki so omogočili naslednje sklepe: Različni klon- neenako reagirajo na svetlobo, tako glede količine bruto asimilatov kot ludi neto asimilacije, toda v temi enako dihajo. Različna fotosinteza izhaja iz neenakega vezanja COt po enoti
ältUvnega tkiva. Fotosintelična aktivnost različnih klano v je bila sorazmerna z dimenzijo mladit, ŠE bolj pa 2 asimilacijsko učinkovitostjo. Večja smrtnost in wianjäe priražČanje topolovih potaknjencev pri do popolne svetlobe nista bila v enakem razmerju s svetlobno jakostjo, kol je bila. fotosinteza. Razlike med kloni in stopnjami fotosinteze so približno adicionalne in bi jih rnogli uporabiti kot osnovo za selekcijo, PreizkuSanl kloni so se razlikovali glede zgodnjega prtraščanja in distribucije asimi-lato v. Ta ugotcivitev opravičuje domnevo, da obstojijo metabolično boljši genotipi in bi bila njihova selekcija zela pomembna pri žlahtitveni dejavnosti.
SorensGTi, F.: Zveza med markantnimi geni in letalnimi faktorji labko ovira delitev (Linkage Between Marker Genes and Embryonic Lethal Factors May Disturbet Segregation Rations, 1967/4, 132—134). Predoceni so zbi'ani podatki o številnosti recesivnih letalnih embroionalnih faktorjev za različne vrste gozdnega drevja. Pri samooplodnji iglavcev bi bilo pričakovati deviantne sadike v razmerju 3 :1, toda izidi poskusov se pogosto ne ujemajo s tem razmerjem, zato je avtor poskusal pojasniti razloge za to neskladnost. Primerjava količine kali-vega semena, pridelanega po kontrolirani samooplodnji, s količina, pridobljeno po oprašLtvi s tujim pelodom., je poka^cala, da pri zeleni duglaziji Pseudotsuga menziesii lahko deluje 9 do iO letalnih embrionalnih faktorjev. Le-teh je pri boru Pinus banksiana lä,
Sayior, L. C., Koenig, R, L.; Križanec borov Pinus elliotlii var. elliottii in P. clausa {The Slash x Sand Pine Ilybrid, 1967/4:, 134—138), Glede vprašanja taksonomske opredelitve t, i, »^trdiln. borov«, ki poraščajo jugovzhodni del ZDA, so zavzeli zadnje Čase različni pisci različna stališča, zlasti kar tiče njihovo razvrstitev v dve osnovni skupili: Australes in Insignes. V svoji razpravi posveča avtor prvenstveno pozornost vrstam Pinus elliottii, P. clausa in P. virginiana. 2 uspešnim križanjem so pridelali hibride borov P. elliottii var. ellioltit x P. clausa, ki imajo pomembno gospodarsko vrednost. Zato so posvetili posebno pozornost njihovi morfološki analizi. Čeprav obe zarodniški vrsti izvirata iz centralne Floride, sta vendar morfološko zelo različni- Prva je lepe vi.'ioke rasti z dolgimi iglicami, dnjga pa ima plazeči habitus in kratke iglice. Na petih drevesih omenjenega križanca so 22 m&secev opazovali razvoj in analizirali Številne morfološke značilnosti. Za 9 morfoloških in anatomslcili naltazovalccv so dognali intermedia mi značaj, nekatere juvenUne značilnosti pa so bile podobne moškemu zarodjviku, tj. boru P. clausa.
Sahai, K. I.. Mukaide, H: Presoja varianc v zvezi z genetskimi, rastiščnimi in konkurenčnimi razmerami v sestojih (Estimation of Genetic, Environmental and Competition al Variances in Standing Forests, 19B7/5—6, U9—152), Sklepi v nekaterih Študijah, ki so se nanašali na genetske parametre, niso bili pravilni, ker ni bilo upoštevano medsebojno tekmovanje dreves v sestoju, Zato avtor predlaga izpopolnjen obrazec, ki razen genetske in rastiščne komponento vsebuje tudi vrednost medsebojnega tekmovanja. Koeficient konku-rentske variance mora sloneti na naslednjih načelih: Medsebojno tekmovanje dreves v gozdu je zelo ostro Konkurenčno sposobnost kontrolirajo geni, ki niso odvisni od genov, odločilnih za posebnost osabka. Tekmovanje omogoča enemu drevesu adekvatno količino prednosti pred drugim. Intenzivnost konkui-enčnega učinka je funkcija medsebojnega prostora in z njegovo zožitvijo zelo hitro narašča. Dognano je blln, da drevesa v kionskem nasadu ne tekmujejo med seboj, kot je to primer v nasadih s heterozigotnim materialom. Konkurenca se uveljavlja bolj z debelinami kot pa z višinami. Obravnavano raziskovanje, ki .se je nanašalo na l«iptomenjo (Cryptamerla japonica D. Don), je pokazalo, da učinkovit izbor genetsko boljših osebkov ne bo preprost,
Hatlemer, H. H.: Variacija višin, debelin in mortalnosti v se-riiv poskusnih nasadov klanskih hibridov Črnega topoia fVa-riation von Baomhöhe, Brusthöhendurchmesser und Mortalität, in einer Feldversuchsseile mit Schwarzpappel-Hybriden, IseTS—C, 153—182). Od leta 1959 do 1961 so v Nemčiji in na Nizozemskem na. 31 krajih osnovali poskusne nasade s kloni gospodarsko ponnembnih topolov, Z anali/o podetkov, ugotovljenih z merjenji, so prišli do naslednjih izsledkov glede reakcije klonov na različne A^astiščne razmere: Višine in debeline so bile v trdni korelaclji. Široka variacija smrtnosti ni bila odvisna od omenjenih nakazovalcev. Glede na različno zemljepisno lego in večkratne ponovitve je bilo mogoče sklepati o poprečnih vrednostih višin in debelin z natančnostjo od 0,7 do ü,8. Kloni so se zelo različno obnesli glede fenotipske stabilnosti. Za normalno oblikovana drevesa je bila dognana manjša poprečna interakcija med kloni In položajem nasada kot za vse pripadnike istega klona. Med njimi so bili narnreč Ludi osebki, ki so med razvojem prišli ob vränji poganjek. J z te ugotovitve je bilO' mogoče sklepati na interakcijo, ki so jo povzročile neposredne poškodbe. Z razdelitvijo krajev, kjer so bili nasadi, v zaporedje glede na njihovo primernost je bilo nnogoČe odkriti le pičle interakcijske variance med kloni in preizkusnimi območji. Pokazalo se je, da se najbolj obnesejo majhne parcele, če gre za kratkotrajna ali pa srednje dolga raziskovanja. Izsledki so prispevali koristno osnovo za ustrezajoče regionalno sajenje topolov
Wücax, J. R,, Farmer, R. E.: Variabilnost in dednost juvenilnih značilnosti topola Populus deltoides (Variation and Inheritance of Juvenile Characters of Eastern Cottonwood, 1967/5—6, 162—165) V dolini reke Mississippi je bilo iibranih po načelu naključja topolov Populus deltoides Bartr, Z njih so narezali potaknjence ter iz le-teh vzgojili sadike, ki so jih 2 leti opazovali in merili, S pomočjo ponovljenega testa za določanje dedne variacije so preverili domnevane pi-irastne, fenoloske in rezistentne značilnosti. 2 izborom 10% najboljših klonov so dosegli povečanje srednje višine za 19% in debeline za 11,5%, zrnanjšano je poprečno Število vej za 19% in okrepljena odpornost proti glivi Melampsora medusae Thün. za 72,2%, Odkrili so določene ienotipske korelacije, in sicer debeline debla z njegovo višino, debeline debla s številom vej, časa ozelenitve z višinskim prirastkom, odpornosti proti omenjeni glivi s časom odpadanja listja kot tudi z višinskim in debelinskim prirastkom v naslednjem letu. Višinski prirastek v 2. letu ni bil korelii-an z \'i.šino v prvem letu, čeprav sta bila oba trdno dedno zasnovana.
Gabriel, W. J.: Razmnoževanje slad.kornega javora, njegova samcioplodnja, križanje in nespolna tvorba semena in plodov (Reproductive Behavoir in Sugar Maples Self-Compatibility, Cross-Compatibility, Agamospermy, and. Agamocarpy, 1967,5—6, 165—168). Na gozdarski poskusni postaji ,v Burlingtonu (ZDA, Vermont) so za sladkorni javor preizkušali njegovo plodnost, možnost samooploditve in tvorbe semena in plodov brez oploditve. Dognali so, da sta sterilnost za samooploditev in za ki'izanje v medsebojni, statistično utemeljeni kot-elaciji. Našli so osebke, ki so uveljavljali izrazito sposobnost za tvorbo plodov brez oploditve, toda njihovo seme ni bilo nikoli kalivo,
Linfiai't, y, ß- Lifih^y, W. J,; Uspešno kontrolirano opraševanje potaknjencev sekvoje (Successful Controlled Pollination on Detached Cuttings of Coast Redwood, 1367,5—6, 186—172), Sekvojine potaknjence so najprej obravnavali po določenem postopku. Nato so njihove cvetove oprašili in januarja obrali zrele storže, ki so jih potem primerjali s storži, nastalimi na prizadetih materinjih drevesih po prosti oprašitvl. Primerjali so tudi njihovo seme in iz njega vzgojene sadike. Količina in kakovost v prirodi zraslih storžev in semena, sta bila boljša od
materiala, pridelanega »in vitro-«. Vkljub temu pa menijo, da je preizkušeni laboratorijski postopek zadovoljivo uporaben.
Saaidoglu, F.; Izsledki 25-letneea preverjanja 16 tujih in ene domjače provenience rdečega bora v Turčiji (Results of the 25 years' Provenance Experiment established, by using 16 Scotch Pine of European and 1 Native Provenances in Turkey, 1967/5—6, 172—177). Pri Fakulteti za gozdarstvo v Istambulu so leta 1940 osnovali, nasad s 16 evropskimi in I ariatolsko provenienco rdečega bora Pinus silvestris L. Ko so po 25, letih izmerili višine, so odkrili zeio velike razlike. Najvišji sta bili ruska (Poltova) in ogrska provenienca, in sicer poprečno 11,05 m. Zadnje mesto je pripadalo skandinavskim (Jiorvelkim in finskim) provenienca m s poprečjem od 3,81 do 5,32 m. Prirastni uspehi so bili tem slabši, Čim večja je razlika med klimo, kjer je potekala preizkušnja in klimo izhodiščnega rastišča, ?Jasti, če gre za premik s severa na jug. Največji prirastek so uveljavile provenience, doma med 45" in 55® severne Širine.
Poseben položaj zavzemajo turška, romunska Ln francoska provenienca, ker ishajajo iz višjih leg. Po mnenju pisca v tem primeru višja lega podobno vpliva kot južna. Nekatere severne provenience so pokazale tako šibko življenjsko silo, da je ostalo v nasadu le malo njihovih dreves, vendar pa imajo le-ta zelo rai'na debla in združujejo v sebi tudi druge kakovostne prednosti. Tudi anatolska provenienca, ki izvira iz višine 1300—1400 m, se odlilcuje z zelo dobro kakovostjo. V upoštevanih 25 letih je najmanj propadlo borov domače provenience. Dognali so razliko med proveniencami tudi glede trajanja vegetacijske aktivnosti.
Gotfie, H.; Poskusno križanje evropskega macesna provenience Schlitz z japonskim macesnom (Ein Kreuzungsversuch mit Larix europaea D. C., Herkunft Schlitz, und I.arix leptotepis Gord,, 1967/5—6,178—180). IiCta 1949 so v Schlitau križali evropski in japonski macesen, hkrati pa tudi več osebkov iste vrste med sabo. Iz pridelanega semena so vzgojili sadike, ki so jih posadili na zemljišču z geološko osnovo pisanega peščenjaka. Prva leta je evropski macesen provenience Schlitz v rasti odločno prekašal japonskega tekmeca, toda to svojo predno.st je Že v 4. letu izgubil in je tedaj, zlasti glede višinskega prirastka vedno bolj zaostajal za Japoncem. Ua koncu 15. vegetacijskega obdobja so opravili meritve, ki so omogočile naslednje sklepe; Največje višine so dosegli križanci Larix lepteuropaea, za njim hibridi L. eurolepis, nato L leptolepis, zadnji pa so bili mace.sni L. europaea provenience Schlitz:. Glede na debelino je prvo a:esto zasedel križanec L. eurolepis, drugo hibrid L. lepteuropaea, razporeditev na zadnja dva mesta pa je bila ista kot za višine. Glede rezistentnosti proti macesnovernu molju Coleophora lancella niso mogli odkriti pomembnejših razlik. Zanimivo je, da Jia križancih L. euvoiepis in na čistem japonskem macesnu niso našli nobenega primera obolelosti za rakom Dasyscypha willkommii.
IzsledlU, ki slonijo na razvoju v zadnjih letih, niso popolnoma zanesljivi, ker je zaradi majhnih medsebojnih razdalj med osebki (2 m) nastala že konkurenca. Za nadaljnje spremljanje nasada bo torej potrebno opraviti redčenje.
M. B.
IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA
PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASlII GOZDOV
(Nadaljevanje)
PremogokDpna družba d. d. v Beli krajini je imela 774ha gozda, del kupljenega JaJdlovcga. posestva Posestvo je sedaj splošno, ljudsko pi-emoženje.
GraSčina Kolovec. To posestvo si je svojčas pridobil Feliks Stare iz Mangša. Dediči so upravljali posestvo — 6O0 ha gozda — kot celoto. Po gospodarskem načrtu za dobO' 1935—1044 je znašal etat 1730 m' lesa, Nekaj let pred drugo svetovno vojno so si dediči posestvo razdelili zaradi bojazni pred agrarno reformo, sedaj pa je vključeaio v spIoSno ljudsko premoženje.
Veleposestvo Bistra. Zadnji posestnik pred drugo svetovno vojno je bil Bruno Galle iz Ljubljane. ObsegalO' je S72ha gozda. Gospodaj'fiki načrt je bil napravljen še v avstrijsltih Časih, pod bivSo Jugoslavijo pa revizija. Letni etat je znašal 3000 m^ lesa. Zadjiji revizijski operat je bil sestavljen za dobo od IS'il—1950.
Od leta 1945 je posestvo- splošno ljudsko premoženje. V graSSinskem poslopju je sedaj gozdarslü, lovski m ribiški muzej.
Solasiniki iz vasi S tu dor in Stara fužina v Bohinju. Gozdovi obsegajo 6S1 ha ter se razprostirajo po Komarci in za PrSivcem. Ta gozdni kompleks so solastniki pridobili leta 1906 za odkup pašnih pravic v drugih gozdih Kranjskega verskesa zaklada. Nekaj so plafiali tudi v gotovini. Gozd so potern, ko so ga pridobili, z močnim prebiranjem izkoristili, ker se prej dolga desetletja ni sekalo, Gozdarskega načrta niso imeli
Posestvo barona Friderilca Borna pri sv. Ani pod Ljubeljem, Gozda je bilo 649 ha na zelo razkopanem, hudourniškem svetu po vzhodnih obronkih BegunjŠČice in na Babi ter okoli Ljubelja, Zaradi visoke lege je gozd večinoma zaščiten. Obstajal je gospodarski načrt. Letni etat je znašal 900 do 100Ü Posestnik je umrl v dachauskem taborišču. Posestvo je od leta 1945 splošno ljudsko premoženje.
Gozdno posestvo Marka Rudeža na Veliki gori. Gozd v izmeri 634 ha je bil del prvotne posesti. Drugi del je Imel, kakor je bilo že omenjeno, brat Jurij Rudez. Po operatu za skupno posest (lS58ha} je znašal etat za dobo 1931 do 1940 6900 m-'. Gozdovi so sedaj vključeni v splošno ljudsko premoženje.
Tovarna kopit in lesnih izdelkov d, z. o, z, v Loki pri Zusmu, prej Sigmund König, je imela 609 ha gozda, večinoma listnatega. Gctspodarskega načrta ni imela. Sekala je razmeroma malo. Sedaj je posestvo vključeno v splošno ljudsko premoženje
Gozdno posestvo Stružnica ob Kolpi leži nad Pireami. BUo je v posesti Rudolfa Gorjana iz Zagreba. Malo pred di-ugo svetovno vojno je posestvo kupil ing. AdoK Leo Dukič iz Ljubljane. Za 5B4ha gozda je obstajal gozdnogospodarski načrt, sestavljen za desetletje 1939—1940. Letni etat je znašal 4800 m^ (veliko). Dukičev nadzoTiiik nad posestvom je bil iJig, Oskar Jug v Kočevju. Leta 1345 je posestvo postalo- splošno ljudsko premoženje.
Gozdovi na Ur.šlji gori pri Slovenjem Gradcu, Prej so bili last šestih groiov Thumov, ki so to posestvo prodali okoU leta 1937 Rihardu Skubcu, takratnemu generalnemu ravnatelju Trboveljske premogokopne družbe Gozdovi so obsegali 573 ha. Posestvo je bilo svojcas Iideikomis, 267 ha gozda ob Urskinem dvorcu pa je bila kupila Edita Slcubec. Vse skupaj je sedaj splošno ljudsko premoženje,
Vinko Kunstclj, lesjii industrijajec na Vrhnikj je imel v sestih politi Enih okrajih Slovenije 570 lia gozdov, med njimi mnogo mladih. Gospodarski načrt ni bil izdelan. Leta 1945 so gozdovi postali splošno ljudsko premoženje.
Klopni vrh na Pohorju. To posestvo je spadalo svojčas k posestvu grofa Zabea na Fali. Po očetovi smrti je podedovala Klopni vrh, 876 ha gozda, hči Pia, omoäena Fischer. Leta 1941 je odprodala 3Q7 ha Leopoldu Kaudeku, lesnemu industrijalcu iz Ruš. Ostalo ji je 56£) ha gozda. Po začasnem gospodarskem načrtu je znašal etat ok. 600 m^ Po njent smrti je dobil posestvo njen mož Kari Fischer, leta 1945 pa je postalo sploäno ljudsko premoženje.
Solastniki iz Kranjske gore in Loga so imeli 569 ha gozdov v goratem kraju v s.meri proti Trenti. Gozdi so bili za dobe italijanske okupacije močno izsekani, posebno macesen.
Mestna hranilnica Ljublja^na je imela 733 ha gozda, od tega 531 ha na Stojni (Kočevje), prej last Premoženjske uprave mesta kočevskega. Po gospodarskem načrtu za dobo- 1941—1950 so sekali 1936 m^, leta 1940 pa izredno vehko, namreč skovo lO.OOOm^ Dalje je Imela Hranilnica 189ha gozda v Polšniku pri Litiji, prej last Hinka Lebingerja iz Litije, Gospodarski načrt ni obstajal. Sedaj je to sploäno ljudsko premoženje.
Posestvo ing Franje Pahernika, avtoriziranega gozdarskega inženirja iz Vuhreda je ležalo na severnem pobočju Pohorja Obseg, sestava in površina gozdov so razvidni iz razpredelnice fv ha).
Katastrska občina	Krajevni naziv Celotna površina Od tega gozdov
Hudi kot	Bolfank	500	450
Orlica	Črnko	72	GO
Vuhred	Praznikar	40	35
Anton	Najvirt	13	5
Skupna	625	550
Glavnino posestva v Hudem kotu je kupil Janez Pahernik, oče ing. F, Pahernika leta 1902 od veleposestnika Filipa Streicherja, ki je ostal brez otrok, zato je nameravala kupiti od njega to posestvo tovarna celuloze Aberg iz Beljaka. Del gozdov pa je prodal industrialec Grein iz Gradca, ker je opustil kamnolom, Nekaj gozdov je bilo kupljenih od Jurija Areha iz Hudega kota. Posest v Orlici; Vuhredu in Antonu pa je bila last že inženirjevega deda Franca.
Manjši del posestva se razteza po pobočju okoli cerkve Sv. BolEanka v nadmorski višini 700—1000 m, večji del pa sega od Vuhreäkega potoka do vrh Pohorja z Veliko kopo. Posestvo v Orlici .le omejičeno od treh strani s potoki in so pobočja večinoma precej strma V Hudem kotu prevladuje smreka, v Orlici, Vuhredu in Antonu pa jelka. Iglavci poraSčajo 460 ba, listavci 60 ha, mešanj sestoji pa 30 ha. Gozdovi so bili inventarizirani leta 1910 in nato zopet 1925, natančen ureditveni elaborat z geodetsko izmero, klupnjo sestojev po 2-cen ti me trs ki h debelinskih stopnjah in z računanjem lesne zaloge po modelnih drevesih pa je bil izdelan leta 1935 Letni etat je bil določen za iglavce s 1750 m' in za listavce s ŠOO m^. Prvih so posekali na leto med 1200 in 2000 m^ drugih pa od 400 do 800 m'. S strokovno pravilno sečnjo je ing. Pahernik uspešno povečeval prirastek in Itakovostno sestavo svojih gozdov, V revirju Sv. Bolfank je s sadnjo smreke napravil na 5 ha premeno bukovih panjevcev. Tudi .slabo donosne sirme pašnike je pogozdit s smreko, ponekod tudi z duglazijo in zelenim borom, vzgojenimi v lastni drevesnici. Pri Bolfanku je dal za poskus posaditi nekaj macesna neznane provenience, pa je skoro vse polomil sneg, medtem ko so-macesni domače provenience ostali nepoškodovani.
Leta 1910 je zgradil v Vühredu Žago s polnojarmenikom, krožnimi žagami, belnikQin in tračno žago za izdelavo zabojev. Kapaciteta je bila 4000 m^ hlodov. Poganjala jo je lastna elektrarna ob Vuhreškem potoku s 100 KM. Leta 1913 je zgradil pri Bolfanku poslopje, v katerem je dal brezplačno na razpolago prostor za šolo.
Takoj po okupaciji so nacisti leta 1941 vse imetje zaplenili in juUja izselili vso Pahernikovo družino na Hrvaško, kjer so leta 1944 ustaši Ing.Pahernika in njegovega sina Vojka zaprli in odpeljali v taboriSče Aprila 1945 so sina v Jasenovcu ubili.
Po vojni je bilo posestvo na podlagi zakona o agrarni reformi nacionalizirano in vključeno v splošno ljudsko premoženje.
Posestvo JaLna pri Radečah je obsegalo 530 ha goKda za Kumom. Večinoma so bili raladi smrekovi sestoji, vzgojeni s sadnjo. Posestvo je kupil baron Anton Codelli Iz Ljubljane. Pozneje je prešlo v last Kreditne banke v Ljubljani Gospodarskega načrta ni bilo. Sečnja leta 1939 je obsegala redčenje mladih sestojev. Gozdovi so od let.a 1945 splošno ljudsko premoženje.
Posestvo TurnišCe je bilo last RudoLfa "Warren-Lipp i ta. Imelo je 521 ha gozda v Ptujskem okraju. Gospodarskega načrta ni bilo. Na posestvu je snana kobilama. Drevesni park (18 ha) ob graščini je od leta 1051 zaščiten.
Dravograjsko gozdno veleposestvo na KoSenjaku ob avstrijski meji je bilo od leta IB0O last Ujlaky Hirschler ja. Po prvi svetovni vojni je ostal večji del gozdov na avstrijskih tleh, na slovenskih pa 473 ha. Leta 1934 je prešlo posestvo v roke Gospodarskega eksploa taci j skesa druätva v Zagrebu. Od te družbe pa ga je kupila Olga Kočie, rojena Goli v Dravogradu, Po gospodarskem načrtu 1935—1944 je bil letni etat 2040 m'''. Po letu 1945 je postalo posestvo, splošno ljudsko premoženje
(Nadaljevanje bo sledilo)	Ing, Anton S i v I c
PREDPISI
ZAKON
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O GOZDOVIH
(Uradni list SRS št. 14 od IS. i. 1968)
1. člen
44. člen zakona o gozdovih (Uradni list SRS, Št. 30-309/65) se spremeni tako, da se ßlasi:
»Gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi, na katerih je lastninska pi-avica, mora od posekanega ali kako drugače podrtega lesa iz teh gozdov obračunati biološko amortizacijo.
2a les iz teh gozdov, ki ga organizacija odda lastnikoin za neposredno uporabo v njihovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu (1, točka 42. člena), se biološka amortizacija ne plača. Od lesa, ki ga dobi po 1, točki 42. člena tega zakona lastnik iz svojega gozda za poUehe domaČe lesne obrti, plača biološko amortizacijo lastnik gozda.
Biološka amortizacija se zbira pri gospodarski organizaciji, ki gospodari z omenjenimi gozdovi. Ta organizacija vodi biološko amortizacijo knjigovodsko ločeno od drugih svojih sredstev. Sredstva te amoitizacije se uporabljajo- za pospeševalna dela v omenjenih gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti ali letnimi načrti gospodarjenja z gozdovi (53. člen).
Izvršni svet Skupžčine SR Slovenije določi najnižje zneske biološke amortizacije ter predpise, kako se La amorti7^ciia obračunava, vplačuje in uporablja.
Določbe tega Člena veljajo tudi za gozdove na kraškem območju (31. člen).«
2.	člen
V 5. tofki prvega odstavka 48. člena se za besedo t-če- dodajo besede: »zbira, vodi ali«.
3,	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v ^i-Uradnem listu SRS«. St. 321-G/ß3
Ljubljana, dne £), aprila 1968.
Predsednik' SkupSčine SR Slovenije; Sergej Kraigher s. r.
PRAVILNIK
O METODI TN POSTOPKI) ZA PRIZNANJE NOVEGA VZGOJENEGA
in domaČega ter udomačenega tujega selekcioniranega
gozdnega sadilenega mateeiala ter o postopku za dovoljenje,
da se vpelje v proizvodnjo tuj gozdni sadilni material
(Uradni list SFRJ št. 14 od 10. 4. 1968)
1 Člen
Za nov vzgojeni selekcionirani gozdni sadilni material (v nadaljnjem besedilu: nov vzgojeni sadilni material) se latiko prizna sadilni material, pridobljen po gene-rativni vegetativni poLl iz selekcioniranih ras, ekotipw, biotipjov in drugih istovrstnih sisternatskih enot kot tudi iz hibridov, pridobljenih s hibridizacijo med vrstami in rned rasami, ko so ugotovljene;
1,	biološke, ekološke in tehnološke lastnosti gozdnega drevja, pridobljenega iz novega vzgojenega sadilnega materiala;
2.	območja ali rajoni, v katerih se da najuspoSneje gojiti gozdno drevje iz 1. točke tega odstavka.
Lastno,sti iz prvega odstavka tega člena se ugotavljajo na novem vzgojenem sadilnem materialu S primerjalnimi poskusi.
2.	ČLen
Nov vzgojeni sadilni material je mogoče priznati samo, če je rezultat .selekcije.
Začetni material za novi vzgojeni sadilni material mora izvirati od selekcioniranega gozdnega semena, Id je bilo pridelano po predpisih o pridelovanju gozdnega semena, ali iz reprodukcijskega materiala, ki izvira od odbranih in priznanih matičnih dreves oziroma selekcioniranih klonov, elitnih matičnih gosidnih dreves in selekcioniranih plantažnih dreves, ali pa od klonov in matičnih gozdnih plus dreves in plantažnih plus rireves.
3.	člen
Postopek za priznanje novega vzgojenega sadilnega materiala se začne na zahtevo avtorja oziroma pooblaščene delovne organizacije, postopek za dovolitev introdukcije tujega gozdnega sadilnega materiala pa na zahtevo zainteresirane delovne ali druge organizacije,
Zahtevo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti pri Zveznem sekretariatu za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: sekretariat).
4. člen
Zahteva za priznanje novega vzgojenega sadilnega inateriala mora navajati:
1.	vrsto in sorto dreves oziroma Iclon;
2.	delovno organizacijo in sodelavce, v zaporedju, kot so sodelovali pri ustvarjanju novega vzgojenega sadilnega materiala;
3.	delovno organizacijo oziroma osebe, ki imajo avtorsko pravico;
4 leto, ko se je pričelo pridobivanje novega vzgojenega sadilnega materiala;
5. namen pridelovanja novega vzgojenega sadilnega materiala;
Ö. poreklo in genetičnp. lastnosti začetnega materiala;
7. prikaz metodike selekcije;
8 fenotip — morfoloäki opis novega vzgojenega sadilnega materiala,
a. prednosti pridelovalnih lastnosti novega vzgojenega sadilnega materiala (iz-koriifianje stanisčnih možnosti za hitrejšo rast in večji prirastek, sposobnost prilagajanja neugodnim zemljiäldm in podnebnim razmeram, izboljšava tehničnih in tehnoloških lastnosti lesa, odpornost proti rastlinsJtim twleznim in škodljivcem, lažje in hitrejše pridelovanje sadik in dr.);
10.	možnost pridelovanja novega sadilnega materiala;
11.	območja ali rajone, na katerih je mogofte gojiti novi sadilni material.
Vložnik mora priložiti zahtevi tudi dokumentacijo o postavljenih poskusih z
označbo kraja.
3. člen
Zahteva za dovoljenje introdukcije tujega gozdnega sadilnega materiala mora navajati samo podatke iz 1., 9. in 11, točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 4 člena tega pravilnika.
6.	člen
Ko prejme strokovna komisija, ustanovljena po 10, členu temeljnega zakona o sadilnem materialu, zahtevo in dokumentacijo iz 4. člena tega pravilnika, mora;
1.	na podlagi zahteve in dokumentacije iz 4. člena tega pravilnika preveriti poreklo in način pridobivanja novega sadilnega materiala in oceniti pomsn poudarjenih dednih lastnosti novega sadilnega materiala;
2.	med vcgetacijo pregledati poskusne nasade novega sadilnega materiala;
Ko prejme zahtevo iz 5. člena tega pravilnika, preveri strokovna komisija podatTce o pridelovalnih lastnostih tujega gozdnega sadilnega materiala iz 9. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika tako, da pregleda primerjalne poskusne nasade Lega sadilnega materiala, in sicer v rajonu, ki je 7anj priporočen.
Izide preverjanja ugotovi strokovna komisija z zapisnikom.
7.	člen
Ce je izid preverjanja iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega pravilnika zadovoljiv, spremlja strokovna komisija še nadalje tekoče podatke, ki jih dobi s preizkušanjem na primerjalnih poskusnih nasadih, da bi mogla ugotoviti, ali ima novi vzgojeni oziroma uvozni gozdni sadilni material prednosti v pridelovalnih lastnostih.
Ce ugotovi, da izidi prevgrjanja iz prvega in drugega odstavka 6, člena tega pravilnika ne zadovoljujejo, in meni, da ni podlage za postavljanje primerjalnih poskus-niii nasadov novega vzgojenega oziroma uvoznega gozdnega sadilnega materiala, predlaga strokovna komisija sekretariatu, naj zavrne vložnikovo zahtevo.
s, člen
Na primerjalnih poskusnih nasadih preizkuša strokovna komisija novi vzgojeni oziroma uvozni gozdni sadilni material s šifro.
Strokovna komisija določa število primerjalnih poskusnih nasadov in trajanje poskusov, kot tudi območja, na katerih tiodo opravljeni.
Primerjalni poskusi se opravljajo pri delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo K vzgojo gozdov.
0, člen
Novi vzgojeni oziroma uvozni gozdni sadilni material se preizkuša na primerjalnih poskusnih nasadih iako, da se primerja s sadilnim materialom ustrezne vrsie dreves, ki ima na področju, za katero je priporoCen novi vzgojeni oziroma uvozni sadilni material, najboljšo preizkuSano pridelovalno znaüünost.
10. člen
Strokovna služba, ki jo določi sekretariat, pripravlja in predlaga programe primerjalnih poskusov, organizira sodelovanje s proizvajalnimi organizacijami in usmerja ustanovitev primerjalnih poskusnih nasadov, opravlja izraeritve in opazovanja na njih, obdeluje izsledke raziskovanj in pripravlja dokumentacijo za oceno pogojev za priznanje novega vzgojenega sadilnega materiala oziroma za dovolitev introdukcije uvoznega gozdnega sadilnega materiala.
Strokovna komisija da po podatkih, ki jih zbere pri primerjalnih poskusih, in po prejeti dokumentaciji mnenje in predlog za priznanje novega vzgojenega sadilnega materiala ter domačega ali udomačenega tujega selekcioniranega gozdnega sadilnega materiala oziroma za dovolitev introdukcije tujega gozdnega sadilnega materiala.
Razmerje med strokovno službo in sekretariatom ter razmerje med. izvajalcem poskusov in sekretariatom ureja pismena pogodba.
U. člen
Novi vzgojeni sadilni material in domači ter udomačeni l;ijjl selekcionirani gozdni sadilni material se priznata, introdukcija tujega gozdnega sadilnega materiala pa dovoli, Če daje sadilni material zaradi svojih dednih la.'^tnosti gozdno drevje z boljšimi biološkimi, ekološkimi in tehnološkimi lastnostmi, pasebno s hitrejšo rastjo in večjini prirastkom ali kvalitetnejšim lesom za določene namene, večjo odpornostjo proti posameznim rastlinskim boleznim in škodljivcem, lažjim prilagajanjem neugodnim zemljiščnim in podnebnim pogojem, kot jih imajo dotedanje vrste dreves na območjih, za katera je predlagan.
12.	Člen
Priznani novi vzgojeni sadilni material se vpise v register novega vzgojenega selekcioniranega gozdnega sadilnega materiala (v nadaljnjem besedilu: register) na podlagi odločbe o priznanju.
Priznani domači in udomačeni tuji selekcionirani gozdni sadilni material se vpiše v evidenco o priznanem domačem in udomačenem tujem selekcioniranem gozdnem sadilnem materialu na podlagi odločbe o priznanju.
Tuji gozdni sadilni material z dovoljeno introdukcijo se vpiše v evidenco o tujem gozdnem sadilnem materialu na podlagi izdanega dovoljenja za introdukcijo.
13.	člen
Selekcionirani gozdni sadilni material, ki je bil priznan oziroma je bila zanj dovoljena introdukcija, se na podlagi odločbe sekretariata izbrise iz registra oziroma
evidence iz 12. člena tega pravilnika, če izgubi lastnosti, zaradi katerih je bil priznan oziroma zaradi katerih je bila zanj dovoljena introdukcija.
H. Slen
Domači in udornačeni selekcionirani gozdni sadilni material, ki je bil do dneva, ko začne veljati ta pravilniki razširjen v proizvodnji in ima lastnosti iz 11. člena tega pravnOnika, ugotovi sekretariat z anketo znanstvenih zavodov in ga na predlog stfokovne komisije vpiše v evidenco iz drugega odstavka 12. Člena tega pravilnika.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v ^-Uradnem listu SFRJ«.
9 št. 2065/1.
Beograd, 10. februarja 1963.
Namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo;
Vlado Juričič s, r.
odločba
o dopolnitvah odločbe o zavodih. ki izdajajo certifikate
ZA IZVOZNO SEME
(Uradni list SFRJ St 7 od 2L 2. 1958)
1. V I, točki odločbe o zavodih, ki izdajajo certifikate za izvozno seme (»Uradni lis-t SFRJ« št. 18/66 in 30/07), se za uvodnim stavkom dodajo besede-: "a) za kmetijsko seme:-«.
Na koncu določbe pod 7. se pika nadomesti s podpičjem, nato pa doda besedilo: »b) za gozdno seme;
1.	Zavod za kontrolu šumskog semena. Reka
2.	Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana.-"!.
3.	Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ-«. St. 9-1571/1.
Beograd, 7 februarja 1966. Namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo:
Vlado Juričid s. r.
ODLOK
o spremembi odloka o regresu, ki se daje pri prodaji umetnih gnojil za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 19C8
(Uradni list SFEJ ät. 10. od 13. 3, 1068)
1.	V odloku o regresu, ki se daje pri prodaji umetnih gnojil za Itmetijstvo in gozdarstvo v letu 106B ("Uradni list SFEJ« št, 54/67), se v prvem odstavku 3. točke številka: »200,000'« nadomesti s številko; >»3fi0.0OO-<, Številka: '-40.000- pa s številko:
2.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ^^Uradnem listu SFKJ^. R. p.ät. 19.
Beograd, 6. marca 1968.	Zvezni izvržnl svet
Predsednik: Mika Splljak s. r.
ODREDBA
o spremembah odredbe o oznacstvanju, zaznamovanju in pakiranju proizvodov izkoriščanja gozdov in izdelkov lesne
INDtJSTKIJE
(Uradni list SFRJ št, 12 od 27.3. 1968)
1.	Naslov odi-edbe o omačevanju, zaznamovanju in pakiranju proizvodov i?,korl' ščanja gozdov in izdelkov lesne industrije (»Uradni list FLRJ« Št, 11/61) se spremeni in se glast:
"ODREDBA
O OZNAČEVANJU, ZAZNAMOVANJU IN PAKtRANiJU KDELKOV LESNE INDUSTRIJE«
2.	V prvem odstavku 1, točke se črtajo besede: "proizvode izkoriščanja gozdov In«.
V drugem odstavku se črtata vejica in besedilo za besedama: fobratne delavnice«.
3.	V prvem odstavku 2, točke se besede: 'Kproizvodi izkoriščanja gozdov in izdelki- nadomestijo z besedo; »i-izdelki«.
4.	Točki 3 in 4 se Črtata.
3. V 5. točki se v določbah pod 1, in 2. besede: »dve rdeči piki« nadomestijo z besedami: "eno rdečo piko-^, besede: '>eno rdečo piko« pa 2 besedami "dve rdeči piki--.
6.	Točka G se spremeni in se glasi:
»6. Kakovost izdelkov iz 5, točke te odredbe se označuje z oljnato barvo na sprednji strani izdelka.ht
7.	V točki 7 se v določbi pod 5b) za besedo: »polnjen« dodajo besede; "in uporabljena količina polnila«, pred besedami: »-ali je izdelL=k pikLran« pa se dodajo besede: vrsta in surovinska sestava tapetniškega blaga,«
8.	Točki B in 9 se črtata.
Ö. Ta odredba začne veljati 1. aprila 1008 St 2649/1.
Beograd, £0, marca JL968.	Zvezni sekretar za gospodarstvo;
dr Borivoje Jelič s, r.
ODLOCBA
o spremembi odločbe o jugoslovanskih standardu! s področja
IZKORIŠČANJA GOZDOV
(Uvadni list SFRJ Št. 12 od 27. 3. 1Ö6B)
V odločbi o jugoslovanskih standardih s področja izkoriščanja gozdov ("Uradni list SFRJ« ät. 12/67 in 33/67) se 3. točka spremeni in se glasi:
»3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe se bodo uporabljali od 1. aprila 1963.«. St,. 06-2059/.
Beograd, 19. marca 1968.	Direktor
Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo: Slavoljub Vitorovič s.r.
634.0,187 : IU.444 (497.12)
GOZDNA RASTIŠČA IN GOJENJE GOZDOV TRICrAVSKEGA GOZDiNOGOSPODARSKEOA OBMOČJA V LUČI SODOBNIH RASTIŠCNIH RAZISKOVANJ
Ing. Cveto C u Vl ing Marjan Paväer, dr, Milan Plskernik
Skladno s splošnim političnim in gospodarskim razvojem so tudi gozdnogospodarske organizacije v svoji organizacijski in kadrovski sestavi zelo napredovale, V procesu decciitralizacije so kot druge gospodarske organizadje tudi one prevzele nase vse družbene, samoupravne ler strokovne pravice in dolžnosti, s tem pa tudi vso odgovornost za pravilno in dobro gospodarjenje i. godzovi. Ne le gozda-pska zakonodaja, temveč tudi moralna in strokovna zavest nalagajo gozdnogospodarskim organizacijam oskrbovati gozdove tako, da se trajno ohrani njihova vrednost in, zagotovi naraščanje njihove, široko vzete, proizvodne sposobnosti. Talro gospodarjenje pa vedno trdneje sloni na, spoznanjih sodobne znanosti in tehnike. Splošno postavljeno načelo, da je raziskovalno in pospeševalno delo sestavni del vsake proizvodnje ter da mora biti usmerjeno k njem modernizaciji, pomeni prelomnico tudi v miselnosti gozdarske dejaTOOsti. Vendar pa se integracija raziskovalnega oziroma, prapeševalnega dela s proizvodnjo ne razvija spontano, ampak z intenzivnim prizadevanjem za razvoj gospodarske organizacije in proizvodnje ter s tesnim navezovanjem na raziskovalno ustanovo zunaj podjetja. Pri raziskovalni in pospeševalni dejavnosti ima dandanes pred-no<3t teamsko delo, ki hitreje pripelje do večjih in boljših uspehov,
Pomen poznavanja rastišč za gojitveno ukrepanje
V ospredje gozdarskih razmišljanj stopa dandanes gospodarsko \^rašanjei kako proizvajati več boljših, toda cenejših pridelkov? Odgovor na vprašanje, kako količinsko in kakovostno povečati proizvodnjo ter pri tem zagotoviti tudi poisredne koristi od gozdov, je le eden.: intenzivirati gojenje gozdov in tako stopnjevati organsko produkcijo. Cüj: v gozdu trajno ustvai-jati kar največ čim vrednejšega lesa ob najnižjih stroških lahko dosežemo le s skrbnim gojitvenim načrtovanjem, ki je tem pomembnejše, ker se pri gojenju gozdov še vedno na veliko improvizira.
Določanje cilja mora sloneti na smotrnem upoštevanju rasfciščnih, gospodarskih in gozdnih razmen Osnove so torej ekonomske, biološke in gojitvene narave, Prvi dve Ee Spreminjata, zlasti gospodarska. Biološki temelji so za, gojenje gozdov zanesljivejši. Nagel razvoj pedologije, fiiocenologije, klimatologije, fiziologije in genetike daje zanesljivo oporo biološki usm.entvl gojenja gozdov. Prvi pogoj za pravilno izbrani cilj je opredelitev rastišča in sestoja. Pri tem pa sta jLitocenologija in pedologija razvili ra^iUčne metode za analizo in sintezo rastiš-č.
Za dosego objektivnega gojitvenega cilja; trajne največje vrednostne proizvodnje obstajajo neštete možnosti, ustrezajoče krajevnim, sestojnim, rastiščnim
in gospodarskim razmeram. R.astiä£e se spreminja v prostoru že na zelo majhnih razdaljah. Opredelitev rastišča broz raziskave tal, vegetacije in podnebja ni inogoča. Gojiielj mora dobro poznati laatnosU tal, njihovo globino, vsebino hranil, preslcrbo z vodo in zi-akom, globino prekoreninjenja, kislost, razvojno tendenco itd. Za gojitveno uki^epanje so odločilne značilnosti tal in podnebja, fitocenologija pa je zlasti nakazovalec prostornega spreminjanja podnebnih razmer.
Pravilna presoja plodnosti rastišča je osnova za uasrezno določitev pomla-jevalnih ukrepov, za primerno izbiro drevesnih vrst, za opredelitev namena in metod prsmene, za izbii'O proizvodnega cilja, za določitev začetka in trajanja pomlajevanja, torej za vse važne gojitvene odločitve, ki učinkovito vplivajo na gospodarske uspehe.
Gojitvena probleinatika v triglavskem gorskem svetu
V triglavskem gozdnogospodarskem območju je več kot, -/3 gozdov odmaknjenih v gorovje nad 1000 m nadmorske viSine. Ta gorski svet je območje iglavcev, zlasti smreke, ki je zastopana nad 70 Ti gorski gozdovi so zelo pomembni ne le zaradi posrednih koristi, ampak tudi za proizvodnjo lesa, posebno ker gre za boljSo kakovost, ki ni zvezana s posebnimi stroški. Toda med sestoji, njihovimi deli in posameznimi drevesi je kakovost zelo različna ter je zato za uspešno gospodarjenje s takimi gozdovi potrebno več jnanja in strokovnosti,
Ker so rastišča gorskih gozdov ekstrenma, zato je gojenje gozdov osredotočeno na njihovo nego in varstvo. Za pravilno gojitveno ukrepanje je potrebno razen gojitvenih odnosov poznati tudi gojitvene nevarnosti. Naravni pojavi' sneg, veter, obilica padavin, sušnost. vehka zračna vlaga, zgodnje in pozne slane, nizke temperature, široka toplotna nihanja, mrazišča in kratka vegetacijska doba povzročajo gojitelju veliko truda jji skrbi pri izbiri negovalnih in varstvenih ukrepov, hkrati pa te sestoje spremlja veliko gospodarsko tveganje.
Naravni gorski gozdovi so stabilnejši in odpornejši od sedanjih gospodarsko, prisilje_nih oblik. Razlike so v njihovi zgradbi in v sestavi drevesnih vrst. Zai-adi močnega Človekovega vpliva in zaradi ekstremnih rastiščnih razmer ti gozdovi glede na stojno trdnost niso dovolj odporni. Posledice tega so pogoste katastrofe v najlepših sestojih ravno na najboljših rastiščih.
Gorski gozdovi se nagibajo k enoličnosti, pičli mešanosti in razčlenjenosti, k majhnemu številu drevesnih vrst, zlasti k pomanjkanju senčnih, k težavnemu pomiajanju itd. Vse te okoliščine še posebno otezkočajo gospodarjenje. Zato ne zadošča le preusmeritev proizvodnje v kakovost za gojenje zelo vrednega lesa, ampak je potrebno njegovo rast zanesljivo zavarovati z ustreznimi negovalnimi in varstvenimi ukrepi. Le-ti pa so odvisni zlasti od rastiščnih, sestojnih in gospodarskih razmer.
Prav zato pa je v prejšnjih gospodarsidh načrtih predpisano, naj se do naslednje (sedanje) ureditve gozdov za intenziviranje gospodarjenja opravijo študije in proučevanja, ki bodo ob povečanju varovalne in rekreativne vloge omogočile izboljšanje donosne sposobnosti gozdov, da se kar najbolje izkoristi plodnost rastišč in rastnost sestojev. V ta namen naj se proučijo in kartirajo rastišča, razišče naj se antropogeni vpliv na prirodni gozd, ugotovi, naj se škodljivi vpliv paše, določi naj se gospodarska zrelost za smrekove sestoje, odkrijejo naj se vzroki za slabo pomlajevanje, ugotove naj se predeli, ki so

Zemljepisna lega vzorčnih površin v JuUjsltih Alpah
najbolj izpostavljeni vetru in snegu, prouči naj se stabilnost in odpornost sestojev ter optimalna pogostnost in jakost redčenj.
Med temi študijami je Gozdno gospodarstvo Bled, ki gospodari z gozdovi v tnghivskem gozdnogospodarskem območju, naročilo pri Inštituiu za gozdno in lesno gospodai'stvo v Ljubljani proučevanje in kartiranje gozdnih rastišč na površini 50.000 ha. Postavljene so^ bile naslednje zahteve:
1.	Proučevanje in karliranje naj dasta čim več gojitvenih osnov glede na specifičen ziiačaj teh gozdov,
2.	Razlike med rastigči naj bodo dobro zajete.
3.	Enote naj bodo na terenu dobro razpoznavne.
■i. Kartiranje naj bo preprosto, rezultati pa razumljivi širšemu krogu gozdarskih strokovnjakov — praktikov. Kljub temu pa morajo biti izsledki temeljito dokumentirani in na sodobni strokovni ravni.
5,	Kartiranje se izvrši za vse gospodarske gozdove v merilu 1 :10.000, za varovalne pa v merilu 1 : 25.000,
6.	Karte bodo rabile tudi za gradnjo cest. za bonitiranje lovišč in za pokrajinsko oblikovanje.
Do sedaj je bilo rastišcno proučeno in kartirano 32.000 ha gozdov. Delo je fjnaciralo gozdno gospodarstvo Bled. Objavo razprave sta podprla z velikim razumevanjem direktor Inštituta za. gozdno in lesno gospodarstvo ter direktor GG Bled. V razpravi in v 4 kartografskih prilogah so prikazani rezultati, ki so obdelani na enaki ravni kot vse doslej obravnavane gozdne površine.
Ekologija Podnebje
Za vključitev podnebja v ekološko označbo območij in krajev so potrebne številne meritve na značilnih primerljivih mestih in v značilnih višinah, dodatno k sicer vsestranskim, toda pičlim, prostorsko in visinskopasovno zelo vrzelastim ter zato nezadostnim podatkon-i hidrometeorološke službe. Vsak zanesljiv po-
datek o katerikoli poclnebiii lastnosti je dragocen, vendar je najDsn<ivnejše poznati kontinentainostno stopnjo, ki se aaslanja na dnevne toplotne razpone v najtoplejšem letnem času sredi vegetacijske dobe in na relativno dnevno zračno vlago v istem razdobju Iz naših dosedanjih raziskovanj smo izluščili pravilo, da je podnebje zahodne Slovenije najmanj ccUnsko, di= ima torej najmanjše toplotne razpone in največjo dnevno vlago v razmeroma veliki oddaljenosti od Jadranskega morja (70~8l)km), najbolj celinsko pa je GO—70 km daleč, takoj za glavnimi primorskimi gorskimi pregradami, medtem ko je na razdalji 40 do 60 km (primorski rob prve gorske pregrade) celinskost srednja. Te razdalje so v Julijskih Alpah večje kot na gorskem krasu, ker je v Julijskih Alpah piva visoka pregrada dalje od morja; morski vpliv ima namreč prosto pot čez Banjäko planoto in Brda. Milejšo celinskost spremlja manjši upadek poleimh padavin, ki se od morja proti notranjosti spreminja zelo pravilno in postopno. Spreminjanje poletne toplotne celinskosti (razlika med največjo m jutranju temperaturo) v Julijskih Alpah, merjeno v .luUju, je naslednje; po Bohinjskem grebenu 9—10", na Pokljuki 11—12", na Mezakli pa 6—7" Upadek poletnih padavin, ki je merila poletne sušnosti, izražen z razliko med junijsldmi in julijskimi padavinami v odstotkih, se zmanjša od morske strani od 40—31% ob ^Či na 21—6% ob Savi,
Bistvene podnebne poteze, ki omogočajo širši ozemeljsld. pregled zaradi tega, ker so razčlenjene v precej pravilnih stopnjah v smeri od morja pi-oti noti'anjosti in jih moramo zato brezpogojno upoštevati, so tudi tele: podroben razpored padavin (= padavinska celmskost), izražen z obrazeem, ki vsebuje številčne označbe mesecev v letu, npr, 5,10 — 2,7 — 1,12; to pon^eni, da so padavinski vrhunci v maju in oktobru; februar ima najnianj padavin, v juliju pa je toliko več padavin kot v febrriarju, da jih imata januai- iji december vmesno količino, V Julijskih Alpah nastopajo od morja proti notranjosti naslednji razporedi padavin: 4,10 — 2,7 — 1, 4,10 — 2,7; 5,10 — 2,7 — 1,12; 5,8, 10 — 2,7 — 1,3,12. Stalni upadek v juliju je odsev sredozemskega vpliva, v februarju pa ceünskega.
Celoletna toplotna celinskost (razlika med poprečno toploto julija in januarja) je najmanjša — od 14,6 do 15,0" — na Triglavskem grebenu, na vse strani odtod pa se veča, ob Soči na 19,5" na vzhodnih planotah pa do 21,5®.
Poletni brezdežni intervali so v poprečju le ki'atkotrajni, nami-ec 3—5 dni vzdolž Triglavskega grebena in v Bohuiju, ob Soči dosežejo 15 dni, v vzhodnih predelih pa 10 dni na leto (med J. VI. in 31. VIII.).
V vegetacijski dobi pade v najvišjih legah Triglavskega grebena le 6Ü0 do 650 mm dežja, ob Soči pa celo do 2000 mm, medtem ko dobi vzhodno obrobje 1200—12S0mm.
Najmanjša dnevna vlaga maša v najixjplejsem ixiletnem mesecu ob Soči 66—70%, v osrednjih JuUjcih 76—80%, drugod pa 71—75%.
Pokljuka je razmeroma najhladnejši predel Slovenjje, saj ima pri nadmorski višini 1200—1350 m le 1,4—3,2" popreäie letne toplote in predstavlja relativno zelo hladen otok sredi sicer (relativno) toplih Juhjcev. Vendar pa ima Pokljuka razmeroma topla poletja — poprečne opoldanske temperature v juhju so 16", najnižje nočne okrog 9", zato pa zelo hladne zime (absolutne skrajnosti so med —24,5 in —32,6'*) m pomladi (popreček v aprilu 1,4", v maju 5,2^:
Podatki o podnebju izvirajo (z izjemo regionalne kontinenta In osti) iz publikacij Hidrometeorološkega zavoda SRS,
Tla
Metoda pedaloikih raziskav
Pri raziskovanju iii kartiraniii gozdnih rastläc po različnih metodah na površini ok. 300,000 ha smo izluščili neka.i ugotovitev, na podlagi katerih smo se odločili za način dela, ki je temeljito prilagojen potrebam gozdarske praltse in hkral.i upoäteva zahteve inanostl. Pri svojem delu se zavedamo, da nanj ne smejo vplivati trenutni gozdnogospodarski cilji, saj se ti lahko spreminjajo, kakor pač ;;ahtevajo gospodarske potrebe in možnosti. Vemo, da so gozdna rastisča rezultanta kompleksnega delovanja vseh rastiščnih ciniteljev, ki se medsebojno dopolnjujejo ali nadomeščajo. Tako je lahko na primer rastišče suho zaradi slabe kapacitete tal za vlago ali pa zaradi majhne količine padavin. Znano nam je tudi, da se enote v pedološki karti ne pokrivajo z enotami fito-sociološke karte, aH pa da se ujemajo le pri naj podrobnejši h merilih, kjer pa je prikazana obilica talaih in vegetacijskih enot tolikšna, da jih praksa ne more uporabljati in tudi ne znanost izčrpno ugotavljati.
Menimo, da je potrebno talne rastiSčne činitelje ločeno, samostojno pedološko raziskati in posneti. Le tako bomo lahko poglobili naše znanje o vzročnosti rastiščnih činite-ijev lin se izognili subjektivnim domnevam. Sele na temelju vseh zbranih rastiščnih o.^nov bo mogoče opredeliti gozdnogojitvene enote, ki bodo ustrezale trenutnim in trajnim potrebam gospodarstva,
Tla razčlenjujemo v falne enote. Ne obravnavamo torej le talnih tipov, podtipov in varietet po pedoloSki sistematiki. Čeprav temeljito proučimo talni razvoj, so nam za izločitev talne enote odločilne hkrati tudi ekološke lastnosti tal. Talno enotx> imenujemo po značaju in stopnji razvitosti, po specifičnih diferencialnih ekoloških lastnosti in po sposobnostih m nevarnostih za gozdno proizvodnjo. Ugotovili smo npr., da na skeletoidnem humusno-železnem podzolu z največ 10 cm surovega humusa smreka in jelka dobro uspevata, medtem ko na enakih tleh z 20 cm surovega humusa rast skoraj popolnoma preneha že, ko so drevesa visoka komaj 10—15 m, V podnebju Julijskih Alp je 20 cm globok slo-j surovega humusa, ki je sestavljen pretežno iz ostankov šotnega mahu, vse leto tako vlažen, da ne more .skozenj predreti zrak. Le^ za 10 cm plitvejši sloj takega humusa pa se občasno osuši in omogoča aeracijo,
V nekaterih primerih nam že tipološka označba podaja tudi ekološko kai-ak-teristiko. To so večmoma plitva, manj razvita tla, npr. moderrendzina. Toda
Pogled z Mesnovca proti vzhodu na pokljuSko planoto 197
čimbolj se Ua razvijajo, širši postaja razpon različnih ekoloških vrednosti posameznih pedoloških tipo-lošluh enot.
Po naših ugotovitvah se vrstijo za plodnost gozdnih tal odločilne talne lastnosti po naslednjem 7aporedju: globina tal, primernost za zakcireninjenje, količina skeletal, kapaciteta za vlago in zrak in s tem v zvezi drenažnost, vrsta huniusa in biološka aktivnost tal, kislost tal, količina mineralnih hranilnih snovi m njihovo medsebojno razmerje. Eazuniijivo je. da je učinek teh lastnosti medsebojno povezan. Tako lahko velika globina tal nadomosti majhno koliöno hranilnih snovi, aLi pa bogat skelet zmanjša prostornino fiziološko aktivnih tal.
Pri izločanju talnih enot motamo upoštevati tudi matičiio podlago. V razvojnem in ekološkem pogledu podobna Üa so lahko zaradi lastnosti podlage različno plodna. Na primer na apnencu, apnenčasti moreni in na apnenčastem jezerskem sedimentu (Če voda ne stagnira) lahko nastaja enaka rendzina, ki pa ima na moreni, £e ta vsebuje droben material, a še posebno na jezerskem sedimentu, ninogo boljšo oskrbo z vlago kot na apncncu. Tudi podlaga ima najnrec lahko kapaciteto za vlago in je kapilarno povezana s tlemi Posebej ločimo tla na moreni ah na pobočnem grusču npr. zato, ker je na njih gozdno drevje manj stabilno. S takimi posebnostiTii kamenin je mogoče dopolnUi geološko-petrografsko karto po pedološki.
Plodnost tal smo določili s točkovanjem posameznih talnih lastnosti glede na potrebe smreke, ki je na Pokljuki poglavitna gospodarska drevesna vrsta. Tako točkovana tJa smo razvrstili od I. do V. plodnostne stopnje. Kjer je ra.stišče močno skalovito, je plodnost tal slabša od V. Proizvodna sposobnost tal se ne ujema s plodnostjo, saj je prva resuUant.a vseh ekološldh činiteljev in gospodarskega vpliva, druga pa rezultanta le ta.lnih lastnosti. Očitno je, da že majhne reliefne in podnebne razlike na razdalji enega samega kilometra spreminjajo proizvodjio sposobn-cwt enaldh tal (npr, upadanje količine padavin, sosednje miaziščne in pobočne lege). Ugotavljamo pa, da sta celo pri 250Ü mm padavin na leto na Pokljuki cwJlocilni talna globina in kapaciteta za vlago. Ta po.iav je pripisovati poletnemu su.^nemu obdobju. Ugotavljanje plodnosti in proizvodne sposobnosti tal na Pokljuki smo oprli na podatke raziskovalnih ploskev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo.
Velika prednost pedoloških raziskav je v tem, da lahko večino talnih lastnosti merimo. Prvi pogoj pa je analiza tal v dobro opremljenih laboratorijih po sodobnih metodah. Uporabljanje orientacijskih terenskih aU laboratorijskih metod ne pride v poštev. Saj vemo, da so npr, v gozdnih tleh pogosto le sledovi nekaterih pomembnih hranilnih snovi, ki jih moremo določiti le z zelo natančnimi meritvami. Tudi določanje kislosti tal na terenu nas lahko zaved::. ker ni zanesljivo. Prav tako tal v laboratoriju ne smemo analizirati šablonsko, ampak mor.amo najpi imemejse vrste in metode analiz izbrati za vsak talni profil posebej.
Od fizikalnih talnih analih opravimo v laboratoriju naslednje: stabilnost strukture, skelet — gravimetrično. mehansko analizo po kombinirani sejalni in pipetni metodi po Kohnu ah aerometrično, specifično težo (pravo in navidezno), kapadteto za vlago in zrak z napravo po Richafdsu (s tlačno membrano m porozno ploščo), prepustnost tal z napravo po Darcyu.
Izmed kemičnih analiz pa navajamo najvažnejše: pH v n-KCl in H2O, hidrolitična kislost, vsota baz, zasičenost adsorb d j ske ga kompleksa z bazami — V količina humusa po bikromatru metodi, kadar je humifikacija organske snovi popolna, značaj humusa, celotni dušik, nitratni dušik, amoniakalni dušik,
odnos C : N, celotne količine kalcija, magnezija, kalija in fcsfora plameiisko fotonietričnc) in kolorimetrično'. Fiziol<>Eko aktivne količine kalcija, kalija in i'osfnra določamo samo v izjemnih primerih; vsekakor pa jt; ocena o preskrb-Ijenosti tal s hranili po teh analizah za kmetijska zemljišča drugačna kot za gozdna tla.
Matična podlaga in tla
Ce se omejimo na izsek, prikazan v merilu 1 : 10 000, nastopa od trdnih kamenin v zahodnem delu zgornjetriadni apnenec, a proti vzhodu nekoliko mlaj£i juJ^ski apnenec liadne starosti. Zgornjetriadni apnenec je najstarejša kamenina Pokljuke, Vsebuje večinoma malo netopnega glinenega materiala in seskvioksidov. Jurski apnenec pa vsebuje tudi roženčeve gomoljčke, ki v tleh tvorijo kisel skelet. V razvojno starejžih tleh na tej podlagi sta ostala samo še netopni del apnenca in roženec, pri Čemer se je ra^rvil pokljuški podzol. V 51. oddelku so prav Lako podobne jurske kamenine, v njih pa so tudi plasti laporne gline in temno sivega laporja. Lapoma glina je omogočila razvoj psevdogleja, ki deloma prehaja že v tipični glej (po Laatschu), Vsekakor je to v Sloveniji za psevdogJej najbrž najvišja lega.
Te ti-dne kamenine so erodirale ledene gmote triglavskega ledenika v zadnji ledeni dobi v smeri proti vzhodu. Tedaj so nastale r^a Pokljuki pleistooenske morene, ki prekrivajo v nižjih legah planote trdne apnence. Glede na to, iz katerih plasti so nastale, so nekatere čiste apnenčeve morene, drugod pa st,a jim primešana roženec in lapor. V okolici Mrzlega studenca so bila nekot jezerca, kamor so ledeniški potnld spirali najdrobnejši material iz moren; ta.ko so nastale plasti apnenčevega mela, ki leže na ledeniški groblji. Kjer zaradi depresij ni povrlin.skega odtoka, üe na teh plasteh razvijajo organogeny, močvirna iia.
V tem sestavku ne moremo podati popolnega opisa tal, ampak bomo opozorili le na nekatere pokljuške posebnosti.
Značilno je, da je delovanje vseh tlotvornih činiteljev izrazito, Zato so tla zelo heterogena, tako glede Števila enot in njihove zastopanosti na majhnih površinah. Ker so se tla začela razvijati Šele po zadnji ledeni dobi, je razumljivo, da so večinoma miada. Upoštevati pa moramo tudi močan \Tpliv vetra na njihov razvoj, Veter pogosto na večjih sklenjenih povi-šinah izruje drevesa z vsem koreninjem in z delom tal in pri tein premeša in prerahlja tla.
Na skalovitera pobočju Mesnovca so plitva humozna tla zelo podvržeria eroziji po pobočju in po razpokah v globino kamenine. Zaradi kratke vegetacij.ske dobe in sušnih poletTiih obdobij nastaja surovi ht;mu3. Pravo nasprotje tega piimera so depresije na moreni, kjer zaradi vpliva stalne vlage, mraziščne lege, nanašanja tal, pritekanja deževnice in snežrice, ki se obogati s hranilnimi snovmi, nastaja globoka mulrendzma. Celo na pobočju Mesnovca so se na lapomati glini zaradi slabe prepustn^ti podlage in večje količine netopnih snovi v kamenini razvila kot otok sredi apnenca težka, kisla tla z občasnimi redukcijskimi procesi, tj, psevdoglej. Le nagibu je pripisati, da tam niso nastala močvh-na tla.. Vendar je že opama slabša rast smreke.
Na pokljuški planoti zavzenva na apnencu in na ledeniški h grob Ij ah večje površine talna enota mulrendzina s površinskim moderhumusom. Na ok 20 cm globoki plasti sprstenine, kjer je organska snov popolnoma humificirana in povezana z mineralnim delom tal, je do 10 cm globoka izrazita prhninasta plast, kjer so poleg delno preperelih rastlinskih ostankov pomešam le še^ drobni koproliti. Teh tal ne moremo primerjati s tistimi, ki jih je opisal Kubiena pod
imenom »-mullartige Rendzina« Menimo, da je to dvckslojni profil in da je spodnji horiaonL nastal v di-ugačnih razmerah kot zgornji. Tla ao se začela razvijati po umjku ledu in večnega snega pred ok, 13.000 leti. Vemo, da so nato sledila podnebna obdobja, toplejša od sedanjega. Gol ovo je bilo tudi več listavcev in nastala je mulrendzina. Ko se je podnebje ohladilo in je pokljuška planota zašla v izrazito mraziščno podnebje, je sačela napredovati smj~eka, ki jo je se posebno podpu~al Človek. Zaradi igličaste smrekove stelje in mrazišča se je hmnifikadja poslabšala in se je razvil nov sloj — moderrendzina.
Kot poseldjca paše v gozdu je nastal na Poldjuki antropogeni stagnoglej. 2e sam pogled na pedološko karto nam zadošča za spoznanje, da je takih tal največ okoli planin. Raz\dla so se na lesiviranjh rjavih tleh. Horizont B je kljub lesiv^ranju se vedno rahel in dobro drenažen in ne povzi^oča stagnacije talne vlage. Velik del izpranih dekev se namreč izgubi po razpokah apnenca ali v moreno, Izranto listnata struktura, kompaktna konsistenca in aaglejevanje neposredno pod plitvo plastjo surovega humusa so posledica tlačenja tal pri paši živine. To je povsem oSitno, saj je zaglejen horizont najbolj izražen tam, kjer se živina največ zadi^žuje. Sekundarni razlog za zaglejevanje je surovi humus, ki se je začel razvijati na stlačenih tleh. Ta vpija vlago in preprečuje prediranje i:rEdva v tla. Posledica takega talnega razvoja je slabše pomlajevanje, pa tudi korenine starejših di-eves se ne razraščajo v tej plasti. Na sklenjeni površiiii še ne nastaja izrazit stagnoglej: če pa napredovan.ja teh procesov ne bomo ustavili s preprečevanjem paše v gozdu, bo sčasoma mogoče pomladiti te površine le še s sajenjem v globoke jame tn z močnimi sadikami, ki bodo razvile korenlnje pod površinsko zaglejeno plastjo.
21načUnost Pokljuke je drobnopovršinska talna hetej'ogenost. Pogosto se tla spreminjajo že na razdalji nekaj metrov. Take površine smo kartirali kot talne komplekse, ki imajo samosvoje ekološke značilnosti. V mnogih primerih razrašča eno gozdno drevo korenine celo v dva t^lna tipa; vsekakor pa v več talruh enot, ki so po plodnosti različne.
Zelo razširjen in značilen za Pokljuko je talni kompleks na moreni, ki je sestavljen iz mode rr end zine, mulrendzine in plitvih lesiviranih rjavih tal Pri njegovem nastanku so odločilno sodelovali ledenišla grušč, kopičasti miki-oreliof, smrekov gozd in paša. Morena leži kot I do 5 m globoka plast na zelo zaprašenem apnencu. V razpoke in vrtače se izpirajo drobnejši delci morene in zato se le~ta poseda. Nastane razgiban mikrorelief, k čemur pripomore še zmi-zal, ki neenakomerno dviga morensko površino. Znano je, da je na Pokljuki pomlajevanje smreke v mrazišču boljše na nekoliko dvignjenih legah, kjer so tla toplejša. Tako so sedaj smrekove korenine učvrstile dvignjene lege. Živina, ki se pase v gozdu, s tlačen jem tal še poglablja uleknine med vzpetinami mikroreliefa. Izogiba se namreč suhih vej smreke Razen tega pa je okoli smrek bolj lesnato pri talno rastlinstvo (borovnica), ki se ga živina izogiba. Nastal je kopičasti relief, ki je posebno lepo izražen na izkrčenih pašnikih (Goreljek). Na vrhu kopic je raoderrendzina, v depresijah pa sta mulrendzina in plitva lesivirana rjava tla.
Kartogra-jski prikaz tal
Pedološke karte v merilu 1 :10.000 in 1 ; 25,000 vsebujejo talne enote, talne komplekse in ekološke značilnosti matične podlage. Za prikaz talnih enot smo uporabili barve v ploskvah. Tudi talni kompleksi obdržijo barvo prevladujoče talne enote; kakovostno sestavo kompleksa smo označili z rimsko številko,
količinsko sestavo pa 2 arabsko številko v indeksu. Ekološke značilnosti matične podlage so izražene z znaki, ki so enakomerno razporejeni po karti
Za prikaz rastiSčmh osnov smo talne enote ponazorili z znaki v eni barvni. Talni kompleksi so v kai'tah sestavljeni iz ustreznih znakov za talne enote, iz indeksov za njihove površinske deleže in znakov za ekološke ^ačiljiosti matične podlage. Za znake smo se odločili zato, ker jih je med rastiščnimi osnovami talto najlaže prikazati.
Rastje
Metoda iitocenološkega dela
Poleg Studijske analize gozdne vegetacije je jedro fitocenološkega dela snemanje v merilu 1 : 10,000 (merilo gozdnogospodarskih kart), Pri snemanju se popisujejo na majhnih, po videzu enotnih ploskvah, razmaknjenih med sabo približno 150 m, vse prisotne rastlinske vrste od okrog 100 vnaprej izbranih, rastišcno (višinskopasovno, makroklimatsko, mezoklimatsko' in. mikroklimatsko ter talno) razlikovalnih rastlinskih vrst vseh plasti in vse gospodarske drevesne vrste. Drevesne vrste .se popisujejo na površini ok. 500 m", diuge pa na okixig '50 m-, Zapisuje se sklep drevesnih kroženj (1—10) in količina vseh drevesnih vrst po devetstopenjski lestvici: rr, r, +, x, 1, 2, 3, 4, 5 tudi v sloju grmovja, mladic in klic. Pri razlikovahiih grmovnih in zelnatih rastlinah, mahovih tn lišajih se ocenjuje količina prvih štirih najobUneje navzočih vrst,
V fitocenotski karti prikažemo samo klimatogene enote, 7a vsako od njih pa prirodno prevladujočo drevesno vrsto s posebno barvo, medtem ko asociacije označimo z dvočrkovnimi okrajšavami (velike črke) ali pa uporabljamo samo
Smreka in jelka tudi na podzolu dobro priraičata. če sta zračnost in vlažnost tal ugodni (odd. 38a, sestoj smreke ijn jelke v pripravi za pomlajevanje; 733 m''Aia)
okrajšave, Ce so potrebne nadaljnje podrobnosti, omejimo in označimo tudi obličja (male črlte). Sekundarnih drevesnih vrst ne vrisujemo, razeji če itaJc ne moremo ločiti, kaj je prirodno in kaj drugotno.
K lima točen otsko (ekocenotsko) karto pripravimo tako, da v prvi izvod ^'pisemo na mesta popisov vse upoštevane klimatogcrje asociacijske določeval-nice in pa krajevne prevladujoče rasihne, nato pa razmejimo areale 7. interpolacijo, S tako izvedbo poudarimo površinsko vsebino karte, ne linearnih mej, ki jih pri nobenem vegetacijskem kartiranju brez geodetskih mei'jenj ni mogoče na meti-e natančno ugotavljati.
Fitocenološka dela, tj, popisovanje gozdne vegetacije po standardnem postopku, analitično snemanje in notranja obdelava zbranega gradiva se opravljajo za Gozdno gospodarstvo Bled po ceni 6,25 din za 1 ha gozdne površine, Taka cena je kljub režiji (faktor 3.55 za visoko kvalificirana dela) mogoča zato, ker kartiranje in kabinetna tehnična dela opravljajo diplomanti, absolventi in študenti gozdarstva ter biologije. Snemanje gozdne vegetacije na Pokljuki so opravili B, Drovenik, T. Dlesk, P Stušek in B, Cibej,
R,azčJeniteu vegetacije
Kadar obravnavamo gozdno vegetacijo za praktično uporabo, moramo upoštevati zlasti razčlenjevanje njene zapletene ekologije, ki jo sama zelo podrobno nakazuje. Vendar je ta nakazovalna sposobnost iz več reizlogov dvorezen nož, Wi namreč lahko ugotoviti, katere rastline so za ekološko razčlenitev najpomembnejše v množici tistih, ki rastejo v medsebojni družbi Vegetacija se namreč povezuje medsebojno enako izrazito v vodoravni in navpični smeri, pri čemer v zunanjem vide-zu ne kaže jasnih razlik, hkrati pa je krajevno močno razčlenjena in razvija pri tem zelo očitne in svojevi'stne aspekte, izražene z množičnostjo ramkovalnih rastlin. Pri večini veljavnih vegetacijskih sistemov se upošteva ob osnovni razčlenitvi skupnost značilne rasthnske kombinacije in enakost splošnega ter krajevnega aspekta, ki imajo posebno v bukovih gozdovih zelo širok vodoravrü in višinski razpon. Zato krajevne enote takih sistemov ne morejo biti ekološko enakšne, saj se ponavljajo znotraj vižinskih razponov, ki dosegajo tudi skora.j lÜOOm, kar pomeni 5" poprečne letne toplotne razlike v isti subasociadji. EkoloŽko utemeljen sistem mora biti v prvi vrsti zgrajen na izčrpno izluščenjh višinskih pasovih, ki morajo biti seveda opredeljeni z vegetacijskimi razlikami.
Vegetacija opredeljuje višinske pasove tako ostro in jasno, da k>cimo v Julijskih Alpab samo v mejah gozdne vegetacije med 500 in 1000 m iedem višinskih pasov. Meje med pasovi dolofiajo izredno natančno posamezne rastlinske vi-ste, ki so znotraj posameznih pasov splošno razširjene, zgornjo ali spodnjo mejo svojega pasu pa samo čisto izjemno prekoračijo,
Vižinski vegetacijski pasovi so najpopolneje razviti v Alpah zaradi največjih višinskih razlik in menjavanja strmin s planotami, Na splošno je v južni Evropi skupaj z južnimi Alpami devet pasov, ki so označeni takole (submedi-teran in Alpe v Sloveniji, apnenec — poenostavljeno):
spodnji planinski	SP	1700—1900 m rušje
zgornji predplaninski	ZPP	1500—1700 m macesen, smreka
spodnji predplanmski	SPP	1300—1500 m bukev, smreka
zgornji gorski	ZG	1000—13öOm bukev, jelka
spodnji gorski	SG	700—1000 m bukev, gabrovec
zgornji hribski	ZHR	3(10— 50Ü m gabrovec
spodnji hribski	SHR	100— 300 m puhavec
zgorri,ii gricevni	ZGR O— 100 m adraš
spodnji gricevni	SGK	500— 7 DO m gabrovec, bukev
Ti pasovi predstavljajo toplotne stopnje Tn«d 12 iii 3" v dolgoletnih poprečjih.
Posebna oblika višinskih pasov so vegetacijski obrati, doslej znani le v mrazisfinih uvalah, vrtačah in breznih, Z doslednim analitičnim razčlenjevanjem so se pokazali v Julijskih Alpah številni primeri teh obratov, ki sicer ne povzz'o-Čajo zamenjave drevesnih vrst, pač pa zamenjavo toploljubnejših zeU5č z odpornejšimi proti hladu. Takšni obrati so vzdolž vse doline Save Bohinjke, kjer se zamenjujejo medsebojno pas zimzelena in pas lepljive kadulje ter pas zimzelena s pasom kopitnika; potem v dolini Radovine, kjer se zamenjata pas kadulje in pas paJčnika ter pas palčmka in pas kopitnika; prav tako na MeŽaklji, kjer se pas rumenkaste bekice pon^akne pod goisčev pas do pasu palčnilta, in končno v Krmi, v kaleri je tudi pas rumenkaste bekice pod golščevim pasom.
Višine pasovnih združb so v Sloveniji precej enotne, so pa med srednjo in južno Evropo razlike, ki znašajo 300—400 m; enako velike pa so tudi pri vegetacijskih obratih v istih območjih. V istih pasovih prevladujejo iste drevesne vrste prek vse osrednje in južne Evrope I'azen v Sredozemlju.
Pomembno vprašanje je sistematska kategorizacija visinskih pasovnih združb. Ta je odvisna predvsem od florističnih razlik med pasovi. Te razlike so bile ugotovljene na območju Notranjega Bohinja in Jelovice in so zelo izrazite. Najmanjša medpasovna razlika aiaša (po tabelai*rd primerjavi) 64 rastlinskih vrst, največja pa 9S: razlike se z nadmorsko višino manjšajo. Na osnovi taksnih razhk moraiTio opredeliti pasovne združbe brez pridržkov kot samostojne asociacije, upoštevajoč vsako prevladujočo prirodnn vrsto kot sodoločevalnico za posebno asociacijo. Ker so drevesne vrste ekološko in vegetacijsko zelo široke ne samo po arealih, ampak tudi po nadmorskih višinah, ni primerno njihova imena uporabljati za tvorbo asociacij tipa Fagetiim, Abietetum, Piceetum, razen v izjemnih primerih, ko gre za prav posebne, za. ekologijo teh drevesnih vrst značilne rastlinske kombinacije, Sicer pa je treba za poimenovanje uporabiti višinskopasovne značilnice, ker okologijo v vsakem pogledu najbolje opredeljujejo, Tako dobimo v Julijskih Alpah naslednje glavne višinske bukove asociacije od spodnjega hribskega do spodnjega predplaninskega pasu: Fago-Vincetum mi noriš, Fago-Salvietum glutinosae, Fago-Mercuriahetum perennis, Fago-Lu-zuletum flavescentis in Fago-Aposeridelum loetidae.
Ker se nobena rastlinska vrsta ne pojavlja niti v svojem pasu na vseh njegovih točkah, ne pripada v nobenem primem ves pas zaradi manjkanja skupnega povezovalnega znaka eni sami asociaciji, ampak dvema ali več. Te istopasovne asociacije opredelimo diferencialno na naslednji način. Ko -smo s pomočjo l'i tocenološke razpredelnice in na podlagi analitično izdelane vegetacijske karte ugofcovih tisto rastlinsko vrsto, ki diferencialno označuje določeni višinski pas na čim večjem delu njegove površine, tako da je dokazano najizrazitejša khmatogena rastlinska vrsta tega pasu, smo s tem ugotovili najpomembnejšo asociacijo pasu, ki jo boino po tej rastlini in po glavni drevesni Vi-sti, ki je z njo povezana, ludi imenovali, S tem smo namreč približno omejili tudi areal tistih rastlin, ki so prav tako omejene na isti pas, vendar so njihovi areali bolj razčlenjeni. Za površine, ki jih ta rastlinska vrsta ne zaseda, bomo
potem poiskali drugo rastünsko vrslo, ki bo l-udi pasovno specifična iu bo hkrati zajela čim večji del te preostale površine. Ce diuga rastUiiska vrst^ pokriva vso preostalo površino, smo pas popolnoma zajeli z dvema klimatogenima Eisociacijama, Ce pa je preostala Še določena neopredeljena površina, Iščemo 'ianjo tretjo pasovno vrsto, ki bo pokrila vso i.o površino iri delamo tako dalje, dokler površine celotnega pasu ne izčrpamo. Pri tem izločariju damo prednost najbolj razšii-jeni rastlini in jo upoštevamo za opredeljeval no vedno ne glede na to, ali raste skupaj npr. z drugo oziroma tretjo pasovno razlikovahiico ali z obema hkrati, z izjemo v primerih, ko ta prva rastlina raste izolirano oziroma na zelo majhnih kontinuiranih površinah, če rastejo na teh tudj druge pasovne opredeljevalnice, Dmgo opredeljevalnico upoštevamo analogno, t], po širini are-ala dosledno pred tretjo, tretjo pred četrto in tako daJje po potrebi. Prehodov med asocijacijami na karti ne označujemo,
S tem skrajno preprostim postopkom ne dosežemo samo skrajno preprostega spoznavanja asociacij v gozdu samem in se izognemo nejasnim mejam, ki so posledica razmejevanja po sociološltih ali ekoloških skupinah rastlin, v katerih neka vrsta lahko nadomešča na drugem kraju drugo, ali pa varljivim mejam, potegnjenim po zunanjem videzu, temveč zagotovimo se veliko bolj pomembno lastnost teh asociacij, tj. njihovo geografsko in s tem ekološko enki-at-nost, ker do kraja zožimo izbor določevaltuc. Rastline, ki so višinsko pasovno vezane in hlcj^ati znotraj pasu zelo razširjene, so n-arm-eč skrajno močnO' klimato-gene, fitogeograJsko značilne in se zato z enako obilnim deležem in enakim eenoloskim pomenom ne morejo ponoviti v nobeni drugi ekološki situaciji Evrope, se manj pa seveda v širši evi'osibirski regiji ali pa na ozemljih enakih geografskih širin s pretežno drugačnim rastlinskim inventarjem. Tako preprosto, realno in trajno veljavno opredeljevanje asociacij pušča največ časa in možnosti za poglabljanje v njihovo ekologijo.
Hkrati se neprisiljeno približamo mišljenjem ameriških avtorjev, tj. predstavi vegetacije kot kontinuuma. Gledano v strnjenem prostoru in upoštevaje na vseh točkah vse rastlinske vrste, je vegetacija bolj kontinuum kot pa mozaik ločenih tipov, ker se od kraja do kraja navadno menja manjši del rastlinskih vrst, medtem ko večji del ostaja isti. Zato ne more biti nobena združba katerekoli kategorije od najnižje do najvišje nikoli floristično do kraja opisana, ker bi morali v ta namen korak za korakom popisati prav vso površino vsaj enega flomega ozemlja. Kontinuiranost vegetacije tudi preprečuje, da bi mogli izčrpno zajeti inventarje bioloških spektrov posameznih združb, kar onemogoča Se okoliščina, da bi morali te spektre preizkušati zaeengi s faciesom vse do asociacije in skupine asociacij, ki sestavljajo isti vegetacijski pas, Biološka oblika zaradi majhnosti floristično, vegetacijsko in ekološko enotnih arealov ne more enakovredno nadomestiti vrste.
Vse vegetacijske kategorije se ugotavljajo, določajo in kartii-ajo na podlagi dejansko prisotnih rastlinskih vrst, tj. strogo upoštevajoč njihovo kontinuiranost To daje ekocenotskim enotam realnost,
Poud^iti je ti-eba tudi pomen horizontalne razčlenitve gozdne vegetacije, ki se spreminja istosmiselno na velikih površinah zaradi postopnega spreminjanja morskega vpliva, kar pomeni hkrati spremembo toplotnih razponov, padavinskih količin in zračne vlage. Za konkreten primer vzemimo horizontalno razčlenitev gozdne vegetacije na Pokljuki. Pokljuka je v smeri zahod—vzhod po vegeta.dji razčlenjena na tri okohše, iji sicer;
. L Zahodni okoliš. Tu ima v zgornjem gor'skem in spodnjem predplanin-skem pasu velik delež planinski planinšček (Homogyne alpina), ki je vlago-
Ijuben in odporen proti mrazu. Pa najnižjih legah pokljuške planote sega v ozkem pasu na vzhod skoj'aj do Mrzlega studenca. Razen tega posega ta okoliš tudi v ■območje barij, kjer je zaradi zapj-iega ulekrsjenega prkložajai mraziščnost najizra;:itejža. Razen površin s planinščkom so v okolišu še površine brez te rastline, ki imajo povsod rumenkasto bekico (Luzula flavescens), in pa nianjše površine brez obeh teh rastlin, na katerih pa vedno najdemo deveierolistno mlaj o (Dentaria enneaphyllos). Rastiščna razlika med temi tremi zbirnimi tipi ie zlasti v vlažnosti; planinSčelc raste na najvlaznejših, deveterolistna mlaja na najmanj vlažnih tleh, Z upadajočo vlažnostjo raste toplota teh rastišč. Ta oitoliš se v zgornjem predplaninskem pasu. kjer se bukev pü naravi uniakne iglavcem, odlikuje po tem, da ima pod pasom macesnovih gozdov razvit še pas smreke, in sicer zato, ker je proti suši odporen macesen spričo večje vlažnosti okoliša, ki ima na Pokljuki največ padavin, pomaknjen relo visoko navzgor kot na pnmpL* nad Komno. Trilistna vetrnica (Anemone irifoJia) se pojavlja le tu in tam.
2. Osiednji okoliš (osrednja Pokljuka) dobiva manj padavin in je manj vlažen; planinšček se umakne m postane površinsko povsem nepomemben, tako da ne predstavlja več samostojnega lipa. Tip z rumenkasto bekico se tu in tam menja z majhnimi površinami tipa z deveterolistno mlaj o. Smrekovega pasu ni, macesen se pomakne navzdol do pasu n,ajvišjih (nekdanjih!) bukovih gozdov. Tudi tu se trilistna vetniica pojavlja le ponekod.
Trilistna vetrnica je najznačilnejša rastlina v gozdovih triglavskega območja
3. Vzhodni okoliš (vzhodna Pokljuka) ima trilistno vetrnico na velikih sklenjenih površinah, kar dokazuje, da je od vseh treh najmanj vlažen. Vsekakor dobiva najmanj padavin, kj so že bistveno manjše kot na zahodni Pokljuki Trilistna vetrnica se druži tako s tipom rLinienkaste bekice kot s tipom deve-terolistne niLaje, Bukov gozd spodnjega predplanin,skega pasu. za katerega je značilna svinjska laknica (Aposeris foetida), je pomaknjen navzdol v zgornji rob običajnega zgomjegorskega pasu, ker so višje lege tudi bolj sušne kot zahodno od tod.
Floristično in ekološko enotne so — a še te ne popolnoma — zelo majhne reliefno enakovredne površine znotraj arealov, ki merijo največ le nekaj sto hektarjev. Ta razčlenitev mora biti izražena tudi v nomenklaturi, kadar delamo zelo podrobno.
Prostorski in vzročni odnosi med rastišCnimi sestavu in a m i
Z analitično metodo kompleksnega rastiščnega raziskovanja in kartiranja stopa samo od sebe v ospredje vprašanje prostorskega odnosa med vegetacijskimi in talnimi enotami, med vegetacijskimi enotami in vi^stno sestavo priročnih in drugotnih sestojev ter raed vegetacijskimi enotami in drevesnim pomladkom. Ta skupek problemov se ne pojavlja, dokler se analiza vegetacije obravnava sintetično, tj. po osnovnih in podrejenih združbah (asociacijah in stibasociacijah), ki naj bi predstavljale nedeljive enote, enote po florističnem inventarju (tudi aspektu) in prirodni sestavi drevesnih vrst, po tleh, makro- in mtkixjklimi (ekologiji = ekološki rezultanti), ponüajanju, diftam.iki razvoja, zele-njenju, prirastkUj boleznih, in to celo na velikih medsebojnih razdaljah in v zelo različnih reliefnih situacijah. Tu gre seveda za tradicionalno razumevanje vegetacijske enote kot organizmično živeče in delujoče celote, v kateri, v.si organski deli reagirajo hkrati, v tesni medsebojni odvisnosti (pojem fitoce-noze) in v skladu s kozmično povezanim in pogojenim okoljem (pojem biogeo-cenoze). Z drugimi besedami: določena popolna floristična kombinacija opredeljuje in omejuje vse ostale statične in dinamične biološke in kvantitativne lastnosti njej pripadajočega sestoja, tal in podnebja. Toda če pogledamo stvar natančneje, vidimo popolnoma drugačno sliko. Za logično izhodišče vzemimo dejstvo, da niti ena rastlinska (drevesna) vrsta nima popolnoma skupnih are-alrdh mej s katerokoli drugo rastlinsko vrsto; to pomeni, da ima vsaka rastlinska vrsta svojo posebno, vrstno in individualno ekologijo. Vendar je skladnost mej vseeno popolna, če opisujemo in pnmerjamo med sabo izolirane enotne točke ozironia zelo majhne ploskvice različnih tipov (velikosti fitocenološkega popisa npr. na 50-—100 m-). Razhajanje mej pa se pokaže, kakor hitro opišemo (Čeprav skrajno natančno) vsaj dve ločeni, na, videz: lahko popolnoma enaki ploskvi donmevnega skupnega tipa vsako zase in ju primerjamo tabelarno. Nekatere rastline se ekološko in topografsko razi de j o prej, na. maj lin ih razdaljah, ali zaradi majhnih ekoloških razlik, druge šele v veliki oddaljenosti od naše izhodiščne točke ah zaradi vslikih ekoloških razlik. Ce obravnavamo rastline skupinsko, se takoj srečamo s pojmom sinuzij, kt se pokažejo kot samostojni skupki; sestoj v eni, grmovje v drugi, zelišča v tretji in mahovi v Četrti sinviziji. Vendar sinuzije zaradi množice različnih sestavnih delov niso uporabne kategori.ie, temveč se moramo spusti tt do konkretne rastlinske vrste, ce hočemo dobiti vsaj eno raven res konkretne vegetacijske podobe. Kakor ima vsaka rast-hnska vrsta svoje krajevne meje pojavljanja, tako velja to tudi za vse njene razvojne stopnje: krajevni arscdi klic so drugačni kot areali mladic in di-ugačni od arealov doraslih rastlin, le-ti pa se delijo še dal.ie na areale brez cvetenja, samo s cvetenjem ali pa tudi s plodovi tos tjo; ni pa mkjer rečeno, da se mora rastlina tam, kjer nosi plodove, tudi pomlajati v konkretnem časovnem razdobju. Pojem areala neke rastline lahko razširimo se na površine, na katere padajo njena semena ali trosi, vendar na njih ne oživijo. Potemtakem ne smemo računali niti v dolgoročnem poprečju z ujemanjem posameznih rastiščnih sestavin v prostoru
S tetn razpade bolj ali manj organizmično razumevana vegetacijska enota na svoje samostojne sestavne žive in mrtve dele, analitična metoda pa je sredstvo, da vsaj njene najbistvenejše sestavne dele ugotovi in jih predstavi kartografsko, 2 mejami in medsebojnimi prostorskimi odnosi. Skratka: ločeno in dosledno je ireba posneti sestavo sestoja, giTnovni sloj drevesnih vrst, njihove ndadice in klice in čim več ekološko pomembnih (ilustrativnih) zeliščnih ter
rnahovnih vi'St, da bi dobili pcavo, realno, plastično in dovol.i izčrpno predstavo o bioloških in ekoloških rasm^raii v gozdu. Gozdna vegeLadjskfi enola je samo osnovni prostorski in ekološki okvir za nadaljnje) gozdAi'sko pomembne lastnosti rastišča; nakazuje osnovne poteze in usmerjenost ekoloških spreminjanj v prostoru. Konlcretne ekološke lastnosti je treba motraj vegetacijske enote šele ugoloviti s študijem tal in mezo- ali mikrokUmatskimi merjenji. Rezultate takih posameznih točkovnih merjenj pa lahko izkoristimo le tedaj, če ;)ih iiporabimo kot gradiente na. sklenjeno raziskanih površinah, ker se njihov pomen in učinek v prostoru zelo spreminjata.
Iz; okoliščine, da zelišča in mahovi koi'enjmjo v plitvejših talnih slojih kot drevesa, sledi, da zelišča in mahovi kot vrste z mejami svojih arealov ne morejo prikazovati krajevnih mej rastiščnih kakovosti in sploh lastnosti sestoja; ekološko so še najbližje drevesnim mladicam. To spoznanje, ki ga dokazuje analitično kartiranje na vsakem koraka, je najbistvenejše jedro analitične inetode dela. Fitocenologu narekuje, da ne išče povezave vegetacije s tlemi, ampalc da se omeji na tako razčlenjevanje vcgetacije, ki prikazuje njeno odvisnost od podnebja na različnih stopnjah do podrobnosti, kajti tla., analizirana in opredeljena tipološko in ekološko brez izčipnega zajetja talne niikrofavne, ne odsevajo jasno podnebnih vplivov, ki so v sedanjem času na njih delovali. Tako postane fitocenoloSko delo natančno dopolnilo pedološkemu m narobe, brez vsakršnega dvojnega dela, Ce želi fitocenolog najti podrobno povezavo vegetacijskih enot s talnimi ah pedolog z vegetacijskimi, jo morata iskati Šele na podlagi obeh izdelanih kart, pri tem pa se morata sprijazniti z dejstvom, da skladne meje ne bodo potekale po arealnih mejah določenih, toda vnaprej neznanih, lahko tudi pičlih rasthnskih vrat, ampali nekje znotraj ait*ealov, in sicer vzdolž meje neke stopnje objlnosti rastlinskih vrst, ki bo pri vsaki vrsti drugačna in ki bo pri isti rastlini drugačna tudi vzdolž tistega dela meje, ki ga bo določala toplota, di-ugačna t,am, kjer jo bo določal hlad, spet drugačna zaradi sušnosti in drugačna zaradi prevelike vlažnosti ali morda zaradi bogatosti .ali revnosti tal Skratka, določanje skladnih mej med vegetacijo in tlemi bo tako težavno, da se ga za sedaj ne bo izplačalo opravljati. To pomeni, da ugotavljanje in karti-ranje vegetacijskih subasociaclj in faciesov, ki so ekološko odvisni samo od tal, sploh nima pomena pri raziskovanju rastiščnih združb (ekocenoz) in ga popolnoma nadomešča pedološko kartiranje, in to kljub temu, da prirodna vegetacija zaradi velikega števila vrst na majhni površini more reagirati na vsako še tako majhno rasiiščno razHko tudi v globljih talnih plasteh, ker pač z našimi analitičnimi metodami ne moremo tega reagirali j a talto zajeti, da bi hkrati upo-StevaU tudi tla, ne da bi jih pogledali in opredeliU, Prostorsko skladnost med rastiščmmi sestavinami bo treba iskati v podrobnejših merilüi (1 : 5000 in man;)). i..j. predvsem v študijske namene na ravni podobličij, ki niso več odvisna prvenstveno od podnebja. Pri tem bo seveda treba na vsaki točki preiskati konkretno vsako komponento, ker postane vegetacija v takem merilu tako zapletena, da je iz n.ie same še teže sklepati na tin kot v merilu 1 :10.000 Pri tako natančnem delu, ki za prakso za sedaj ne prihaja v poštev, smemo pričakovati skladnost, kakor smo jio pri naših deUh že pred desetletjem ugotovili.
2a dokaz neskladnasti med vegetacijskimi obličji in globjimi talnimi plastmi smo predočili obličja na priloženi karti. Ta prikaz ima pomen toliko, ker po klasičnem mišljenju osvetljuje različne velikopovršinske razkro.jne stopnje humusa, odvisne v znatni meri od starosti in gostote sestojev. Vendar bi lahko t^ldi rekli, da je razporeditev obličij odvisna tudi od toplote in vlage ozračja, ker si namreč sledijo v pasovih (sicer zelo prepletenih) od toplejšega jugo-
vzhoda proti hladnejšemu severozahodu nekako takole: borovnica — zajčja deteljica — trorobni resnik — borovnica ■— zajCja deteljica. To bi torej lahko pomenilo. da se razJtra.i stelje najprej boljša, nato peša. nazadnje pa se pod vplivom vlažnih prisojnih leg spet izboljša, dokler pfl planini Javornik ne preide v visinsko obliko pod svinjsko laknico Omenjena obličja diferencirajo vse asociacije.
Vegetacijske kategorije, ki so odvisne od ekspozicije Zemljišča, je ireba prištevati klimalogenim enotam, ki ao lahko sistematsko nadrejene tudi asociacijam, samo subasociacijam, če so dovolj razsRŽne. Vendar jih ni nuino ugotavljali, ker so omejene in opredeljene že r ekspozicijo samo. Večinoma l.t.ak dobijo svojo vegetacijsko označbo že 2 izločitvi,jo klimatogenili vegetacijskih območij, okolišev in predelov.
Razvoj sestojev in rastja v času Pomlajevanje drevesnih vvst
PomlajevaJna problematika izseka 1 : 10.000, posneta poleti leta 1967, je ^elo pesira in zanimiva, ker obsega skoraj vse možne primere, Posebno očitno se kažeta dve večji površini v zahodnem delu, na katerih se niti smreka kliub svoji odpornosti in trdoživosti ne more dvigniti iz sloja mladic v sloj grmov, pomladka drugih drevesnih vrst pa sploh ni. Obe ti površini sta pretežno znotraj planinščkovega tipa, ki zaseda najhladnejša rastišča, in pa v njegovi soseščini znotraj rumenkasLobekičevega tipa. Nadaljnja pomembnost pri razporeditvi smrekovega pomladka je — koder se smreka pomlajuje edina —, da je na velikem delu izseka izrazito pičel {količine r = 2—5 mladic ali grmičkov, do -l- = 6—10 primerkov nA popisani ploskvi). Tako pičlo pomlajanje nahajamo v soseščini prej omenjenega neuspešnega pomlajevanja pa tudi vzdolž vzhodnega roba izseka in je spet navezano na plaiiinščkov tip in njegovo bližno soseščino Ob jugozahodnem robu ni smrekovih mladic, medtem ko ,50 grmički celo številni. V tem zadnjem primeru gre za veliko poseko, vendar je enak po-mlajevalni problem tudi pod tamkajšnjimi sestoji s 30—fiO % sklepom. Sklep krošenj tudi sicer takorekoč sploh ne vpliva na poprečno krajevno količino smrekovega pomladka tam, kjer so rastiščne razmere ostre, Na slabi polovici celotne površine pa se smreka pomlajuje številno do obilno in sredi teh površin; najbolj odmaknjeno od hladnih predelov se pomlajata tudi bukev in jelka, poleg njiju pa kot izredna redkost tudi gorski javor, ki se zunaj družbe z bukvijo pojavi le kot. drevo, a se ne pomlajuje. Obilno pomlajevanje smreke in — sicer pičlo — tudi bukve in jelke se uveljavlja predvsem v tipu z deveterolist-no mlajo. ki ima najtoplejša rastišča, in v soseščini. Karta, kaže, da se pomla-jevaine površine jelke in bukve prekrivajo, in sicer tako, da je jelka pomaknjena nekoliko bolj vzhodno kot bukev, najbrž zaradi svoje večje občutljivosti za mrax, Id je brez dvoma najizrazitejši v zahodnem delu, tam, kjer se smreka ne more uspežno razmnoževati. Vendar so razlike med bukvijo in jelko nepomembne, ker se ravno jelka v nekaterih primerih pomlaja tudi znotraj teh površin. medtem, ko se bukev ne more.
Zanimivo je, da se smreka pičlo pomlaja tudi tam, kjer to jelki in bukvi ne dela težav; to verjetno pomeni, da ji bolj pri ja jo ostrejše razmere aU pa jo izriva konkurenca. Intenzivnost pomlajevanja v poprečju ni cwdvisna od vegetacijskih.faciesov, pa tudi ne od tal.
Sukcesija sestojev in vegetacije
Kompleksna an-aliücna obdelava vegetacije narekuje tudi poostrena stališča df> pogledov na razvoj gozdov, tj. na razvoj njihove sestojne sestave. Ustaljena navada je skleptiti na časovni razvoj sestojev iz seslojnih situacij, ki sO' dandanes druga s:r.aven druge. Pri tem pa se prav malo up^Steva pomladek drevesnih vrst pod obravnavanimi sestoji, razen tega ne ne misli na podnebje, ki se lahko v nekaj letih občutno in za daljšo dobo spremem^ in je tudi vsako lel.o dri;-fjačjio. Iz poledenodobnega razvoja gozdov in tudi iz skrajno pestre drobnore-gionalne razčlenjenosti vegstadje, ki imata obe svoje ozadje v makro- in mezo-klimatskih časovno zaporednih spremembah In istočasnih razlikah, vidimo, kako močan je neposredni vpliv podnebja na drevesne vrste. Jasno je, da se ta vpliv uveljavlja najodloČlLneje v mladostnih razvojnih fazah drevja, tj, na klictih in mladicah. Povsod najdemo namreč primere, ko pod lepim sestojem ni nobenih mladic niti grmov katerihkoli drevesnih vrst, ali so samo klice in mladice brez grmov, ali pa so samo grmi te ali one drevesne vrste. Naša skupna raziskovanji! kažejo, da se npr. poprečno enak pomlajevalni problem, Id prizadeva neko drevesno vrsto, kaže na različno velikih strnjenih površinah, od katerih obsega vsaka zelo različna tla, Pn raziskovanju pomlajajija torej ne moremo mimo ped-nebja. Razvojne sukcesije so potemtakem prek pomlajanja dosledno in odločilno odvisne od podnebja in njegovih sprememb. To pa. pomeni, da moremo razvoj sestavo sestoja predvidevati ne glede na podnebje le v ,?pecinčnih situacijah, če so npr. pod čistim zrelim bukovim sestojem zelo številne, še vitalne podrasle jelke, ki bodo po sečnji bukev zanesljivo spremenile gozd v jelov sestoj, toda samo po posegu človeka. Po naravnem razvoju sestoja bi te jelke lahko sčasoma propadle, ne da bi se prebile v vladajočo plast Razvile so se vsekakor v razdobju, ko je bilo za jelko podnebje ugodno, V vseh pi-imerih, ko ni izrazite podrasle plasti, se lahko vsak sestoj spremeni na različne, nepredvidene načine, ker ne poznamo značaja prihodnje podnebne spremembe. Ce podnebne spremembe no bo, se kUmaksni prirodni gozd ne bo spremenil. Vzemimo za primer alpski bukov gozd z enakovrednim deležem smreke na hladnem, sušnem višinskemu rastisču v južni legi, Možne so naslednje poglavitne 07.ir'0ma izrazite razvojne spremembe:
bukev = smreka;
topleje + susneje --smreka > bukev > rdeči bor
topleje + vlažneje--bukev > .smreka
bre7 spremembe	=	brez spremembe
hladneje vlažneje->	bukev > smreka > jelka
hladneje + susneje--^	smreka > bukev
Se enkrat je treba poudariti, da bo tak ali drugačen razvoj šel prek ustreznega pomlajevanja m da se bo uresničil le tedaj če bo določena podnebna sprememba ne stmio dovolj močna, ampak tudi dovolj dolgotrajna m taka, da bo ustrezala novi drevesni vrsti v vseh njenih razvojnih fazah, tako da se bo lahko razvila v vitalno, čeprav še podraslo drevje. Gozdar bo učinkovito usmerjal glede na zrelost trenutne pomlajevalne situacije s tem, da bo pomladek sprostil; tako bo napravil na našem rastišču glede na takratne podnebne razmere odločilno uslugo bodisi pomlajeni smreld, bodisi bukvi ali pa boru ali jelki. Važno je tudi vedeti, da je v prirodnih gozdovih v istem območju ista prevladujoča drevesna vrsta zcio močno razširjena kot klimaksna; n.a nasera O'zemlju je to že dolgo časa zlasti bukev, ki prenaša izredne toplotne in vlažnostne razpone
(3—11® letnega poprečka) in raste tako na prepadnih skalovitih kakor tudi na položnih povii-nih rastiscih katerekoli kamenine in jo zato druge^ drevesne vrste znotraj teh meja v naravnih razmerah le malokje nadvladajo.
Kar velja za razvoj sestojev, velja tudi za razvoj vegetacije. Poudarek, ki ga analitična metoda daje klimatogenim rastlinam in njihovi stalnosti tudi v vegetacijski Itarti, zagotavlja temeljito osnovo za spremljanje vsakršne bistvene spremembe, ki jo utegne v vegetaciji povzročiti podnebje. Spremembe vegetacije, ki naslajajo le pod vplivom naravnih talnih sprememb, zaradi velike naravne stabilnosti tal za prakso niso pomembne,
Degradacija sestojev
DrLigotnost smrekovih sestojev na Pokijuki je razvidna iz palinoJoških podatkov, po katerih izvirajo iz časa 200—300 let nazaj, ko je tam prevladovala bukev. Nekdanji mešani gozdovi s prevladujočo aii enako obilno bukvijo so bili zaradi zatiranja bukve spremenjeni v Čiste smrekove sesto.ie. Vzporedno je šla degradacija pritabiega rastja, ki je pod vplivom same ali skoraj same igli-Časte stelje privedla do zamahovljenja in do prevlade borovnice na velikih površinah- Prvotno sta si bili na Pokljuki bukev in smreka v ravnotežju razen na siromašnih tleh z izrazito a cid of il no vegetacijo v območju okrog barij. Sedanje stanje sestojev pomeni sicer boljše prirastke, ker je okolje za dobro uspevanje bukve preostro, toda odponiost sestojev proti vetru in snegu je manjSa kot bi bila v mešanih sestojih, v katerih bi bila tudi drevesa z globoldrtii koreninami. Sedanje stanje je razmeroma trajnega značaja, ker je naj odpornejši del bukove populacije skoraj popolnoma uničen in se ne bo mogel kmalu obnoviti iz obrobnih močno okrnjenih in manj odpomih populacij. Nekdanjo prisotnost bukve po vsej Pokljuki dokazuje ülasti zanesljivo okolnost, da se občutljiva jelka izjemno pomlajuje celo znotraj obrobnega pasu tistih predelov, kjer se celo smi-e-ka zaradi surovega podnebja ne more dvignili iz sloja mladic. Bukev so popolnoma uničili, medtem ko jelke niso namenoma tako dosledno preganjali in je ostala tu in tam celo na svojih nekdanjih skrajnih mejah, pomaknjena se globlje kot bukev v ostro podnebje. 2a čist smrekov gozd so poletne toplotne razmero na Pokljuki preveč ugodne, seveda pa se za uspešno pomladitev bukve prikladne razmere na pokljuškem mrazišču pojavijo bržkone le v daljših Časovnih razmikih. Ko se vzpostavi drevesna plast, zmore potem prenesti tudi hude pokljuške podnebne skrajnosti.
Napredni naravni razvoj sestojev gre vsekakor v smeri vse večjega deleža bukve in jelke, pri čejner je jelki na karbonatni podlagi dodeljena podrejena vloga, na kisli in soi'odni pa nadrejena razen v skrajnih mraziščih.
Gojitveno ovrednotenje temeljnih ugotovitev o rastiščih in sestojih
Opredeljevanje gojitvenih enot lahko opremo na naslednje temelje:
1.	na višinskopasovno podnebje;
2.	na rastišče, ki ga označujejo tla s svojimi lastnostmi v pove2avi s pripadajočimi k lima Logen imi gozdnimi združbami in ki nakazuje gojitvene nevarnosti in možnosti (na primer umetno vnašanje zaželenih dreve.snih VT,st) ter določa prirodno kakovost rastišč;
3.	na prirodno pomlajanje oziroma na njegovo odsotnost; po njem se ravnamo po eni strani glede dinamike obnove starih sestojev in glede nege mladja
ler nege novega sestoja, po drugi strani pa nam nakazuje powSine, na katerih so najlažje in najboljše možnosti za uspešno gojenje določenih zaželenih vrst.
Sestojrd sklep, ki v splošnem močno vpliva na intenzivnost pomlajevanja, smemo v glavnem zanemariti, ker je na Pokljuki bolj odločilno ostro ponebje, zaradi katerega je pomlajevanje tudi pod zelo razredčenimi sestoji lahko pičlo, marsikje pa tudi zgoščenost zgornjega talnega sloja zaradi paše. Sicer je za pokljuške smrekove sesi^je značilno, da j& njihov sklep zaradi ozkih stebrastih kroženj svete) in zaradi pogostnih sne gol orno v in vetrolomov vrzelast in pretrgan.
Vloga reliefa kot določevalca ekoloških lastnosti rastišč je ^elo pomembna, predvsem zäio, ker močno vpliva na podnebne poteze posameznih reliefnih enot; to se posebno dobro pozna na ostrih okolnih razmerah, kakršne so na Polju ki zelo razpostranjene. V splošnem pa je rastiščni pomen reliefa zelo omejen. Tla na primer niso niti üpolosko niti glede globine strogo navezana na določene reliefne lastnosti, tako da reliefne enote same ne predst^ivljajo rastiščni h kategorij. S spremembo podnebja se že na razdalji nekaj pičlih desetin kilometrov bistveno spremeni razporeditev talnih enot po reliefu Reliefa tudi sicer nima pomena posebej poudarjati v kartah rastisčnih osnov, ker je razviden iz topografske osnove pa tudi v gozdu samem. Čezmerno upoštevanje reliefa utegne tako zelo pomnožiti število rastisčnih enot, da jim gozdarska praksa ne more slediti niti. pri najintensivnejšem gospodarjenju.
Kar zadeva kakovost rastišč, je — iz ekoloških razlogov razumljivo — dvojna: osnovna, ki temelii na plodnosti tal samih, odvisna je od talnih laslno-sti, in dejanska, ki je rezultat tal in vseh drugih okolnih činiteljev hkrati ter jo predstavlja vastnost sedanjega sestoja, Se ga gradijo rastišču najbolj ustrezne drevesne vrste in Če je gospodarjenje z njimi dobro. Primerjava obeh kakovosti na Icarti je pokazala, da je razmerje med njima različno, in sicer po šestih stopnjah, ki se rasmeščajo v velikih strnjenih kompleksih od jugozahoda obravnavanega gozdnega objekta do njegovega vzhodnega roba takole (z omejitvijo, da predpostavljamo na vsej površini enako dobro gospodarjenje):
A..	Sestojna kakovost je boljša od talne, in sicer na vjšjih legah Mesnovca pod toplim južnim vplivom, kj se uveljavlja v južnem obrobju pokljuške planote,
B.	Sestojna kakovost je enaka talni na prehodu med prej omenjenimi toplimi legami in mrasiščnimi uleknjenimi delt planote,
C- Sestojna kakovost je slabša od talne; to velja za najhladnejše lege (vlažne osoje, mrazisča),
C.	Sestojna kakovosti je enaka talni; sem sodijo površine v pristojnih legah v soseščini mrazišč, ki pa so še razmeroma hladne, ker so tudi zelo dobro namočene in imajo zato hladna tla,
D.	Sestojna kakovost je boljša od talne na toplih hrbtih, ki so dobro namočeni in niso pod vplivom mrazišc,
E.	Sestojna kakovost je slabša od talne, in to na južnih legah Jerebikovca ter vzdolž vsega vzhodnega roba objekta; to je nedvomno posledica najmanjših padavin in najtoplejših razmer.
Razmejitev teh zanimivih odnosov med talno in sestojno kakovostjo je sicer samo približna, vendar nam dokazuje, kako občutljivo je priraščanje smreke za podnebne razlike, za katere sploh ne bi verjeli, da obstajajo, ki pa jih bo treba v bodoče izluščiti, da bo mogoče ra zu nie ti ozadje rasti in nanjo ustrezno vplivati,
Niti kakovost tal niti kakovost sestoja nista opazno odvisni od gozdne vegetacije, kolikor gre za razporejenost v prostoi-u,
Izbira gospodarskih drevesnih vrst je v ostrih polvljuških razmerah omejena na pri rodne vrste; smreko, bukev in jeJkOj ki morejo uspevati po vsej Pokljuki, razen po najhladnejših predelih, kjer se sedaj niti smreka ne more pomladiti. NajprimeiTiejša so toplejša rastišča, zlasti združba cJeveteroUstne ml s je, najmanj pa najhladnejša, tj združba planinskega planmSčka, V vseli vegetacij-Eikih enotah so razmeroma najugodnejša sušnejša obličja, tj. s trorobim rcs-nikoni in obličje z borovnico, Id sta spričo sušnosti tudi najtoplejši. Obnovita .■■ mešanih sestojev pa gotovo ne bo lahka niti tam. kjer se že pojavlja mešani pc-mladek bukve, jelke in smreke. Izrazito najpomembnejša gospodarska vrsta b > ost.aIa se nadalje smreka, ki ji bo pripadel delež vsaj 7(1—SO %. Bukev in jelka bosta prisotni zlasfi za povečanje slojne trdnosti sestojev ali pa bosta nadomeščali slabo rastočo smreko nn težidh zaglejenih ileh,.
Na takšnih osnovah bomo najbolj smiselno postavili in razvrstili gojiti^-ene enote, tako da jih bomo v mejah \nšin.skih pasov opredelili po rastiščni kakovosti v osnovne skupine, nato pa po značaju pri rod nega pomlajanja in po naj-vaJnejših lastnostih okolja in tal v konkretne enote. V prirodnih gozdovih bi bU:i najustrezneje upoštevati prirodno pomlajanje znotvaj istega višinskega pasu na prvem mesLu, v pokljuških drugotnih gozdovih pa to ni primerno
Np osnovi navedenih izhodišč, ki pa nikakor niso edina, je mogoče v drugotnih smrekovih gozdovih Pokljuke postaviti naslednje gojitvene enote;
A. GozdnogojUvene enote zgornjega gorskega pasu (prvotno preLežno zajčje-deteijičavi, mlajevi, bekičevi in planinščkov^ bukovo-smrekcivi gozdovi),
I.	Zelo dobre proizvodne enote s sestoji, ogroženimi od snegolomov:
1 pomlajevanje s smreko, na kompleksu plitvih bogatih in globokih izpranih tal;
J. občasno poplavljena, pomlajena s smreko, na plitvih bogatih tleh.
It Dobre proizvodne enote:
a)	Podskupina s stabilnimi, sestoji.
mestoma sušna, pomlajena s smreko, na plitvih, kamenitih, bogatih tleh;
4,	pomlajena s smreko, na plitvih, kamcnitih, bogatih tleh.
b)	Podskupina s sestoji, ogroženimi od snegolomov;
5,	me.stoma su,5na, ponalajena mešano ali s smreko, na plitvih, kamenit^h. bogatih tleh,
6,	pomlajena s smreko, na plitvih, Jiamenitih, bogatih tleh;
7,	pomlajena s smreko, na srednje globokih in globokih, mestoma povrsinsk zaglejenih tleh na moreni;
8,	mraziščn^; pomlajevanje smreke prekinjeno, na srednje globokih in globokih, mestoma površinsko zaglejenih tleh na moreni.
in. Srednje dobre proizvodne enote;
a)	Podskupina s stabilnimi sestoji:
9,	sušm-^, podvržena eroziji, pomlajena meSano ali s smreko, na kamonitih plitvih tleh s surovim humusom,
10 pomlajena mešano ali s smreko, na plitvih, bogatih tleh na moreni;
II.	podvržena zamočvirjanju, pomlajena mešano ali s smreko, na težk.h, globokih, zaglejenih tleh,
12,	mraziščna, pomlajevanje smreke prekinjeno, na plitvih bogatih tleh.
b)	Podükupina s setoji, ogroženimi od snegolomov:
13,	pomlajena s smreko, na plitvih, bogatih tleh na moreni;
14,	pomlajena s smreko, r.a globokih, površinsko zaglejenih tlelr,
T5, mraziščna; pomlajanje smreke prekinjeno, na plitvih bogatih tleh na moreni.
B. Gozdiiogojitvcne enote spodnjega predplaninskega pasu (prvotno pretežno zajcjedeleljičavij lakniCeva bukovo-srarek-ovi gozdovi).
IV.	Dobre proizvodne enole s sestoji, ogroženimi od snegoiomov:
Iß. mrazišcna; pomlajevanje smreke prekinjeno, na globokih, mestoma površinsko zaglejenih tleh.
V.	Srednje dobre st£ibilne enote;
17. pomlajena mešano aH s smreko, na plitvih, bogatih tleh;
IS, podvržena zamočvirjanju, pomlajena mešano, na težkih, globokih, aa-glejenih tleh;
19. zelo podvržena eroziji; sušna, pomlajena a smreka, na zelo plitvih ka meniti h l.leh s surovim humusom.
Pregled gojitvenih enot lepo o.svetjjuje posebnosLl rastišč na pokljuški planoti, in sicer:
—	veliko ra^irjenosl. sestojev, zelo prizadetih od snegolomov in vetrolo-niov;
—	v dobrih pi-ciizvodnih enotah ]e pomlajanje omenjeno skmaj izključno na smreke in je tem slabše, čim boljša sta rast in stabilnost sestoja, a tem boljše, cim sušnejsa so rastišča;
v slabših proiCTOdnih enotah je pomlaj.anje ne glede na tla boljše v stabilnih sestojih, kjer je pogosto meäano, slabše pa je v sestojih, ki sta jih močno poškodovala sneg in veter in kjer se pomlaja izključno le smreka. Mraz:išea se seveda v vseh enotah slabo pomtajajo.
V strmem spodnjem pred planinskem, pasu, ki zadržuje manj vlage ko L planota, so nasprotno sušne enote najmanj ugodne za pomlajevanje.
Značilno je, da se smreka ne pomlaja uspešno samo na dobrih in zelo dobrih tleh, ki so zaradi globine vlažna.
Temeljni sittppi
Vpliv splošnega in krajevnega podnebja na rastišče in na drevesne vrste je tako močan, da se poznajo razlike njegovih stopenj na rastnosti di'evesnih vrst v mezoklimatskem nivoju lahko še na razdaljah, ki merijo okrog 1 km
Razlike glede matične podlage lahko zaradi spediičnih lastnosti, kakor npr. laradi kapUarne povezave s tlemi, spreminjajo proizvodne sposobnosti enakih tal.
Za pravilno vključevanje tal v rasUščne osnove jih ne opisujemo samo morfološko in opredeljujemo tipološko, ampak vsestransko, za kar so potrebne raziskave razvojnih procesov, sedanjih fidkalruh in kemičnih lastnosti ter biološke aktivnosti, ki morajo biti dokumentirane i laboratorijskimi analizami. Le na podlagi analiz lahko spoznamo stopnjo vlažnosti, zračnosti in oskrbo tal s hranljivimi snovmi Proizvodna sposobnost tal je pri isti koh(;ini hranljivih anovi različna v odvisnosti od zračtiosti, vlažnosti in globine tal.
Pedološka karta je na podlagi analih izdelana tako, da na njeni osnovi lahko izberemo primerne gozdne objekte, tudi za izboljšavo tal z mineralnimi gnojili; naknadne raziskave v ta namen zato niso potrebne.
Pogojenost razvoja tal se pokaže le pri podrobnem snemanju, ker nam prikaže celovito, ne iztrgano (točkovno) sliko medsebojnih odnosov tlotvornih čini telje v.
Talni kompleksi z drobnopowsLnako h e ter og eno st j o so po proizvodni sposobnosti tvorbe s specifičnimi poprečnimi lastnostmi, ker korenine posameznih dreves segajo v različne talne enote kompleksa.
Plodnost enakih tal se spreminja v odvisnosti od različnih podnebnih razmer po visinskih pasovih in regionalnih enotah.
Meje talnih enot m osnovnih vegetacijskih enot se medsebojno ne ujemajo, ker vsalca zase prostn-rsko drugače reagira na odločujoče okolne činitelje. Isto velja za meje arealov prirodnih drevesnih vi-st in njihovega pomladka.
Pi-ostorsko skladnost med rastiščnimi sestavuiami bo treba iskati v podrobnejših merilih (1 : 5D00 in manj), tj. zlasti v študijske namene na ravni podobU-čij, ki niso več prvenstveno odvisna od podnebja. Pri tem bo seveda treba na vsaki točki preiska'.i in površinsko omejiti konkretno vsako komponento zase, ker postane vegetacija v takih merlUh tako zapletena, da je iz nje same še manj mogoče sklepati na tla kot v merilu. 1 : 10.000, kolikor sploh ni prerevna za kakršnokoli sklepanje. Pri zelo podrobnem delu, Id Za prakso za sedaj ne prihaja v poštev, smemo pričakovati skladnost, kakor smo jo pri naših raziskovalnih delih Se pred desetletjem ugotovili.
Ekološko enakšne vegetacijske enote imajo zelo majhne areale (nekaj stotin hektarjev, lahko tudi manj) in se nikjer ne ponavljajo v identični obliki. Kot zemljepisno enkratne tvorbe jih lahko opredeljujemo le na podlagi višin-skopasovno vezanih in hkrati topografsko optimalno razširjenih rastlins^h vrst.
Zato je vegetacijska odeja po sestavi in zemljepisni razmestitvi svojih rastlinskih vrst nepretrgan kontinuum, v katerem so reprezentativni tipi samo redke enkratne tvorbe, vse drugo pa so holj ali manj enakovredni prehodi.
Snemanje večjih kontinuiranih gozdnih območij je edina metoda za pravilno ugotavljanje rastiščnih osnov, ki lahko privede do konkretnega razumevanja vzročnosti, kar je podlaga za utemeljene prakticrue ukrepe. Zato ugotavljamo ekološke osnove popolnoma ločeno vsako zase, s čimer do največje mogoče mere izločimo subjektivno postavljanje rastiščnih in gojitvenih enot.
rtastiSČne in gojitvene osnove smo izluščili zelo podrobno, da hi zagotovili njihovo uporabnost pri katerihkoli gojitvenih in gospodarskih potrebah, tudi če nastanejo novi gozdnogospodac.ski pi*öblemi.
Gojitvenim in gospodarskim potrebam ustrezajo karte rastiščnih in gojitvenih osnov v merilu vsaj 1 ; 10.000, ker pri manjših merilih izgubimo veČino močno izraženih gojitvenih m rastnih posebnosti. Manj intenzivno gospod ar jena večja gozdna območja lahko kartiramo v merilu 1 ; 25.000, na podlagi teh kart pa izločimo ustrezne gozdnogospodarske ohjekte za podrobnejše snemanje. Take gospodarsko pomembne objekte lahko kartiramo raj:en v merilu 1 :10.000 tudi v mei-ilu 1 : 5Ü00, 1 : 2880 ali 1 : 1000.
Raziskave in snemanje rastiščnih osnov v gospodarskih gozdovih po kompleksni analitični metodi v merilu 1 ; 10 000 so zaradi možnosti zelo racionalnega dela cenejše kot pn drugih preprostejših metodah; sedanja cena za 1 ha je 14,75 din.
Gojitvene enote Pokljuke temeljijo zaradi rastiščmh skrajnosti in gospodarskih posebnosti na dejanski rastnosti sestojev, stopnji ogroženosti do sne-golomov. na talnih značilnostih in sestavi ter značaju prirodnega pomlajanja.
Uporabnost rezultatov rastiščnih raziskav za gojenje in gospodarjenje z gozdovi
Rastiščne osnove so po uporabljeni kompleksni analitični metodi zajete dovolj realno in mnogostransko ter dajejo bogato podlago za ugotavljanje gojitvenih enot. Metoda je zaradi temeljitosti prilagojena intenzivnemu gospodarjenju z dobro produktivnimi gospodarskimi gozdovi; proizvodnja smrekovih gozdov na Pokljuki in Jelovici je npr. 8—9 mVl ha na leto, v gozdnogospodar-
skem območju brez varovalnih gozdov pa povj-irečno 4,5 m^, Pjilagojena pa je tudi morebitni spremembi gojitvemh ukrepov pri drugačnih gospodarskih razmerah ter pri morebltnera bolj rnalopovršinskem gospodarjenju kot je v praiisi sedaj, tako v prirodnih kakor tudi v drugotnih gozdovih.
Številni ekološki podatki so dobra osnova pri izbiri gospodarsldh drevesnih vrst, ki se Jahko opira tudi na podatke o prirodnih ekološko uravnoteženih sestojih iz palinoložkih proučevanj. Obenem rabijo ekološki podatki tudi za izbiixj pravilnih varovalnih, negovalnih in pomlajevahiih ukrepov. Meritve raezoklimatskih podatkov, ki jih dosledno vključuje ta metoda in za katere bi bilo zaželeno, da jih sčasoma prevzame meteorološka služba, odkrivajo večkrat presenetljive ekološke situacije, ki se pogosto izkažejo bistvene za razumevanje talnih in vegetacijskih karakteristik,
Talne raziskave po tej metodi prikazujejo talni razvoj, vidju£no razvoj pod antropogenim vplivom. Rezultati raziskav opozarjajo, naj v skladu 2 gospodarskimi cilji pri gojenju poizkušamo preprečiti poslabšanje plodnosti tal. Nadalje nedvomno dokazujejo, da je paša v gozdu že močno degi'adirala tla. Poleg razvoja tal pa je podana tudi ocena plodnosti tal po lastnostih, ki so za rast gospodarskih drevesnih vrst odločilne, S to metodo je mogoče določiti tudi proizvodno sposobnost tal, ki je rezultat plodnosti tal in podnebja.
Grozdno vegetacijo izkorišča ta metoda v obliki regionalnih in zonalnih klima togemh enot za dopolnitev krajevno razčlenjenih pedoloških ugotovitev. S tem opredeljuje s pomočjo klimatogenih rastlin v gozdu meje gozdnogojit-veno pomembnih podnebnih situacij,
S kartiranjem po kompleksni metodi dobimo vpogled v dejansko sestavo sestoja za vse plasti v povezavi z r.astiščmmi razmerami; te podatke pa povežemo s taksacijskimi podatki, tako dÄ izdelamo celovito sliko o .strukturi sestoja. Za prakso je namreč pomembno vedeti, v kakšnih razmerah uspevajo prevladujoče gospodarske drevesne vrste, ker po naravi ali pa Xar.adi gospodarskega pospeševanja rastejo v najrazličjiejših talnih in vegetacijskih razmerah, Sele kartiranje pomUdka pokaže njegovo celotno problematiko, ker se v gozdu ne da dobiti prosrorske predstave o njem. Na podlagi širšega pregleda nad pomlajevalno situacijo Je potem mogoče ustrezno ukrepati pri pomlajanju sestojev.
Temeljit povi'sinski pregled proizvodne sposobnosti rastišč, sestave sestojev ter gojitvenih možnosti in nevarnosti daje osnove za ekološko diterencirano kakovostno proizvodnjo z uporabo dodatnih ukrepov nege {obžagovanje).
Gojitvene osnove v tem pomenu so na območju GG Bled praktično že v rabi pri goj.Uvenem načrtovanju in ukrepanju. Iz novih izkušenj bomo vsekakor dobili še pobude za nadaljnje razvijanje našega skupnega dela.
LITERATURA
1.	Budnar, A.r PalinoloSko raziskovanje barij na Poldjukt in Pohorju — Geologija, Ljubljana, 1Ö58.
2.	Čirič, M : Pedologija za äumare — Beograd, 1962.
3.	Cirič, M. — ilte^nnoBič, V. - Drinič, P.: Tipovi čistih bultovih Suma i mje-äanih šuma bukve, jele i smrče u BlIJ, — Institut za šuroarstvo Sarajevo, Sarajevo, 1967.
4.	Inštitut sa gozd. iti les. ffosp. Slovenije 1 Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki, Ljubljana, 1553.
5.	Leibundfiut, H.: Biologische und wirtschaftUche Gesichtpunkte im schwei-zevischen Waldbau — Allg, Forstz,, München, 1950,
6.	Letbuttciffut, H.; Die waldbauliche Planung als Mittel £Ur Eihöhung des fors tu'! rtsr.ha ft liehen Erfolges — Schweiz. Zeitschr. £. Forstwesen, Zürich, J 960.
7.	Mlinšek, D.: Gozd nog o j ü ven i pi-obleml in nalüge v goi'skih smrekovih gozdovih — Gozdarski vestnilr, Ljubljana, 191)6.
G. Pavšar, M,: Raaiskave tal v gozdnogospodarski enoti Pisece — IGLG Slovenije, Ljubljana, 1957.
9, Pat^šer, M,: Tla nižinskih gozdov v Posavju, Podravju in Pomiirju — IGIjGS, LjijiDljana, L9d2.
10 Pavser, JVJ.; Tla degradiranih gozdniti površin v Slovenskem primorjw — IGLGS, Ljubljana, 1962.
11,	Pavser, M.: Talne razmere Jelovice, Kotraniega Bohinja in Mokrega loga — IGLGS, Ljubljana, 1966.
12,	Pavser, M.: Pedološko istraživaMje i Icartiranje Suinskih staništiH. PriruCnik aa ispUivarijje zemljišta IV. — Jugoslou, družtvo za prouč. zemljišta, Beogi-ad, 10G7.
13,	Pisfeer?ji/c, M.: Temelji raziskovanja gozd ni li zdruib in rastiäf v svetu — Gozdar.=;ki vestnik, Ljubljana, 1Ü61.
14,	Fislcet-nili, M _■ RaiVoj slovenskih goKtlov in barij v ekoloSkJ ItiCi — Nova proizvodnja. Ljubljana, L963,
15,	Piskernik, HfGö2<ino rastlinje Slovenskega primürja in njegova ekologija — Zbornik IGLG Slovenije, Ljubljana, 1965
16,	PisJ;e7'Jiik, M, — Püuser, M,: Topüiüva rastišča v Vrbi ni pri Brežicah — IGLG Slovenije, Ljubljana, 19a7,
17,	Kamoiiš, A.: Geološki in petrografski pregled severnega dela Pokljuke in južnega dela Mežakle — Ljubljana, 19ti8,
18,	Sercelj, A.: Elazvoj in propad go^da v dolini Triglavsltih jezer — Gozdarski \'estnik, Ljubljana, 1961.
1Ö. Scj'ceZj, A.: R3,zvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji — SAZU, Ljubljana, 1963.
2Q, Sifrer, M.: Obseg poledenitve na Pokljuki — Geografski vestnik, Ljubljana, 1952,
21 Wrrtiier, IVJ.; Termofiina združba gabrovca in omelike v Bohinju — Razprava SAZU, Ljubljana, 1961.
WALDSTANDORTE UND WALDBAU IN DEN JIII.ISCHEN ALPEN IW LICHTF DER ZEITGEMSSSEN ETANDOKTSFORSCHUNG
(Zusammenfassung)
In der Abhandlung wird von einem forstlichen Pi-alitiker, einem Bodenkundler und einem Veg station s kun dl er die im Institute für Forst- und Holzwirischaft Slo-Aveniens entwickelte und seit 1959 angewendete Methode der Standortsforschung und die Standertsgemässe waldbauliche Behandlung von naturnahen und iiaturfernen Wirtsthaftswäldern an Hajtid konkreter Beispiele aus den Julischen Alpen dargelegt und durch vier farbige Kartenbeilagen illustriert, Wacli der envähnten Methode werden folgende Grundlagen gesichert;
Klima; alle verfügbaren Daten des hydro me tedro logi .seilen Dienstes und speziell gemessene synchrone Daten zwecks Erfassung mesoklimatischer Charaltte-ristiken. Besonderer Wert wird gelegt auf genaue Niederschlags Verteilung, Niederschlagsmenge in der Vegetationsperiode und im trockensten Sommermonat, Daner
der TrockenpcrLpde-n im Somtner, Temperatuvspanrn; zwischen Juli und Januar, liDchste und niedfigste Temperaturen Im Sommer, minimale Temperaturen im Frühjahr. minimale sommerliehe Luftfeuchtigkeit und relative Intensität der Julitrockenheit im Vergleich zum Juni.
Bodenkunde: Im Rahmen der l\Oiriple:;en Methode werden die Bodeneigen-ficlnaiten im Ziele der Anfertigung von Karten der Waldbaugritndlagen entscheidend berücksichtigt Deshalb werden die bodenkundlichen Untersuchi.ingen vind die Kai-Lierang unabhängig ausgeführt.
Obwohl die Bodenkarte für den Waldbau ein&n praktischen Wert haben muss, ist sie zugleich auch bodentypologisch aufgesliedert. Wir stellen aber lest, dass eine solche Gliedei'uiig zum Zwecke praittischev waldbauhcher Massnahmen nicht genügt. iMeben der Bodenentwicklung werden daher die Boden einheilen auch nach Griindig-keit, Wasses'- und Liif tka pazi tat, Bodenakelett, Durchwurzelung, Azidität, Nährstofi-gehalt u, a. ausgeschieden. Auch das Muttergestein kann bei ahnlicheji BüdeJieigen-schalten vsfschjedene waldbauliche Möglichkeiten und Gefahren bedingen (z. B, die Stabilität der Baume und das Wasserramögen auf Kalkstein und Kalksteinmorsne). Dadurch ist es moglich, mil der Büdenkartierung auch gecflogischpetrographische Karten kleineren MasÄstabes zu ergänzen. Da die physikalischen und chenUschen Eigenschaften aller Bodeneinheiten, im Laboratorium analysiert T^'ei'den, bietet eine solche BodenkarLe auch ein Bild der Düngungsbedürftigkeit des Bodens.
Oi^t sind die Bodeneinheiten sü kleinilachig unLereinander vermischt, dass ste neue dkologische Eigenschaften darstellen. Solche Flächen werden als Bodenkomplexe kartiert. Ein Baum durchwurzelt mehrere Eodeneinhelten und somit ist die Bodenbonität vom Flächenverhältnis der einzelnen Bodeneinheiten im Boden-komplc?; abhängig. Auch bodenlose felsige Flüchen werden in die Bodenkomplexe eingeschlossen.
Vegetations künde. Die Waldvegetation wird xweclts Vermeidung eineL* jüeintlächigen Doppelarbeit und wegen nicht bestehender Deckung v&n Vegetationsund Bodeneinheiten (ausser auf dem in der Praxis nicht eilassbaren Niveau der Subfazies) nicht in bezug auf den Bod«n, sondern in ihrer Abhängigkeit von meso-klimatLScheri Gegebenheiten in Form von kiimatogenen Einheiten erfasst und zli. diesem Zwecke auf Grund kcntinuierter, höhenzona) spezifischer Differenzialarten in Ilöhengürtel gegliedert. Diese Gliederung, welche von der Bodenkunde in keinem Falle geleistet werden kann, wird auslührlich durchgeführt, so dass im Süden der Alpen innerhalb der Tlöhenspanne von 0—Hl00 m neun scharf umrissene Waldi^ürtel unterschieden werden. Die einzelnen Assoziationen sind ausnalimslos a.n einen einzigen Vegetationsgürtel gebunden, welcher allerdings wegen grossregionaler Unter schiede oder Vegetationsumkehr (wobei die vorherrschende Bauman. meist die gleiche bleibt) in verschiedeiien Hfihen erscheint. Da ir, jedem Gürtel höhenzonal streng gebundene und pflanzengeographisch spezifische Pflanzei^ mit weiteste^- topographisch-ökologischer Amplitude, also im höhenzon.alen Optimum gedeihende Arten zur Assoziationsausscheidung herangezogen werden, wird dadLU-ch die geographische, floristlsche und ökologische Einmaligkeit dieser Assoziationen festgesetzt,
Es 1st eine grundlengende Erkenntnis unserer Gruppenarbeit, dass jede Pflanzenart und alle ihre Entwicklungsstadien eigene, spe2ifisch grosse und geformte Areale besitzen und somit im Räume von verschiedenen oder denselben, jedoch verschieden starken äusseren Faktoren abhängig sind; die Vegetation trägt also deutliche Merkmale eines Kontlnuums, Bei den Kartierungen werden daher k«ne vorausbestimniten Veietationstypen ausgeschieden, sonder die Bestimmungs- und Differenzialarten werden einzeln kartiert und erst an Hand der Karte endgültig zu Typen zusammengefassL Die Vegetatioaseinheiten sind auf diese Weise sehr scharf
umgrenat, bieten jedoch mit ihrer spezifischen ölcologlschen Eigenheit trotz ihres Charalrters a.us gesprochen er Standortsgesellschaften (Ökozönosen) nur einen öltolo-gischen rLahmen für die weitere vertiefte Erfassung der iu Verbindung mit den Baumarten auftretenden s tan d örtlichen und waldbatüichen Probleme.
Die Kosten der gesamten pflaiti'zensoziologischen Arbeit aul Grund von Wii-t-sehaftskarten 1 r 10.000, mit AufnaJimeflachen auf a:ie 2—3 ha Wald und einer Tagesleistung pro KarLierer von 40 ha beti'agen zur Zeit 6,25 Dinar je ha. Bei der entsprechenden btxienkimdiichen Ai-beit werden von einem Kartlerer täglich 25 ha aufgenommen, was iiüt allen durchgeführten II ji ter Buchungen 8,50 Dinar je h.a kostet.
Waldbau, In den sekundären Fichteinwäldern der Pokljuka, welche trotz ihres subalpinen Charakters (obere montane und mtere subalpine Stufe mit ursprünglich vorwiegend sauerkleereichen Zahnwurz-, Hainsimsen-, Brandlattich- und StinkkohlBuchen- Fichtenwäldern) und tral"z Schnee- und Windegefährdung leistungsfähig sind und eine gute Ho'lzciualität produzieren, sind auf Grund wihtigster Charakteristiken der Standorte und Bestände folgende waldbaul.iche Gruppen mit 19 Einheiten erkennbar.
I.	Seiir leistungfähige sc h neebruch gefährdete Einheiten (2)
II.	a, Gutwüchsige stabile Einheiten (2), b. gutwüchslge schneebruchgefährdete Einheiten (5) — auch IV. subalpin
III.	a. Mittelwüchsige stabile Einheiten (*;) — auch V. subalpin, b, mittelwüchsige schneebruch gefähr dete Einheiten (3).
Beispiele eLnzebier Einheilen:
I.	2. periodisch überschwemmt, ficht«nverjüngt, auE flachgi-ündigem nährstoffreichem Boden.
II.	b. 6. fichtenverjüngt, auf flach g fündigem steinigem nährstoffreichem Boden,
III.	a, 9. stellenweise sommertrocken, erosionsgefährdet, gemischt- oder fichtenverjüngt, auf .tjteinigem flachgriindlgem. Boden mit Rohhumus.
IV.	16. kältegefährdet, Fichtenverjiingung unterbunden, auf tiefgründigem stellenweise oberflächbch vergleytem Boden.
V.	18, vernässungsgefährdet, gemischtverjüngt, aul Ueferi'indigem schwerem vergleytem Boden.
634,0,901 : 045,31
GOZDARSTVO IN LESARSTVO V TEHNIČNEM OZRAČJU
Proi. dr. DuSan M1 i n š e k (Ljubljana)*
V	zgodovini človeštva ni potekal tehručni razvoj nikoli tako hitro kot dandanes. Pri iem pa še ugotavljamo, da smo šele na pragu tehnične in znanstvene revolucije. ZnaHlno je naglo vdiranje novega in hiter umik starega ali bolje zastarelega z vseh podTXJcij človekovega uveljavljanja. Ni Še minilo 15 let, ko si je gozdar oprtaval težek nahrbtnik in za deset dni odhajal na delo v planino. Zato sedaj začetnik, ki se vsak dan vrača iz gozda domov kot iz tovarne, težko razume, da je moral gozdar še včeraj opravljati vse svoje delo peš in zato z veliko Časovno izgubo.
Nagel razvoj na vseh področjih pa se je gozdarstva le dotaknil; za sabo pa pušča vse, kar se novemu tempu ne zna ali ne more prilagoditi. Nastaja povsem novo znanstveno, tehnično in gospodarsko ozračje jekla, umetnih snovi in kompjuiorjev, ki dominantno vpliva na ves organski in mentalni svet zemeljske krogle, Njegov pomen je vsaj tolikšen, kot je bila vplivna moč klimatskih nihanj na prehodu iz ledenih v poledeno obdobje. Značilna je pripomba nekega ameriškega profesorja, da mamuta tedaj niso vprašali, ali mu klimatične spremembe prijajo ali ne, ampak je izginil, ker kolos ni bil prilagodljiv. Gozd in gozdno ter lesno gospodarstvo sta dandanes pred podobno dilemo: ali se prilagoditi ali pa utoniti, ali zdržati v tekmovanju s konkurenčno močnejšim jeklom in umetnimi snovmi, ali Še naprej gojiti kulturo, oprto na les, ali pa prepričati in dokazati, da je gozd nepogrešljiv socialiii pripomoček, uravnalec vodnega režima in pljuča novega sveta ter vamh naših teliničnih in kulturnih pridobi lev, ali pa prepustili gozd, da ga rak indusrrijske dobe razje, spremeni v razvalino in s tem povzroči razpad človeške družbe,
V	naših razmerah gozdarstvo in lesna industrija res še nista v takšnem ptdožaju kot npr, v osrčju Zahodno Evrope, toda spričo naglega razvoja nas to čaka takorekoč že jutri. Tudi prognoze pri sosednjih Avstrijcih eo že zelo mračne. Predvidevajo, da bo avstrijsko gozdno gospodarstvo že prej kot v desetih letih pasivno (po Frauendorferju), če se ne bodo čim prej strezmli in uvedli znanstveno in napredno gozdarjenje.
Pn nas se splošni »jedrski klimi« priditižujc.jo še spremembe lokalnega značaja. Gre za prepotrebno gospodarsko sprostitev. Povojna doba je sicer veliko pripomogla k razvoju gozdarstva in lesne industrije, vendar pa je pri nas vcepila hkrati tudi ^-planski^< in fKadministrativni-- način mišljenj,a in gospodarjenja. Gospodarska sprostitev pa prihaja zelo pozno. Obstoji nevarnost, da bomo v hodofie po zakonu vztrajnosti podzavestno bolj >vplanski-f in ^i-admin ist rati vni^' kot pa ustvarjalni in moremo zak» zaiti v še dodatne težave pri prilagajanju gozdarstva nastajajočemu novemu okolju.
Položaj gozdarjev in lesarjev v novem obdobju sicer ni osairdjen, vendar pa se industrija in kmetijstvo zaradi svojega značaja laže prilagajata novemu prostoi-u, medtem ko ostaja gozd v svoji praobliki z vsemi svojimi pralunkcijami, toda s svojim poslanstvom bodoaiosti. Gozd in les morata obdržati svoje bistvene lastnosti, če žeHmo uspešno ohraniti njuiio vlogo', jo uveljavljati in krepiti v novo nastajajočem okolju.
* Objavljamo uvodni relerat z Gozdarskih Studijskih dnevov, ki jih je priredila Biotehniška fakulteta v Ljubljani 13. in 13 januarja letM.
Uredništvo
Prvobitnost gosda se upira vdoru stmja m rehnike. In vendar je ta kontakt neogiben. Od nas samih pa je odvisno, kttko bomo izkoristili tehnični razvoj: ali 'iSi krepitev funkcij gozda in v korist družbe ali pa za njegovo uničenje in v škodo človeka. Sposobnost in moČ prilagajanja gozdarstva koL stroke ter gospodarske veje leži v pospešeni krepitvi njegovih funkcij z uporabo tehničnih pn p omočit o v, ne pa v tehničnem načinu mišljenja.
TeKniiffl more m mora utrjevati bistvo gozda kot naravne tvorbe. Le tako bomo mogli gozdno gospodarstvo in gozd Trajno prilagajati zahtevani pa tudi modnim muham novega časa. Tehnika kot pripomoček ne sme postati sania sebi cilj. Vloge gozda kot naravne tvorbe ne moremo usmerjati po tehničnih vidikih proizvodnje, kajti po tej poti bi gozd v neenaki tekmi z industrijo odpovedal. Uvaj;inje mcdemih tehničnih pripomočkov v gozd je neogibno, toda tehjiizirana in nenaravna lesna tvoiba, podrejena neustreznemu tehnološkemu procesu tovarniškega značaja, je nezanesljiva in dvomljive vi-ednosti. O pomenu tehnike zgovorno priča ugotovitev, da naše kontinente dobesedno osušujemo Vsa zemeljska vegetacija postaja vedno bijij kserofitna in vsako leto se poveča na zemeljski obli delež puščav in neproduktivnih zemljišč za 50 M 60Ü km.
Lesna surovina ima značaj množične uporabnosti. en.ako pa je pomembna, tudi kot luksuzna snov. To značilnost je potrebno v predelovalni industriji upoštevali, Naš srednjeevropski les i2 naravnih gozdov je glede svoje kakovosti in lepote zelo vreden. Gozdarstvu mora biti veliko do tega, da lesna industrija žlahtne lastnosti lesa se bolj oplemeniti in da se v ta namen naglo in znanstveno razvija. Cim. bolj bo nas les smotrno ozla'hlnjen, čim bolj bo lesna industrija ovrednotila njegove edinstvene lastnosti kot produkta biološkega usl-vai-jania, tem zanesljivejši bo napredek gozdarstva.
Navedeno in nov čas odpirata pred nami nove naloge, V zgodovini gozdarstva in lesarstva še n.i bilo nikoli toliko in tako pestrih nalog, in potreba po ustvarjalnem prilagajanju ni biJa tolikšna kot v nastajajočem obdobju. Razsež-no.st pvoblemov priča hkrati tudi o tem, da se je stroka razvila, kajti le zaostali in nezadostno razviti ne vidijo pred saba aalog in problemov. Nastaja znanstveno in pospešeno razuskovalno obdobje z'a vse tiste, ki jih vedno novi izsledki vlečejo naprej, prav tako pa tudi za tiste, ki morajo v konkurenčni borbi z močnejšim hoditi vštric z njim.
Minilo je torej obdobje: ^bo že kako«, obdobje improvizacij in kramarstva, ki se mu vdajajo nek.ateri v samozadovoljstvu brez pomislekov na jutrišnji dan.
Primerjava obsega nalog na področju gozdarstva in lesne industrije s številom na^ih kadrov in z njihovim delom nam pokaže, da nas je p r e v e Č z a ti -sto delo, ki smo ga opravili, premalo pa za tiste naloge, ki bi jih morali uresničiti in ki so nagrmadene pred nami!
Vloga visokošolskega dela — pouka in raziskovanja v perspektivnem razvoju
Kot na vseh področjih gospodarske in negospodarske dejavnosti dobiva v gozdarstvu in lesni industriji razen rutine tudi znanje svoj odločilni pomen. Sistematično redno spolnjevanje nas vseh je postalo trdna sestavina naše dejavnosti, Tistemu, kdor drugače misli, ne moremo šteti za zlo. Zamerimo lahko le šoli, ki je strokovnjaka nepopobio obliiiovala in mu dala znanje le za en dan, ne pa za vso dobo njegovega strokovnega uveljavljanja. Potiebne so korekture
šole in sistema šolanja, zlasti pa uvedba rednih oblik dopolnilnega dela s spremljanjem diplomantov skozi vso d-obo ri-ji-hovega aktivnega uveljavljanja.
Za osnovno oblikovanje so potiebni dalekociljni učni programi. Zato mora biti na Eakulteti «popoln je vanje programov nenehna obveznost, Redni, osnovni vzgojni dejavnosti pa se pridniSuje Se pomembnejši drugi, novejši del rednega uOnega programa, ki je namenjen diplomiranemu gozdarju v operativi. Fakulteta. ki zastopa svojo stroko na dolocenen'L ozemlju, mora skrbeli za uresničevanje druge, vedno pomerfibnejše polovice učnega programa svojih diplomantov. Obe polovici programa sta enako vredni, se dopolnjujeta in predstavljata cekito. Prva polovica se aaJiaša na ustvarjanje Študioznega in zlasti U3t\'arjaLnega strokovnjaka, ki zna sprejemati znanje, druga pa je namenjena ohranitvi njegove sprejemljivosti in aktivnega zanimanja za novo in popolnejše, Slednja je tem pomembnejša, saj gre za dolgo razdobje diplomantove strokovne dejavnosti, v katerem se nenehno ia vedno hitreje porajajo novi izsledki in nove osvežujoče ideje.
Obravnavana naloga je nujna. To kaj lahko spoznamo, če se vpraSamo, iskreno preudarimo in korektno odgovorimo na vprašanje: kolikšen je pri tem naš ustvarjalni potencial in naš delež? Prepričan sem, da je v nas tolikšna mera iskrenosti in ljubezni do streike, da zadošča le nemo priznanje — nihče med nami ni izjema — vsi bi mogh biti ustvarjalnejši.
Naloga pa je težavna. Z velikim napomm ji bo uspešno kos le zavzet pedagog, ki je redno angažiran z izpopolnjevanjem prve polovice programa in sc ob njem, ob rednem predavanju in ob povezanem raziskovalnem delu nenehno brusi in si tako uspešno oblikuje drugo, vedno zahtevnejšo polovico učnega pro-grarna za delavca v praksi. Torej sta šolski in pošolski del učnega programa nedeljiv proces, če nam je do napredne, tj. do ustvarjalne in konkurenčno sposobne stroke.
Pri tem se pedagoško in raziskovalno delo plodno dopolnjujeta, kar je še posebno pomembno za razvijanje rednega spopolnjevanja diplomirariih strokovnjakov, Na dlani je, da je raziskovalno delo sestavni del pedagoškega procesa in obratno: tudi raziskovalne dejavnosti si ne moremo predstavljati brez rednega pedagoškega deia. Ugledni pedagogi in raziskovalci so prepričani, da je raz-izkovalec brez dociranja preživel in da ne ustreza več, ker je v nevamosti pred poenostavljanjem in zato tudi pred banaliziranjem ter propadanjem stroke. Zgolj osamljeno raziskovalno delo vse prerado zaide s področja bazičnih znanosti v vode skrajne m kratkovidne aplikaüvnosti, primitivne zaostalosti in sterilne ruiine.
Permanentno, organizirano in načrtno spopolnjevanje pa je še pomembnejše ob upoštevanju dejstva, da je imelo oblikovanje naših strokovnjakov v p.e-teklosti značaj množičnosti m da je bilo brez posebnih selekcijskih pripomočkov. To je bila deloma posledica prejšnjih gospodarskih razmer, Tisti, ki si ne prizadeva temeljito se spopolnjevati, bo torej moral odstopiti svoje mesto drugemu, ki se zaveda in s svojim delom kaže, da je le znanje s prakso osnova za razcvet določene stroke. Ta misel pa ne velja enostransko le za nekaternika, ampak je trezno opozorilo nam vsem.
Stroka, ki je v primerjavi z di-ugimi področji na splošno v mani zavidanja vrednem položaju, mora uporabiti vse pripomočke za svoje uveljavljanje, Cc je v dani situaciji slabo razvita, bo segla paŽ po primitivnih pripomočldh. Naš razvojni nivo pa ram nalaga, cia ne smemo poenostavljati in se zatekati k cenenim rešitvam.
Nove oblike študija in povezave med šolo in prakso
Spričo vedno hitreje vrtečega se kolesja postaja razumljivo, da je potrebno klasične oblike spopolnjevanja zamf^njati ali pa jim dati vsaj svežih impulzov. Tako za udielja kot tudi za raziskovalca so neogibno polrebne nenehne osvežitve. Nastati mora nov lik visoke sole in raziskovalne ustanove, ki naj bo v slovenskem prostoru skupaj z operativo nedeljiva celota.
Na drugih gospodarskih področjih spremlja in kontroUra izdelke labors-tjorij, v gozdai-stvu pa takšen način preverjanja zaradi njegove specifične dejavnosti ni mogoč. In vendar je potrebno vse naše delo znanstveno spremljati, če nočemo biti lepega dne neprijetno presenečeni. Vse naše ukrepe in delo inora spremljati znanstvena in raziskovalna miselnost, ki po svoje nadomešča labora-Loiljsko kontrolo in zagotavlja uspešnejše in perspektivnejše delo\'ne oblike.
Ob tem spoznanju se porajajo pred raziskovalno in izobraževalno ustanovo vsebinsko nove naloge. Vedno pomembnejši postaja vzgojni pomen, ki prednjači pred izobraževalnim konceptom; pri tem i>blikovanja rutinskega strokoviijaka sploh ne omenjamo. Potrebujemo strokovnjaka, ki bo vagojen tako, da bo ^nal nenehno sprejemati ustvarjalne misli in impulze ter jih prenašati na, svoje sodelavce v ustreznem okolju, ki si ga bo ustvaill Kajti, če je za pospeševanje ustvarjalne aktivnosti potreben osebni kontakt, je to prav gotovo neogibno v prostranem gozdnem prostoru, ki se bistveno razlikuje od tovarniškega, Določena centralna ustanova, brez katere v nastajajočih razmerah ni uspešne prakse, mora pridobiti takšno kakovost oziroma si jo mora utrditi. Ce takšnih kvalitetnih premikov ne bo kos, tedaj ni vcČ potrebna, hkrati pa postane problematičen tad i obstoj celotne stroke, zlasti pa njen napredek.
Pred nami je čas, ko bo potrebno tesno sodelovanje; na eni strani trajno posredno spremljanje diplomanta, na drugi pa nenehni impulzi iz prakse. Razumljivo je. da pri lem znani regularni načini spopolnjevanja ne morejo odtehtati novih oblik sodelovanja. Menim, da je dosedanji način prenašanja teorije — npr. pri izkoriščanju in gojenju gozdov — v prakso na seinmarjih šele uvod v naše sodelovanje in medsebojno krepitev. Razviti moramo še veliko popolnejše dejavTie in plodne oblike sodelovanja in spopolnjevanja. Naš razvoj bo tem uspešnejši, čim več izkušenj bomo nabrali in čim bolj bo postajal slovenski gozd radskan demonstracijski objekt Slovensko gozdarstvo bo ohranilo svoj položaj le ob g.ozdarskem strokovnjaku z nadgrajenim profilom. Sedanje število gozdarskih inženirjev v opera ti vi, ki znaša 292 na 950.000 ha gozda, še ne pove veliko. Pomembnejša ]e vsebina tega števila. Le-to pa je mogoče ovrednotiti le 2 neprestanim oblikovanjem. Tako pravilno oblikovan strokovnjak pa bo moral spregledati in dojeti nepregledno kopico nalog in problemov, ki se z uveljavljanjem novega časa grmadijo pred stroko. Pri tem pa visokošolska ustanova ne sme biti menza za napajanje poprečnežev z znanjem, temveč mo-ra biti restavracija, kjer si lahko vsak po svoji umski zmogljivosti ii^bere ustrezno duševno lir an o.
Neutemeljen bi bil očitek sentimentalnosti, če ponovno poudarim, da je te-težišče vsega našega dela biloUko jpodročje pod povečalom ekonomike; pri tem pa ne nameravam podcenjevati tehničnega področja. Kljub uspehom gozdarstva in lesne industrije vendarle ugotavljamo, da gozda in lesa Še vedno ne poznamo. Nekoč smo veljali v načrtovanju za najnaprednejšo stroko. Sedaj pa so nas druge dejavnosti že prehitele v načrtovanju, oprtem na fundamentalne osnove linearnega programiranja. Slahtnjenju lesne surovine se ponuja širok spekter možnosti. Toda pri predelavi naših naj plemenitejših lesov smo obtičali
nekje sredi pičlega poprečja. Ne bi bilo prav, Če bi dosežene uspehe omalova-zevab, toda še- slable bi bilo, ce bi bil nas odnos do dela otopel in nekjMücen. Takšna presoja nam omogoča spoznanje, da je nase delavno področje vedno šir-§e in da postajajo naloge večje in težje, Icot so bile na začetku. Prav je, če nas druge stroke opozarjajo na nase probleme m naloge. In takšnih, primerov je vedno več. Potrebno pa je tudi z njimi vzpostaviti sodelovanje. Ni pa prav, da sami dovolj ne opazimo bogatega kreativnega pDdročja v mejah gozdarstva in lesarstva, na katerega nas drugi opozarjajo. Ne bi bilo prav, če bi zaradi našega morebitnega samozadovoljstva drugi prevzemali naše naloge. Pn tem more konservativnost roditi zgolj zlo za stroko. Zaviralna moč konservativiiih stališč je utemeljena, kadar je potrebno jedro novitet, obrusiti. Zavedati se moramo, da je v gozdarstvu in tudi v lesni industriji konservativnost doma, zalo moramo vsako osvežujočo novost še posebno kar se da pospeševati.
K obravnavanem položaju gozdarstva in lesne industrije bi mogli se marsikaj do ta ti in pri tem spoznati, da je resnejši, kot ga na splosno presojamo. Pri tem pa se moramo zavedati, da imamo pri nas idealne prirodne možnosti za skokovit razvoj, vendar pa je za njegovo uresničenje potrebno te možnosti znat izkoristiti. V sedanji situaciji je torej le en izhod: nenehno oboroževanje z znar-jem ZA dosego čim boljših uspehov
Plemeniti Hstavcij simbol napredka v gozdarstvu in lesarstvu
Prav gotovo so na področju gozdarstva in lesarstva povsod mogote napredne spopolnitve in uvajanje sodobruh novosti. Razumljivo pa je, da pri tem niso možni skokoviti premiki, ampak, da lahko napredujemo le korakoma. Se posebno zanimiva pa so zanemarjena področja, kjer moremo relativno hitro doseči lep napredek in pomembne uspehe. Med takšna sodijo prav gotovo plemeniti hstavci, ki so zanimivi za gozdarja kot tudi za le&arja. Zato smo izbrali za temo naših prvih gozdarskih študijskih dni pomembnega predstavnika plemenitih listavcev — jesen Pri tem pa ne gre za ponovitev akcij pred 15 leti, ko smo hoteli prek noči zasaditi na.še gozdove z javorom — seveda brez uspeha. Tedaj smo se naglo navdušib, še hitreje pa ohladili. Sedaj gre za trezno- presojo, kaj nam plemeniti listavci v gozdarstvu in lesarstvu pomenijo, kaj moremo (xi njih pričakovati in kakšne so možnosti za pospeševanje te skupine drevesnih vrst.
Naš osrednji problem je na čim gospodarnejši način obogatiti gozdne sestoje. "Vedno zanimivejša postaja tudi proizvodnja lesa plemenitih listavcev zunaj gozda ob potokih, mejah in podobno Gre Ka obhkovanje ixikrajine, kjer se da hltrati priti tudi do koristnih lesnih gmot.
V ospredje stopa zlasti hstnato območje bukovih gozdov in gričevnato območje mešanih listavcev. Pri tem navadno mishmo na poiglavčenje s smreko, z domaČimi bori in s tujimi, medtem ko na plemenite listavce povsem pozabljamo Gre za biološko-ekonomski preudarek in ukrep, ko določenega območja ne nameravamo zasmrečiti ali pa nekega višinskega pasu sploh ne moremo poiglaviti. Zasmrečitev niži]'\skih predelov navadno ne pripelje do uspehov, ker z njo pridobimo le manj vreden material in pri tem povzročimo še degradacijo tal. V bukovem pasu, ki je na Balkanu zelo razvit, pogosto srečujemo brutalno vitalnost bukve, ki onemogoča vnašanje iglavcev (smreke) aU pa ga zelo podraži, V določenih višinskih zonah pomagata bukvi še sneg in pozled, ki polomita smreko in jo v tekmovanju z biikvijo oslabita. V mnc^ili primerih je edina rešitev v bogatitvi s plemenitimi listavci, ki so naravni sestavni del omenjenih gozdov, so konkurenčno močni in se pojavljajo spontano ter za uspešen razvoj
potrebujejo le zmerno gojitveno podpora. Hkrati pa so proizva-jald odličnega lesa ter so gospodarsko zelo pomembni.
Plemeniti listavci, kot so: jesen, gorski javor, brest, dob, graden in črna jelša so drevesne vrsie, ki imajo na naSem ozemlju, svoj malcsimiim, hkrati pa tudi svoj optimum. Jesen, gorski javor in gorski brest spremljajo naš gozd od nižinskih predelov visoko v bukove gozdove — bodisi v lasi,ni zd.uibi ali pa kot sestojna prime.s. Vsekakor pa je delež njihovih rastiäc znaten, žal pa z:eIo zanemarjen. Cenimo, da znaša ta delež v Sloveniji 15 do 20% in torej p:)menl važno postavko v nafii lesni bilanci.
Primerjava nam pokaže, da da npr, jesen v 80 Letih le za 100 m" manj lesa küL btikev na L b, r, (730 — 623 m% Po naši oceni vdj^i podobno tudi za gorski javor. Večja je razlika v primerjavi s smreko (ok. 430 m^) (10ÖO—623 Toda, Oe upoštevamo vrednostne prirastke in zahodnoevropske cene, &e javor in jesen zelo povzpnela nad bukev in tudi nad smreko, seveda če pri smreki ne gre za reKonančno hlodovino. Tako dosega npi'. gorski javor prve kakovosti najmanj 3,6-kral večjo ceno kot b-dkovina iste kakovosti. V dmgem kakovostnem, razredu je razlika Še vedno 13(1 v korist javora
Dobra jesenovina je in bo ostala nepogrešljiva suwvina pri izdelavi športnih lekvizitov, zato je tudi njena cena visoka; pri tem furnirske surovjne niti ne omenjamo. Pospeševanje plemenitih listavcev pa je utemeljeno le tedaj, če .smo se odločili za proizvodnjo pr^vrstne surovine. Sicer pa je po lesu plemenitih listavcev tudi v kemični industriji večje povpraševanje in ima boljšo ceno kol bukovina. To je se dodatna dobra stran plemenitih listavcev.
Velika prednost plemenitih listavcev je tudi v njihovi hitri rasti. V pripravi je krajša študija o reakcijski sposobnosti javora na njegovem rastišču. Štiriletna opaxovanja so pokazala, da ta drevesna vr.sta tudi pri starosti 80 do 90 let zelo reagira na spremembo okolja. Njena reakcijska moč sicer ne dosega bi.ikove, vendar pa je gospodarsko pomembna.
Nagla višinska rast v mladosti plemenitih listavcev je bistven pripomoček pri spopolnjevanju nasadov. Odveč je posebno poudarjati, da z vzgojo plemenitih listavcev še zdaleč nimamo takEnih težav kot z vzgojo bukovja, razen tega pa prvi Še odlično vplivajo na plodnost gozdnih tal.
Gojenje plemenitih listavcev je za gozdarstvo in lesarstvo izredno pomembno raziskovalno in gospodarsko področje, prav tako tudi žlahtnjenje njihovega lesa. Gojitelje zlasti zanimajo biološke lastnosti teh drevesnih vrst. Med njimi se posebno medsebojno obnašanje, vitabnost, meje gojljivosti, vpliv vzgoje na populacijsko sestavo, mikoriza in podobno. Posebno pozornost zaslužita gozdnogojitvena in tehnološka plast, ki bosta morali na tem področju na torišču raziskovanja in prakse iskati skupna pota za usprešno renesanso teh maloštevilnih, toda gospodarsko zelo pomembnih drevesnih vrst.
WALD- UND HOLZWIETSCHAFT IM TKCHKISCHEN KLIMA
(Reüerat anlässlich der fofstUchen Studientage im Jänner 1908 an der Biotechnischen
Fakultät in Ljubljana)
Die schneite technische Entwiekelung und die gros.sen Veränderungen in der Umwelt des modernen Menschen stellen an die Wald- und Holzwirtschait neue Forderungen, vor allem aber ein dynami.-sches und anpassurfisfätiiges Beziehungs-gefüge zu ihrer Umwelt auf. Ein nicht anpassungsfähiger Wirtschaftszweig wird absterben, ■vvenn neue Impulse zur Weiterentwicklung nicht stets vorhanden sind.
Die lorstliche Hochschule ist n\ehr als jemaLs dazu beiufen ihrem Studien-progranini für Studenten ein neues und umfangreiches Studienprogramrn tür die Wejtea-bilrtung des Pßrstmannes in der Praxis hinzufügen. Wir sprechen von einer zweiten Hälfte des fürstlichen Hochsehulanterrjchtes, welche an ihrer Bedeutung von Tag zu Tag stark zunimmt. Es geht um liochwercige Beziehungen und Kontakte zwischen der Schule und der Praxis mit dem Ziele, dem Praktiker die Grundlagenbasis zu erweiteren, und wenn nötig auch zu korrigierisn. Eine erfolgreiche Arbeit an dieser verantwoi-tuiigsvcLler Aufgabe wirkt aber befruchtend auch bei dem Aausbau und bea der ständigen Verfeinerung der ersten Hälfe des H och Schulunterricht es.
634 0.904 (438)
O GOZDOVIH IN NEKATERIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH GOZDNEGA IN LESNEGA GOSPODARSTVA NA POLJSKEM
Mgr.ing.Stanislav Kasprzyk (Varäava)*
Poljska je v evropskem merilu si-ednje bogata z gozdovi. Od celolTiega ozemlja, ki meri 31.25 milijonov ha. odpade na gozdove 8,16 milijono-v ha, tj. 26,2%. Zanimivo je, da se je v povojnem obdobju gozdovitost povečala za 5,4%, in sicer največ zaradi pogozditve goličav in neplodnih zemljišč, za katera so ugotovili, da njihovo kmetijsko izkoriščanje n.L rentabilno. Na enega prebivalca je odpadlo leta 1966 0,26 ha gozda.
Poljski gozdovi so zelo neenakomeiTio razporejeni, tako da njihov delež po admimstrativniJi okrajih (»»vojevodatvih«) va.piira od 17,9 do 44,3%, Največ go2döv je v južnem in zahodnem delu dežele, najmanj pa v osrednjem in v vzhodnem. V zvezi z zgodovinskim razvojem, so se namreč gozdovi umaknili večinoma na absolutna gozdna tla.
Udeležba drevesnih vrst je v poljskih godzovih zelo ugodna. Iglavcem, ki dajejo gospodaji-sko najpomembnejše Sortimente, pripada namreč — tako glede povi^šine kot tudi glede lesne zaloge — večinski delež. V naslednji preglednici so zbrani podatki o površinski udeležbi poglavitnih drevesnih vrst.
Iglavci	%	Listavci	%
Bor in macesen	73,5	Hrast in jesen	5,a
Smreka	7,a	Bukev	3,fl
Jelka	2,6	Bre-ia	3.1
Skupno iglavci	B3,a	Jelša in drugi listavci	3,B
		Skupno Listavci	16,1
Gospodarsko najpomembnejša drevesna vrsta je rdeči bor, ki mu pripada več zelo dobnh ekotipov, Po mnenju poklicanih gozdarskih znanstvenikov klimatične in rastiščne razmere na Poljskem najbolj ustrezajo njegovem ra2-voju. Podobno velja tudi za smrekove sestoje, ki imajo veliko lesno zalogo in zelo dobro priraščajo ter zato zbujajo v zamejstvu, npr. v Skandinaviji veliko
* V zvezi z našim sodeluvanjem s poljskimi gozdarji objavljamo ta prispevek, ki sa je napisal za jiaäe glasilo ugledni poljski gozdarski strokovnjak in urednik njihove strokovne revije vLas polski«.
Uredništvo
Mühanizirano pripravljanje tal za obnovo gozdov (orig.)
zanimanje. V kratkem bodo zato začeli množično izvažati smrekove sadike na Švedsko,
Toda proizvodnja zmogljivost in lesne zaloge poljskih gt>zdov v celoti niso tako zelo ugodne. Zlasti razmerje starostnih razredov ni posebno primemo, kajti delež mlajših gozdov zelo prevladuje. Na sestoje do 60 let odpada 71% površine in 42% lesne zaloge, na sestoje med 60. in 80. leti odpade le 14% gozdov in 28% lesne zaloge, starejših gozdov pa je le 13% z 30% lesne zaloge.
Zaradi neugodnega razmerja starostnih razredov poprečna zaloga ne dosega niti 100 m%a in ne zadošča za zadovoljitev potreb narodnega gospodarstva. Zato so v preteklih letih gozdove čezmerno izkoriščali. Po novejših cenitvah, oprtih na ureditvene elaborate, znaša sedaj letni etat v državnih gozdovih (ki jim pnpada 80% vseh gozdov) nad 15 milijonov m-* kosmate lesne gmote,
V zvezi z rastočimi gospodarskimi potrebami morajo voditi poljski gozdarji novo, zelo prožno gozdarsko in lesnogospodarsko politiko. Zlasti, uveljavljajo pokret za strogo varčevanje z lesom, in sicer ne le v gozdnem gospodarstvu in v lesni industriji, ampak tudi v širokih krogih porabnikov lesa, torej v drugih gospodarskih panogah.
Drugo načelo poljskega gozdnega in lesnega gospodarstva je čim boljše izkoriščanje vsega lesa, ki napade pri sečnji. Poseben poudarek dajejo ustrezni uporabi tankega lesa, ki ga imajo veliko, vendar ga doslej niso dovolj intenzivno izkoriščali. Že pred leti so se lotili uresničevanja te naloge. Leta 1956 sta se strnila gozdarstvo in lesna industrija v kompleksno celoto in sta za boljšo koordinacijo in povezavo obeh strok združena v skupno ministrstvo za gozdar-
stvo in sa lesno industrijo. Ta združitev je povzročila po enj plati spremembe na področju izkoriščanja lesa, po drugi plati pa je omogočila razvoj lesne industrije v določeno smer. Te spremembe so zagotovile velik delež lesa za industrijsko uporabo in zmanjšale proizvodnjo drv na 9%. Hkrati z zmanjšano sečnjo je sedaj narodno gospodarstvo zadostno oskrbljeno z lesno surovino in s potrebnimi lesnimi izdelki Sečnja, ki je v letih 3950—1955 znašala 18 milijonov m^, je tako upadla na 15 do 15,5 milijonov nil Spričo izredno povečanih potreb zaradi industrializacije Poljske pomeni to zmanjšanje sečnje- izredno pomemben uspeh. Posebno odločilno za izrabo lesne surovine je neprestano stopnjevanje sečnje tankega lesa (do 1 milijona ra' na )eto) kot tudi razvijanje fizik al no-kemične predelave svežih panjev (do ok. 0,5 milijona m^ na leto). Te nadomestne lesne surovine so skupno z odpadki pri industrijski predelavi lesa osnova Za načrtno izgradjno nove lesne mdustrije, zlasti za izdelavo vezanih plošč in iverk. Do leta 19G5 je bilo zgrajenih 5 tovarn za lesovinske plošče z letno kapaciteto skupno 230 tisoč ton plošč Razen lega je bilo zgrajeno 6 obratov za vezane plošče z zmogljivostjo no ton na leto. Sedaj pa so v gradnji še druge takšne tovarne.
Izdatno povečanje industi-ije za predelavo lesa (tudi industrije pohištva, celuloze in papirja) je v primerjavi s stanjem med obema vojnama izdatno razširilo proizvodnjo ob skoraj enaki uporabi bruto lesne mase.
Ob prizadevanju za ublažitev lesnega deiicita na Poljskem posebno pospešujejo dodatno pridelovanje lesa zunaj gozda. (Ti dodatni nasadi gozdnega drevja igrajo tudi pomembno vlogo pri uravnavanju tnikroklimatičnih razmer za kmetijsko proizvodnjo, za vodno bilanco kot tudi za oblikovanje pokrajine). Pred 10 leti so izdelali načrt za posaditev 100 milijonov dreves in 60 milijonov grmov, da bi tako proslavili tisočletnico obstoja poljske države. Letos so ta načrt že uresničili. V bodoče pričakujejo od nasadov zunaj gozda letni donos 1,5 do
Levo: Nižinski gozd rdečefia bora na Pol.iskem — Desno: Smrekov sestoj na
poljskih Karpatih (orig.j
2 milijona m'. Omembe vreden lesni vir so tudi topolove plantaže, ki bodo do leta 1980 dosegle površino 30 tisoč hektar,iev in bodo predvidoma dajale na leto 0,5 milijona m^ lesa,
Za boljši pregled sprememb, ki jih je doseglo poljsko gozdno gospodarstvo, je potrebno dodati še nekatere podatke s področja uvedbe mehanizacije v novejšem času. Sedaj upoj-abljajo 6000 raolork (večinoina poljske izdelave, znamke BK-3), Seda) je mehanizirano že 57% dela pri podiranju drevja, 30% pri ob-zagovanju vej, 50% pri rasžagovanju dolgih sortimentov in 54% pri premagovanju prostoniin.-skega lesa Spravilo in izvoz lesa iz državnih gozdov sta bila leta 1966 mehanizirana s od tega 60% z lastnimi transportnimi napravami. Pri obnovi gozdov so 54% prip-ave tal opravili mehanizirano. Izdelali so program inehaniziranja. oprt na stroje in naprave, izdelane doma in iz uvoza,
Vkljub velikim težavam, ki izvirajo zlasti iz hudih vojnih pustošenj ia iz bliskovitega razvoja narodnega gospodarstva, v povojnih letih, si prizadeva poljsko gozdno in lesno gospodarstvo doseči zadovoljitev potreb po lesu in lesnih izdelkih. Zato so izdelali nov model integriranega gozdnega in lesnega gospodarstva, ki zagotavlja gozdnemu gospodarstvu in le.sni industriji perspektivnejši razvoj
634.0.377,1
TRANSPORTERJI ZA NAKl.ADANJE LESA V GOZDARSTVU
Ing, Dušan Jug (Celje}*
Rocn<) nakladanje lesa je eno najtežjih telesnih opravil v gozdarstvu. V Sloveniji smo začeli pred dvema letoma, reševati to problematiko z namenom, da bi olajšali težko telesno delo ter pocenili to fazo gozdne proizvodnje. Iskali smo zanjo različne rešitve z mehaniziranjem tega opravila. Za nakladanje okroglega lesa na kamione na cesti so se kmalu pokazali kot ustrezni nakladalni žerjavi, montirani na tovornjakih. Potrebno pa je bilo Se izbrati najprimernejši tip dvigala ter določiti najboljšo organizacijo dela za njegovo smotrno uporabo. Težje in svojevi-stno pa je bilo vprašanje nakladanja z ustreznimi stroji na zbirnih skladiščih, ki so navadno ob železniških postajah, kjer se les sortira In naklada na vagone, deloma pa tudi na kamione. Za nakladanje na takih skladiščih pridejo v požtev samostojne nakladalne naprave z ustremimi kapacitetami.
Nakladalne naprave, ki jih uporabljajo ponekod po svetu na zbirnih skladiščih, so drage ter je za njih potrebna tako velika koncentracija lesa, d.a za n.aše razmere ne pridejo v poštev (dvigalni in transportni žerjavi na tračnicah, samohodni nakladalni žerjavi na lastnih vozilih in podobno). Samohodni nakladalni žerjavi, npr. vrste ^colles« in -insley-', ki smo jih že uporabljali v gozdarstvu, so zelo uporabm, toda ustrezajo le za večja skladižča, kot so večinoma v slovenskem gozdarstvu.
Pri nas smo poskušali rešiti vprašanje nakladanja lesa na skladi,ščih s posebnimi transporterji. V ta namen smo zasnovali, konsiruirah in izdelali dva
* To raziskovalno -nal<^o je financiral Zvezni sklad za «rianstveno raziskovanje v okviru teme »Preučevanje mehajiizacije dela pri izkoriščanju gozdov« ob sotinan-ciranjii Sklada Borisa Kidriča (Preučevanje mehanizacije spravila lesa) in gozdno-fiospodarsldh orianizacij Slovenije.
Slika 1. Transpoi'ter za nakladanje okroglega lesa
prototipa, enega za nakladanje okroglega lesa In drugega za nakladanje pro-starninskega lesa. Oba je po zamisli skupine za preučevanje transporta lesa pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izdelalo podjetje Agroservis iz Šempetra v Savinjski dolini.
Transporterja sta kot prototipa obratovala dve leti. Na izkušnjah z njuno uporabo je izdelan ta prispevek, tj. opis delovanja, analiza podatkov obratovanja ter kalkulacija ekonomičnosti uporabe.
TRANSPORTER ZA NAKLADANJE OKROGLEGA LESA
Gre za samostojno nakladalno napravo (slike 1—6). Namenjena je zlasti za nakladanje hlodovine. Dolga je 5,10 m, široka pa 2,60 m. Po nakladalnih legah tečeta brezkončni verigi, ki ju poganja elektromotor (namesto njega se lahko vgradi tudi bencinski motor). Na verigi .so pritrjene nakladalne kljuke, ki potiskajo breme po traaisporterju (slikal) na vagon ali na kamion in so visoke 15 cm tei- držijo hlode do debeline 70 cm, Višina nakladanja se po potrebi lahko spreminja, in sicer od l,ßO m do 3,30 m. Nakladalne lege dvigamo in spuščamo s pomočjo hidravličnega valja, in to tako MIto, da to uravnavanje višine pri obratovanju ne povzroča zastojev.
Originalnost transporterja za nakladanje hlodov so nakladalne vilice (po ing, Kostnapflu), ki dvigajo breme s tal na brezkončni verigi (sliki 2 in .3), Nakladalne vilice delujejo tako, da dvigajo hlod na vsak tretji par nakladalnih kljuk. Pri popolni izi-abi kapacitete transporterja sta na njem vedno dva hloda ozii-oma trije, kadar je hlod na vrhu (slika 5). Delovanje nakladalnih vilic je razdeljeno na tri faze, in sicer, ko so spuščene na tla, kO' se dvigajo in ko se spuščajo. Prva faza traja 11 aek, kar zadošča, da delavci spravijo hlod na vilice. Ce so lege, na katerih je uskladiščen les, pravilno položene, tedaj hlod zlahka zavalimo na vilice, ki zagrabijo hlod, ga dvignejo in potem, ko dosežejo najvišjo točko, hlod sam zdrsne na nakladalne kljuke. Teoretična kapaciteta tr^sporterja je izkoriščena tedaj, če vilice z vsakim svojim dvigom prinesejo hlod na brezkončni verigi, V tem primeru vsakih 25 sekund pade po en hlod v vagon. Seveda pa je učinek nakladanja odvisen od debeline oziroma
od povprečne kubature hlodov. Ce nakladamo droben material (jamski les), ki ga lahko dvigamo ročno, izključimo nakladalne vilice, ter dva delavca les polagata neposredno na nakladalne kljuke (slika 4).
Tehničm podatki
Dolžina transporterja znaša 5,10m, širina pa 2,60m; razmik med nakladalnima legama, je 2,06 m; nakladalne lege so dolge 4,00 m; ra:;dal]a med nakladalnimi kljukami je 0,50 m; dolžina nakladalnih vilic pa ^naša 0,70 m. Nakladalna višina je od 1,80 do 3,30 m; elektromotor ima 5 KW moči in Ö40 obratov v min; hitrost verige je 7,3 cm/sek. Zmogljivost transporterja je do 1200 kg, hlodi so lahko do 8 m dolgi in do' 70 cm debeli. Naprava tehta 1100 kg.
Za prevoz in premikanje po skladišču ima transporter dva para koles. Sprednji je s polnima gumama (premera 15 cm), ki sta vrtljivi okoli vzdolžne osi, zadnji pa ima dimenzije 5,20-12 in zračnice.
Opisani transporter obratuje že dve leti na kolodvorskem skladišču v Šempetru v Savinjski doluu. V tem času je bilo z njim naloženo koli 9000 m^ lesa. Spreniljali smo funkcioniranje transporterja, razen tega pa smo posneli njegovo delo pri nakladanju 16 vagonov, da bi zbrali podatke za presojo njegove uporabnosti.
Učinek
Nakladalne vilice potrebujejo za celoten hod 25 sek, dvigajo se 8 sek, spuščajo se 6 sek, na tleh pa slonijo 11 sek. Hlod opravi pot s tal na vagon v 70 sek. Pri popolni obremenitvi transporterja pade vsakih 25 sek na vagon po en hlod, V eni obratovalni uri lahko naprava naloži npr, 144 hlodov, dolgih 4 m in debelih 32 cm. Torej je mogoče doseči s;elo velike učinke. Vendar je treba urediti in temu delu prilagcxliti vse skladišče. Skladovnice lesa morajo biti čim bližje nakladalnemu mestu. Čeprav je transporter na gumijastih kolesih, ga je vendar
Slika 2, Nakladalne vilice transporterja 230
Slika 3. Dviganje bremena z naldadaltiimi vilicami
razmeroma težko premikati po skladišču, vkljub temu da snemanja kažejo, da za to ni potrebno veliko časa.
Montiranje transporterja na posebne tračnice, da bi se pomikal po skladišču vzporedno z vagonom po železniških tirnicah, pa bi pomenilo nadaljnjo možnost m povečanje učinkov pri nakladanju lesa.
Slika 4, Nakladanje drobnih softimentov s transporterjem
Nakladanje jamskega lesa
Organizacija dela: 3 delavci, dva spravljata les na transporter, eden pa ravna les na vagonu; povprečna razdalja lesa od vagona. 15ni; povpre&ni cas nakladanja vagona {2l m^) je znašal 2 uri 40 min, od tega obratovalni čas trans-portei'ja 1 uro 5Q min aU 69% delovnega časa nakladanja.
Wa posamezne delovne faze odpadejo od skupnega časa nakladanja naslednji deleži. Nakladanje s transporterjem	14% Zlaganje na vagonu 33% Spravilo lesa do transporterja 10% Namestitev ti-ansporterja 2,6% Odst.ranitev transporterja Zastoji 9%
Skupaj	100%
Povprečni tovor v vagonu znaša 21 ra''', povprečno število kosov 150, po-vpi-ečna kubatura 0,14 m^. Za nakladanje 1 kosa je potrebno 43 sek obratovanja stroja, za nakladanje 1 m' pa 5 min 15 sek obratovanja stimja; v eni obratovalni uri se naloži ll,40m^.
Normativ das a v 8-umem delavniku ^naša po odbitku odmora: 480 min — — 30 min = 450 min. V tem Času odpade na obraitovalni čas titans port en a z izkoristkom (59% : 450 X 59% = 311min, tj. 5,18 obratovalne ure V 5,18 obratovalne ure, [j. v 1 delovnem dnevu naložimo s s transport er jem 5,18 X 11.40 = = 59,0m^ lesa. Ker so pri tem zaposleni 3 delavci, znaša norma na delavca 59,0 ;3 = 19,70
Nakladanje hlodov
Organizacija dela; 3 delavci; povprečna razdalja lesa od vagona 10 m: povpreSni Čas nakladanja vagona 2 uri 40 min, od tega obratovalni čas transporterja 1 ura 7 min ali 54% delovnega Časa nakladanja,
Na posamezne delovne faze odpadejo od skupnega časa nakladanja naslednji dGleži *
Spravilo lesa do transporterja	36%
Nakladanje Lesa s transporterjem 54% Names ti t e v trajiis porter ja	2,6%
Odstranitev transporterja	1,4%
Zastoji	e%
Skupaj	1QQ%
Povprečni tovor v vagonu znaša 25 m^, povprečno število hlodov 80; povprečna kubatura 0,32 m' Za ruakladanje 1 hloda je potrebno 50 sek obratovanja. .stroja, za nakladanje 1 m^ pa 161 sek; v eni obratovalni uri se naloži 32,4 V delovnem dnevu 450 min z izkoristkom ok. 50% je obratovalni Čas ti-ansporterja 3 ure 45 min. Dnevni učinek je 84 norma na delavca 28 m-"*. Poraba električnega toka v obratovalni uri ;je 0,5 KW.
Kalkulacija ekouomicnosti
Predpostavke in podatki za kalkulacijo so naslednji: nabavna cena transporterja v primei-u serijske proizvodnje 20.000 N din; življenjska doba 8000 obratovalnih ur v 12 letih, na leto torej 660 ur; popravila in vzdrževanje 70% amoi-lizacije; v delovnem dnewi je 3,75 obratovalne ure (za hlode), učinek
nakladanja 11,40 m^ za jamski les ali 22,40 m'' za hlode iglavcev na obratovalno uro; obrestna mera 3,"5%; strežba 3 delavci po B ur na dan; delež obratovalnih ur je pri hlodih 0,54, pri jamskem lesu pa 0,69; čisti osebni dohodek 3,31 N din na uro, z upoštevanjem odmora 3,52 Ndin; faktor neposredne režije 2,35 (podatki so iz odnosov za nakladanje hlodov pri GG Celje); poraba električnega toka 0,5 KW v obratovalni uri po 0,35 N din.
Primerjahia cena obratovalne ure je naslednja;
Ndin
Pogonska energija 0,5KW po 0,35 Ndin	0,17
Mazivo	0,02
Gume so vračunane v amortizaciji
Amortizacija 20.Q0Ö N din : 800	2,50
Popravila 70% amortizacije	1,75
p K t +1
Obresti O = — ' - ' ---0,36
100	N
z
Zavarovalnina itd. — ■ s. t, (z = 3%)	0,90
100
Osebni stroiSki pri hlodih 3,54 X 3 :0,54 = 19,50 X 2,35 45,96 (prt jamskem lesu 3,53 X 3 : 0,6S X 2,35	35,90)
Primerjalna cena za obratovalno uro znaša pri hlodih	51,88
(pri jamskem lesu 41,86)
Stroški nakladanja s transporterjem znašajo torej za hlodovino 51,86 N din : r22,4in^ = 2,32 N din/m^^ za jamski les pa 41,86 Ndin : 11,4 m^ = 3,67 N dia/m'. Ker stroški za ročno nakladnje s tal 1 m^ iglavcev pri GG Celje (s faktorjem neposredne režije 2,35) znašajo 5,70 N din in 3,74 N din z rampe, je torej nakladanje s transporterjem v vseh primerih cenejše (razen pri nalfladanju jamskega lesa z rampe, kjer je skoraj enako drago). Razen tega pa je nakladanje s Transporterjem občutno lažje in manj utrudljivo.
Ob upoštevanju navedenih predpostavk je torej uporaba transporterja finančno utemeljena. Toda pri tem smo prišli še do naslednjih ugotovitev:
—	število obratovalnih ur v deioviiem dnevu je razmeroma majhno, tj le okoU 50% i
—	praktični učinki so dokaj manjši od teoretičnih (pod polovico);
—	pri stroju je potrelono razmeroma veliko delavcev (3),
Te pomanjkljivosti izvirajo iz težav s spravilom hlodov do mesta nakladanja., Za ureditev skladišča pa bi bile potrebne precejšnje investicije. Vendar pa je mogoče organizacijo dela še izboljšati in povečati delež obratovalnih ur in s tem učinek nakladanja. Tam, kjer je jnogoče urediti skladišče z nizkimi Stroški in pri letni kapaciteti skladišča nad 15,000 m\ pa lahko transporter zelo koristno uporabim», kot je to na skladišču impregnacije v Hočah,
V večini primerov pa bo glede na stanje in kapacitete naših zbirnih skladišč obravnavani transpori er manj primeren kot samohodna hidravlična dvigala na traktorjih, s katerimi lahko les po skladišču prevažamo' ali nakladamo ah prekladamo in se izognemo posebnim stroškom za primikanje lesa k transporterju. Zdj se, da bo takšna rešitev na Široko uporabna.
Za uporabo v praksi bi potj-ebovali torej le n-talo takšnih nakladalnih transporterjev za okrogli les, zato bi morala biti izdelovalna serija precej manjša,
Slika 5, Nakladanje hlodov s transporterjem
kot smo jo predpostavili, torej bi bila naprava znatno dražja od predvidene. Torej izdelava obravnavanega transporterja ne pride v p o š t e v.
TRANSPORTER ZA NAKLADANJE PROSTORNINSKEGA LESA
Gre za samohodno napravo, namenjenr» nakladanju prostominskega lesa na zbirnih skladiščih (slika S}. Poganja jo elektromotor, lahko pa vanjo vgradimo tudi bencinski rnotor. Za prevažanje po skladišču ima par gumijastih koles z zračnicama, zato je zelo lahko premična, Zgornji krak transporterja se dviga in spušča mehanično s ponnočjo skripčevja in žične vrvi ter tako uravnava višino nakladajij.a.. Nakladalno višino je mogoče hitro spremeniti, ne da bi bilo obratovanje ovirano. Nakladamo lahko do 3;3 m visoko. Pri uporabi transporterja polagamo okroglice na njegov spodnji del. Brezkončni verigi imata na vsakega pol metra pritrjene nakladalne kljuke, ki pomikajo tovor na vagon oziroma na kamion. Transporter obratuje (na skladišču v Zrečah) že dve leti. Uporabljajo ga za nakladanje dvometrskega celuloznega lesa iglavcev na tovornjake. Letna kapaciteta znaša 6000 ml Z evidenco obratovanja in s snemanjem smo ugotovili podatke, ki precej dobro kažejo njegovo uporabnost in ekonomičnost.
Tehnični podatki
Dolžina transporterja znaša 6 m, širina 1 m; razmik med nakladalnimi kljukami pa 0,5m; največja višina kraka je 3,5in, moč motorja je 1,1 KW; hitrost verige 40 cm/sek; vsa naprava tehta 620 kg.
Učinek
Za nakladanje dvometrskega celuloznega lesa iglavcev je pottebna naslednja organizacija dela: skupa] 3 delavci, dva spodaj mefeta okroglice na transporter, tretji pa jih sprejema in sklada na kamionu. Povprečna razdalja lesa do transporterja je 8 m. Povprečni čas nakladanja kamiona s prikolico je 1 ura in 40 minut, od tega 1 ura in 29 minut obratovalnega časa ali 89% delovnega časa. Povp,rečni tovor tovornjaka s prikolico vsebuje 22 m''. Z meritvami smo prišli do naslednjih podatkov: za nakladanje 1 kosa je potrebno 7,2 sek, za I m^ pa 4,0 m.m; povprečna kubatura 1 kosa je 0,03 m''. V obratovalni uri naložimo s transporterjem 15 m^
Od skupnega časa nakladanja odpadejo na posamezne faze naslednji deleži:
Priprava transporterja	5% NakLadanje transporterja
Skladanje na karnionu	21%
Neogibni zastoji	11%
Nepotrebni zastoji	4%
Premikanie transpoi"terja	8%
Končna dela na transporter] li	1%
Skupaj 100%
Teoretično doseže transporter takrat največjo kapaciteto, kadar prinese vsak par nakladalnih kljuk po eno okroglioo na kamion, tj, vsako 3,2 sek. Pri povprečni kubaturi 0.03 m^ znaša kapaciteta v obratovalni uri 33,7 m'', na delovni dan 450 min pri obratovalnem Času 89% pa 225 m', S snemanjem smo ugotovili, da pade okroglica na kamion vsakih 7,2 sek, da rialoži v obratovalni uri 15 m® in v delovnem dnevu ok. 100 m''.
Slika 6, Transporter za prostorninski les 235
Ti učinki so bili doseženi z delovno skupino 3 delavcev. Pri proučevanju možnosti organizacije dela samo z 2 delavcema, enim spodaj, drugim na kamionu, se je pokazalo, da se v tem primeru učinek prccej zmanjša. Veriga se naim'ec na transporterju hitro premika in samo en delavec ne zmore dovolj urno prinašati les in ga polagati na kljuke. Zložaj za kamion s prikolico je navadno pripravljen v enem kupu (22 m^), zato je razmeroma dolg in njegov konec precej oddaljen od transporterja. Delavec mora torej vedno prenašati okroglice s kupa na transporter. Čeprav je bil v začetku nakladanja transporter postavljen pri začetku zložaja Ta problem je mogoče rešiti z ustrezno ureditvijo skladišča ali pa s podaljškom, ki bi se po potrebi priključil na transporter. Tako bi se povečala kapaciteta transporterja, pri nakladanju pa bi v tem primeru zadoščala le 2 delavca
S konstrukcijo podaljgka. ki bi bil priključen transporterju, smo sc precej ukvarjali. Zamišljeni so bili priključki, ki bi bili dolgi po 3 m ter bi bili izdelani tako, da bi se lahko med seboj spajali in bi se transporter tako poljubno podaljševal. Načrti so gotovi, vendar se nam še ai posrečilo izdelati ustrezne vezi med priključki, ki bi omogočala hitro in funkcionalno spajanje. Razen tega je zmanjkalo sredstev za izdelavo taksnih novih prototipov.
Pri navajanju uSinliov smo se omejili le- na nakladanje dvomotrskih okrog-lic iglavcev. Transporter je bil namreč v glavnem uporabljan za nakladanje te vrste sortimentcv. Pri uporabi transporterja za metrske okroglice pa smo s snemanjem ugotovili, da je učinek za 1,29-krat vecji od ročnega nakladanja. Pn nakladanju dvometrskih okrogUc s transporterjem pa je učinek za 1,54-krat večji od ročnega nakladanja metrskih okroglic. Ce nakladamo s stransporter-jem eno- ali dvometrske okj'ogüce', je učinek pri nakladanju poslednjih za 1,2-krat večji. Iz te primerjave je razvidno, da je nakladanje dvometrskih okrogli C najuspešnejše. Vendar pa bi se 2 dodatnim podaljškom za transpKjrter te razlike zmanjšale in bi se ekonomičnost obratovanja transporterja povečala.
Kalkulacija ekonomičnosti
Predpostavke in podatki za kalkulacijo so naslednji; nabavna cena je 13.000 N din; trajanje stroja lO.OÜU ur v 12 letih; popravila 75% od amortizacije; letno B30 ur obratovanja; učinek 15 m' na obratovalno uro, obrestna mera 3,5% J čisti osebni dohodek 3,31 N"din na uro, z upoštevanjem odmora 3,52 N din.
Primerjalna cena obratovalne ure je naslednja;
Pogonska energija n,3 KW po 0,25 Ndin	1,05	N	din
Gume so vračunane v amortizaciji			
Amortizacija 13.000 N din ' lO.OOO	1.30	N	din
Popravila 75% amortizacije	0,S7	N	din
Obresti	0,39	N	din
Zavarovanje	0,43	N-	din
Osebni stroški 3,52 X 3 : m% X 2,35 =	27,S7	N	din
Pi-imerjalna cena za obratovalno ijro	31,91	N	din
Stroški nakladanja s transporterjem znašajo 31,91 Ndin : 15 m^ = 2,13 N din za m''. Stroški ročnega nakladanja z rampe pri GG Celje pa so (s faktorjem. 2,35) 2,80 N din in s tal 3,11 N din.'W. Če upoštevamo pri osebnem dohodku pravilnik o normah GG Celje, aiašajo stroški nakladanja 2,77Ndin (2,50Ndin OD in 0,27 N din obratovalni stTOŠki transporterja). Iz teh ugotovitev je razvidno, da je-nakladanje s transporterjem za 24 % cenejše od nakladanja s tal (3,11 : 2,13)
Slika 7. Nakladanje 2-inetrakih okrogHc s Itansporterjem na kamioti
in za 31% od nakladanja z rampo (2,80 : 2,13); pri tem pa niso upoštevani stroški za. izdelavo rampe.
Transporter je torej zelo uporaben nakladanje prostominskega lesa, zlasti za dvometrske okroglice. Le-te pa je mogoče nalclada.tj le do debeline 15 cm, ker so debelejäe za delavca pretežke, i^akladanje dvonietrskih okroglic ima zlasti to prednost, da se zlaga na kamionu le en zložaj in delavec na tovornjaku samo ravna okroglice, ki jih prinaša transporter. Sploh pa ima izdelava p ros to minske g a lesa na dva metra precejšnje prednosti pri manipulaciji in nakladanju (ne le s transporterjem). Za nakladanje metrskega pros t o minske ga lesa listavcev in iglavcev, & je debelejši, pa je za uspešno uporabo opisanega transporterja neogibna uporaba priključkov, tj. podaljškov transporterja.
TRANSPORTEURE FÜR HOLZVERLADUNG
(Zusammenfassung)
Es handelt sich um eine originale Konstruktion von zwei Transporteuren, des einen für Verladung von Stammholz auf Lastautos oder Eisenbahnwagen und eines zweiten für Verladung von Raumholz Die angefertigten Prototypen sind auf Sammellagern praktisch erprobt worden. Auf Grund der hiebei festgestellten Daten über ihre Leistung wurde die Wirtschaftlichkeit ihrer Anwendung berechnet
Die Verladung von Stammholz auf Lastautos oder auf Eisenbahnwagen mit Anwendung der behandelten Vorrichtung i.^t um 40?^ billiger als Handverl a dun g vom Boden und beziehungsweise um 3S% billiger al5 Hand Verladung auf der Verladerampe. Die Einsparung bei Grubenholz ist nui* im Vergleich zur Verladung vom Boden aus mei-klich und beträgt 35%.
Verladung von HaumJiolz mit dem dafür speziell konstruierten Transporteur ist um 31% billiger als Handverladung vom. Boden aus und um 24% billiger als Handverladung auf der Uampe,
SODOBNA VPRAŠANJA
INSTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO OB ZAČETKU TRETJEGA DESETLETJA SVOJEGA DELOVANJA
Dne 21. aprila 1347 je bil z odločbo vlade LRS ustanovljen Go^darsld inStitgt Slovenije, Tako smu Slovenci kot nai-od ene najbolj gozdnatih delel v Srednji Evropi dobili svo'jo prvo gozdarsko znanstveno ustanovo.
Dvajset let dela in naporov je v izrednem razvoju našega gospodarstva in družbe kar prehitro minilo. IVLnogo tega je älo mimo nas. In ko smo ob zaključku dvajsetih let inätitutovega delovanja hoteli podati pregled vsega njegovega dela in ga razgrniti pred naSo strokovno in ostalo javnostjo^ smo kaj lahko spoznali, da to ni niti preprosto, niti majhno delo.
Zato si je inštitut v letu löBß zastavil posebno nalogo; zbrati podatke & opravljenem raziskovalnem delu v pret&klih desetletjih in o sredstvih, Ju so bila v rMisko-valno delo vložena, oceniti s tem v zvezi težave in napore, poskusiti pa tudi analizirati uspehe opravljenega dela ter njihov pomen za razvoj našega gozdarstrva. Prepričani smo, da bo takšen pregled o opravljenem raziskovalnem delu v preteklih letih omogočil institutu in raziskovalni misli \r gozdarstvu nasploh hitrejši in boljši napredek, vso naäo strokovno javnost pa bo opozoril na vrsto raziskav in rezultatov, ki so ji bili in so ji na voljo, kar bo še posebpj važno za mlajše strokovnjake, Id niso spremljali inštitutovega dela od njegovega začetka.
OdJfar je bil osnovan Gozdai-ski inštitut, so se deloviie razmere seveda močno spremeriile. Ob ustanoviiivi so njegovi tedanji pi-ui vaziskcfValci gotovo opravili pionirsko delo. Prevzeli so raziskovalno misel poprejšnjih generacij, ki pa se žal v pre-sJcromnih predvojnih razmerah ni mogla razviti, jo oplemenitili z novimi in sodobnimi pogledi. Z ustanovitvijo gozdarskega oddelka sedanje Biotehniške fakultete, ki je sledila kmalu za tem (194fi/49), so se ustvarile nove možnosti za aktiviranje raziskovalne miselnosti in novih spodbud v širših gozdarskih krogih, saj so mladi strokovnjaki, ki so vedno številneje prevzemali odgovorna delovna mesta v gozdnogospodarskih orgartizacijab, lahko neposredno vplivali na intenzivnejše in bolj poglobljeno gospodarjenje z našimi gozdovi.
Ob tem je posebej poudariti vzajenrmost interesov inštituta in fakultete, ki je v dvajsetih letih vedno obstajala in se neposredno uveljavljala. Gotovo to ni bila vedno preprosta stvar, V slovenskih razmerah in v dokaj omejenem prostoru si niti v strokovnem, niti v finančnem pogledu ne hi mogli privoščiti dveh, popolnoma ločenih ustanov, tu naj bi se vs-aka po .'svoje bavUa z raziskovalnim delom. Vsem delavcem zadnjih dvajsetih Let, tako instituta kot fakultete, je zato treba izreči iiosebno priznanje, da so to i.'zajemnost ne glede na nekatere težave ohranili in tako zagotovili vse možnosti za nadaljnji razvoj raziskovalnega dela in njegovega uveljavljanja v gozdarski stroki. Taksno stanje nam sedaj, spričo zaostrenih ekonomskih razmer tudi v raziskovalnem delu, že marsikje zavidajo.
Zelo pomembno pa je bilo za raziskovalno delo v nrunulih dvajsetih letih dejstvo, da je gozdarska stroka kot celota vsekakor imela inštitut za svojo ustanovo V zadnjih dvajsetih letih gozdarsU'o ni nikoli prepustilo inštituta vnemar, naši stroki nikdar ni bilo vseenO;. kako se inštitut razvija in kakšni so uspehi njegovega raziskovalnega dela. Pri tem je bila stroka do raziskovalnega dela in seveda tudi do raziskovalcev inštituta (seveda tudi do delavcev fakultete, saj so bili ti neposredno vključeni v raziskovalno delo institutovih odsekov) zelo kritična. Morda se je kdaj pa kdaj kdo izmed raziskovalcev takSni krUičnosti postavil po robu, posebno Se v letih; ko inštitut ni bil deJiamo odvisen od naročil gozdnogospodarskih organizacij.
A pokazalo se je, da naša operativa povečini ni nikoli odklanjala naprednih znanstvenih pogledov, ni pa seveda, zgrabila z obema rakama za vsako novo idejo. Zato so se vedno lahko uveljavljali raziskovalci, ki so upoštevali splošno veljavne sodobne poglede na raziskovalno dejavnost v okvii-u potreb in možnosti sodobne družbe.
Financiranje raziskovalnega dela se je v dvajsetih letih temeljito' spremenilo. Potem ko so bila ustavljena sredstva, ki jih je inštitut po svojih potrebah dobival iz državnega prm-ačuna, kasneje pa v pretežni meri iz republiškega gozdnega sklada, je v celoti obveljalo finansiranje na podlagi sklenjenih pogodb za raziskovalne naloge. Prav tu pa je delež gozdnogospodarskih organizacij in njihovega poslovnega združenja dal&č najpomembnejši. Kljub mnogim pomislekom oh prehodu z enega na drug način Einanciranja in nekaterim resničnim težavam se je stanje le uravnovesilo.
Ob sodelovanju inštituta z operativo tudi pri njej vedno bolj izginjajo enostj'an-,ski in poenostavljeni pogledi na raziskovalno delo po Itratkovidnem in kratkoročnem načelu "daj — dam«. Značaj gozdarske dejavnosti je drugačen, kot je, denimo, kmetijstva ali industrije. ISTaše raziskovalne naloge, posebno z biološkega področja, so predvsem dolgotrajnejšega značaja. Kljub enakim načelom, ki veljajo za vse raziskovalno delo, še posebno kar se tiče eksaktnosti zbiranja podatkov in njihovih analiz, ima raziskovalno delo v gozdarstvu le svoje posebnosti. Predvsem je poleg dolgotrajnosti nujna kontinuiteta vseh raziskav in včasih širše sodelovanje več strokovnih generacij. Vzajemno sodelovanje in razumevanje med raziskovalci in strokovnjaki iz operative utrjuje zavest o nujnosti ohranitve znanstvene in pedagoške institucije v Sloveniji, kot sta skupaj inštitut in gozdarski oddelek Biotehnične fakultete, kajti gozdarstvo Slovenije si tudi ob svojem naravnem bogastvu le tako lahko zagotovi enega od pogojev za svoj nadaljnji razvoj in napredek.
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo se je razvil iz prvotnega Gozdarskega inštituta prek Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo v sedanjo obliko V nje-
govern naslovu obstaja torej tudi orientacija na. področje lesnega gospociarstva. Kljub temu, da so bili strokovnjaki s področja lesnega gospodai'stva in lesne industrije pred desetletjem v inätitutu močno zastopani, sedaj inštitut lazisliovalnega dela na področju lesne industrije skorajda ne opravlja. Razlogi za to pa so seveda zunaj našega liišt[tuta in gozdarstva. Kaže, da v bližnji prihodnosti Se ne bodo zreli tisti pogoji, ki bi ustvarili realne možnosti za podobno sodelovanje med Inštitutom :n fakulteto na eni in lesno industrijo na drugi strani, kot je to uspelo na področju gozdarst^-a.
Kot smo že omenili, inštitut že pripravlja obscžnejSo študijo o svojem dosedanjem raziskovalnem delu, kjer bo možno najti natančen pregled vseh dosedaj opravljenih raziskovalnih nalog. Vsako leto izdaja inStitut letna Eioročila, kjer je podrobneje opisano tekoče delo po posameznih nalogah, s čimer je vsakokrat podan, dovolj jasen pregled a vsebini in obsegu raziskovalnega dela na inSlitutu, Žal pa moranM večkrat iigotoviti, da so z delom inštituta naSi stroiiovniaki v t>perativi vse premalo seznanjeni. Zato podajamo zgoščen in skrajšan pregled tega, kar je sprejel inštitut v svoj deJovm piogram za leto lf)6fl. Naloge smo razvrstili po njihovem značaju in po delovnih področjih.
1. Naloge sploSnega pomena
Glavni naiočniki nalog, ki trajajo povečini po pet aLi več let, so poleg Poslovnega zruzenja gozdnogospodarskih organizacij Se Sklad Borisa Kidriča in Zve^Jii sklad za financiranje raziskovalnih dejavnosti.
Gojenje gozdov
—	Raziskovanje vegetacije na rastiščih bulive v Sloveniji.
—	Vegetacija šotnih barij v Sloveniji kot nakazovalec ekoloških razmer v sosednjih gozdnih pi-edelih.
—	Raziskovanje fizikalnih in kemičnih lastnosti tal v naravnih gozdovih Slovenije v zvezi 2 intenziviranjem gozdne proizvodnje.
—	Stopnja intenzivnosti gojitvenega ukVepanja in vrednostna proizvodnja v gozdnih sestojih,
—	Raziskovanja metod gospodarjenja v visoldh bukovih gozdovih,
—	BioekoloSki problemi selekcije bukve,
—	Bioloika raziskovanja bukve,
—	Raziskovanje tehnoloških lastnosti bukovega lesa v zvezi z hioekoloSkiml razmerami,
—	Bori v Sloveniji.
—	Sušenje jelke kot posledica gospodarskega ukrepanja, preprečevanje in melioracija ogroženih sestojev
—	Proučevan je sušenja jelke, njegovih vzrokov in iskanje odpoi'nih genotipov.
—	Fertilizacija v naravnih gozdovih v avezi z gojitvenimi ukrepi.
—	Fertllizadja v gozdnih nasadih naglo rastočih iglavcev in listavcev
—	Proučevanje proven lene velikega jesena v Sloveniji.
—	Proučevanje vrb na rastiščih Slovenije za snovanje predkultur.
—	Možnosti uvajanja eksot gozdnega drevja v Sloveniji.
—	Izbira in genetsko preverjanje dreves pri pfoizvodnji gozdnega sortnega semenja.
—	Zlahlnjenje in izbira hitro ra.stočih drevesnih vrst,
—	Raziskava korelacije med prirastkom, krošnjo, koreninjem in rodovitnostjo tal.
—	Fitocejiološl-ca karta Slovenije in izvrednotenje rastiščnega potenciala.
Varsfuo gozäöu
—	Selekcija in vzgoja kostanjevih tipov, odpornih proti kostarijevemii raku,
—	Proučevanje .naselitve in rasnnnoževanje ptic kot regulatorjev gozdne bto-t^enoze,
—	Proučevanje koristnih mravelj v gozdni biocenozi_
—	Proučevanje imhnenja iti oüarvanosti bukovega lesa.
Urejanje gozdov
—	Analiza gozdnih fondov v povezavi z oceno rastiscnega potenciala v Sloveniji.
Izkoriščanje gozdov
—	Tipizacija opreme žičnic.
—	Proučevanje ekonomičnosti uporabe strojev za sečnjo in izdelava v naSi praksi,
—	Tribobenski vitU 2a spravilo lesa.
—	MeJianizlrano nakladanje lesa na kamione.
—	Proučevanje standardov gozdmih in lesnih sortimentov,
—	Racionalizacija organizacije dela pri sečnji in izdelavi.
Gozdne gradnje
—	Škodljivi vplivi površinske vode in prometa na zgornji ustroj cest z velikimi nagibi in njih preprečevanje.
—	Optimalna širina gozdnih cest za naše razmere,
—	Gradnja gozdnih cest, vlak in stez v zvezi z uporabo žičnih žerjavov pri izkoriščanju večjih gozdnih objektov.
—	Splošni prikaz gozdnih cest v Sloveniji.
Erasija
—	Raziskovanje načinov ozelenjevanja erodiranih zemljišč.
—	Metodika klasificiranja erozijsiuh procesov.
Gozdarska ekonomika
—	EkonoTTLska problematika razdelitve Slovenije na gozdnogospodarska območja.
—	Privatni gozdovi v Sloveniji družbenoekonomski problem.
—	Študija o raziskovalnem delu na področju gozdarstva v letih 1947—1967 in njegov odraz v gospodarjenju z gozdovi.
2. Posebne naloge
Naročniki so povečini posamezne gozdnogospodarske organizacije ali sicupina gozdnogospodarskih organizacij.
Gojenje gozdov
—	Premena grmiSč na Kočevskem,
—	Fertilizacija v naravnih gozdovih GG Bled.
—	Proučevanje optimalne fettilizacije v gozdnih nasadih in sestojih na območju GG Maribor.
—	Fertilizacija v gozdnjh nasaddi hitro rastočih iglavcev in listavcev na območju GG Novo mesto.
—	Možnosti uvajanja eksot pri melioracijah in premenah gozdov na Kočevskem.
—	Pedološke raziskave in kartiranja v Zg&mjesavski dolini.
—	FitocenoloSke rsiziskave in kailiranja v Zgornjesavski dolini,
—	Fitocenoloäko pvo-vfevaiije in kartiranje na območju GG S loven j gradeč.
—	Gojitveni problemi smrskovili sestojev na območju GG Bled.
—	Pomladi t vena ekologija glavnih drevesnih vi s t na Gorenjskem.
—	Pomladitvena ekologija in premena psevdoprebiralnih gozdov na Visokem krasu.
—	Sodobna proizvodnja sadik v drevesnici Muta,
—	Snovanje semenske plantaže alpskega macesna za GG Bled,
—	Proučevanje metod gojenja trepetlike na Kočevskem.
—	Preučevanje načinov premene slabih gozdov v Slovenskih goricah in izdelava načrtov za snovanje lesnih nasadov ter spremljanje produkcije sadilnega materiala,
—	Raziskovanje intenzivnih metod za ustanavljanje lesnih nasadov in izdelava melioracijskega načrta za predele v PivSki kotlini.
—	Proučevanje melioracij s Id h ulu-epov v malo donosnih gozdovih na območju GG Slovenjgradec.
—	Proučevanje alelopatije pri ustanavljanju lesnih nasadov na območju GG Novo mesto.
—	Proučevanje nekaterih iglavcev v zvezi s pridelovanjem lesa v lesnih nasadih v Bregirijskem kotu,
—	Izdelava gojitvenega načrta za ustanovitev nasada v Beli krajini,
—	Iglavci in njih gospodarski pomen na severnem obrobju Krakovskega gozda
—	Biološke, ekološke in gojitvene raziskave robinlje v Pomurju.
—	PoSkodbe gozdov zaradi industrijskega dima.
Varstvo gozdov
—	Biološko zatiranje borovega zavijača in prelca na ki'asu.
—	Proučevanje možnosti za preprečevanje Škod od polha v Trnovskem gozdu,
—	Študij razvoja jelove usi in njeno zatiranje r.a območju GG Tolmin,
—	Proučevanje kemične zaščite za preprečevanje gozdnih požarov na krasu.
Ur&janje gozdov
—	Proučevanje smrekovih sestojev na Pokljuki in Jelovici,
—	Racionalizacija urejanja zasebnih gozdov na območju GG Ljubljane in Novega mesta.
—	Eadonalizacija metod urejanja gozdov na Visokem krasu.
—	Proučevanje ekonomske zrelosti čistih smrekovih sestojev na obraoi-ju GG Nazarje.
—	Strokovno vodstvo pri ureditvi vzornega objekta na območju GG Novo mesto.
Gozdne graätiJE
—	Izdelava generalnega plana cestnega omrežja na Kozjaku.
—	Sodelovanje pri izdelavi generalnega načrta gradnje ce.stnega omrežja pri izdelavi generalnega načrta gradnje cestnega omrežja na ubmočju GG Bled,
—	Proučevanje noi-mativov pri strojni gradnji cest na območju GG Bled.
Gosdarska ekonomika
—	Vloga gozdarstva pri reševanju problematike viginskih kmetij na KoroSkem, v Zgornji Savinjski dolini in na Jezerskem
Lovstva
—	Lovsjto-gospodarski načrt za območje Pohorja.
—	Usklajevanje gozdnega in lovnega gospodarstva na območju gojitvenega lovišča uKozorog«.
—	Proučevanje odnosa mod gozdnimi tipi in višino staleia divjadi ter uporabe rezultatov v gozdnogospodarskih načrtih.
—	Eksperimentalna umetna vzreja jerebic in kotom.
3, Trajne naloge in usluge inštituta
—	Snovanje in vzdrževanje semenskih plantaž iglavcev.
—	Nasvetovalna pomoč pri ustanavljanju nasadov bitrorastočib vrst.
—	Determinadja gozdnih bolezni in navodila za njih zatiranje.
—	Determinacija gozdnih skodljivcw in nai/odila za njih zatiranje,
—	Pregledi zdravstvenega stanja drevesnic.
—	Zbiranje in posredovanje podatJtov iz gozdarske gradbeniške literature.
—	Tehnična in biološka zaščita gozdov pred poškodbami od visoke divjadi,
—	Strokovna tehnična posvetovalna služba Lovske zveze
Iz naltetib nalog, lu so title sprejete v program inštituta za leto 1968, je razvidna širina in pestrost naše raziskovalne dejavnosti. Predvsem je lahko ob tem slehernemu jasno, da dela inštitutu ne manjka. Nasprotno, samo po sebi se zastavlja vprašanje, ali in kako zmore z om.ejenimi linančnimi sredstvi in z ne dovolj velikim številom razisknvaJnih delavcev opraviti vse navederie naloge. Prav tu so zato največje težave inštituta.
Morda bi po dvajsetih letih obstoja inštituta in skoraj prav toliko gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete pref3vsem lahlco kritično ocenili premajhno skrb za perspektivno oblikovanje mladih raziskovalnih delavcev. Za to seveda niso bile vedn.o krive samo razmere v obeh institucijah, ampak največkrat pomanjkljiva sredstva, ki so' bila na voljo za izplačevanje osebnih dohodkov raziskovalnim delavcem, Operativa je ta čas mladih strokovnjakom nudila vse drugačne pogoje. Po dvajsetih letih pa je seveda čas in neogibno, da bi stopali v ospredje mlajši sU-o-kovnjaki. Pri tem ne gre le za povečanje njihovega števila, am.pak tudi za njihovo kakovost Ln znanstveno poglobljenost. Prav tu smo zaradi razmer, v katerih živimo, največkrat preveč popustljivi, Edino v mladih ljudeh, to velja vedno in povsod, je lahko perspektiva inštituta, fakultete in znanstvenega dela sploh.
Ing, Milan Ci g 1 a r
IZ PRAKSK
SEMIMAR IZ VARSTVA GOZDOV V POSTOJNI
Na pobudo Inštituta za varstvo rastlin SR Srbije ter kemične tovarne »Galenika« iz Beograda sta Biotehniška fal(.ulteta v Ljubljani in Poslovno' združenje gozdnogospodarskih organizacij dne 'i 4. 1868 organizirala enodnevni seminar o varstvu gozdov v Postojni.
Ing, F. Jui'har je kot predstavnik omen jenega združenja otvoril sestanek, poi;dravil vse navzoče gozdarske strokovnjake in dr. Maksimoviča iz inštituta za varstvo rastlin ter ing. Popoviča in tov Dimiča kot predstavnika -Galenike«.
v nadaljevanju je ing S. Bleiweis iz gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete pojasnil, da je seminar namenjen praktičneinu prikazu zatiranja zalubnik&v, ki predstavljajo potencialno nevarnost za tiale iglaste gozdove. V svojen; kratkein referatu je orisal splogno stanje v Sloveniji, ki kaže, da se tetn škcidljivcem ne posveča dovolj pozornosti, saj se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo v gozdoviii äkode, katerim vzrok so zalubnikj. Prav posebno so še ogroženi labilni Eozdov: v neposredni okolici po u.imah opustošenih predelov, pa je bila zato za seminar izbrana Postojna, kjer je v letu 1065 viliar podrl ok. 300.00Ü m^ iglavcev.
Dr. Makstmovič je podrobno pojasni) lastnosti ksllolina, tako glede trajnüsti delovanja, moči prediranja v les, toksičnosti na tcsilotagne žuželke, uporabnosti pri preventivni in represivni zaščiti neobeljenega lesa v gozdu, zavarovanju lesa na skladiščih ter zašEitoi funktiji ksilolina proti pokanju lesa. Poleg uporalmosü tega in sekti dda v gozdarstvu je omenil tudi njegovo uporabnost za konser^atwske namene, za zaščito parketa in pohištva t&r lesenih stavb in djugih lesenih objektov. V svojem referatu je opisal tudi aparate, tj. ročne in motorne Škropilnice, s katerimi je mogoče doseči ob pravilni delovni tehniki najboljše uspehe.
Po referatu dr. Maksimovica je bilo v gozdu Golobi če vec pri. Postojni piilcazano praktično delo s ksilolinom na neobeljenih hlodih in na kupih vejevja,
V nadaljevanju posvetovanja je sledila diskusija, na podlagi katere je bilo mogoče izluščiti naslednje sklepe:
1.	In.sekticid ksiloUn deluje obsolutno tolcsično na naše najpugosLnejše vrste ksilotarnih žuželk (zaluhniki, lesarji, trdoglavci), če pridejo z njim v neposreden stik_
2.	V gozdarstvu je ksilolin uporaben Lft priporočljiv predvsem pri jzdelavi po zalubnikih okuženih dreves namesto dosedanjega klasičnega in nevarnega sežiganja lubja v gü'zdu
3.	Ksilolin ni uporaben za zatiranje škodljivcev na rastočem drevju in sadikah, ker požge zeleno asi mi Lac i j sko površino rastline,
■1. Pri katastrofah po ujmah je s ksiloUnom mogoče hitro in zanesljivo preventivno zaščititi les, ki ga iz tehničnih razlogov ne moremo pravočasno iidelali in spraviti iz gozda.
5.	Potrebne so dodatne raziskave glede odbijajočega delovanja ksilolina ob nalelu zalubnikov na tretirano deblovino- oziroma vejevje,
6.	Pri delu S Sicer nestrupenim ksilolinom je priporočljivo, naj bo delavec zavarovan 2 zaščitnimi pripomočki (obleka, rokavice, respirator, očala), kot to določajo sanitarni predpisi.
7.	2a čim bolj ekonomične uporabo insekticida, Iti naj ne presega 0,5 do O,(i litra za 1 m^, je prilagodiitj veUkost razpršilne šobe na uporabljeni pripravi
8.	Pripravnejši za porabo ksilolina — ne pa za samo delo — se je Izkasal motorni razpräilec tipa "lera-".
9.	Zaradi podaljšanja življenjske dobe razpršilca je priporočljivo, da ga iw vsald uporabi temeljito izperemo z vodo, ki ji dodamo še primemo koliSino detergent a. Tako preprečimo škodljivo delovanje insekticida na gumene dele priprave.
Ing. Saša Blei weis
STROKOVNI IZPITI ZA GOZDARSKO STROKO
V maju 1968 so bili po daljšem premoru zopet strokovni izpiti za gozdarske inženirje in tehnike, in Sicer po določilih poslovnika o organizaciji in poslovanju izpitne komisije za gozdarsko strokovno osebje pri delovnih organizacij ah. Od leta 1965 dalje namreč ni bilo strokovnih izpitov v gozdarstvu kot tudi ne v nekaterih
dlugiii panogah, pa je naža sLroka prva, ki je obnovila Lakšne izpite in jih ie prilagodila sedanjm potrebam,
Na razpis sa pi-ii izpitni rok se je priglasilo 5B kandidatov. Pred začetkom je odstopilo ali pa ni predložilo strokovnega pismenega izdelka 10 kandidatov, tako da jc bilo po oceni pismenih nalog puščeno k opravljanju izpita 48 kandidatov. UspeS-no je naredilo izpit 44 kandidatov, 4 pa so padli in lahko ponavljajo Izpit v naslednjem roku, ki bo najbrž letos decembra.
Čeprav po določilih poslovnika veljata le oceni >>izpit napravil« oziroma •>izpita ni napravil", je komisija vendar interno redovala vsakega kandidata z ocenami od 1 do 5, Tako je bil ugotovljen naslednji uspeh: odlične ocene ni dobil nihče, prav dober uspeh je doseg.lo 17 kandidatov (36%), dober 21 kandidatov (44%), zadosten 6 kandidatov (12%) in nezadosten 3 kandidati {9%). Poprečni uspeh je bil nekoliko nad dobrini.
Izpit so uspešno opravili naslednji kandidati, ki jih navajamo hkrati s podatki o njihovi delovni organizaciji, o usmeritvi (biol. ali teKn.) in o- naslovu njihovega pismenega izdelka:
1.	Ing. Raj ko Bernlk, GG Bled, biol., Kalamitete na Pokljuki — varoki in njihove posledice.
2.	Ing, Dušan Novak, GG Bled, tehii,. Kritična ocena spravila lesa z žičnim žerjavom sistema Hinteregger A 2,
3.	Ing Enriil Golob, GG Bled, biol,, Gospodarjenje v zasebnih gozdovih g. o. Jesenice,
4 Ing, Franc Žerjav, GG Bled, biol,, Skoda, ki jo povzroča tovarniški dim v gozdovih okolice Jesenic.
5.	Ing. Drago PauluSa, GG Bled, biol., Dinamika delovne sile pri g. o. Pokljuka.
6.	Ing. Andrej Arih, GG Bled,, biol., Gozdnogojitveno načrtovanje v družbenih gozdovih »Grolija« k. o. Lese
7.	Ing. Peter Zoreč, GG Bled, biol., Trend sečenj v pokljuSkih gozdovih,
B. Ing, Janez KoSir, GG Bled, bioL, Možnosti za intenziviranje gospodarjenja v drobnoposestruškem gozdu k. o. Blejska Dobrava,
9.	Ing. Krist! Ogris, GG Bled, biol., Spreroemba kulture na visokogors.k,ih koše-nicah v k. o, Dovje.
10.	Jože Podlogar, GG Bled, biol., Ekonomično.^t strojnega obžagovanja vej pri smreki,
11.	Bernard Tonejc. GG Bled, biol,. Gospodarjenje v zasebnih gozdovih k, o, Selo.
12.	Marjaji Ahačič, GG Bled, tehn., Problematika spravila lesa na območju gozdov pod Begunjščlco.
13.	Jože Brodnik, GG Bled, tehn,, Razvoj žičnih žerjavov in delo z njimi na območju gozdnega gospodarstva Bled.
14.	Stefan Kunstelj, GG Rled, biol., Problematika srenjskih pašnikov v revirju Žirovnica,
13. Fevdo Vidic, GG Bled, bittl,, Problematika gospodarjenja z gozdovi v kro-parskem kotlu,
16. Velentin Silič, GG Bled, tehn,, Mphanizirajia gradnja spodnjega ustroja gozdnih cest pri GG Bled,
17 Peter Gaiperin, GG Bled, tehn., Spravilo lesa s traktorjem goseničarjem.
10, Franc Gai-tner, GG Bled, biol., Goz,dnorDstiščne razmere v dohni Vrat in Kota.
13. Jože Miklavčlč, GG Bled, biol., VeLrolomi v Belci leta 196ß
20.	Ing. Silvana 2ivec, GG Novo mesto, biol.. Gojenje zelenega bora in nevarnost mehurjevjre na novomeškem območju.
21.	Ivan Padovan, GG Novo mesto, biol.. Obračun in analiza dendrometrijskih podatkov poskusne ploskve, oddelek 31 g. o. Soteska,
23 Ing. Damjan Mlakar, GG Nuvo mesto, bioL, Intenzivni nasad iglavcev, gozdno-gojitveni načrt in ekonDmska Litemeljitev — Stehanja vas,
23.	Ing. Danijel Soster, GG Celje, biol, Premena čistih baltovih sestojev v me-šane^ g, o. Podčetrtek,
24.	Ing. Jurij "Veräec, GG Celje-, biol,, Gospodsirjenje z gozdovi v državljanski lastnini, g o. Rogaška Slatina.
25.	Ing. Vlado Vrtačnik, GG Celje, bioL., Uporaba statističnih metod za. ugotavljanje lesne zaloge v slabo donosnih zasebnih gozdovih.
26.	Ing. Jože Zupane, GG Celje, biol.. Ugotavljanje prirastka po statističnih metodah v slabo donosnih zasebnih gozdovih.
27.	Ing. Janez Žagar, GG Celje, tehn,. Glavni projekt gradnje gozdnih prometnic v Konjiški gori.
28.	Bela Car, G G Celje, tehn,, Izkoriščanje zasebnih gozdov g. o. LaSko s posebnim poudarkom na možnosti, ki jih nudi nova gozcSarska zakonodaja.
29.	Jaaez Gatjrič, GG Celje, bial.. Premena smrekovih monokultur na Pohorju.
30.	Aiojz Kranjc, GG Celje, teJin,, Analiza nakladanja lesa z mehaničniiTii nakladalnimi napravami g. o. Sloveaske Konjice.
31.	Edi Ra\rter, GG Celje, biol., Opis gojitvenih del v zasebnih gozdovih Fran-kolovo, Jjindek, KonjiSka gora.
33. Maks Mastnak, GG Celje, biol., Problem gospodarjenja z gozdovi v predelu Božje k, o. Padeski vrh,
33.	Ing. Ales Capuder, G G Tolmin, biol.. Prispevek k poznavanju razvojnih tcindenc prirodnega bukovega sestoja v slovenskem alpskem svetu,
34.	Ing. Stane Bele^, GG Postojna, biol.. Problem gojenja gozdov v vegetacijskem tipu Abieto-Fagetum d. Lyeopodietosum in detaJjni gojitveni načrt odd, 13 Mašun.
35.	Ing. Drago Jordan, GG Postojna, biol., Jelov-bukov gozd s pomladansko torilnjco (Abieto-Fagetum d. Omphalodetosum), njegova razvojna tendenca, gojitveni problem in poita rešitve s poudarkom na javorniskl masiv.
36.	Ing. Ivan Vodopivec, GG Postojna, tehn., Mehanizirano nakladanje gozdnih lesnih sortimantov pri GG Postojna s hidravlično nakladalno napravo TICO
37.	Ing. Prane Vengust, GG Postojna, biol., Posebnosti gojitvenega načrta revirja Leskova dolina.
38.	Ing. Edo Rebula, GG Postojna, tehn.. Spravilo lesa s konjsko vprego.
39.	Franc Puc, GG Postojna, bioL, Opis izvajanja gojitvenih del v revirju Bloke.
40.	Ing. Marjan Sturm, Podjetje za urejanje hvidoumikov v Ljubljani, biol-teh.. Borba proti eroziji na flišnem območju slovenske Istre,
41.	Ing. Niko Dolgan, Podjetje za urejanje hudournikov v Ljubljani, bioL-teh., Stabilizacija zemeljskih plazov.
42.	Ing, Adolt HyUmayr, Občina Novo mesto, biol,, Izvajanje zakona o goadovih v praksi.
Sklepni rfsn izpitov, ki so b-ajali 6 dni, združen s strokovno ekskurzijo skozi gozdove na Poldjukt in s sestopom v Bohinj, je bil pri GG Bled dne 16. maja 1968, kjer so kandidati dobili tudi potrdila (diplome) o položenem strokovnem izpitu. Terenski obhod in gradivo za razprave na gozdnih objektih je dobro pripravilo GG Bled, ki je vsem udeležncem strokovnega izpita pripravilo tudi prijetno tovariško srečajije in gostoljubno pogostitev.
Pri opravljanju izpita je bil za vsakega kandidata sestavljal komisijski zapisnik, katerega sestavni del so tudi konkretna vprašanja iz posameznih skupin predmetov ter ocene izpraševalcev. Celotno izpitno gradivo se hrani v arhivu Poslovnega zdi-uženja. Pismene strokovne izdelke so kandidati predložili v dveh izvodih, od teh je bit eden po končanem izpitu vložen v strokovno knjižnico Inštituta za gozdno in
lesno gospodarstvo Slovenije, kj&r se zbira jn hrani vsa. pomembjiejša gozdarska dokumentacija nasploh (na primer- gozdnogospodarski načrti itd.).
Pismeni strokovni j7^elki so bili pred pripustitvijo kandidatov k izpiLu ocenjevani po naslednjih ki-iterLjih: izvirnost ideje in tematike ter metodike dela; s is tema ličnost pri izbivajiju in urejanju gradiva; logično sklepanje; pomen dela (strokovni ali znanstveni nivo); širši aO ožji pomen za prakso; upoi-abljanje literature in diugih virov, stopnja razgledanosti (obseg, način in korektnjost pri uporabljanju virov).
Sam. potek stroikovnega izpita in dosežeaii uspeh prve skupine gozdarskih strokovnjakov je po oceni iapitne komisije kakor tudi drugih neprizadetih strokovnjakov pokazal, da sta obnovitev strokovni!] izpitov in. prilagoditev sedanjim potrebam gospodarstva in družbenega razvoja dosegla svoj namen. Posebno velja opozoriti ludi na izdelavo pismenih izdelkov, ki so jih kandidati predložili, saj so v pretežni meri na ustrezni strokovni ravni in nelcateri celo na ananstveni ter so pomembni za prakso Izpit je opozoril na nekatere mJade strokovnjake, ki so- zelo razgledani in imajo izvirne ideja ter s,' prizadevajo za čim intenzivnejše stroJtovno uveljavljanje. Več teh pismenih strokovnih izdelkov bo zaradi širšega pomena za gozdarsko stroko veljalo objaviti,
Strokovni izpiti po novem programu pomenijo kvalitetno spremembo in prehod od prejšnjega načina spraševanja, ki je pomenil bolj ali manj le ponovitev v šoli ptidobLjenega teore/dČnega znanja, ne pa preizkušanje praktione in teoretične strokovne usposobljenosti kandidatov s tistega delovnega področja, za katei-o so se v svoji pripravniški dobi opredelili in ki njihovim strokovnim nagnjenjem in sposobnostim najbolj ustreza.
Poudarek izpita je na sestavi in zagovoru pismeaiega izdelka, ki ga kandidat predloži izpitni komisiji iz tiste strokovne dejavnosti, za katero se je v praksi opredelil. Zahtevnost izpita se prenaša od izpraševanja enciklopedičnega strokovnega znanja na preizltušnjo poglobljenega iz določertega ožjega strokovnega območja (gozdno-bioloSka ali gozdno-tehnična usmeritev); to pa je popolnoma v skladu s splošno tendenco po' £im globlji specializaciji strokovnih kadrov.
Pravkar opravljeni strokovni izpiti po novem režimu so pokazali, da gre za zahtevno preorientacljo, tako kandidatov, Itot tudi komisije, ki mora prilagoditi način opravljanja izpitov novi delovni vsebini In pri tem isitati najustreznejše oblike, Kljub temu so izpiti potekali po predvidenem programu in brez zadržkov. Seveda pa so izkušnje iz tega ptvega roka pokarale nekatere možnosti za izb olj Savo, tako glede priprave kandidatov, kakor tudi glede samega opravljajnja izpitov, Verjetno bo kazalo dati ustrezen poudarek terenskemu delu izpitov, kar za sedaj spričo velikega števila kandidatov ni bilo mogoče,
Nasledn.ii izpitni rok je določen za december 1963 in birO' Poslovnega združenja je zadevTd razpis že razposlal vsem gozdnogospodarskim organizacijam z vabilom, naj opozorijo kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za polaganje strokovnega izpita, da do 15, junija t, 1. predložijo naslove pismenih strokovnih izdelkov.
Ing. Franjo J u r h a r
OEMONSTRACIJA SVEDSKlH STEOJEV V GROSSREIFUNGU V AVSTRIJI IN NOVA TEHNOLOGIJA SEČNJE IN SPRAVILA LESA
Lani so avstrijske gozdove v goratih predelih prizadeli hudi vetrolomi. Les, ki je napadel, je bilo treba obdelati in spraviti iz gozda v posebno težavnih terenskih razmerah. Pri tem so uporabljali modei^ne švedske stroje, Spravilo, lesa so opravljan z mofinimi sodotoimi zgibnimi traktorji, ki so- jih Svedl izdelaU in spopolnili po tuji (kanadski) licenci, t. i, -treefai'mer'« ti'aktorjev. Le-ti zmorejo tudi po težavnih
in strmih terenili, po brezpotju spraviti iz go2da cela debla in drevesa. Pri tem so morali vpeljati novo tehnologijo izkoriščanja gozdov, ki se je za vetToloine zelo dobTO obnesla.
Strgkovnjak-i gozdarske faluiltete (Bodenkultur) z Dunaja so v povezavi s svojim ministrstvom, in goEdarskimi organizBcijami proučili Jio^e delovne metode in njihove uspehe. Na podlaEi teh izkuäenj skuhajo sedaj novo tehnologijo uvesti v redne sečnje, da bi tako modei-nlzirali in pocenili pi'oizvodnjo. Da bi svoje strokovne kroge seznanili s temi stroji in doseženimi izkušnjami, so v povezavi s Švedskimi tovarnami strojev priredili enotedensko strokovno posvetovanje in demonstracijo strojev v Grossreiflingu pri Linzu v Avstriji (od 6. do 11. maja 196B). Prikazali so stroje pri konkretnem delu, in sicer pri kieščenju vej (»motorka husqvarna-"), pri spravilu celih debel in dreves po strmih terenih (zgibni traktorji združenja "Kockum«), pri strojnem lupljenju iglavcev (lapilni stroji -^öderhanim-s«) ter pri nakladanju in razkladanju lesa s čeljustnimi samohodnimi dvigali na sldadiSču (fvolvo«).
2adnji dan je bil namenjen demonstradji strojev in predvajanju filmo-v za gozdarske strokovnjake iz Slovenije. Predavali so in vodili diskusijo: prol djr. Eckmüll-ner (ki je hkrati šef gozdarskega odseka na ministrstvu), prof. dr Pestal, doc. dr. Niesslein, prof-ing. Frauenholz, dr. Uhl, Švedski »•jägmästei--« Werner in še nekateri drugi. Tematika predavanj in d'skusij je zajemaja gozdnogospodarsko politiko, uvajanje strojev in organizacijo dela z njimi, kalkulacije ekonomičnosti spravila lesa z zgihnimi traktorji, kleSčenje vej z motornimi žagami, strojno lupljenje, planiranje izkoriščanja g'ozdov, izobraževanje gozdnih delavcev in njihovo progresivno skupinsko nagrajevanje.
Trije člani JiaŽe fakultete so se udeležili teh prireditev le zadnje tri dni. T^aj-boijši del prireditev so bile dislcuslje in filmi, Skoda je, da smo izpustili nekatera pomembna predavanja in diskusije, ki so bila pred naäim prihodo-m, ker nismo utegnili prisostvovati ves teden. Predvajanje filmov pa je trajalo nad 3 ure in je mnogo prispevalo k ponazoritvi uporabnosti strojev in tehnike dela v raziičnih delovnih razmerah.
2ivaJina diskusija z utemeljenimi mrif^nji mnogih avstrijskih strokovnjakov iz raznih interesnih področij je bila zelo zanimiva in poučna.
Novi zgiboi traktorji za spravilo lesa imajo veliko zmctgljivost tudi na brezpotju, na t,ežavnih in strmih terenih So pa tudi temu primerno dragi. Da bi ekonomično izkoristili njihovcr kapaciteto, je zlasti potrebno, da z njimi spravljamo cela debla, pri iglavcih pa cela drere.sa (Zatcf tudi ime treefarmer). To pa povzroča spremembo pi-l obdelavi drevja v gozdu in s tem pri celotnem tehnološkem poteku seČtije, izdelave in spravila lesa. Delavci v gozdu z motorko le podrejo drevje in odžagajo veje, vse drugo, tj. lupljenje Ln razžagovanje debla pa se prenese na pomožno ali zbirno skladišče. Tako se motorno žaganje zelo zgosti in nastane problem preobremenitve motorista.
2a, nov tehnološki proces pa je potreben tudi nov natin razporeditve sečen j in gospodarjenja z gozdovi, ki ga v naših razmerah ni lahko doseči. Zato se moramo uvajanja teh strojev z^ spravilo celih debel in novega sistema lotevati previdno, ob upoštevanju naäih kompleksnih gozdnofsospodarskih razmer, zlasti še, ker so omenjeni spravilni stroji tudi zelo dragi ter jih je težko pn.pn]jnoma zaposliti.
Toda novi zgibni traktorji in nova tehnika izkoriščanja gozdov se ob splošno |.70trebnem in živahnem priz^devajiju, da bi se pocenila proizvodnja gozdnih sorti-men tov, tako uveljavljajo, da moramo z njimi računati. Verjetno pa se bodo kmalu poceniiL in tudi po svoji kapaciteti bolj prilagodili različnim potrebam, da jih bo tudi v nagih razmerah laže ekonomično izkoristiti, bolj kot to. kaže sedanja presoja
Zarumivo je tudi prizadevanje nekaterih strokovnjakov (prof, dr. Pestal), da bi se uvedlo -progresivno' skupinsko nagrajevanje delavcev-i. Skupina vključuje de-
lavce üd sečnje do konca spravila lesa nfl slclsdisče. Tsk^D naj bi sc spudbudilä večjs Storilnost in s tem boljše Izkoriščanje strojev v celotnern	procesu ozi-
roma na traku, ki je povezan od sečnje do končnega spravila. To pa naj bi prispevalo k znižanju skupriih stroäkov, podobno kot si to prizadevamo doseči z drugimi ukrepi.
Menimo, da je za ta nagrajevalni sistem delavcev potrebna izredna disciplina in solidasrnost delavcev ter da so omenjeni nazori preoptimističiii oziroma da premalo upoštevajo verjetno slabe strani, tudi tiste, ki so psiholoäke narave, zlasti pa nejasnost — takO' za. delavca kot la delodajalca —, koliko bo odpadlo na progresijo, in ali ja kaže dosegati tudi s podaljšanim delovnim časom ali ne. To pa kvari preciznost finančnega kalkuliranja in načrtovanja tei* doslednega nagrajevajija po učinku, ki ga sedaj omogoča akordna cena za vsako delovno fazo posebej (sečnja in izdelava, spravilo itd.).
Z. T.
DRUŠTVENE VESTI
OBCNr ZBOR ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE
Djae 12, aprila ti. se je vršil v dvorani Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani redni letni občni zbor Zveze inženirjev in leh.nilvov gocdarstva in industrije za predelavo lesa (2IT GIPL) Slovenije, katerega se je udeležilo 79 delegatov terenskih društev, ki so zastopali 1004 člane (57% vsega članstva).
Predsednik upravnega odbora ZIT GIPL ing. Mirko Pečar je odprl občni zbo-r, pozdravil vse delegate in goste, še posebej pa ing. P. Razdevška, člajia Izvršnega sveta Skupščine SRS, ing. Kuko-vca, podpredsednika Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov, ing, Fašajiča, predsednika ZIT GTPL Hrvatske in di-uge goste.
Uvodna beseda predsednika zveze
Pretekli sta dve leti od zadnjega občnega zbora In dajies polagamo obračun dela pred vamj delegati in pred našo strokovno javno.stio. V te^ mandatni dobi je začela delovati v vsem svojem obsegu gospodarska reforma, ki je s svojim globolrim posegom v celice našega družbenega dogajanja bistveno spremenila tudi položaj in vlogo strokovnih zvez in di'ustev.
Relorma gospodarstva Je le eden od odtenkov te premišljene akcije Se pomembnejša od prerazdelitve narodnega dohodka je sprememba miselnosti našega človeka kot ustvarjalca in poraljnika vrednosti svojega dela. Gre za korenito preobrazbo vrednotenja količine in obsega dela, njegove koristnosti in pojmovanja društvene koristnosti aU nekoristnosti dela. Povezovanje strokovnega kadra v zveze ali driištva, ki so prej delovala pod dobrohotnim pokroviteljstvom oblasti, je postalo sedaj stvarnost, sloneča na vrednosti, ki je moČnejSa od klasičnega dirigiranja, to je ncogibnostä Dandanes doživljajo družbene organizacije ostro pi-eizkuSnjo in selekcijo, ki jo nekatere ne bodo prestale, ne toliko, ker nimajo materialne osnove, ampak zato ker družbi niso več potrebne, Plenum v Gorici je bil poglavitno posvečen vprašanju, kako se je naša zveza zaiaSla v tej situaciji.
Med nalogami, ki jih stroka postavlja pred našo zvezo, je tudi najobčutljivejše in najbolj zanemarjeno vprašanje strokovnega izobraževanja. V minulih dveh letih
smo- preživljali bumo obdobje reševanja šolstva in posebej le strokovnega šolstva. NaSa Eveza pri tem ni mogla ostati neprizadeta ter je aktivno podpirala prizadevanja družbenih organizacij. V Oibravnavanem obdobju je prišlo do ukinitve višje lesnoindustrijske šole i.n je naia zver-a podprla predlog, da se za. potrebe lesne incl-ustrije odpre prvostopenjski študij na bi&tehnični fakulteti ter naj deluje toliko časa. doider ga bo lesna industrija potrebovala. Odprto pa je ostalo še vprašanje naäih šol za lesne tehmike, iti so se pogosto začele Listanavljati brez osnovnih pogojev za, kvaliteten študij. Ne smemo dopustiti, da bi se naši stroki profanirali s tem, da. bi pomanjkljivo šolanje omogočalo določene papirnate icvalilikacije. To področje je še vedno odprtn, toda razpravo o tem je tj-eba začeti s proizvodnimi organizacijami, ki so končno tudi plačnice takšne pedagoške dejavnosti.
Med pomembnejše teme naše stroke sodi razen šolstva tudi manstvenorazisko-vaJno delo. To podroSje preživlja perturbacije in reorganizacije — to velja za lesno industrijo — kai' po tekočem traku Menimo, da je na tem toriSču storjenega najmanj, kar je bilo mogoče, čeprav v ogromno škodo gospodarstva. Possledice nestanovitnosti raziskovalne dejavnosti so slaba zasedenost s kadri, močaa fluktuacija dobriti slrokofvjrijakov, pomanjkanje jasne in trdne programske politike, storajno pičla m.o-ralna in rinančna ponvic gospodastva itd, lü teh in dmgih razlogov se v lesni industriji porajajo inštituti, biroji ipd,, ki so bodisi vzrok bodisi posledica takemu stanju na našem raziskovalnem p>odj^čju. Podjetn.iSki biroji ali inštituti so lahko odlični reševalci aplikativnili nalog iz neposredne proizvodnje, vendar pa se ne morejo lotiti nobene Študije, ki bi presegla okvire podjetja in bi bila pomembna za celotno stroko. Zaradi nerazumevajija in zaradi drugih zaanih nezdravih pojavov je bil ukinjen inštitut za lesno industrijo, ne da bi zagotovili kontinuiteto v znanstvenem in raziskovalnem delu, ki je več kot nepogrešljivo. Najnovejši ciogovori 2 biotehnično fakulteto in Institutom za gozdno in lesno gospodarstvo nas navdajajo z upanjem, da vsaj V tem primeiTj ne bo prišlo do popolne stagnacije.
Naša zveza IT je edina organizacija, ki povezuje vse tri panoge: gozdarstvo, lesno in papirno indusfcrijO', Presoja £ tega stališča nam odreja v merilu republiškega gospodarstva visok pa tudi odgovoren položaj. Uspeh in razvoj naših podjetij jevprecejšnji meri odvisen od nas strokovnjakov, ki z uspešnim uveljavljanjem hkrati opravljamo zrelostni izpit pred kritičnimi očmi svetovne javnosti.
Organizacijska poročilo
Upravni odbor je imel v pretekli mandatni dobi 20 rednih ter 5 ločenih sej lesnega pododbora. Pododbor za gozdarstvo v l-ej mandatni dobi ni zasedal .^mostojno, ampak so biia vprašanja s področja gozdarstva obravnavana na upravnem odboru. Udeležba na sejah upravnega odbora je bila v dvoletnem obdobju povprečno 60%, kar je raz-.meroma zadovoljivo, še zlasti, Če upoštevamo, da je skoraj polovica članov upravnega odbora iz gospodarskih organizacij zunaj Ljubljane,
V tem obdobju je imela zveza en plenum, in sicer v Novi Gorici 10. 3. 19G7, kjer je bilo v organizacijskem pogledu obravnavano predvsem vprašanje mesta in vloge ter aktivnosti zveze in društev IT gozdai-stva m industrije za predelavo lesa ter njenega članstva; v strokoiTiem delu pa je plenum obravnaval info.rmacijo o iia-drovskih vprašanjih v lesni industriji Slovenije,
Sprejeti program dela upravnega odbora je bil v minulem mandatnem obdobju osnovno vodilo za obravnavo posamezjnih vpra-anj na sejah in posvetovanjih, ki jih je po določenih programskih skupinah organizirala zveza. Prav tako pa so tudi terenska društva v večji ali majijši mei-i upoštevala in usklajevala svoje delovne programe s centralnim ter s tem v veliki meri prLspevala k skupni realizaciji. IstO' velja
ludi za izpo-lnjevanje priporočil in sklepov, Iti so jih občni zbor, plenum ali upravni odbor zVH2e naslovili na terenska druätva in njihove člane. Upravni odbor je teko Se seznanjal vsa terenska društva v, vprašanji, ki jih je obravnaval; dostava zapisnikov sej upravnega odbora je postala tekoča praksa. Povezava v obratni smeji pa je bila le delno zadovoljiva, saj le dobra polovica terenskih društev se2j:ianja upravni odbor zveae o svojem delu,
V	obdobju 1966—68 je bila aktivnost terensldh društev dokaj spremenljiva. Skladno z začrtanim programom si je upravrii odbor prizadeval poživiti delovainje BIT in je V ta namen posvetil posebno' pozornost organizacijskim vprašanjem, ki so bila obravnavana na plenu mu v Novi Gorici. Po novo goriške m plenu mu se- je aktivnost dela društev poživila, za nekatera društva pa je bil plenum prava preokretsnica V pozitivnem pomenu. Zlasti je zaživela aktivnost dela lesnega pododbora, ki je razno strokovno in organizacijsko problematiko obravTiaval na razširjenih sejah v vei lesnoindustrijskih centdh po Sloveniji (Ljubljana, Vrhnika, Bled, Mariborj Nova Gorica).
V	organizacijskem pogledu je prišlo v preteklem obdobju po- terenskih društvih do neltaterih organizacijskih sprememb. Tako sta bila ukinjena oziroma sta prenehala z delovanjem DIT Ptuj (le-ta se je pri Iti,] učil D IT gozdarstva Maribor) in D IT Ajdovščina. kjer pa se je na istijm območju ustanovil DIT industrije za predelavo lesa Goriške s sedežem v Novi Gocid. Ponovno sta se združila v skupen DIT gozdarsko in lesarsko društvo v Slovenj Gradcu. DIT GIPL Posočja se je po izločitvi lesarskega deia preimenoval v DIT gozdarstva Tolmin. DIT GIPL Celje se je na občnem zboru v letxi 1967 razdelil v dva samostojna da-uštva, m sicer v DIT GIPL Celje in DIT GIPL Nazarje. Letos pa je bil na novo ustanc^vljen tudi DIT industrije za. predelavo' lesa v Cerknici. DIT IPL Ljubljana pa je po večletnem, obdobju v letoSnjem letu ponovno pričel z aktivnim delovanjem.
Obstoja 20 terenskih društev, in sicer 11 takšnih, )d vključujejo članstvo s področja gozdarstva skupno s članstvom s področja industrije za predelavo lesa, 4 samostojna gozdarska društva in 5 društev industrije za predelavo lesa.
Število članov Zveze inženirjev in tehnikov GIPL Slovenije se je v zadnjih dveh letih pove&älo za 36%, Po nepopolruh podatkih imajo teremska društva skupaj 17B4 članov. Evidenca o članstvu se stalno spopolnjuje, tako da je v tem pogledu na-pra^^'ljen znaten korak naprej v primerjavi s preteklim obdobjem, V bodoče bi bilo zaželeno in koristno, da terenska druätva enkrat letno spopolnijo svoje e\^dence in o spremembah obvestijo u. o. Za člane oziroma za vse kadre s srednjo-, višjo in visoko šoLsko izobrazboi, zaposlene v lesni stroki, je zveza v sodelovanju z zbornico, pc^Lov-nim združenjem in terenskimi društvi v preteklem letu izvedla pf>pis v okvim akcije ^-Kadri-I22'<. Akcija je uspela 80%, rezultat pa je maniJestiran v pregledni kartoteki. Akcijo bi bilo potrebno izpeljati do kraja in jo tudi periodično obnavljati.
Kar zadeva sodelovanje z drugimi zvezajni IT v republiškem isn zveznem merilu naj omenimo, da je bilo uspešno. Prek svojih delegatov ali zastopnikov so naši člani sodelovali na vseh skupščinah in plenumih ZIT GIPL Jugoslavije, prav tako pa tudi na ostalih pi-ireditvah, ki jih je organizirala osrednja sti-okovTia zveza v Beogradu.
Nadalje je zveza prek upravnega odbora tesno in uspešno sodelovala s področnimi poslovnimi združenji, zbcwnico, Biotehnično fakulteto. študenLsko organizacijo na faliulteti, področnimi znanstven o-raziskoval ni mi organizacijami in drugimi insü-tucijami po republiki.
Pri vprašanju pripravniške prakse za pripravnike gozdarske in lesnoindustrijske stroke ter za strokovne izpite za inženirje in tehnike je realizacija le delna, saj je zadeva urejena le za področje gozdarstva prek Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij, medtem ko je za lesnoindustrijsko stroko to vprašanje naenkrat na mrtvi točki.
Pregled Članstva ZIT GIPL Slavenije
	Gozdarstvo		Lesna ind.		Druge '	
Društvo						Skupaj
	ing.	tehn.	ing.	tehn.	Stroke	
1. DIT GIPL Bled	20	34	9	40	18	121
2. DIT GIPL, Brežice	1,4	30	1	7	—	61
3. DIT GIPL Celje		47	—	1(1	13	110
4. DIT IPL Cerknica	-	—	9	27	-	36
5. DIT GIPL Črnomelj	1	20	2	6	—	29
R. DIT IPL Kamnik	—	—	12	37	27	7G
7. DIT GIPL Kočevje	22	fiß	4	6	3	91
B. DIT G Kranj	23	35	—	--	1	59
g. DIT G Ljubljana	116	67	-	—	a	191
H). DIT IPL Ljubljana	—	—	47	17C	—	217
11. DIT G Maribor	40	83	—	—	—	123
12. DIT IPL Maribor	—	—	21	1,06	—	127
13. DIT GIPL jyiurska Sobota	9	20	1	2	5	37
14, DIT GIPL Nazarje	20	39	7	1Ö	0	BO
15 DIT GIPL Fova Gorica	—	—	21	54	—	75
16. DIT GIPL Novo mesto	IS	20	15	22	—	75
17. DIT GIPL Postojna	16	SS	6	13	—	94
18, DIT GIPL Sežana	4	17	—	2	—	23
!0. DIT GIPL Slov, Gradec	26	52	i	16	—	98
20. DIT G Tolmin	22	39	—	—	—	61
Skupaj	391	617	159	536	81	17B4
Poleg rednih, že v pravilih zveze predvidenih sej in sestankov je ^veza organizi-i-ala, soorganlzirala ali sodelovala pri izvedbi naslednjih posvetovanj;
—	Posvetovanje o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, ki ga je zveza priredila skupaj a sekcijo za medicino dela slovenslcega zdravniškega društva, zdravniškim zborom SRH in 2IT GIPL Hrvatske (29. in 30. 9. 1986 na Biedu).
—	Posvetovanje o problematiki industrijskega oblikovanja in uvajanja konirole kvalitet« v pohištveni industriji je bilo organizirano skupaj z Gospodarsko zbornico, PMlovnim zdnjženjem Les in InStitutom za lesno industrijo (7. IL. igel v Ljubljani).
—	Pasvetova.nje o probleniatiki ureditve financiranja obnove gozdov ter razširjene reprodukcije v gozdarstvu; pi-irejeno- v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij (19. 1 196ß v Ljubljani).
—	Zvezno posvetovanje o kadrih v lesni industriji, Id ga je ob sodelovanju re-publlsluh zvez organizirala osrednja ZIT GIPL Jugoslavije {12, in 13. 10. 1.967 v Beogradu)
Vsa poisvetovanja so bila dobro obiskana in so v strokovnem pogledu ter na splošno zelo uspela.
Na področju propagande in Uska je zveza poleg rednega izdajanja strokovnih glasil Gozdarski vestnik in Les založila ali pripravila za založba naslednje strokovne publikacije:
1.	Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo soi-timentov iglavcev^
2,	Analiza ekonomske zmogljivosti gozdnogospodai-skih organizacij Slovenije;
3,	Najvažnejše snvekove in macesnove bolezni;
4.	Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo sortimentov listavcev;
5. Lesno gospodarstvo (v tisku).
Na področju strokovnega izrazoslovja se je nadaljevalo delo v obeh terminoloških Iccimisijah, ki delujeta v Qkvi.ru zveze. Gozdarslta terminološka komisija je zaključila svoje delo. Gradivo, ki obsega 13,000 gesel z razlagami, je pripravljeno za tisk. Pred oddajo rokopisa v tisk bo potreben še pregled po slavistični plati in nato izdelava čistopisa. Predvideva se, da bi Se v letošnjem letu pričali s tiskanjem. V ta namen je zvesa zaprosila .^klad za pospeševanje založništva za dotacijo, ki bi omogočila pocenitev gozdarskega strokovnega slovarja. — Delo lesne terminologke komisije pa je po stagjiaciji v letu. 19G6 v preteklem letu pi-ecej napredovalo, vendar se glede na obsežnost gradiva s področja lesne predelave predvideva, da bo delo potekalo äe 2—3 leta. V delo lesne terminološke komisije bi bilo potrebno vključiti še mlajše aktivne strokovnjake iz operative.
Poročila blagrajnika, urednikov strokovnih glasil in nadzornega odbora
Blagajnik zveze ing, M. Zemljič je podaL poročilo o finančnem poslovanju zveze v letih 1966 in 1967. Zaključni račun za leto 1905 je bil obravnavam in potrjen na novogoriSkem plenumu in je bil občnemu zboru predložen le informativno. Za leto 1967 pa iz zaključnega račuma povzemamo, da so bili dohodki planirani v višini 25,600 N din, v enaki višini pa tudi izdatki. Dohodki so bili realizirajii le z 1) ,060 N din ali 43%, medtem ko so bili izdatki realizirani v znesku 24.447 N din aU 96%. Presežek izdatkov nad dohodki je znaäal v letu 1967 torej 13,307 N din, in sicer predvsem zaradi nerealiziranih dohodkov iz naslova druge dejavnosti, kjer je bilo planirano 10.200. izpolnjeno pa le 124Ndin ali 1%. Razen tega so' bili tudi dohodki iz založbe knjig realizirani le s 3E%. Primanjkljaj dohodkov gre deloma, tudi na račun nei-ealiziranih, vendar v finančnem načrtu predvidenih, subvencij,
Firiančna problema.tika je zaradi svoje aktualnosti v minulem dvoletnem obdobju stalno spreinljala delo upravnega odbora. Tako kot v gospodarstvu in drugih družbenih službah ter dejavnostih, je tudi pri nagi zvezi pomenila uveljavitev reforma prelomnico, seveda z drugačnimi učinki kot v gospodarstvu, V začetku mandatne dobe se upravni odbor ni zavedal, da bo potrebno več atigažirajija za realizacijo postavljenih proračunov, ki so biLi planirani bolj ali manj s formalnega vidika. V zadnjem obdobju pa je bil tak form.alizem opuščen in se je s konltretnimi alccijami ter angažiranjem reševala nastala situacija. Finančni načrt za leto 1968 je izdelan na osnovi slorbno proučenih objektivnih predvidevanj.
Uredniki Gozdarskega vestnika ing M. Bnnar je poročal o rezultatih poslovanja in dela druširvenega glasila. V letu 1967 je ostala naklada revije nespremenjena, tj, 1050 izvodov. Predviden letni obseg je bil presežen za 2%. Sodelovanje pi.scev v reviji je bilo prav dobro, tako glede pestrosti obravnavaiuh vprašanj, kot tudi glede števila sodelavcev, Varstvo gozdov, o katerem smo že več let ugotavljali, da je v reviji premalo zastopano, se je v preteklem letu začelo primemo uveljavljati. Pač pa rub-x'ika, ki je namenjena naši društveni dejavjiosti, še vedno bol] peša, čeprav ni mogoče verjeti, da v našem društvenem življenju res ni dogodkov in uspehov, ki bi zasluži širšo publiciteto. Pretekli letnik vsebuje 75 različnih prispevkov in odpade na enega avtorja povprečr,o 4,2 strani. Sodelovalo je 39 avtorjev, od tega 43% iz operative. Na istega pisca so odpadli največ 4 Članki, vendar to ni bil urednik kot svoj-čas, ko je moral s svojimi pri.spevki reševati situacijo in dopolnjevati nezasedeni obseg revije. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo lani med pisci 16, tj. 41% novih, Id so se na novo vključili med avtoi-je v reviji.
Nadalje je urednik Gozdarskega vestnika seznanil občni zbor o linančnih rezultatih poslovanja in opozoril na nekatere težave, ki so pri tem nastale. Finančna do-
taeija, ki jo je v minulih letih redno nakazoval reviji Sklad za pospeševanje založništva, je v letu 1967 usahnila. Predvideni dohodki, Id so bili sicer realiairarii s 93%, bi bili bre2 izdatne finančne pomoči Poslovnega združenja gozdnogospodarsldfi orga-mzacijj ki je revijo rešilo iz skrajno kritične finanžne situacije, izpolnjeni le z 61%. DejaTiski Stroški za 1 izvod lanskega letnika so znašali 55,83 N din; io pa pomeni, da je bilo 2 naročninami krito le 26,9% polne lastne cene.
Urednik revije Les ing, M. Slovnik je poročal občnemu zboru o delu, poslovanju in prizadevanjih uredniškega odbora glasila. Število avtorjev je v letu I9G7 z naga 1 o le 20, medtem ko je imela revija v letu 1965 30 avtorjev. Uredniški odbor si je prizadeval, da bi tako vsebino kot nivo revije čimbolj uskladil s potrebami operative iri glede na sploäne zahteve sh'oke. Revija sc v finančnem pogledu vzdržuje sama brez kakršnihkoli subvencij in je kritje proračuna vezano izključno na naročnine in ogla.snine
V imenu nadzorriega odbora je podal poročilo prof, ing. Z, Turk, ki je poudaril, da je imel nadzorni odbor v pretekli mandatni dobi dober pregled nad finančnirn poslovanjem zveze in stroko\mih glasil ter nad delom upravnega odbora. Pri pregledu gospodarske dejavnosti zveze in strokovnih glasil je bilo ugotovljeno, da so bile vse vknjižbe pravilno opravljene, vsi dohodki in izdatki pravilno dokumentirani in ključni račun, dobro sestavljen. NadzoiHi odbor je izrekel priznanje admini.strativ-nemu osebju Tvezs, vodstvu upravnega odbora in njegovemu predsedniku ing. Pečarju. hkrati pa je predložil sprejetje sklepa, po katerem tal bili odredbodajalci zveze v bodoče dolžni skrbeti za rebalans sprejetega predračuna v primerih, ko pozicije dohodkov ali izdatkov presežejo proračun za 30%; rebalans naj bi sprejel upravni odbor, ki bi ga predložil v potrditev naslednjemu plenuniu.
Predsednik nadzornega odbora je nato predlagal razresnico dosedanjemu upravnemu odboru, katero je občni zbor soglasno sprejel.
Razprava o poroči H h
V razpravi so diskutanti obravnavali dosedanje delo zveze in terenskih društev, prav tako pa tudi razna aktualna strokovna vprašanja s področja gozdarstva i.n Lesne industrije. Tako so bila načeta vprašanja združevanja sredstev gozdarstva, lesne in papirne industrije za dolgoročne naložbe v gozdnobioloäko proizvodnjo; dalje stanje iti perspektive znanstveno-raz,iskovalnega dela v gozdarstvu in lesni industriji ter njegovo financiranje; o kadrovskih vprašanjih, pripravniški praksi ter strokovnih izpitih; o delu terminoloških komisij pri zvefJ; o strokovni literatud in publidstUti; o izmenjavi strokovnih izkuäenj med posameznimi člani terenskih druStev ter o raznih organizacijskih vprašanjih. ~ Vsebina diskusije z iznešenimi predlogi zajeta v sklepih občnega zbora, ki jih je po njegovem pooblastilu sprejel upravni odbor na svoji pr\'i seji v novo izvoljeni sestavi.
Finančni načrt ZIT GlPi. ter revije Gozdarski vestnik za ). 1Ü6S Zveza IT GIPL Slovenije
Dohodki	N din Izdatki	N din
Clananna	16 000	Osebni izdatki	11.000
Založba knjig	15.000	Materialni izdatld	8.000
Druga dejavnost	15.00(1	Funkcionalni izdatki	26,000
Subvencije —	Nepredvideno	1.000
4GOOO	Skupno	46.000
Goxdarski ves t ni k
Do h oditi	Ndin	Izdatki	Ndin
Naročnine	30.400	Osebni dohodki	9.900
Oglasnine	12.000	Stroški izdajanja	30.580
Drugi dohodki	2.60Ü	Avtorski honorarji	21.000
Subvencije	20.000	Režija in drugo	3,520
Skupno	65 00Ü	Skupno	65-Ü00
Sklepi
1,	Sprejmejo sc poročila upravnega odbora, urednikov obeh revij in nadzornega odtiora. Na pCNilagi tega se dosedajijemu upravnemu odboru izreka razreSnica s posebnim priznajnjem njegovemu predsedniku dip), ing. Mirku Pečarju.
2,	Zveza naj si Še vnaprej prizadeva, da pritegne v svoje vrste vse. inženirje in. tehnike svojih strok. V ta namen naj V povezavi s terenskimi društvi primerno ulu'epa, da bi bili evidentirani vsi strokovnjaki,
3,	Terenska druäiva naj posvetijo prvenstveno pozornost strokovnemu izpopolnjevanju iri napredku svojih kadrov. Pri tem je treba uporabljati prim.erne načine Ln oblike, zlasti pa izmenjavo iakulenj in posredovanje sodobnih dosežkov. Hkrati naj skrbijo za populariziranje strokovnih načel in o&nov gozdnega in lesnega gospodarstva,
•i. V okviru prizadevanja za strokovni napredek kadrov je treba podpirati in pospeševati sodelovajije strokovnjakov pri naših giasüih. Gozdarskem vestniku. in Lesu ter širiti krog naročnikov. Terenska dniätva naj publicirajo tudi uspehe raznih svojih akcij, ki zaslužijo objavo.
5.	Zv-^eza naj skrbi, da se tudi na podrotju lesne industrije uvede pripravniška praksa inženirjev in tehnikov, kot je uvedena na področju gozdarstva; s tem v zvezi naj se uredi vpražanje strokovnih izpitov
6.	Upravni odbor zveze naj še naprej spremlja in podpira smotrno integracijo in koncentracijo dfla v povezavi Inštituta za gozdno in lesnO' gospodarstvo in biotehnične fakultete. Pri tem je treba v povezavi z združenjem lesnoindustrijskih podjetij težiti k sistematičnemu programiranju in financiranju raziskovalnega dela, analogno, kot je ta v gozdarstvu.
7 Se naprej je treba vplivati na izboljšavo strokovnih Šol vseh stopenj, posebno z ustrezno opredelitvijo programov in aasnov kadrovskih likov, da bi le-ti čimbolj ustrezali sodobnim potrebam prakse. Pri tem je treba posebej težiti, da bi ob sodelovanju vseh prizadetih dejavnikov postopno prišli do nairtnih smernic o izobraževanju strokovnih kadrov, ki manjkajo slasti na področju lesne industrije,
8.	Pri reSevanju ključnih vprašanj s področja gozdarst\'^a in predelave lesa naj upravni odbor krepi sodelovanje z zdraženji gozdnogospodarskih in lesnoindustrijskih organizacij, z zbornicO' in z drugimi oi-ganizacijami in institucijami iz feh področij,
9.	Upravni odbor zveze in terenska društva naj še naprej spremijajo in usmerjajo pravilno izvajanje zakona o gozdovih, zlasti tistih njegovih določil, ki se nanašajo na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi in ki po svojem značaju zahtevajo žirSo strokovno in družbeno gospodarsko presojo.
10.	Zveza naj se Še nadalje zavzema za nadaljevanje in poglobitev že uvedenih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja mfid proizvajalci in porabniki lesa, V podltre-pitev združevanja sredstev za. skupna vlaganja i.n razširitev gozdnoEUrovinskega zaledja kot ene glavnih nalog znotraj tega sodelovanja naj se zveza zavzame za družbeno podkrepitev te akcije a uvedbo obveznega vplačevanja teh sredstev za vse organizacije na področju gozdnega in lasnega gospodarstva.
It, Pi'i širSih akcijah naj upravni odbor upoäteva želje in potrebe za. sodelovanje 7, drugimi Kvezami IT, posebej pa še z enakimi strokovnimi zvezami v sosednjih republikah.
12. Terminološki komisiji naj nadaljujeta k delom po zastavljenem, in odobrenem programu.
l-S. Odobrijo se predJoženi. obračuni zveze in obeh. strokovnih revij za preteklo Jeto in proračuni za leto löSß, kakor tudi razporeditev članarine oziroma prispevkov terenskih dl'UStev svoji zvezi za kritje njenega proračuna, in sicer:
			Ndin
1.	DIT	gozdarstva in ind. za predelavo lesa Bled	70(1
2.	DIT	gozdarstva in ind za predelavo lesa Brežice	4(lt)
3.	DIT	gozdarstva in tnd. zu predelavo lesa Celje	500
4.	DIT	industrije za predelavo lesa Cerknica	400
5,	DIT	gozdarstva in ind. za predelavo lesa Crnojnelj	300
6.	DIT	industrije za predelavo lesa Kamnik	400
7,	DIT	gozdarstva in ind. za predelavo lesa Kočevje	600
8,	DIT	gozdarstva Kranj	500
9,	DJ T	gozdarstva Ljubljana	700
10	DIT	industrije za predelavo lesa Ljubljana	700
11,	DIT	gozdarstva Maribor	600
12,	DIT	industrije za predelavo lesa Maribor	600
13.	DIT	gozdaistva in ind. za predelavo lesa M. Sobota	300
H.	DIT	gozdarstva in ind. zs. predelava lesa Nazarje	SOO
15,	DIT	industrije za predelavo lesa Nova Gorica	500
16.	DIT	gozdarstva iti ind. za predelavo lesa Novo mesto	500
17.	DIT	gozdarstva in ind, za predelavo lesa Postojna	600
Iß.	DIT	gozdarstva in ind. za predelavo lesa Sežana	200
19,	DIT	gozdarstva in ind. za predelavo lesa Slov, Gradec	600
20,	DIT	gozdarstva Tolmin	400
14,	Določi se naslednja letna naročnina za strotcovni glasili Gozdarski vestni k in Les: za člane 20 N din, za študente 10 N din, za pndjetja 10Ü Ndin, Gozdarsict vestnjk za ustanove 70 N diti, Les pa 110 N din in za zamejstvo neposredno 100 N dm, posredno pa 125 Ndin.
15,	Potrdita se za obdobje do naslednjega plenuma oba dosedanja urednika: ing, Miran Brinar in ing. Miloš Slovnik.
le. Glede finančne discipline pri izvajanju proračunov se naredbodajald zadolžijo, da pade prekoračitev posameznih proračunskih dispozicij iez 30% od planiranih vsot na njihovo osebno odgovornost. Upravni odbor pa se pooblaSČa, da po potrebi rebalansira finančne proračune, toda da spremembe z obrazložitvijo predloži v odobritev naslednjemu plen umu ali občnemu zboru.
17. Na podlagi opravljenih volitev po predpisih statuta sta bila izvoljena nov
upravni in nadzorni odbor, ki sta se na svojih prvih sejah konstituirala takole
(predsednik in tajnik .sta biia izvoljena neposredno na občnem zboru): Upravni
odbor: predsednik ing, Milan Ciglar, tajnik ing, Jože Zorko, podpredsednik gozdar-
slcega pododbora ing. Ciril Hemic, podpredsednik lesnega pododbora ing. Lado Gaspa-
rič, blagajnik ing, Madjan Zemljič, namestnik tajnika ing. Vekoslav Mihevc, člani:
ing. Janez Ahačič, ing. Jože Ajdič, dr, ing. Janez Božič, ing, Tugomir Cajako, Marjan
Kermavner, ing. Jože Kovač, ing, Boris Krasnov, ing. Drago Maselj, ing. Pavle Olip,
mg. Mirko Pečar, ing. Miloš Pristov, ing, Franc Remec, ing, Franjo Urleb, ing. Damjan
Vindšnyrer, Nadzor ni odbor: predsednik prof- ing, Zdravko Turk, člana:
ing, Oskar Jug, ing, Gregor Kersnik,	^ ^
L, G.
634.0.945.35 : 94
POTUJOČI SEMINAJi IZ GOJENJA GOZDOV
Prof. dr, Dušan M lin Sek (Ljubljana)
Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij in Biotehniška faloil-teta v Ljubljani sta junija letos organizirala enotedenski gozd nogo ji tveni seminar za Slovenijo.* Udeležilo se ga je 97 gozdarskih inženirjev. Namen seminarja ]e bil večstranski:
1.	Kritično oceniti povojne gazdnogojitvsne' napore in začrtati bodočo gozdnogojitveno misel v nadaljnjem razvoju gozdarstva Slovenije.
2.	Opozori ti na mcšnosti racionaliziranja v gojenju gozdov — pač v biološko dopustniji mejah.
3.	Oceniti praktične uspehe 10-letne seminarske dejavnosti na področju gojenja gozdov v Sloveniji.
4.	Boljše medsebojno spoznavanje in vzajemni »revijalni« prikaz gozdno-gojltvenih del sirom po Sloveniji in s tem vzbujanje novih impulzov za bodoče ustvarjalno delo v našem zelenem anibientu.
MAPŠRUTA /JA POTUJOČEM SEHIUAPJU
v pričujoči Številki nafiega glasUa objavljamo referate s seminarja.
Uredništvo
Za uspešno i2;vedbo Nastavljene njiloge je bilo potrebno angažirati krog gozdarjev in pripraviti objekte sU'om po Sloveniji od julijskih obronkov do Panonske nižine. Zato je ta seminar upravičeno imenovan »potujoči«, saj smo na njem spoznali ustvarjalno delo slovenskih gozdarjev na rastiščih in v gozdovih, ki v marsikaterem pi>gledu predstavljajo naš gozd in gozdarstvo.
Poleg izbranih objektov, prikazanih v skici, bi lahko dodali Se ninoge druge, enako ustrezne in za seminarsko delo zeJo prinnerne demonstracijske objekte, toda zaradi tehiiicnih radogov smo sg morali odpovedati širši izbiri.
Potujoči seminar je bil potreben še zaradi dmgih okolnosti in spoznanj: Nagel razvoj zahteva povsod nove poživitve in sposobnejše prilagajanje novemu okolju. Cetrtstoletno delo je za nami (1945—1968); slediti mu mora nadgradnja z atributoma: gospodarnost in poglabljanje biolo.^kega, kjer smo res šele na začetku. Za prvo polovico povojnega razdobja je med drugim značilno prizadevanje za zmanjševanje sečenj, hkrati pa tudi miselnost, da le majhna sečnja ustvarja gospodarsko trdne gozdove. V zadnjih 15 letih pa se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da le aktivno gospodarjenje in sekira, ki sta oprti na ekološke osnove in na nego, prežeto z genetiko, zagotavljata zdrav, gospodarsko pomemben gozd. V podzavest je predrlo spoznanje o spoštovanju rastišča. Vedno globlje ziori spoznanje o pomenu selekcije za gojenje gozdov. Vse to pa utira pot sproščeni i-tpriiagodlji\'1-" tehniki gojenja gozdov. Za preteklo' obdobje je značilno tudi iskanje orientacije na enem milijonu ha slovenskih gozdov in ugotavljanje vloge teh gozdov ter gozdarstva v ožjem nacionalnem in širšem geografskem prostoru.
Ustvarjeni so ugodni pogoji za širokopoteznejše oblikovanje našega gozda. Zato so potrebna poglabljanja gojitelja na ekološkem in ekonotnskem področju. Potrebna so izpopolnjena stališča glede vloge, ki naj jo igra nega v gozdu in v gozdnem gospodarstvu na sploh. Potreben pa je tudi cclovitejši način presoje gozda in njegovih funkcij v našem prostoru in času.
Skici) i
Poleg dognanj, spoznanj in sklepov, nanašajočih se na posamezne demonstracijske objekte in referate, je na seminarju prišlo do ugotovitev, ki 50 za bodoče gojenje naših gozdov izredno pomembne. Pri tem ne bom navajal sicer pomembnih, toda v Sloveniji že splošno znanih načel, temveč se bom omejil le na novejša in že premalo uveljavljena spozrnanja.
Temelji gojenja gozdov so: 1, spoštovanje zakonitosti rastišča, 2. dosledno uveljavljanje načela nege in 3. skrbno načrtovanje vsake gozdno gojitve ne poteze. Poleg tega pa so bistvene še naslednje ugotovitve:
1. Na spložno ugotavljamo, da marsikje še vedno manjka načrtnosti pri gozdnogojitvenih delih, čeravno je gozdnogojitveno načrtovanje na mnogih območjih že zelo razvito in uspešno. Vxrok za premalo načrtno delo je pomanjkljiva organizacija, ki ne izhaja iz »ciljev^ gozdnega gospodarstva, temveč vse preveč zgol] iz dnevnih in kratkoročnih potreb.
a. V gozdnatih predelih ima gozdarstvo vodilen gospodarski položaj. Toda ne z;adošča le ugotovitev. Tega. se je treba zavedati in z načrtom ter dejanji to dejstvo nenehno dokazovati. Temu konceptu morajo biti prilagojeni gozdno-gospodäi'ski in gozdnogojitveni programi gozdnega obrata, in gozdnogospodarske organizaaje. Kot pripomoček nam mora služiti srednjeročno načrtovanje, ki je tudi pomemben stimulacij ski in psihološko bistven gospodarski instrument (primer Radlje),
3.	Ce hočemo doseči v gozdnem gospodarstvu uspehe, mora biti gojenje uankovito. Učinkovitost gojenja je odvisna od organizacije gozdnega gospodarstva, ta pa od izbvamh dlje-v. Naš osrednji ciJj je čim večja, racionalna, trajna vrednostna proizvodnja in ohranitev ter pospeševanje vsestranske tvorne moči go7.da Iz tega sledi, da se moramo nasloniti: 1. na vrednostni prirastek, 2. na zdrav gozd, sposoben samoohranitve. Le obravnavana pot iMmenj za gozdno gospodarstvo v Sloveniji rešitev. Ta pot zavrača težke stroje v gozdu, ker pri njihovi uporabi ne moremo upoštevati individualne rastne moči in vrednosti osebkov. Uvajanje težkih strojev pomeni znatno zmanjševanje prirastkov in s tem upadanje etatov in sečenj — še posebej v vrednostnem pogledu.
4.	Gospodaximo z domala enim milijonom ha gozdov, ki so sicer v vseh delih Slovenije zelo pomembni, vendar v različnih območjih na različnih mestih. Zato sta poti'ebna skupen jezik in enotna idejna osnova. Nasprotno pa je tehnika gojenja zaradi upoštevanja končnih ciljev, rastišča in sestojnih razmer Lahko zelo različna — torej sproščena.
5.	Na§a naloga je aktivirati gozdarstvo pri oblikovanju gozda za rekreacijske namene. To od goz;dniogospodarske organizacije ne zahteva nikakršne bistvene dodatne materialne obremenitve, ker trajna vrednostno velika proizvodnja lesa ustvarja Že sama po sebi gozdove, ki v svoji rekreacijski vlogi odlično funkcionirajo, in ker je gozdar prisoten takorekoč na vsakem kvadratnem metru. Pri tem opozarjamo na izgovore glede ekonomičnosti posameznih, gozd nog o j it v eni h in gozdnogospodarskih ukrepov na sploh. Ekonomičnost je pogosto relahven pojem, kajti v gozdu in v gozdarstvu .so vrednosti, ki se jih ne da izmeriti in ki imajo večjo težo kot golo pridelovanje lesa.
6.	Načrtnost in poglobljeno strokovno delo sta najučinkovitejša pripomočka za racionalizacijo tudi v go.ienju gozdov, vendar se tega premalo zavedamo.
7.	Izbira drevesnih vrst in rastiščnih ras postaja vse osrednejša gozdno-gojitvena naloga. Pri resnem opravljanju te naloge spoznamo npr med drugim, da je na odličnih bukovih rastiščih z najboljšo kakovostjo bukve gospodarno vztrajati pri gojenju bukovih sestojev, Nasprotno pa smo bukev marsitejü zaradi ekstenzivnega gojenja preveč podpirali in bo nastale posledice, zlasti iz golih ekonomskih razlogov le težko popraviti,
8.	V bodoče moramo vedno bolj spo.štovati gozdno gojit veno načelo ekonomske narave: slabe šesto,je moramo, odlične pa smemo negovati. Pri tem je intenzivnost nege odvisna variabla rastiMa.
9.	Kakovostna in stojnostna normalizacija sta. veliko pomembnejši od normalizacije velikosti lesnih zalog. Količina in zgradba lesne zaloge v sestoju sta torej odvisni od želene stopnje stabilnosti in zelene stopnje kakovostnega in vrednostnega prirastka.
10.	Zmanjševanje morebitnih odvečnih lesnih zalog je odgovorna gcrzdno-gojitvena in gozdarsko politična naloga. U.spešno jo more opra\'lti le biološko in ekonomsko odlično podkovan gojitelj brez klasičnih gozdno ureditvenih predsodkov.
11.	Pri naglo rastočih drevesnih vrstah je premaknitev pozitivne izbire in individualne vzgoje v faKio gošče važen gojitveno racionalizacij s ki ukrep, ki ga pri nas še zanemarjajno.
\2. Načrtno pospeševanje vseh manjšinskih drevesnih vrst. pomeni zn-polaitev Številnih vrzeli na prvovrstnih tleh, torej odločilen prispevek k povečevanju vredn[>stmh prirastkov. Zato je tudi na tem področju potreben pre-
obraL, pospeševanje plemenitih in naglo rastočih listavccv pa je naša trajna naloga.
13.	Obseg gozdnogojitvenih del se v bodoče površinsko ne sme zmanjšati. Izdatno se mora popraviti Itakovost gozdnogojitvenih opravil, da bi se s tem lahlco zmanjšalo Število po enoti porabljenih ur.
14.	Ta ugotovitev velja tudi za. premeno. Premena je gospodarna, čim bli.7je je normalnemu gospodarjenju. Ta značilnost odlikuje posredno premeno.
15.	Gojenje gozdov more biti pri nas le intenzivno, ker mora izkoristiti dane razmere, razpoložljiv intelektualni potencial in v gozdove že vložena materialna sredstva, npr. zgrajene ceste itd. V nasprotnem primeru bi ravnali negospodarno. Zato smo priraorani: razvijati se sami, šolati delavce in gozdne posestnike usmerjati s poukom in s sialnimi nasveti, Gozdar je čez noč spremenil svojo silhueto j dofx>vejmo to z dokazi sebi, laiku in dnižbi-
16.	V revnejših gozdnogospodarskih območjih moramo skrbno negovati razpoložljive polne celice — bogate gozdnogospodarske enote — zato, da bo izvor sredstev lahko ti'ajno bogat. Isto velja tudi za Slovenijo' med območji. Ekonomsko trdnejša območja so ekonomsko šibkejšim neogibno potrebna. Njihova pomoč pa je učinkovita le tedaj, če se gospodarsko krepijo in ne slabijo. Krepijo pa se ob intenziviranju nege in ob haimonično usklajeni rasti vseh drugih proizvodno tvornih Ciniteljev, Prelivanje sredstev je torej v slovenskih ra.zmerah gospodarska nujnost, vendar ne tako, da polno lonce praznimo in praznim prilivamo, kot je bUo to morda zamišljeno ob rojstvu ideje o območjih v Sloveniji.
17.	Ponovno spoznavamo, da je nas sloven.ijki pixjstor eden in edinstven in da ga ne gre skruniti s tetoviranjem gozdov in z oživljanjem primitivnih goz-darsko-nudističnih tcndenc, npr. s sečnjami na golo. Hkrati uvidevamo, da imamo v naŠUi gadovih kje vzeti, tako da bosta stroka in tvorna mc^č gozda krepko napredovala Osnova je dana, rešitev ps omogoča naša odločitev, da hočemo ustvarjati, ne pa moi-ebitno strokovno ozkost in nedelavnost skrivati za sentimentalnim odnosom do gozda.
WALDBAUEXKURSION DURCH S^OV^'E^^EN - SCHLUSSFOLGERUNGEN
(Zusammenfassung)
Die Biotechnische Fakultät in Ljubljana und der Verband Wa Uhv i rtsch ältliche t Organisationen haben im Juni 1060 eine einwöchige Revue der waldbauUchen Tätigkeit oi-garüsiert, an der 07 slowenische Forstingenieure teilgenommen haben. Der We.? der Exkursion ist auf beigelegter Skizze dargesteUt. Die wichtigste Aufgabe der Ejtlcursion war, äie waldbauliche Tätigkeit in Slowenien während der letzten 15 Jahre kritisch zu überblicken und Richtlinien für den zukünftigen Waldbau 2u erkennen. Als Grundlage für den künftigen Waldbau ist Folgendes bezeichnet worden: 1. Beachtung der Standortsgesetzmässigkeiten, 2. Beachtung des Pflege-prinzipes, 3. sorgfältige waldbauüche Planung. Der wirtschaftliche Erfolg der Forstwirtschaft ist in grossem Masse vom erreichten Wertzuwachs und von der Stabilität und Gesundheit der Bestände abhägig. Eine gründliche Waldbauliche Plammg muss noch stärker beachtet und entwickelt werden; obwohl einige Jorstbetriebe in dieser Hinsicht schon sehr viel erreicht haben Berücksichtigung des Püegeprinzipes und die EinzclstammWirtschaft schliessen Verwendung von schweren Maschinen im Walde aus. Wirtschaftlich hüchwertJge Wälder erfüllen am besten auch ihre Sozial-
Cunktion als Erholungswälrter. Die Notwendigkeit der Pflege in vernachlässigten Bestanden wird, besonders betonnt. Für die wichtigsten Komponenten einer Bestandesnormale sollen vor allem Gesundheit, Stabilität und hohe Holzqualität fehalten werden, Die positive Aaslese und Pflege einzelner Individuen soll möglichst schon im Dlckungsstadium beginnen. Sehr wichtig ist die ständige berufliche Weiterbildung aller im Walde Beschäftigten.
634,0.243,9 : 672.2
USPEHI GOZDNOGOJITVENm PRIZADEVANJ IN SREDNJEROČNA GOZDNOGOSPODARSKA PROGNOZA NA OSNOVI ŠTEVILČNIH NAKAZOVALCEV
Ing. Franjt> K o r d i g (Idrija)
Človek je bil v vsej svoji pretekiosU in bo ostal tudi v bodoče porabmk mnogih lesnih proizvodov Les ga spremlja od r&jstva do smrti. Od predzgodo-vinsbih časov do dandanes pomamo porabo le.'^a, ki sc je z razvojem proizvodnje spreminjala. Vendar pa se je organizirana proizvodnja lesa v gozdovih začela dolcaj pozno. MalošteviUiost prebivalstva in obLUii surovinski viri lesa v brezmejnih pri rodnih gozdovih dolgo niso prisilili človeštva usmerjati proizvodnjo gozdov v svojo korist.
Uporaba lesa količinsko neprestano narašča, hkrati pa doživlja tudi kakovostne spremembe. Raziskave so pokazale, da se z razvojem civilizacije in kulture poraba lesa ne zmanjšuje. Kljub temu, da tehnični napredek, ki ga človeštvo sedaj doživlja, nudi skoraj vsakodnevno nove surovine v obliki različnih v.^estransko uporabnih umetnih mas, vendar les te vsakodnevno rojene nadomestke uspešno premaguje in si utira pot k uporabi, čeprav Tie veČ tako kot nekoč, vseeno pa vztrajno.
Gozdna proizvodnja je napredovala, kot jo je usmerjl razvoj uporabe lesa. Njemu ustrezno so se spreminjali tudi gozdno proizvodni koncepti, le-ti pa so usmerjali razvoj gozdarske znanosti,
Kakor vsaka, tako skuša tudi gozdna proizvodnja doseči določene smotre, ki opredeljujejo njen pomen. Te smotre bi lahko strnili v dve skupini:
a)	V gozdu vedno proizvajati tisto, po čemer je z vidika porabe največje povpraševanje. To pomeni, da si je treba v gozdu z gozdnogojitvenimi posegi vedno prizadevati izboljšati proizvodjijo, za katero so bili v preteklosti, značilni malo vredni in sedaj slabše uporabni proizvodi, in jo nadomeščati s kakovostno in zelo vredno proizvodnjo, prilagojeno potrebam porabe.
b)	Celoten proizvodni proces od zasnove goxda do njegove zrelosti kakor tudi obdelavo lesa od sečnje do oddaje je treba tehnično in organizacijsko glede na tehnični razvoj prilagoditi duhu časa.
Slovenski kakor tudi ves jugoslovanski prostor se je dandanes s svojo gozdno proizvodnjo znašel v dokaj težavnem položaju. Vzroke je treba iskati zlasti v naravi rastišč, ki omogočajo listavcem zelo bujen razmah in ob pomanjkanju posebnih gojitvenih in zlasti negovalnih ukrepov morejo dajati le zelo siab in za sedanje tržišče nepomemben les. Nadalje ležijo vzroki tudi v zelo poznem in počasnem reagiranju na korenite spremembe uporabe lesa v korist kakovosti in v ponianjkanju interesa za znanstvene dosežke na gozdnogojit-venem področju, ki spremljajo te razvojne spremembe.
Ugotavljanje dosežkov gozdnogojitvenih prizadevanj
V skrbi za izbolj.^nje kakovosti idrijskih gozdov smo izbrali nego kot glavno gojitveno' sredstvo za dosego tega cilja. Minilo je dobrih 14 let, odkar je Schadelinov nauk o negi dobil v teli gozdovih svojo praktično veljavo, Tisoči hektarov gošč, letvenjakov, drogovnjakov in debeljakov so prestajali preizkušnjo Ü uveljavljanju sodobnih načel nege. Vsa naša pozornost je sedaj uprta v ugo-tavljanie rezultatov teh prizadevanj. Vprašanje je samo, ali je v času, ki je za gozdno proiz\'odi:\jo tako kratek, mogoče doseči 2; Lntenzivninii gojitvenimi posegi na najsodobnejši ravni takšne kakovostne premike, ki bi za proizvajalca predstavljali pomemben ekonomski uspeh?
Odgovore je treba iskati v .številnih nakazovalcih m trendih za tiste dejavnosti v gozdni proizvodnji, ki lahko karakter i žira jo njen napredek ali pa nazadovanje. Ugotovitve o dosežkih teh prizadevanj naj bi omogočile naslednje presoje;
1.	Vpogled v gozdnogojitveno dejavnost preteklega desetletja z njenimi količinskimi in kakovostnimi gibanji ter analiza njihovih značilnosti.
2.	Količinska, kakovostna in vrednostna gibanja sečenj v preteklem desetletju kot rezultat gozdiiogojitvenili prizadevanj. Anaiiza razmerij med slabšim lesom, kot so drva, in kakovostnim tehničnim lesom, ki se giblje v korist slednjega,
3.	Količinski in kakovostni trend sečenj za bodoče desetletje, izdelan na osnovi podatkov iz ureditvenih elaboratov in debelinskih karakteristik sečenj v preteklosti.
4.	Gibanje dohodka kot rezultat gojitvenih prizadevanj po izboljšanju kakovostnega sestava gozdov.
Vsi elementi tabelarnih pregledov, grafikonov in analiz slonijo na podatkih iz evidenčnih knjig o gojitvenih delili in sečnjah, iz gozdnogospodarskih elaboratov preteklega in tega desetletja, na meritvah na modelnih ploskvah in na evidencah obratovnega knjigovodstva o gibanju proizvodnih stroškov. Osnove denarno vrednotenje nakazovalcev za vse desetletje predstavljajo časovni normativi in drugi denarni nakazovalcl, realizirani v 1967, letu, pri Čemer 50 izključerd vsi drugi činitelji, ki v tem desetletju vplivajo na gibanje učinkov in sprememb v stroških.
Značilnosti obravnavanih gozdov
Razen Že znanih značilnosti naj omenim Se naslednje za idrijske gozdove karakteristične podatke:
Starostna sestava in struktura glede na razvojne stadije je za gospodarske gozdove naslednja:
	Do 30 let		Od 30 do 80 let			Nad 80	let
Enota	mladje gožča	leU'.	letv.	drogov.	debelj.	drogov.	deiielj.
Idrija I Idrija n	575,97 564,51	145,02 113,57	31L45 334,23	749,59 636,19	149,10 44,00	87,37 489,47	626,56 1081,99
Skupaj	1140,43	25B,59	645,68	nB5,7B	19^,10	576,84	1708,55
1.399,07	2,321,56	2,2B5,39
Mladje in gošča Letvenjak Drog o vn j alt Debel j ak
1 140,48 ha 904,27 ha 1,962,62 ha 1.906,65 ha
Skupaj
5,009,02 ha
Gozdove sestavljata dve urejeni gozdnogospodarski enoti: Idrija I in Idrija II s površino, priltazarto v razpredelnici.
Gospodarski gozdovi
Idrija I	2645,06 ha
Idrija II 3263,96 ha
Varovalni gozdovi
Idrija I Idrija II
560,15 ha 654,11 ha
Skupaj
5900.02 ha
Skupaj
1214,20 ha
Po opravljeni reviziji sta bila za gospodarske gozdove obeh gozdnogospodarskih enot ugotovljena zaloga in prirastek, kot sta pi-ikazana v razpredelnici (vn^).
Lesna zaloga	Prirastek
Enota	Iglavci	Listavci	Skupa.i	Iglavci	Listavci	Skupaj
Idrija I Idrija 11	334.182 224 435	309.368 574,541	643.550 798-976	7.890 4.513	4.817 13.322	12.707 17.835
Skupaj
558.617
003.909
1442.526
12.403
lß.139
30.542
Poprečna zaloga na ha je 244 m^^ Lj. 94 m^ Iglavcev in 150 m''' listavcev. Etat je določen kot seštevek ugo-tK^vljenih etatov vseh sestojev na osnovi prirastkov, zaloge in drugih elementov, pomembnih za njegovo določanje. Za obe gospodarski enoti se giblje v mejah, kot so navedene v raTipredeJnici (m^),
Vrsta donosa	Iglavci	Listavci	Skupaj
Glavni donos	6.779	11,553	lB..'i32
Vmesni donos	3.0^9	5,461	8.500
Slučajni donos	1,177	620	1.797
Skupaj	10.995	17.034	28,629
Za gospodarjenje v preteklosti so bile znaalne veli kopo vrSinske zastome sečnje z zelo kratkim pomladnim obdobjem, ki so glede pomlajevanja omogočale veliko prednost bukvi. Neg-a sestojev ni bila znana, seveda če redčenj, ki so jih opravljali oglarji, ne štejemo k negi, V tako osnovanih in gojenih sestojih je bilo v dobi zrelosü; tj, pri 120 letih preveč debelih dreves, ki so dajala in Še danes dajejo pri sečnji premalo dobrega lesa.
Gozdnogojitvena dejavnost v letih 1958—19fi7
Vsa prizadevanja na gozdno gojitvenem področju v vsem povojnem času, zlasti zadnjih 14 let, so se nanašala na nego. Polj-eba po negi, važnem činitelju za vrednotenje gozdne proizvodnje, se je razvila pod vplivom več dejavnikov, ki izvirajo zlasti iz prizadetih gozdov, znanih po zelo dobri genetski zasnovi, toda nikoli negovanih. Med te vplivne Činitelje bi lahko šteli zlasti:
400
300
200
100
ha
OBSCG GOJITVENIH DEL
1958
1967
ZbsszL
PRIPRAVA TAL
POGOZDOVANJE
VAROVANJE NASADOV
NE6A NASADOV
NEGA MLADOVJA
Grafikon. 1.
—	zelo dober rastiščni potendal, ki pa je zaradi zanemarjenja sodobne nege razmeTonia slabo i^ktiriščen;
—	odlično genetsko Easnovo bukovih gozdov, ki bi se z izbii-o dala uporabiti za dosego zelo vrednih gozdnih proizvodov;
—	pretežna poraščenost z bukvijo, ki se giblje v proizvodnji v zelo širokih kakovostnih razponih, odvisnih zlasti od opravljanja nege;
—	razmeroma velike površine mlajših in srednje stEurih gozdov, kjer je mogoče z nego doseči velike proizvodne uspehe.
Pomemben gibalni činitelj pri uvajanju nege je bilo razumevanje pomena sodobnih dosežkov znanosti na področju nege kakor tudi spoznanje, da je ravno s sodcfbno nego mogoče pridelovati v gozdu neprimerno boljši les, kot ga lahko ustvarja stihija prirode.
Nega je bila izvajana skoraj v vseh povojnih letih, toda v prvem desetletju le zelo -omejeno in na skromnem strokovnem nivoju ter pretežno v mladovju iglavcev z namenom, da bi jih množično pospeSevali. V istem obdobju bukovo mladovje in tudi starejše razvojne stopnje bukve niso bile negovane, tako da so se njihove povrsüie zaradi priliva mladih zasnov iz leta v letO' večale, V tej neskončni množini nege potrebnih mladih gozdov se je uveljavila nega Šele po 1955. letu, in sicer najprej v gožčah, in šele leto ali dve pozneje v letvenjakih in drogovnjakih. Uspehi te nege so razvidni iz priloženih grafikonov ši, 1 in 2, ki prikazujeta obseg in vrednost gozdnogojitvenih del v preteklem desetletju. Kot osnova je bila upoštevana vrednost hektarske enote raznih gojitvenih opravil v letu 1967. Iz grafikonov je razvidno, da je bil obseg vseh vrst gojitvenih opravil, r.azen redčenj,, največji leta 1950, toda trend njegovega gibanja je nato neprestano upadal, tako da leta 1967 ni znašal niti polovice dosežkov iz leta 195S. Vzroke za tako padajočo dinamiko je treba iskati zlasti v težnji, da bi zamujeno čamprej nadoknadili. To velja dasti za nego mladovja, kjer se je v dobrih treh letih s pi-vo nego opravilo najnujnejše gojitveno delo, da bi mogli nato ponovljeno temeljitejšo nego razširiti na več let Tudi pogozdovanje in nega nasadov kažMa tendenco strmega upadanja, ker so bile velike goUčave,
Grafikon 2,
900 800
700
300
			GIB	;ANJE STROŠKOV ZA OJITVENA DELA					
			G						
									
1' \									
t									
\						1			
1958 59 1960 61 62 63 64 65 66 1967
nastale lela 1954 zaradi snegolomov, že v nekaj letih pogozdene. Izkazalo se je tudi, da je umetno vnašanje smreke, zlasti v višjih legah, zaradi izrednih snežnih razmer dokaj problematično.
Iz analize podatkov o gibanju gojitvenih del bd lahko sklepali, da gre za obiutno krčenje te dejavnosti zaradi pomanjkanja denarja. To upadanje obsega pa je v resnici le za.vesten korak k racionalizaciji tega dela^ oprt na določene domneve z dokaj realno oporo v opazovanjih.
Zastavlja se namreč vprašanje pogostnosti negovalnih del v mladovju in njene odvisnosti od kakovostnih zasnov. Vprašamo se namreč, ali je mogoče 7. manj pogostnimi negovalnimi ukrepi v zelo dobrem mladovju dosegati enako vredne kakovostne učinke, kot s pogoatnejsimi posegi v .slabšem mladovju? Četudi odgovor še ni smanstveno dognan, je pritrdilna domneva dokaj realna, Ce izvzamemo nego, namenjeno utrditvi stojnosti, se v dobrem mladovju že s prvimi negovalnimi uki-epi opravi večji del čiščenja slabega materiala, Zato verjetno ni upravičena velLka pogostnost v istih objektih. Menim, da zadošča enkraten temeljit poseg vsakih 6 do' 8 let, zlasti v že starejsein mladovju ali v letvenjaku Seveda to ne velja za tiste dele mladih gozdov, ki že zelo zgodaj zahtevajo izblralno redčenje. Pri takšnih stališčih glede izvajanja nege v mlajših razvojnih lazah za sedanjih približno 15D0 ha gozdov v teh razvojnih stadijih povsem zadostuje letni obseg okoU 200 hektarjev, in je zanj tudi dovolj denarja.
Povsem drugačni pa so problemi nege v starejših razvojnih fa'zah, zlasti v drog ovni akih in debeljakih. Tam nega ni odvisna od razpoložljivega denarja, intenzivnost pa obravnavamo povsem drugače, ker je odvisna od več činiteljev v sestoju, ki jih je treba oceniti. ZaU) se opravlja nega v letvenjakih, drogov-lijakih in debeljaldh s čisto drugačno dinamiko, ki je precej ustaljena.
-1967 kot uspeh
Kakovostno oziroma vrednostno gibanje sečen j v letih 19S8-
gozrfnogojitvenih prizadevanj
Kot je bilo že omenjeno, je nega tbti del gozdnogojitvenih posegov, ki neposredno vpliva uspeh gozdne proizvodnje. Z vprašanjem, kako vpliva nega na količinsko in kakovostno povečanje gozdne proizvodnje, so se ukvarjali že mnogi znanstveni delavci in so prišli do ugotovitev, ki se med seboj
zelo ujemajo in povedo, da nega neposredno ne vpilva na povečanje količinskega prirastka, pač pa bistveno vpliva na kakovostni oziroma vrednostni prirastek. To so zelo spodbudna dejstva, ki morajo brez pomislekov najti svoje praktično uveljavljanje pri gozdnih proizvajalcih. Toda nego je treba opravljati smiselno, tj. primemo razvojnim stadijem brez vsakih šablon jo prilagajati stvarnim sestojnim razmeram, pravočasno in zadovoljivo intenzivno, V vseh razvojnih stadijih nega pelje k določenim etapnim ciljem, ki pa vsi pripeljejo h končnemu namenu: veliki pro'izvodnji zelo dobrega lesa. To je zelo zahtevno strokovno delo, ki od gozdarja zahteva temeljito znanje ter voljo in razumevanje.
Pred gozdarje praktike se postavlja konkretno vprašanje, ali so kje v proizvodnji na gozdnih obratih, kjer se že nekaj časa ukvajrjajo z izvajanjem nege, poskušali analitično ugotoviti kakovostne premike, ki so rezultat same nege? Cim več takih prizadevanj bi sprožilo veliko spodbud za aktivno dejavnost, da bo nega postala sestavni del vsakdanjega prizadevanja gozdarja za zboljšanje gozdne proizvodnje.
Ta študija naj bi bila skromen poskus s primerno analizo predočiti vpliv nege, zlasti v drogovnjakih in debeljakih, na določene kakovostne premike, in to že v sorazmerno kratkem Času, kot je npr. eno desetletje.
Ker se utemeljevanje opira na kakovostne premike, je potrebno pojasnilo, da so s tem mišljene spremembe v sestavi etata, in sicer od manj vrednih k več vrednim sortimentom. Pri diferenciaciji pa so mišljene razlike v tržnih cenah in razlike v stroških pri izdelavi gozdnih sortimentov. Splošno je znano, da imajo sortimenti, ki na tržišču dosegajo najnižje cene, navadno najvišje iz-delavne stroške. Tu gre za kalan les in tanek okrogel les slabše kakovosti. Pri listavcih so to drva, pri iglavcih pa kalan iti okrogel celulozni ter jamski les.
Za ugotavljanje kakovostnih in s tem vrednostnih premikov smo uporabili desetletni pregled količinskega, kakovostnega in vrednostnega gibanja sečenj, in sicer v desetletju 19138—19Ö7. Po temeljiti analizi kakovostnih gibanj pri sečnjah je bilo ugotovljeno naslednje:
eo
70 60 50 40 30 20
10 %
RAZMERJE MED TEHNIČNIM LESOM IN DRVMI CELOTNE SECNJE



1958 1959 1360 1961 1952 1963 1964 1965 '966 1967
Grafikon 3. 266
9C 30 7C 60 50 40 30 20
10 %
RAZMERJE MED TRŽNO CENO TEHNIČNEGA LESA IN DRV CELOTNE SEČNJE


19 5 6 1959 I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967
Grafikon 4,
1.	Delež c3rv pri listavcih je bil leta 1958 izredno veJik, tj. 83,5% skupne količine posekanih listavcev. V naslednjih letih neprestano upada v korist tehničnega okroglega lesa, tako da je 1967 leta dosegel le 60,10% (grafikoa 3),
2.	Ce delež drv prime-rjamo glede na tržno ceno, doženemo, da je znašal leta 1958 75,61!^ skupne tržne cene vseh listavcev, medtem ko je bil leta 1967 samo še 48,10% (grafikon St. 4).
3.	V celotni letni sečnji sodelujejo z nad 30% tudi iglavci, ki pa dajejo le tehnični les. Zato primerjava drv s skupnim tehničnim lesom iglavcev in listavcev daje nekoliko drugačno podobo. Leta 1958 je bil delež drv v primerjavi s celotnim tehničnim lesom iglavcev in listavcev celo 63,33%, t.oda do leta 1967 se je to razmerje s postopnim upadanjem zmanjgalo na 37,50% (grafikon st 5).
4.	Primerjava podatkov iz prejšnje točke glede na tržno ceno nam pokaže, da je maäal leta 1958 delež drv 51,32%, leta 1967 pa le 26,04% (grafikon 6).
Upadanje deleža di-v zaradi zelo velikih proizvodiiih stmškov in izredno Tüzke tržne cene na sploäno ugodno vpliva na finančni uspeh obrata, zato so premiki, ugotovljeni v preteklem desetletju v korist tehničnega okroglega lesa, velik uspeh obrata in podjetja.
Zastavljamo si vprašanje: ali ni tako velik delež drv posledica morebitnih prevelikih ambicij po obsežni negovabii dejavnosti? Ali ne bi bilo finančno bolj smotrno redčenje raztegniti na daljšo dobo in s sečnjo posegati bolj po zrelih lesnih gmotah? Ob pccnavanju pomena in ciljev nege bo odgovor dokaj pi-e-pnost. Zlasti velja, omeniti, da je zaradi nege proces debelitve dobrili dreves, Id ostanejo do dobe zrelosti, hitrejši in je kakovostni prirastek dosti večji. Sekati le za-ele sestoje in opuščati redčenja, pomeni izkoriščati drobnejši les, poln slabih sortimentov, ki razen razmeroma velike količine drv daje Še dosti tehničnega lesa slab.^e kakovosti, kot sta npr. okrogli les prage in žagai-ska
90 -80 70 60 50 4030 20 1 □
RAZMERJE MED TEHNIČNIM LESOM IN DRVMl LISTAVCEV

^^ Tehnifni
1958 1959 1960 1951 1962 1963 1964 1955 1956 1967
Grafikon 5,
hloriovina 11. in III, kakovosti, To pomeni, da leži v gojenem gozdu vrednostno razmei-]e med drvmi in tehničnim okroglim lesom za isti obseg v širšem razponu in v koJist tehnifinemu okroglemu lesu v primerjavi z negojenim. Ce redčenj ne bi opravlj,ali, bi drva, ki jih seda,] pridobimo iz redčenj, izdelovali i a glavnega donosa, kjer bi se njihov delež povečal zaradi večje količine lesa v tanjših debelinskih stopnjah, medtem ko bi bil tehnični okrogli les, kot je že
80 70 GO 50 40 30 20
10 %
RAZMERJE MED TRŽNO CENO TEHNIČNEGA LESA IN DRV LISTAVCEV
a. — ™™ Tehnični les
195B 1,959 1950 13BI 1962 1963 19&4 1965 1965 1967
Grafikon 5. 268
omenjeno, slabše kalcovosti. Vsekakor je tireba računati s lem, da redčenja izvajamo a tako intenzivnostjo, da bo skupna količina drv iz redčenj in drv, napadJUh pti zrelostni šefinji, manjša od količine drv, pridobijerdh pri sečnji zrelega negojenega sestoja. Taksna razmerja je verjetno mogoče doseči le pri zmernejših redčenjih. Napačna bi bila trditev, da so takšni kakovostni premiki v teku enega desetletja le posledica intenzivne nege. To je se zdaleč prekratko obdobje za dosego tako velikih debelinskih in kakovostnih premikov, da bi moglo povzročiti tako občutne uspehe. Dejstvo pa je, da se je s nego gozd precej -»ocistil-H slabäega drevja in da zato sečnje iz leta v leto kažejo boljšo sorti-mentno sestavo. Menim tudi, da se bo upadajoči trend udeležbe drv v bodoče umii'il in nato verjetno slagniral Vrednostni učinki pa bodo še nadalje živahno naraščali kot posledica večjih kakovostnih premikov v okviru tehničnega lesa, kajti delež zelo dobrega lesa kakovosti F in L bo še nadalje naraščal na škodo slabših sortimentov,
Trend kakovostnega gibanja scEenj v bodočem desetletju
Trend kakovostnega gibanja sečenj v bodočem desetletju potrjuje našo trditev o pozitivnem kakovostnem gibanju kot rezultatu določenih dolgotrajnejših akcij, v našem primeru negovalne dejavnosti, hki-ati pa dokazuje, da ne gre le za določene bežne kakovostne spremembe, ki bi jih lahko dosegli tudi umetno. Izdelali smo sortimentno sestavo bodočega etata za desetletje 1968—77, in sicer na podlagi debelinske strukture posekane lesne gmote v preteklem desetletju in sortimentne sestave posameznih debelinskih stopenj. Dela smo se lotili tako, da smo etatno gmoto vseh sestojev, predvidenih za sečnjo v bodočem desetletju, prej razdelili v tri debelinske skupine; to pa zato, ker ima vsaJca skupina svojo značilno debelinsko 5t:-ukLuro drevja, Id jo z odkazilom predvidevamo za sečnjo, naj si bo to redčenje ali pa glavni donos. Iz veČ odkazil lesa za sečnjo v preteklem desetletju so bile izdelane povprečne debelinske sestave za vsako debelinsko skupino sestojev in ugotovljena sorti men tna struktura za vsako debelinsko stopnjo. Iz vseh teh elementov, in sicer iz porazdelitve etata v skupine, debelinske sestave etata in iz sortimentne struktui-e debelinskih stopenj je bil končno določen asortiman bodočega etata.
V izračunani sortimentni strukturi etata za bodoče desetletje .je opaziti tendenco nadaljnjega Upadanja količine drv. Medtem ko je leta 1967 delež drv dosegel 60,10%, je za desetletje 1968—77 v okviru listavcev predviden le še z ok, 50%, V skupnem etatu pa se pričakuje zmanjšanje deleža drv od 37,50% v letu 1967 na 31% v bodočem desetletju.
Naraščanje čistega dohodka kot posledica kakovostnega zboljšanja sortimentne
sestave sečenj
Gibanje dohodka, ki i-/.vira iz vseh mogočih prizadevanj v proizvodnji, smo se odločili prikazati na nekoliko nenavaden način, in sicer s pomočjo razlik med realizirano tržno ceno in strožki proizvodnje, Eelementi, ki sestavljajo tak račun i.n ki slonijo na prodajnih cenah in vseh vrstah proizvodnih sU'oskov, so vZeti in obračunani iz podatkov za leto 1967. Nato so bili skonstruirani dohodki in izdatki za vsa leta preteklega desetletja, in sicer za realizirani količinski in kakovostni obseg sečenj v vsakem letu fxjsebej. Tako so izključeni vsi elementi, ki vplivajo na gibanje dohodka, izvzemši količinske in kak-ovostne spremembe sečenj. To moi-da ne velja za leto 1967, ki je uporabljeno kot model stroSkov za
SOQ
HOD
100
0	
1 00	
zaa	
	
300	■D
	S
	o
450	i
500	
		RAZLIKE MED REALIZIRANO TR2nO CENO iN STROSKI SEßNJE								
										
										
										
										
19!	38 19	19	60 191 1	St^ 19E	12 \ 191	S3	I&4 191	&5 19,	S6 1»	>7
										
										
									\	
										
Grafikon 7,
enote, ker ni büo mogoče isključiti drugih činiteljev, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšan.ie stroškov za izdelavo v teku leta. Toda ti vplivi ne spreminjajo trenda gibanja dohodka, zato je celotna konstrukcija tega gibanja princema za ilustracijo, kako vpUva nega na kakovostne premike pri sečnjah.
Iz grafikona št, 7 je razvidno gibanje dosežene realizacije proi k vodnih stroškov in njihova razlika oziroma čisti dohodek. Zanimivo je veliko in stalno nara.sčanje Čistega dohodka, ki se je od 471 tiaoč din pa sive v letu 195B povečal na 319 tisoč din aktive v letu 1967. Naslednja karakteristika Lega gibanja je sf.alen vzpon, če izvzamemo dve leti, in sicer 1963, ter 1965. Leta 1963 je imel obrat v svoji sestavi Še ok. 2000 ha gozdov na örnovrski planoti, ki so bili to leto nekoliko bolj sekani, zato je bila sečnja v tretiranih enotah nekoliko manjša, To se je pokazalo tudi na zmanjšanju čistega dohodka. Leta 1965 so nastale kalamitete zai-adi vetra, in sicer na področju iglavcev, zato je bilo na račun drv posekanih več iglavcev. Tudi to je vplivalo na gibanje čistega dohodka.
Trend nadaljnjega gibanja čistega dohodka v odvisnosti od gojitvenih prizadevanj kaže, da bo ta še umerjeno naraščal. Struktura hodiočega etata nakazuje namreč pri listavcih Se nadaljnje kal^ovostne premike v korist tehniCnega lesa. Tako bo čisti dohodek — kljub stagniranju količinskega obsega sečenj glede na nivo iz leta 1966 — blago naraščal.
Sklepi
1, Srednjeročno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi nudi gozdarju učinkovito materialno in psihološko oporo, zato moramo tej zvrsti načrtovanja x>osve-čati več pozornosti.
2.	Pri presoji uspehov za preteMo obdobje smo spoznali, da je sedaj usta-l.iena gozdnogospodai'ska evidenca skrajno pomanjkljiva, ker j& namenj&na birokratski kontroli gozdai'ja uradnika ne pa preverj.anjii gospodarskega uspeha Zato jo je potrebno zamenjati z novo, učinkovitejšo.
3.	Le v genetsko odličnih goScah je dopustno nego omejiü na minimum, vendar šele po prejšnji intenzivni negi mladja.
4.	Intenzivna nega bukovih drogovnjakov in debeljakov more že kmalu pripeljati do pomembnih uspehov. To so pokazali reziJtati 10-letnih redčenj bukovih objektov, kjer se je delež di-v kot manj vreden Sortiment v tem času zmanjšal od 63,59% na 60,10%. Analize so pokazale, da bo ta delež pri sečnjah bodočega desetletja Se nadalje upadal in bo verjetno dosegel ok. 50^4 ,
5.	Gibanja v sortimentni sestavi etata, ki se uveljavljajo z naraščanjem deleža tehničnega lesa na račun drv, se oatno kažejo tudL na gmotjiih razmerah gospodarske organizacije in ji tako omogočajo nadaljnje intenäviranje gozdne proizvodnje.
ERGEBNISSE DEK WALDBAULICHEN TÄTIGKEIT UND DIE mXTELFRISTIGE WALDWIRTSCHAFTUCHE PROGNOSE IN DEN BUCHENWÄLDERN VON IDRIJA
(Zusammenfassung)
Auf Grund vun zwei neusten Wirtschaftsplänen, Buchführung über Holzeinschlag und Pflegearbeiten, der Eetriebsbuchhaltung und Versuchsflachen ist der Erfolg der Wald baulichen Bestrebungen im Forstbetrieb Idrija festgestellt worden. Das Aus-mass der Pflegearbeiten hat sich seit einem Jahrzehnt ständig verringert, Die umfangreichen Pflegearbeiten in BuchenstangenhÖlzern und Baumhölzern vor eineni Jahrzehnt, haben inzwischen sichtbaren Erfol& gezeigt, So ist der Anteil von Brenn-hoU beim gesammten Buchenholzanfall in den letzten 10 Jahren von 83,59% auf 6U,10Kzurüeltgegaiigen (Abb. 3), Dementsprethend hat der Anteil von Buchennut?:-holz zugenommen Auch das Einkommen des Betriebes ist in dieser Zeit gestiegen (Abb. 7). Die Steigerung des Werten Wachses hat in Buchenbeständen bedeutend bessere Aussichten als dieSteigerung des Massen Zuwachses, Gut veranlagte und ausgeformte Buchenbestände sind auf den besten Eue hen s tandorten die wirtschaftlichsten. Auswahl der Holzarten und Rassen ist im Buchenoptimumgebiet eine der wichtigsten wsklbaulichen Fragen. Nur gut veranlagte Buchen Verjüngungen und -Dickungen können mit weniger Pflege auskommen, schlechte Buchen bestände dagegen müssen gepflegt werden. Für das Irammende Jalirzehnt erwartet man das? der Anteil von Buchenbrennholz allmählich auf 50% sinke nund dass es zu einer Qualitätsverbesserung der Bestände kommen ^vlrd,
Eine mittelfristige waldwirtschaftliche Planung bietet dem Forstmann, bei der Führung der Betriebes, eine sichere Stütze und verdient deshalb volle Aufmerljsam-kelt. Die bisherige Buchführung des Betriebes hat sich als sehr mangelhaft erwiesen. Sie ermöglicht kei.np Kontrolle rfes Wirtsehaftserfol^es, sondern nur eine hlirokra-tische Kontrolle,
634.0.226 r 235.2(497.127)
PRVE IZKUŠNJE PRI PREMENI GOZDOV TN IZPOLNJEVANJE NJENEGA PROGRAMA
Ing, Jože Papež (Kočevje)
Na VI republiškem seminarju iz gojenja gozdov, ki je bil leta 1966 na Kočevskem na območju g. o. Stara cerkev, so bile podane osnovne, smernice za nadaljnje delo pri urejanju degradiranih sestojev in grmišč. Ob pripravah za seminar je bila izdelana analiza stanja sestojev in je bilo ugotovljeno, da gre za 2253 ha degi^adiranlh sestojev in grmišč, ki imajo prednost pri urejanju, da pa od skupnih 6114 ha grmišč in sestojev v rajžvoju odpade le 734 ha na grmi-Šča, kjer bi büa premena za sedaj nespametna.
Na podlagi omenjene analize je bil izdelan elaborat, premene za predel Mala gora—Kleč—Grintovec, tj. za 466 ha; z delom pa smo začeli leta 1967.
Značilnosti predela Mala gora—Kleč—Grintovet
Topograjski podatki
Območje, kjer smo začeli s premeno, leži na desni strani ceste Kočevje— Novo mesto in ima povprečno 16,7 m gozdnih pivimetnic na ha Srednja razdalja do porabnika lesne surovine oziroma do železniSke postaje je 9 km, povprečna spravilna ra'^dalja pa znaša 1300 m. Svet je rahlo valovit, vrtačast, mestoma prece j skalovit, razen južnega in vzhodnega dela brez izrazite nagnjenosti in leži na nadmorski višini 450—550 m.
Klimatološki podatki
Klimatsko sodi ta predel — tako kot vsa kočevska kotlina -— v prehodni podnebni okohS Visokega krasa, za katerega je značilno menjavanje vplivov nadmorskega in celinskega podnebja, vendar je prvi kljub mali razdalji od morja zelo oslabljen, pa tudi drugi ni izrazit in prihaja iz doline Kolpe ter iz Suhe krajine v smeri od Starega loga.
Povprečno je 1518mm padavin na leto, srednja letna temperatura znaša 8,3 "C. V času vegetacije je povprečno 50 deževmh dni z vsaj 5 mm padavin Zaradi šibkega nadmorskega vpliva je klima razmeroma hladna, s kratko vegetacijsko dobo' vendar pa je ugodna Äa razvoj gospodarsko pomembnih drevesnih vrst.
Pedološki podatki
Tla v predelu Mala gora—Kleč—Grintovec so nastala na krednih apnencih. Matična podlaga mestoma zelo predira na povräino, kljub temu pa so tla le redkokje preplitva za gozdno proizvodnjo. Značilni so globoki žepi, ki omogočajo odlično rast drevja na še tako skalo vi tih tleh. V glavnem so se izoblikovali naslednji talni tipi, ki so znacUni tb. kraSka območja; rjava gozdna tla, humozne in rjave rendzine. V nižjem predelu, ki meji na kmetijska zemljišča, se uveljavlja in prevladuje silikatna komponente (kremenčev pesek). Tam so se izoblikovala kisla rjava tla.
Opis stojew
Neizgrajeni vrzelasti sestoji so nastali in še nastajajo na bivših pašnih površinah in steljnikih. ki jih zarašča gozd. Posamez, v Šopih in skupinah se pojavljajo pionirske drevesne vrstsj ki so med seboj različno raz-porejenje. Značilni so hrastovi, bukovi, gabrov) in smreliovi koši, vmesne jase so poraščene z lesko, ki je glede debeline in višine zelo pestra. Ponekod so že mali sestoji, poleg njih pa tipiaia grmišta. Gnn'OV]ü sloj je povsod krepko razvit, v njem prevladuje leska. Kakovost drevja je slaba, ker je nizko in zelo vejnato. Kot pionirske drevesne vrste se uveljavljajo: trepetlika, breza, gaber, smreka, hrast, bukev in redkokje lipa. HrasLovo-lipovi sestoji poraščajo rahlo valovit, skalovit in vrtačast svet, kjer na severnih legah odločno prevladuje lipa Nastali so na bivših si.eljnikih in pasnildh, kjer sta se od prvotne vegetacije obdržali pretežno le t.i dve drevesni vrsti, hrast zaradi steljai-jenja, Upa pa zaradi velike moči poganjanja iz panja. Hrast je slabe kakovosti (koS), medtem ko je lipa — večinoma panjevska — mestoma zelo dobre kvalitete. V teh sestojih se smreka zelo pomlaja, najdemo pa tudi skupine starejše smreke.
Grmišča so prvi stadij v procesu, ko začne gozd zaraščati bivša kmetijska zemljišča. Prevladuje leska, po južnih legah pa termofilne grmovne vrste. Posames in v manjših šopih rasteta trepetlika in breza ter redki hrastovi, bukovi, gabrovi in smrekovi koši. Kjer leslca že gradi strnjen sklep, tla niso več za travi] ena in se močneje uveljavljajo gospodarske drevesne vrste, ki pa v glavnem propadejo zaradi pomanjkanja svetlobe.
Bukovi drogovnjaki in debeljaki so nastali večinoma iz panjev (do 60%) in je zato njihova kakovost temu primerna. Večinoma so v bližini bivših zaselkov Panjevska sestava je posledica sečen j na golo, izvajanih zaradi oglarjenja in kuhanja apna. Se sedaj so opazna kopišča in apncnice. Smreko najdemo v teh sestojih le v manjših skupinah m je dobre kakovosti,
Smrekovi debeljaki in drogovnjaki so umetna tvorba in so sredi\ie do odiične kvalitete. Odlično priraščajo in s tem ponovno dokazujejo, da je vnašanje smreite v tem predelu upravičeno.
Ocena dosedanjega dela
Doslej smo izvedli premeno v dveh oddelkih, in sicer v enem neposredno, v drugem posredno.
Direktna premena v čistem grmišču
V revirju KJinja vas se je do sedaj vsako leto pogozdovalo, vendar delo ni bilo načrtno, ampak se je drobilo, zato ni bilo pravega uspeha. Tipičen primer je odd. D-42-f, kjc^ se je pogozdovalo že od leta 1060, skupno pa je bilo pogozdenib le 5,60.ha. Ker je v oddelku precej naravnega smrekovega pomlad-ka, sem se odločil, da hodo z delom začeli tu. čeprav oddelek ne leži v topografsko zaključenem predelu Mala gora—Kleč—Gr into veC, Oddelek sodi v kategorijo čistih grmišč in je imel po taksacijskih podatkih ocenjeno zalogo 50 sv na ha, meri pa 35,71 ha. Leta 1960 je bilo v oddelku posekano 213 sv iglavcev in 43 sv listavcev. Preden se je v oddelku začelo % delom, je bil narejen gojitveni načrt, na osnovi katerega je bilo izvršeno odkaziio in vsa druga opravila. Odkazano je bilo ÖOG sv iglavcev in 452 sv listavcev, posadili pa smo 61,300 smrekovih sadik. Ce upoštevamo reducirano površino, smo pogozdili 17,80 ha, na ostali površini, pa smo osvobodili smrekov pomladek.
[ndirektna premena
Medtem ko za oddelek D-42-f moremo trditi le to, da smo opi^avili neposredno premeno, je slika odd, D-38-g popolnoma drugačna. Po taksacijskih podatkih iz leta 1958 meri oddelek 44,01 ha, skupna lesna zaloga na ha pa znaäa 168,0 sv, od tega 43,7 sv iglavcev in 124,3 sv listavcev. Predpisani etat je znašal 280 sv iglavcev in 1100 sv listavcev. Predvidena je bila vzgojno meliorativna sečnja, zlasti izsekavanje košev, V gojitveni osnovi za obdobje 1958—1967 so bila predvidena naslednja gojitvena dela: 3 ha spopolnitve s smreko, 6 ha čiščenja smrekovega pomladka in 3 X 3 ha obžetve. V letu 1966/67 je bila o-prav-Ijena redna sečnja in je bilo posekano 38 sv smreke in 806 sv listavcev. Sekalo se je predvsem koše.
Poleti leta 1967 sem proučil celotni oddelek, kaj t,i sekano je bilo le v vzhodnem delu oddelka na površini okoli 15 ha. Po temeljitem ogledu se je pokazalo, da gre za naslednje enote;
—	grmišče leske z redkim smrekovim pomlacikom;
—	skupinsko mešano mladje, gošča in letvenjak smreke z nadraslimi kosi;
—	sestoj gabra, hrasta, trepetlike, bi'eüe in smi'eke z redkim poinladkom smreke v šopih, in posamez:
—	manjSe skupine smrekovega drogovnjaka in debeljaka
Odločil sem se za likvidacijo vsega nekakovostnega sestoja na tleh, ki so ugodna za pogozdovanje, pustijo pa naj se rasti le posamejzni lepi javori, lipe, hrasti, in vse jelke. Ti osebki naj bi se vključili v bodoči sestoj, na njih bi se nabiral količinski in vrednostni prirastek. Kolikor se nebi vrasli v bodoči sestoj, naj bi bili posekani ob prvem čiščenju nasada, ki se bo moralo izvršiti čez 2—3 leti. Kjer bo sestoj ostal, naj se opravi redčenje po načelu pozitivne izbire.
Takšno je bilo stanje v tistem delu oddelka, kjer se ni vi-šila sečnja. V vzhodnem delu oddelka je bila slika popolnoma drugačna. Pobrani so bili koši, ostali so le redki hrasti, bukve in'gabri. Sklenil sem, naj se obstoječe praznine zaokrožijo in pogozdijo, v ostalih delih sestoja pa naj se opravi redčenje.
Po izdelanem gojitvenem načrtu sem se lotil odkazila Skupno je bilo odkazano 36SI sv, od tega 29% smreke, 22% gabra, 22% breze in trepetlike, 15% hrasta, 6% bukve in ostalih listavcev. Posajeno bo 60,500 smrekovih sadik, spomlad L pa je bilo posajeno že 30,000 smrečic. Ce upoštevamo reducirano površino, bo potrebno 16,50 ha pogozdovanja, os\'obodili pa smo äe 18,80 ha smrekove gošče ter preredčiU drogovnjak in debeljak gabra ter smreke na površini 8,71 ha.
Organizacija go/dnogojitvenih del pri premeni
Pramena čistih grmišč ^
Doslej smo v glavnem pogozdovali le v čistih grmiščih, v sestojih se je redko sadilo, indirektna premena se Se ni izvajala. Zato ni čudno, da imamo največ izkušenj ravno z organizacijo gozdnogojitvenih del v čistih grm.iščih.
Do lani smo vsa gojitvena dela opravljali le z žensko delovno silo. Učinek je bil slab, zato smo sklenih, da se bomo dosledno držali normativov.
Lani smo v odd, D-42-f pripravili tla po starem načinu, z žensko delovno silo. Zaposlene so bile gospodinje iz Stare cerkve in okoliških naselij, ki so opravljale gojitvena dela že 10 let in več. Delale so po 3 ur, normativa niso dosegale, zato je bil zaslužek zelo majhen. Sistem dela pri pripravi tal je bil tak, da so bili potrebni dvakratni stroški. Posekano lesko so delavke zlagale
Načrt negovalnih enot v oddelku D-38-g: la = smrekov nasad, osnovan spomladi 19G8, Ib = smrekov nasad, ki bo osnovan, v jesen! 1968, 3 = skupinsko mešano mladje, gošča In letvenjak smreke, 3 = gabrov drogovnjak s primesjo javora, jellie, hrasta in smreke, 4 = skuplnslto mešan letvenjak javora, jelke, hrasta in smreke, 5 = vrze-last sestoj bukve, gabra in hrasta na ska lov i ti h tleli, mestoma rnaiijše skupine smrekove gos£e, 6 = smrekov debeljak,
na kupe, ki so jih v jeseni sežigale, Priprava tal skupno s sežiganjem nas je stala čisto 121,872 S din za 1 ha,
Ker se je x>okazö]o, da je priprava tal z žensko delovno silo predraga, smo se odločili, da bomo odslej pri tem delu zaposlili samo delavce sekače. Spomladi leta loss smo v istem oddelku pripravili Ua za pogoadovanje. En ha pripravljene povržine pa nas je stal čisto 60.120 S din., tj, za polovico manj kot z žensko del-ovno silo. Delavci ao sekali grmovje in ga sprati metali na ogenj, Nato se je vršila sečnja, odpadke pa so zlagali rva kupe. Ta način dela se je uveljavil v našem revirju, medtem ko so v .sosednjem preizkusili drugega. Posekano leäko so zlagali v redi, široke 2—3 m, vmes pa je ostala 8—10 m široka očiščena proga. Redi potekajo v smeri iznašanjii in spravila. Pii tem načinu so bili stroški za 1 ha pripravljene površine čisto 50,831 S din, vendar pa se ta postopek ne obnese na ^elo razgibanem in vrtačastem svetu.
Pogozdovali smo na tri načine. 2enske, ki so sadile z rovnicamj, so v 8 urah posadile 150 sadik. Pri strojnem .sajenju — dva delavca in pet deLavk — je bil učinek 210 do 260 sadik, pri strojni sadnji, kjer so sadili le delavci, pa 240 do 300 sadik v 8 urah,
Indirektna premena
Pri posredni premeni v drugih kat.egorijah sestojev so isti delavci zaposleni vse leto pri vseli opravilih, ki so potrebna pri urejanju določenih oddelkov.
Delo pri urejanju izbranega oddelka se začne v jeseni, ko se po prejšnjem odkazilu začne s sečnjo listavcev. Ta traja do marca, ko se začne s pripravo tal
v tistih delih oddelka, kjer je bilo odkazano najmanj iglavcev, ki jih je treba posekati v zimski sečnji, Hkrati se vrši tudi osvobajanje mladja in gošče. Ko je pripravljena predvidena površina za pomladansko pogozdovanje, se začne s sadnjo, po končanem pogozdovanju pa s sečnjo iglavcev, hkrati pa se izvajajo vsa ostala dela: priprava tal za pogozdovanje, osvobajanje mladja in goste tor redčenje.
Skupina delavcev zavzame pas, šriofc 50—lOOmj in v njem opravlja vsa dela. Ko pridejo delavci do nasprotne meje oddelka, se postopek ponovi. Tako delo poLeka vse dotlej, dokler ni ves oddelek urejen. Odgovorni reviriii vodja, tehnik, ki vodi delo, mora biti vsak dan navzoč in naknadno odka7:ovati ter redčiti letvenjak in drogovnjak, tj. opraviti delo. ki ni izvršeno pri rednem od-kazovanju.
Pri jesenskem pogozdovanju bo hkrati izvajana tudi zaščita pred divjadjo. Kjer bodo sadike, bo stal tudi sod s tekočino za premazovanje Sopi sadik hodo
7
/m 400
350
300
250
200-
T50
100
DESETLETNI PLOSCINSKI PRIRASTKI GLAVNIH DREVESNIH VRST

smreka
bukev
javor
gaber
i-CBpei-Uka
breza
lipa


Debelinska stopnja
—----1-
5	5
pomakani v Easčilno sredstvo ali pa bodo zakopane sadike poškropljene s pre-mazotri, S tem se bomo izognili dvojnemii delu in stroškom,
PogO'Edovanie poteka atrojno', z motorno žago stihi oontra 08 a priključkom za vrtanje jamic. Na eno motorko pride 7 delavcev, dva delata z motorko, eden meče zrahljano zemljo iz jamic, 4 delavci pa sadijo' in prinašajo sadike. Skupina mora obvezno imeti šc dve rovnici, da lam, kjer slt^ojno sajenje ni mogoče, sadijo ročno.
Primerjava indirektne premene z direktno
Zavedamo se, da je proizvodna zmogljivost naših gozdov šibka. Zato moramo čimprej usposobiti za normalno gozdno proizvodnjo obsežne površine degradiranih sestoijev in gozdov v razvoju, da bodo naša rastišča mogla proizvajati. Čim več dobrega lesa. S pravilnim delom lahko na teh rastiščih, ki so bogata različnih kakovostnih sestojnih zasnov, s čim manjšimi stroški čim več dosežemo. Ker je dinaj.~ merilo ?:a vse, nam mora biti jasno, kani se gs splača vložiti. Pri tem so nam prvo vodilo izkušnje, ki smo jih zbrali pri urejanju odd, D-30-g in D-42-f. Primerjava neposredne in p'Osredne premene je piedočena s podatki v razpredelnici.
Postavita	Nepasreclita premena	Posredna pi-emena	Indel«
Povprečna prodajna cena iglavcev	15.742	20 664	131
Povprečna prodajna cena listavc-ev	IO.IDS	10.41 S	102
Doliodek pri i^koriŠčanjLi na ha	8-244	124 580	1,511
Stroški za gojitvena tlela na ha	412.093	29S.252	13S
Stroški za urejanje na ha	403,840	173.f)72	233
Primerjava stroskov za posredno in neposredno premeno nam kaže, da je prva dva- do trikrat cenejša od druge, Ce upoštevamo, da bo pri indh-ektni premeni površina prej usposobljena za normalno gozdno proizvodnjo, potem je popolnoma jasno, v Čem je predno.i^t indirektne premene in kam moramo vlagali denar, ki ga imamo na razpolago.
Sklepi
Pri dosedanjem delu smo prišli do določenih izkušenj, ki omogočajo naslednje sklepe:
1.	Bodočnost obširno zastavljenega programa premene zavisi od zado.stnih finančnih sredstev.
2,	Indirektna premena pri skupinskeiti postopnem gospodarjenju je edini mogoči način gospodarjenja, ki zagotavlja trajnost donosov na ob.seznih površinah degradti-anih sestojev in gi-mišč.
3.	Strokovno znanje iz gojenja gozdov pri vseh kategorijah delavcev ie prvi pogoj za uspešno in ekonomično izvajanje premene. Poseben poudarek moramo dati izobraževanju dela\'cev.
4,	Pokazalo se je, da sta odlična plodnost taL in iakojsnj,a dostopnost dostikrat čini tel j a, ki sta enakovredna sestojni zasnovi, in sicer tam, kjer se lotimo kompleksne obdelave določenega območja.
5 Izdelava gojitvenega načrta za griTiišča in za degradirane sestoje je težavna stvar, ker je zaradi nepreglednosti onemogočeno podrobno delo. Gojitveni načrt je Je shema, v okviru katere se neposredni izvajalec poglobi v podrobnosti,
6. Stroški za urejanje čistih grmišč so dosti večji od tistih, ki so potrebni za urejanje ostalih kategorij sestojev. Napadla masa je občutno manjša, sorti-menti so kakovostno slabSi, opravljeno delo pozneje pokaže uspehe, za vzdi'ze-valna in negovalna dela je potrebno več časa in stroškov.
7- Upoštevati moramo činitelj divjadi in si prizadevati, da biotop ohranimo čimbolj nedotaknjen,
8. Prirastne sposobnosti in splošna kakovost določene drevesne vrste na nekem območju vplivajo na mejo starosti in debeline, pri kateri je ta vrsta ekonomsko pomembna in še lahko gradi sestoj ali pa mu je primešana, razen če ni neogibno potrebna iz gojitvenih razlogov (breza, trepetlika in gabar).
3. Pri vsem našem delu moramo upoštevati činitelj ekonomike in ne smemo oklevati s sečnjo zrelih delov sestoja, za katere vemo, da jim prirastna sposobnost peša ali pa da očitno prirašča le nekakovostna lesna gmota. Ce ni po-mladka, moramo nastale praznine pogozditi 2 ustrezno drevesno vrsto. Pri tem pa seveda ni pravila niti Šablone, ker se že v isiem sestoju sHka od mesta do mesta spreminja,
10. Odka-zilo v oddelkih z gosto podrastjo se mora izvršiti zgodaj spomladi ali pozno v jeseni.
11- Po ureditvi oddelka se mora izdelati načrt negovalnih enot.
12,	Priporočljivo je fotografiranje oddelka prod sečnjo in po njej.
13.	Potrebno je usposobiti več skupin delavcev, ki bodo stalno delali pri premeni,
14- Ženske bomo zaposlili le pri gnojenju, obžetvi, zaščiti in po potrebi pri pogozdovanju.
Slovstvo
Btejec, M.; Statistične metode v gozdarstvu, Ljubljana, 1961,
Cermel^, E,: Gozdarski in gozd no go j it ven i koncept za, grmiSča in kočevarske gozdove na g, o. Stara cerkev (referat) — Po.'itdiploinski seminar, Kočevje, ISäö.
Klepac, D,: Rast : prirast, Zagreb, 1S63,
C'öJcJ, M.; Coadarslti in lESnoindustxijski priročnik, Lj-ubljana, 19CI.
Mlitišek, D.: Zapiski s predavanj iz gojenja gozdov, Ljubljana, 1962,
Mlinšek, D.; Premena grmiäS v Sloveniji, Gozdarslti vestnik 5—6, 198B
Papei, J.: Analiza prirastkov trepetlike, breze in panjevske lipe na grmiščih g. o Stara cerlicv, diplomata naloga, Ljubljana, 19Ö5.
Saubah, Z.; Gozdnogospodarski načrt za urejevalno enoto Stara cerkev, bivši kmečki gosdovj (1958—1067)
ANFANGSEKFAHKUNGEN BEI DtiRCHFÜHRUNG DER WALDUMWANDLüNG
(Zusammenfassung)
In der Gegend von Kočevje befinden sich ausgedehnte Flächen mit degradierten, minderwertigen Beständen, Dazu werden viele, ehemals landwirtschaftlich benutrtfi Flächen allmählich mit Wal d Vegetationen bewachsen. Der durdischnittliche Vorrat dieser Bestände erreicht nicht. 140SV pro ha. Die wichtigsten Holzarten sind: Hainbuche, Eiche, Buche, Aspe, Birke, Linde und Fichte, Auch hei günstigen Wuch.sver-hältnissen ist der Wertzuwachs dieser Bestände sehr gering, und ihre Umwandlung ist deshalb eine dringende Aufgabe,
Im Jahre 1967 wurde mit der Durchführung des Umwandlnngsprogramms beeon-nen. Von den wichtigsten Erfahrungen, sind folgende zu nenaen: Wegern dem raschen Wechsel von Standort- und B®;tande!jverhälnissen ist die indirekte Umwandlung am üweckmässigsten. Mit der Umwandlung ist zuerst in jenen Wald teilen zu beginnen, wo Bestände soweit wertvoll sind, dass sie mit Pflegeeingriffen in eine normale Bewirtschattong getiracht werden icönnen Eine Umwandlung, welche sieh von der normalen Bewirtschaitung möglichst wenig unterscheidet, ist ciie billigste Art der Umwandlung. Dagegen müssen völlig werüose Bestände aufgeräumt, und die Flächen neu aufgeforstet werden. Eine solche direkte Umwandlung verursacht mehr Kosten und bedeutet auch einen grösseren Ercragsaui-fall. Die Ausführung der Um-wjmdlung ist eine anspruchsvolle Aufgabe. Eine gute Berufsaus isildung aller bei diesen Arbeiten Beschäftigten ist sehr wichtig.
634.0.614 : 226C497,127)
KOREKTURA GOZDNOUREDITVENIH KONCEPTOV GLEDE SESTOJEV ZA PREMENO
Ing, Marian Ijipoglaväek (Kočevje)
Na Kočevskem je veliko zeml.iišč, kjer bi bilo treba izvršiti preineno gozdov. To so prava grmišča ali pa boJj ali manj razviti oziroma degradirani sestoji listavcev. Sem. sodijo bivši kmečki gozdovi kočevskih Nemcev, ki so močno degradirani, in sestoji v nastajanju, ko go-^i s silovito močjo osvaja opuščena kmetijska zemljišča. Različne sestcjne oblike teh slabih sestojev se mozaično prepletajo z različnimi oblikami dobrih gospodarskih gozdov, Pogosto se na majhni površini zvrstijo vse oblike, od zaraščajoče ga se pašnika do dobrega debeljaka iglavcev in listavcev.
Tem posebnim razmeram mora biti prilagojeno tudi gospodarjenje z gozdom. Isto velja za urejanje gozdov. Pestrost in številnost različnih sestojnih oblik narekujeta svojevrsten način, urejanja. Njegovo uvajanje je potrebno, ker takSne posebne razmere nahajamo na prostranih površinah. Čeprav mora urejanje teh gozdov natančno ustrezati določilom pravilnika za sestavo, gozdno-gospodarskiii načrtov, moramo vendar nekatera ureditvena načela spremeniti oziroma dopolniti. Urejanje mora biti prilagojeno zlasti dejstvu, da bo treba v bodoče opravljati premeno in bo torej gojenje gozdov igralo važno vlogo.
Korekture gozdnoureditvenih konceptov
DendrometHjska dela
Pri urejanju gimišč in sestojev, potrebnih premene, dendrometrijska dela niso tako pomembna kot pri urejanju zelo donosnih gospodarskih gozdov. Pri ugotavljanju taksacijskih elementov se moramo opirati bolj na cenitve in vzorčenja, da bi čim bolj pocenili urejanje teh manj donosnih gozdov. V nekaterih grmišah (prava grmišča) je lesna zaloga tako majhna, da je sploh ni treba upoštevati, Glede številčnih podatkov zadoščajo oddelčna povprečja, kajti oddelek je v takšnih primerih osnovna in najmanjša ureditvena enota. Njegova povprečna velikost je 30 ha Odsekov ne izločamo niti trajnih — nilä zača,'!nih, ker bi bili spričo relativno majhnih oddelkov, pičle zaloge in omejene pestrosti odveč.
Ker &o rastišča in sestoj ne oblike zelo pestre, nam nekateri številčni naka-zovalci, izračunani kot povprečje za oddelek ali celo za obratovalni razied, prav ničesar ne povedo. Tako je npr, odveč računati boniteto sestojev za oddelke. Tudi cenitev kakovosti posameznih drevesnih vi-st za ves oddelek je povprečna vrednost, ki ne pove veliko. "Vzorčenje za določanje prirastka mora biti prilagojeno veliki pestrosti Pi'i tem nam proge ali vzorčni sestoji ne dajejo uporabnih rezultatov, zato moramo po gospodarski enoti naključno razporediti številne majhne ploskve, npr. kroge. V našem primeiu ni pomembna samo ugotovitev, koliko določena drevesna vrsta v vsej gospodarski enoti prirašča, ampak tudi, ]!ako prirašča v različnih sestojnih oblikah. Ce za vsako vzorčno ploskev opišemo sestojno obJLko, lahko vse ploskve z isto sestojno obliko združimo. Tako ob končnem računu ne doženemo samo, koliko prirašča npr. bukev, ampak hkrati tudi ugotovimo, kako prirašča bukov debeljak, drogovnjak, pa-njevski gozd ter bukev v tej ali oni rastlinski združbi in podobno.
Opis sestojei;
Ker nam torej dendrometrijski podatki ne omogočajo natančne predstave o sestojih določene gospodarske enote, moramo biti temeljitejši pri opisu sestojev, "V grmiSčih je opis gozdov osnova, ki nam daje pregled o stanju sestojev in je temelj vsega načrtovanja.
Opis sestojev za določeni oddelek je sestavljen iz opisov njegovih posameznih delov in raznih sestojnih oblik V mejah oddelka izločimo po več {tudi do šest) enot, ki bi mogle biti tudi gojitveno negovalne enote grobega gojitvenega načrta. VriSerno jih v karto z merilom i ; 10.000 in s podatki o relieinosti terena Meje negovalnih enot ne merimo z inštrumentom, ampak jih le ocenimo in na terenu niso označene. Za vsako enoto ocenimo plodnost, rastnost. celovitost in dostopnost, upoštevaje pri tem smernice republiškega gojitvenega seminarja o grm išči h (1). Seštevek teh ocen omogoča pozneje prvo orientacijo o stanju rastišč, sestojev in komunikacij Vsako negovalno enoto tudi na kratko, toda temeljito verbalno opišemo. Površine teh enot izmerimo s plan i metri ran jem.
Za boljše razumevanje navajam primer takega prirejenega opisa sestojev za odd. 65. kjer je bil 4, objekt potujočega gojitvenega seminarja na Kočevskem.
2 Sestoj (oblika, starost in razvojna stopnja, vertikalna in horizontalna razčlenjenost, zdravstveno stanje, mladje, plevel, nastanek, prejšnje gospodarjenje) . . .
L 29,72 ha 1221, Bu. sestoj dg. panjevec s posameznimi osebki db. Kakovost srednja; ni negovano. Številne vrzeli in ostanki grmišča ter bukovi kosi.
IL 6,30 ha 1312. Nezgrajen vrzelast zatravljen bu. sestoj — dg. in koši; vse slabe kakovsU,
lil 2,00 ha 2122. Jelov, deloma čist, deloma z bu. mešan sestoj. Kakovost odlična, sklep normalen, mestoma tesen, PretL=žno tanjši db., mestoma preb strukture,
IV, 1,00 ha 1113. Zelo dober uspel nasad sm, — letvenjak.
5, Navodila za sečnjo, gojitvena deia itd.
I Intenzivno redčenje {22%)
IL Sečnja košev, pogozditev s sm,
IIL Redčenje, i - 18%
IV, Čiščenje
Na osnovi verbalnega opisa združimo negovalne enote po sestojriih oblikah v posamezne kategorije sestojev, Tako smo za gospodarsko enoto Zeljne—Laze riabjii pregled o vi-stah sestojnib oblik in pripadajočih površinah, kot ga objavljam.
Pregled sestojnili kategorij
		ha	%
1	Grmišča in pašne povräine	572	15,6
2.	Wezgrajenj vrzelasti sestoji	485	13,2
3.	Mešani sestoji listavcev	371	10,1
4.	Slabi b-ukovi sestoji — panjevci	2i8	6.D
	Skupmsko raznodobni bukovi sestoji	2£)3	B,0
6	Mladje in gošča	72	3,0
7,	Letvenjak in tanjäi dvogovnjal;	101	5,2
B	Bukov tJrrtgovnjak	230	6,3
9	Bukov debeljak	208	5,7
10, Meäani sestoji iglavcev in Listavcev		76^	20,8
11.	Cisti sesto.jj iglavcev	150	4.1
13.	Mladi nasadi	112	3,0
	Gospodarska enota Zeljne—Laze skupaj	3G6G	100,0
Na osnovi takega pregleda že lahko opredelimo generalne cilje gospodarjenja v bodočnostj.
Natančnost i opisa sestojev mora biti prilagojena tudi organizacija dela pri urejanju. Ekipo, ki vodi urejanje ene gospodarske enote, sestavljata gozdarski inrenir in gozdarski tehnik, Prvi porabi pri terenskem delu najve5 časa za opis sesiojev. V enem delovnem dnevu opiše le 2 oddelka ali 50—60 ha. Vsa dendro-metri j ska dela pa mora voditi tehnik, le pri merjenju prirastka sodeluje tudi inJ:enir, potem ko je že izdelal opise sestojev.
Uporabnost opisa sestojev prt načrf.evanju
3Sf eg ovalne enote iz opisa sestojev so osnova za načrtovanje gospodarjenja. Oddelke uvrstimo v obratovalne razrede glede na to, katera sestoj na oblika, kalegoT-ija prevladuje v oddelku. V gospodarski enoti Zeljne—Laze smo vako izločili dva obratovalna razreda: grmišča in skupinsko raznod-nbne gozdove. Pri tem so zaradi izločanja po oddelltih manjše površine grmišč uvrščene v obratovalni ra^jred skupiiisko raznodobnega gozda in obratno. Za vsak obratovalni raired obstoji jo natančni taksacijski podatki, prav tako tudi za vvsak oddelek, za enote v oddelku pa razpolagamo le s podatkom o približni povišini, Na osnovi podrobnega opisa pa jih lahko dovolj nalančno ocenimo, vendar pa to ni po-uebno.
Tudi pri določitvi etata se lahko opremo na enote iz opisa gozdov, Za vsako kategorijo sestojev predvidimo intenzivnost sečnje, ki bo najbolje ustrezala predvidenemu načinu gospodarjenja 07-irom3 postavljenemu gojitvenemu cilju Glede na površinski delež posameznih kategorij v oddelku določimo intenzivnost sečen,j za oddelek. Iz podatkov o lesni zalogi lahko hitro izračunamo etat za vsak oddelek in za vso gospodarsko enoto.
Negovalne enote iz opisa gozdov pa so najbolj uporabne za. načrtovanje gojitvenih del. V posameznem oddelku je vedno več različnih sestojnih oblik — kategorij, ki se med seboj močno razlikujejo, čeprav med njimi ni vedno ostrih meja. Gojitveni ukrepi so v posameznih negovalnih enotah različni,
vendar jih je treba hkrati uveljavljali. V oddelku je treba borej opraviti več različnih ukrepov, Iz opisa setojev lahko hitro zberem O' podatke o tem, koliko gojitvenih del bi bilo treba izvršiti v vsej gospodarski eiioti. Skica oziroma grobe gojitveno negovalne enote, ki jih izloči urejevalec, dajo izvajalcu, gojite-Iju osnovne smernice za delo v vsakem delu oddelka, Ce je gojitelju potreben še podrobnejši gojitveni načrt, lahko opredeljene enote razdeli še na več manjših. Spričo pestrosti je to v večini primerov potrebno. V gozdnogospodai-skih načrtih za predele, kjer je veliko sestojev za premeno, je načrt gojitvenih del zelo pomemben. Za uveljavljanje ureditvenega načrta je pogosto neogibno potreben podrobni gojitveni načrt, ki ga urejevalec predpiše za izvajalca kot obveznost. Najbolje bi bilo, če bi bil urejevalec in izvajalec ista oseba. Zaradi neogibne povezave urejanja in gojenja, zlasti v sestojih za premeno, moia biti služba urejanja organizirana v vikviru območja, tj. istega gospodavskega podjetja. Urejevalec mora namreč dobro poznati problematiko območja, predvsem ekonomsko zmogljivost podjetja.
Spričo obilice potrebnih gojitvenih del v grmiščih se namreč dogaja, da podjetje z lastnimi sredstvi ni kos vsega opraviti. Tedaj mora urejevalec določiti mejo Emogljivosti. Pri načrtovanju gojitvenih del je boljši realen plan kot pa idealističen načrt, ki mu ne bomo kos, Intenri\Tio gospodarjenje na vsej površini navadno m mogoče in bi se zato gospodarjenje sprevrglo v ekstenzivno in nenačrtno. Zato smo intenzivno gospodarjenje za sedaj omejUi le na del površine in tam čim bolje izkoriščamo proizvodni potencial rastišča. Pri tem stojimo na stališču, da je potrebno najprej ukrepati na najboljših rastiščih in tani, kjer sestoji že dajejo donose ter bomo z nego relativno kmalu dosegli finančni uspeh. Tako moramo za sedaj odložiti delo na določenem delu ^:emljišč, kjer prevladujejo prava grmi.^ča oziroma, kjer bi bil glavni gojitveni ukrep neposredna premena. Prednost pa dajemo sestojem, kjer še s posredno premeno in nego dosegamo zaželene uspehe. Zavedati se moramo namreč, da z denarjem, Id je potreben za osnovanje enega ha smrekovega nasada, lahko opravimo čiščenje na 8 ha oziroma redčenje na i ha_ Z nego torej za isti denar obvladamo večjo površino.
Opisani način urejanja sestojev za premeno se je izkazal na Kočevskem za primernega. Prav gotovo je uporaben tudi drugod v podobnih razmerah Menimo, da ga lahko uporabljamo povsod tam, kjer želimo urejanje poenostaviti in poceniti. Primeren je tudi za donosnejše gospodarske gozdove tam, kjer nam pri računanju taksacijskih elementov zadoščajo oddelčna povprečja, vendar pa Selimo natančnej.so predstavo o sest.ojnih oblikah.
Sklepi
—	Ker se gumišča prepletajo z drugimi, pogosto zelo dobrimi sestoji, jih moram.D urejati skupaj z njimi in z obojimi kompleksno gospodariti.
—	Ker gre za gozdove, ki se po svoji strukturi, nastanku in razvojni težnji razlikujejo od dmgih gozdov, so tudi metode urejanja svojevrstno prilagojene.
—	Natančnost številčnih podatkov ni tako pomembna, zato odsekov ne izločamo, ker bi to preveč podražilo urejanje. Tako zmanjšujemo število osnovnih ureditvenih enot. Več se opiramo na cenitve in nam zadoščajo oddelčna povprečja.
—	Nekateri ureditveni števiJCni nakazovalci, kot oddelčna povprečja, ničesar ne povedo, ker so sestoji zelo raznolični. Tudi metodika ugotavljanja nekaterih taksacijskih elementov mora biti prilagojena pestrosti sesjjojnih oblik.
—■ Sele natančen opis in bat5gDri2;aciia sestojev po gojitvenih oblikah nam omogočata ustrezen pregled stanja sestojev in potrebnih ukrepov.
—	Nači-t; gojitvenih opravil je zelo važen del gospodarskega načrta. Zaradi piomerabaosti gojenja uvajamo v urejanje gozdov vrstO' novih gojitvenih pojmov, ki pri lu'ejanju gospodarskih gozdov niso bili znani.
—	Gospodarski načrt mora vsebovati elemente, ki omogočajo tesno povezavo urejanja in gojenja — povezavo grobega in podrobnega planiranja,
Slovstvo
1,	Mtinšek, D.; Premena grmisč v Sloveniji, Goaciarski vestnik, 5—6, 1968.
2,	Lipoglavšek, M.: Gozdnogospodarski na^rt za enoto 2eljne—Laze, Kočevje, 1007.
KORKEKTUR DER FORSTEINRICHTUNGSKONZEPTE IN UMWANDLUNGSBESTÄNDEN
(Zusammenfassung)
In der Gegend von Kočevje befinden sich ausgedehnte Flächen mit umv^andlungs-hediirftigen Beständen. Man findet sehr wertlose Bestände mosaikartig wechselnd mit wertvollen Beständen Diesen besonderen Verhältnissen rouss sich auch die Forsteinrichtung anpassen. So werden umwandlungsbedürftige und wertvolle Bestände zusammengefasst. Abteilungen von durchscVinirtlicher Grösse von 30 ha werden nicht unterteilt. Bei Verme.^sung der Bestände wird mehr Wert auf Schätzungen gelegt. Bei sehr stark wechselnden Bestand es Verhältnis sen haben Zahlenangaben und Durchschnittswerte für ganze Abteilungen ohnehin keinen grossen Wert.
Dagegen ist die genaue Beschreibung der Wälder besonders wichUg, Wobei Pile-geeinheiten ausgeschieden wei'den. Die Unterteilung der Wälder nach Bestandesformen gibt uns erst die notwendige Übersicht. Wald'bauUche Planung ist ein sehr wichtiger Teil des Wirtschaftsplanes, Im Gegensatz zur bisherigen Praxis, muss sich die Forsteinrichtung mit vielen, vvaldbaulichen Fragen befassen. Im Wirtschafts plan muss die Verbindung zwischen Forsteinrichtung und Waldbau, ?rwischen der groben Planung und der Planung von Einzelheiten, hergestellt sein.
634.0 25 : 243.9(497,129)
NORMALIZACIJA GOSPODARJENJA Z UVAJANJEM NAPREDNIH GOZDNOGOJITVENIH METOD V PREIZKORJŠCENIH GOZDOVIH NA NAJBOLJŠIH RASTISČIH
V SLOVENIJI
Ing. Marijan Hladnik (Brežice)
Gospodarjenje z gozdovi na Bchorju je do pred nekaj leti slonelo le na trenutnih koristih. Pri njihovem izkoriščanju je bilo popolnoma zanemarjena proizvodna zmogljivost ter niso bile upoštevane di-uge biološke in ekonomske zakonitosti. Posledica tega So bili preveč izsekani sestoji, v katerih se je prirastek nabiral pretežno na drevju slabše kakovosti. Zato je postajal raziorak med dejansko in mogočo proisvodno zmogljivostjo vedno večji, zQasti še spričo okol-nosti, da rastejo ti gozdovi na najboljših slovenskih rastiščih.
z uvajanjem sodobnih gozdnogojitvtinili metod se nam je v zadnjih 10 do 12 letih posrečilo normaUzirati gospodarjaije v teh gozdovih in s tem preiti na boljše izkoriščanje njihove donosne sposobnosti. Namen tega prispevka je prikazati, kako smo to dosegli, kakäna je bila osnova našega de]a in kakšni so načrti za bodoče gospixiarjenje.
Splošni podatki
Gozdovi obravnavane gospodarske enote poraščajo gorski svet Bohoi-ja, ki se razLega v Spodnjem Posavju med Sevnico in Krškim. Hrbet Bohorja je približno vzporeden s Savo in od nje oddaljen 5 do Iß km. Severno iJobocje prehaja v slovenakL del Posoteija, Gozdovi ležijo 400—lOOO m nad morjem in dosežejo skrajno višino na VeUkem Javorniku, ki je visok 1023 m. Relief je v višjih legah dokaj enoten, v nižjih pa je zaradi erozijskih jarkov močno razgiban. Povprečen nagib znaša 20—25", redkejši je zložnejši svet, precej pogostna pa so strma pobočja.
Gozdovi na Bohorju obsegajo 1500 ha in jih obravnavam, ločeno od preostalega dela pripadajoče gospodarske enote, ker se njihova rastišča bistveno razlikujejo od drugih.
Geološka sestava Bohorja. je raztiolična. Največji kompleks pripada vengenskim plastem iz triasa, ki zavzemajo centralni del pogorja in proti severu prehajajo delno v premogovne plasti. Na skrajnem zahodnem delu pa srečujemo školjkasti apnenec in delno tudi dolomit.
Na takšni podlagi so se razvila srednje globoka do globoka, rjava opodao-Ijena tla, ki so ponekod skeletna, peščena, ilovnata do glinasto peščena. Vendar pa v njih nikjer ne najdemo izrazitejšega spiranja in. podzolizaci.ie. Talni profili kažejo 5 do 10 cm debel .sloj At z dobro razkrojenimi organakiiTU snovmi Oster je njegov prehod v rumeno rjav, pegčeno glinast do glinasto peščen sloj B. Globina lal variira od 4 i) do 00 cm Hum as je tesno povedan z mineralnim delom Tla so močno prekorenmjena, dobre strukture, nevtralna do blago kisla in bogata mineralnih hranil ter predstavljajo odlično podlago za rast na.-j-rs;:ličnejših drevesnih vnrst, zlasti pa smreke, žlahtnih bstavcev in bukve.
Zgrtdovina gospodarjenja
Zanimanje za obravnavane gozdove je bilo vedno zelo živahno. Od časov, ko so ohranjeni prvn zapiski, pa do dandanes, tj, v približno 10 stoletjih se je zvr&tilo kar 50 posestnikov, ramih grofov, baronov, trgovcev, tujih družb itd.
V povojnih letih je bil Btihor zelo obremenjen s sečnjami. Po podatldh zadnjega elaborata je bilo v letih 1947—1957 v g. e. Bohor, ki zajema tudi gozdove na Kozjem., posekano 123.000 ni'', Ker so bili gozdovi na Kozjem tedaj v glavnem nedostopni, so izkoriščali največ obravnavane bohorske gozdove, ki pora-Sčajo 1507 ha, Ce od te površine odštejemo smrekove nasade in dmge nilajse sestoje, kjer ni bilo sekano, smemo predpostaviti ,da je bila vsa ta lesna gmota posekana na površini 1000 ha. Letna sečnja v tem razdobju je za te gozdove znašala okoli 10 000 ml Pri tem smo ocenili sečnjo na Kozjanskem s 1300 m', V tem razdobju je bilo torej v bohorskih gozdovih posekano povprečno 100 m^Vha.
Leta 1959 ie bil izdelan ureditveni elaborat za razdobje 1958'G7. Z njijn so bili postavljeni trdnejši temelji za gospodarjenje z gozdovi. Iz tega obdobja so nam znani vsi podatki, potrebni za oceno gospodarjenja. Ker nam gre zlasti za proizvodno zmogljivost gozdov, je po&ebno zanimiv podatek o sečnjah.
V	omenjenem ureditvenem obdobju je znašala sečnja lÜö.OOOm^, V tem desetletju smo zaceli tudi še z redčenjem smrekovih nasadov. Intenziteta seunje se je torej zmanjšala v primerjavi z obdobjem 1947—1937 od 100 m^/ha na 70 m^/ha.
V povojnem 21-leinem obdobju je "nasala seünja na 1 ha 170 m^. Kljub velikim sečnjam je lesna zaloga razmeroma še vedno velika Na podlagi te ugotovitve se dozdeva, da je bila v vsem povojnem obdobju sečnja še znosna, toda podatki iz obdobja 1947—1057 nam pokažejo, da so bili sestoji z lažjimi spra^dl-nimi razmerami zelo izsekani, medtem ko so drugi csi.ali skoi'o nedotaknjeni.
V	njih so sekali pretežno debelejše drevje. Sedanje stanje teh preizkorisčenih oddelkov pa nam selo nazorno kaže, kako hitro so sj opomogli. Po končanih velikih sečnjah, v glavnem pa po letu 1959, sm? začeli gospodariti v teh sestojih po sodobnih gojitvenih načelih Za večji del teh oddelkov je bilo nadaljnje gospodarjenje problematično. V njih je ostalo pretežno tanjäe drevje z manjšimi kroSnjami, ki je pred sečnjo rastlo v srednjem sloju. Debelina tega drevja je bila premajhna, da bi bilo primerno za sečnjo. Po odstranitvi debelejšega nad-raslega drevja so se krošnje tanjžega drevja sprostile in kmalu izpopolnile skoro vse vrzeli, ki so nastale po sečnji. Reakcija na iMveČani dolok svetlobe je bila izredno živahna. Temu primemo je tudi prirastek velik. Tako so se ti zelo izsekani sestoji že v zadjijem desetletju popolnoma spremenili. Prej sovladajoče drevje je prevzelo vlogo posekanega vladajočega. Sedaj imamo opraviti tako-rekoč z novim sestojem, ki ima za svojo starost sicer tanjše premere, kot jih je imelo posekano drevje, toda glede ki'.kovcisti skoraj dosega vrhunec, ki ga lahko pričakujemo. V zadnjem desetletju smo s temi sestoji gospodarili po načelu pozitivne izbire. Opravljali smo svetlitveno redčenje in z njim omogočali boljšim osebkom največji mogoči prirastek. Tako gospodarjenje in odlično bohor-sko rastišče sta omogočili, da smo izkoristili dvojno obkodnjo, Vladajoče drevje je pri razmeroma majhni starosti 80 do 90 let doseglo ekonomsko zrelost, sovladajoče drevje, ki gradi sedaj glavni sesbtij, pa bo po naših ocenah doseglo ekonomsko zrelost približno pri 120-leini starosti.
Na kratko povzete značilnosti preteklega gospodarjenja nam omogočajo naslednje ugotovitve:
1.	Zaradi i-edke cestne mreže je bilo v predvojnih letih gospodarjenje s prizadetimi gozdovi ekstenzivno. Večje sečnje zasledimo šele po letu 1900, in sicer na golo posekanih okoU 470 ha. Tam so bili osnovani smrekovi nasadi.
2.	V povojnih letih, približno do leta 1968, je bil Bohor, podobno kot nuiogi drugi gozdovi, rezei-voar za nestrokovno Črpanje našega t. i, zelenega zlata, Te sečnje so pomenile navadno prebiranje om-onia irJtoriščanje najdebelejšega in naj bol j,šega; vendar pa vkljub močnim posegom v lesno zalogo ne bi bile tako zelo škodljive, če bi bile opravljene po sedanjih strokovnih načelih in s kadroni, ki ga imamo sedaj na razpolago.
3.	Zaradi izredno dobrih rastišč se je stanje kmalu popravilo. Po letu 1958 pa se je pdčelo gospodarjenje z bohorskimi gozdovi intenzivirati. Od navadnega	| prebiranja smo prešli na izbirno in svetlitveno redčenje, na skupinsko postopno I sečnjo, načrtno obnovo, na čiščenje, pogozdovanje praznin itd. Ta napredek je bil omogočen tudi s postopno gradnjo cest v povojnih letih. Gostota cestnega omrežja znaša na Bohorju löm/ha.
Opis sestojev in rastišč
Vsestranska analiza sestojev in rastišč nam Je pokazala, da imamo v ob-Tavnavanih sestojih opravka z zelo donosnimi rastišči, ki jili laliko upravičeno štejemo med najboljše v Sloveniji. To trditev bom skušal osvetliti z analizo sečen j v preteklosti, gibanjem lesnih zaloig, prirastka, talnih razmer itd. Potek sečenj in gibanje lesne '^aloge kaže grafikon št. 1,
Skupna zaloga v začetku leta 1958, ko je stopil v veljavo novi ureditveni eleborat, je znašala 167,125 m^ iglavcev in 188.481 m^ listavcev, skupno 355.6Ü6m'. To je stanje po intenzivni 11-letni eksploatadji, ki je izkoriščala na leto 100ni'/ha. V obdobju 1958—1967 je znašal etat 106,611 m^ Končna zaloga v začetku leta 1968 je bila 201.609 m^ iglavcev in 211.432 m^ listavcev, skupaj 423,041 m^. Bilanca za obravnavano obdobje nam pokaže povečanje zaloge 'ia 174.046 tj. prirastek 11,6 m^/ha.
Te velike številke bi mogli upoštevati s pomislekom, Če ne bi bile podprte 5 podatki o kakovosti rastišč. Na osnovi starih bonitetnih razredov in po lastnih cenitvah, oprtih na prirastek, na pripadnost rastlinskim združbam in na splošno stanje sestojev, smo razdelili rastišča na 4 kategorije; odlično, prav dobro, dobro in slabo, OdUtna rastišča obsegajo 194 ha ali prav dobra 1053 ba ali 70?io dobra 252 ha aH in slaba ß ha ali 1%. Visok delež odličnih in prav dobrih rastišč (33%) je značilen za bohorske gozdove.
Po podatkih starega elaborata je znašal povprečni letni prirastek iglavcev 5,5m^/ha, listavcev 2,9 m^'ha, skupaj 8,4 m^/ha. Ce primerjamo ta podatek s prirastkom, ki smo ga izračunali za obdobje 1958—1967 in ki znaša 11,6 m'^/ha, doženemo razhko 3,-m^/ha.
000 ii3
4T	« 51 53 ' 55
Grafikon L Sečnje in lesne zaloge bojiorskih gozdov v obdobju 1947—1967
7 LBTO
Iz manih vzrokov ^e bila lesna masa leta 1958 verjetno n&koliko prenizko ocenjena. To je povzaiočUo nekoliko preveliko razliko med zajetno in končno zalogo. Zato je tudi izračun prirastka, po Klepcu dal nekoliko mm^iišL rezultat. Torej je bil realen prirastek ok, lOm^/ha. Popolnoma natančen račun ni mogoč, kei- so podatki starega in novega ureditvenega elaborata nezanesljivi.
Prirastki za posamezne kategorije rastišč se po podatkih ureditvenega elaborata gibljejo v sledečih razponih; odlična rastišča 8—14m®/ha, prav dobra 7—11 nvVha in dobra 4—7mVha. Da gre res za odlična rastišča, ra^en pedoloških analix dokazujejo tudi drevesne višine, ki segajo tudi do 40 m.
Cilj bodočega go.i^podarjenja
Ker leži v revnem brežiškem območju 1500 ha rastiščj ki jih v slovenskem merilu laliko imamo za najboljša, je to za nas nedvomno tako ;:elo pomembno, da jim moramo posvetiti posebno pozornost.
Kratka analiza gozdov SLP na našem območju nam pokaže, da smo zaradi preveč mladih gozdov v težavah za lesno maso. Iz razpredelnice je razvidno, da je trajnost gospodarjenja na tem območju zelo ogrožena. Zato je gozdno gospodarstvo prisiljeno jskatj pota, ki bi omilila slab vpliv prevelike površine mladih gozdov, ki dajejo Se zelo malo, v njih pa Je potrebno veliko vlagati.
Skapna	Devasti-	Sestoji, stari Sestoji, staii
površina	"t	1-20 let	20-40 let	Skupaj
ür	pomlajena.
ha
ha	ha
14.70Q	B34	2.G37	2,086	5,559
100%	5.7%	17,9%	14,2%	37,8%
Zmanjševanje etata vsekakor ne predstavlja ustrezne rešitve, ker bi to povzročilo redukcijo sredstev za obnovo in nego gozdov; zato bi morali ostati mladi gozdovi še naprej zanemarjeni, to pa ni naŠ cilj Potrebna je njihova čimprejšnja obnova in intenzivna nega, ker bomo le tako mogli popnlnoina izkoristiti razpoložljivi rastiščni potencial m čim prej normalizirati gospodarjenje z gozdovi SLP v našem območju. Zato moramo preiti na čim intenzivnejše gospodarjenje in povečali etate v predelih, kjer je to mogoče. To nam bodo omogočile zlasti naslednje okolnosti: 1. razpolagamo z zelo donosnimi rastišči, kjer znaša ocenjeni prirastek lOm^/ha; 2. lesna zaloga je razmenoma velika: 278 iTi'/ha; 3, v sestojih je se precej dobrega starejšega drevja; i. gozdovi so dobro dostopni; 5. gospodarjenje z njimi je razmeroma urejeno,
Navedenih pet činiteljev nas je pripeljalo k zamisli, da se namesto za akumulacijo lesne gmote odločimo za akumulacijo vrednostnega prirastka. Četudi bi sekali ves prirastek, bi vseeno nastajala akumulacija večje vrednosti sestojev, ker bi se z doslednim izvajanjem pozitivne izbire prirastek nabiral na najboljšem drevju Končno pa nam itak ne gre za večje sečnje po masi, temveč po vrednosti. Zato sl^ališče, da naj bo etat enak prirastku, v tem primeru strokovno ni zgrešeno.
V prilog izenačevanju etata s prirajitkom govori tudi zgradba sestojev glede na starost in debelinske razrede ter hiter tempo obnove in nege teh sestojev.
Analiza strukture dobnih razi'edov nam pokaäe, da je vseh gozdov starejših od 80 let. Okoli 28% površine zavzemajo smrekovi sestoji, stari 40—60 let Tako je zagotovljena knntinuiranost donosov, čeprav manjkajo sestoji, stari 60—80 let. Le-te nam bodo nadomestili smrekovi gozdovi, stari 40—60 let s krajšo obhodnjo Majhen delež mladih sestojev do 40 let, ki znaša 16%, pa nam zagotavlja, da s hitrejšo obnovo teh gozdov ne bomo pretirano povečali udeležbe mladih sestojev v obravnavani gospodarski enoti. Tudi razporeditev lesne mase po debelinskih razredih potrjuje, da je njen pretežni del v višjih razredih.
Hiter tempo obnove in nege bohorskih gozdov je razviden iz rtaslednjih podatkov o obsegu opravljenega dela; pogosdeno in spopolnjeno je bilo fil ha, čišceno pa 564 ha. Primerjava teh dosežkov 2 lO-letnim predpisom pokaže, da program pogozdovanja ni bil izpolnjen, vkljub temu pa ni nikjer nepugozdenih zemljišč. Planiranje gojitvenih del lorej ni bilo realno. To potrjuje tudi opravljeno čiščenje, ki je zelo preseglo predpisani obseg. Zaradi izredno hitre rasti mladja in gošče smo intervenirali večkrat, kot je bilo predvideno. Zato je rudi kakovost goŠČ dobra. Druga negovalna dela so bila opravljena takole; prered-Čeno je bilo 924 ha ali	vse prizadete površine; svetlitveno redčenje in
odpiranje po načelu skupin.skega postopnega gospodarjenja je tailo opravljeno tia 292 ha ali na	površine; končne sečnje in premena pa sO' zajele 113 ha
ali površine. Skupaj je bilo torej obravnavano 1335 ha ali vse površine.
O urejenosti teh sestojev priča tudi na podlagi dejanskih potreb sestavljen nov predpis gojitvenih del za obdobje 1068—1977, ki je zülo majhen, ker določa le 03 ha za obždev in 65 ha za prvo redčenje, 275 ha za čiščenje in 5 ha za pogozdovanje.
Zaradi našega specifičnega položaja, pogojenega z neugodno starostno strukturo gozdov, je torej kratkoročni cilj gospodarjenja z bohorskimi gozdovi prilagojen cilju gospodarjenja z gozdovi na vsem območju, N"aš cilj je torej, da bi bohoraki gozdovi skupaj z ostalimi dobrimi sestoji na odličnih rastiseih krili primanjkljaj lesne mase, s tem da postopoma izenačimo etat s prirastkom ob strogem in načrtnem povečevanju prirastkov po vrednosti.
Naš dolgoročni cilj gospodarjenja 2 obravnavajiimi gozdovi je zmanjšati razliko med dosegljivo in sedanjo donosna sposobnostjo rastišč. Pri tem mislimo zlasti na donose po vrednost;i, Z namenom, da bi ugotovili razliko med sedanjim in mogočim donosom po vrednosti, smo analizirali 2 objekta na najboljših rastiščih. Prvi je slab sestoj % majhno (grafikon št. 2), drugi pa odličen sestoj z veliko lesno zalogo (grafikon Št. 3). Primerjava sedanje vrednosti teh gozdov, i^t•ačunane za primer, če bi" raslo drevje v zmesi, ki je po bioloških načelih tam mogoča, ekonomsko pa veliko pomembnejša, pv.->kaže, da moremo vrednost donosa izdatno povečati. Zato je ravno uravnavanje zmesi eden bistvenih gojitvenih ukrepov, ki nam bo omogočil čim bolj izkoristiti donosno sposobnost rastišč. Podatke za te ploskve sta zbrala ing. Seško in tov, Zibret,
Z namenom, da bi dognali razliko med dejansko zmesjo drevja in tisto, ki bi dajala mnogo veČ.ie vrednostne odnose, smo za vse oddelke določili zmes po omejenih načelih in jo primerjali z dejansko. Taka določeno razmerja; kaže, da se bo delež bukve in jelke zmanjšal, za smreko in žlahtne listavce pa se bo povečal. Na osnovi novega razmerja drevesnih vrst smo izračunali, da se bo vrednost letnega prirastka povečala 1 113 N dln/ha.
Tak dolgoročni in kratkoročni cilj gospodarjenja s temi gozdovi nam narekuje izrazito intenziviranje vseh naših ukrepov pri njihovi negi in obnovi, Le-ti pa naj bi bili v kratkem naslednji:
VHEDKOST 25.000
20.000
15,000
10,000 g. 000
_ 23,851
SEWlJJi VHSDWOST SESTOJA PRI ZAUiGI 188 al/hA
VMUHOST SESTOJA Pfil S^ALOfll 650 a3/lia IN PRI 2ELJBiri msi SESTOJJi
3.626
80
90
100
110
im
Grafikon 2. PrimerjavEi vrednosti sedanjega slabega in možnega ustreznega sestoja
na Bohor.ju
1.	HitrejSa obnova zrelih sestojev s skupinsko postopno sečnjo, zlasti tam, kjer vrednostnega prirastka ni mogoče še povečati.
2,	Pi-i intenzivnem redčenju naj bi bil poudarek na tistih delih sestojevj kjer so zaradi neenakomei-ne sečnje lesne zaloge zelo velike, kot na primer na Izbrani ploskvi s 750 m'Vha. S svetlitvenim redčenjem se bo občutno povečal prirastek najboljšega drevja Ta negovalni ukrep naj bi se izvajal zlasti v sestojih, starih ok, 80 let, kakršnih je na Bohorju 47% vseh gozdov, Znano je namreč, da je tudi pri tej starosti reakcija krošenj na povečan dotok svetlobe zelo močna.
I^osebno vprašanje predstavlja redčenje smrekovih čistih nasadov. Zaradi pogostnih snegolomov nismo redčili predvidenih oddelkov, da ne bi presegli letnega etata. Zato je precej teh čistih nasadov preredčila narava sama. Pri analizi teh fiojavov pa smo ugotovili, da bi morah opravljati redčenja ne glede na morebitno prekoračenje etata. Podatki o snegolomih nam kažejo, da se le-l:i večajo in dosežejo svojo kulminacijo v starosti sestoja približno od 40 do 50 let. Do kat^astrofe pride navadno ob neugodnih vremenskih razmerah z veliko mokrega snega in z močnim vetrom. Po kulminaciji snegolomi hitro upadejo in se omejijo le še na tanjse podraslo drevje. Dominantni osebki, ki so po snegolomih ostali nepoškodovani, tudi. v bodoče niso veČ izpostavljeni takšnim poškodbam, Vzrok za obravnavani pojav je v tem, da so ti čisti smrekovi sestoji
zaradi poznega in premalo intezivnega redčenja zelo hit-ro rastli v vižino in so postajali vedno bolj labürui. Zato je število žitev zaradi snegoloma naraščajo. Ker je proces potekal postopno, so tudi posamezni osebki vedno bolj pridobivali na prostoru, stabilnosti in trdnosti ter seda^' tvorijo osnovo sestoja. Ce bi isto delo, kot ga je napravila narava, izvrši] pravočasno gozdar, bi biU ti sestoji brez dvoma boljši in bi imeli večjo zalogo boljšega drevja, razen tega pa bi bili tudi stroški redčenja veliko manjši, kot pa so pri podelavi snegolomov. Zato moramo s pogostnim redčenjem postopoma povečati stojno trdnost sestajfev.
3. Ukrep čiščenja gošč in mladja s posebnim poudarkom na uravnavanje zmesi drevesnih vrst bo izvajan na podlagi sheme zmesi drevesnih vrst, ki je že izdelana za posamezne oddelke in odseke. Te sheme bodo tudi podlaga za gojitveno naa^tovanje. Zaradi odličnih rastišč in z njimi pogojene hitre rasti bomo ta dela opravljali pogosteje kol, je normalno.
4 Pogozditev vseh, tudi manjših puvrsin, ki so sedaj gole ali pa so zaraščene z grmovjem, iii takšnih, kjer naravna obnova ne bi uspela, bo vsekakor pomemben ukrep,
VHEDFOST
Z5.000
20.000
15,000
10.000
5,000

17.S37



smiij^ VBsuHosi! S£ST0J1
vEEEKOsr SESTOW PRI äEum ZMESI EHETJA
so
1Ö0
110
ito
IJO
liETu
Grafikon 3. Primerjava vrednosti sedanjega ohranjenega in možnega ustreznega
sestoja na Bohorju
5. Ker vse našteto pomeni i'zrazlto intenziviranje vseh negovalnih del, je razuinljivo, da teh nalog ne bo mogoče uspešno opraviti brez dosledne izdelave gojitvenih načrtov.
Ö. Pri navedenih ukrepih pa ne smemo prezreti gradnje ustreznega cestnega omrežja. Cestno omrežje 2 gostoto 16 m na I ha je Še vedno ovira za naše načrte, zato bo moralo podjetje pri načrtovanju gradnje cest to upoštevati.
NORMALISIERUNG DER WALDWIRTSCHAFT IN DEN ÜBERNUTZTEN WÄLDERN AUF DEN BESTEN STANDORTEN SLOWENIENS DURCH EINFÜHRUNG FORTSCHRITTLICHER WALD BAUMETHODEN
(Zusammenfassung)
Die Wäldei' des B oh f>L--Gebirg es in. Ost-Slowenien wachsen auf den irucht bars len Standorten Sloweniens. Bis in die Nachkriegszeit hinein wurden diese Wälder mit Übei-nu t Zungen und unfachgemässer Behandlung belastet,. Der durchschnittliche Vorrat pm ha beti'ägt heute 278 m^, nnit dem Zuwachs von 10 m^ pro ha jährlich.
Bei der ausserordentlichen Bodenfruchtbarkeit bedeutet der netzige Zuvvacha und vor allem der Wertzuwachs dieser Wälder nur eine schlechte Ausnützung der gegebenen Möglichkeiten. Eine toassere Ausnützung dieser Möglichkeiten ist durch Folgendes zu. erreichen: 1. Intensive Pflegemassn a h men., 2. Regulierung des Mischungverhältnisses zu Gunsten von Fichte und EdellaubhÖlaern soll', dem Anteil ihrer Standorte entsprechend Beacl^tung gewidUnet werden. Die Normalisierung ds-r Walü-wirtsehaHt ist auf deri besten Standorten verhältnismässing rasch zu erreichen, Er-Lragsreiche Waldgebiete sollen Intesiv gepflegt werden, damLt sie ais eine .ständige Eitiltommenquelle die umgebenden ertragsanmen Gebiete unterstützen können. 3, Förderung des Lichtzuwachses an den wertvollsten Stämmen. Intensive Durchforstung in den über 8Ü Jähre alten Beständen; 4, Beschleunigte Einleitung der Veriijngung in Beständen mit abnehmendem Wertzuwachs; 5. Erweiterung des Strassennetzes.
634.0,243.9 : 915,T2[497.L212)
PROGRAM GOSPODARJENJA Z GOZDOVI RADELJSKEGA OBRATA IN NJEGOVO URESNIČEVANJE
Maks S u š e k CRadije)
Gospodarjenje gozdarskega obrata Radlje, ki je eden izraed Šestih obratov Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, je dobilo takoj po združitvi z nedržavnim sektorjem široko zasnovo. Občina je zelo gozdnata, saj je posredno ali neposredno navezano na gozd 64% prebivalstva. Zato ni naključje, da mora biti gozdar v našem območju več kot zgolj proizvajalec lesa ali usmerjevalec naravnega razvojnega toka gozda.
Stanje gozdov je izraz dosedanjega gospodarjenja. Na našem območju je nekaj lepih državnih sestojev. Tudi več posestnikov ima aelo^ dobro ohranjene gozdove z velikimi lesnimi zalogami in z dobrimi naravnimi zasnovami. Toda življenjska raven našega posestnika in Člana kolektiva ne dosega tiste višine, ki mu gre glede na vrednost gozdov Zato mora gospodarjenje z gozdovi pripomoči k primernemu standardu, to pa ho mogoče doseči le s temeljitim načrtnim delom. Ne moremo trditi, da so naši predniki našem predelu slabo ravnali z gozdovi, kajti dobro ohranjeni gozdovi dokazujejo nasprotno. Zlasti skromno osebno življenje in pri rod na nagnjenost k varčevanju sta bili odločilni okoliščini, da so se prizadeti gozdovi ohranili trdni.
Industi-ijski razvoj je £cl svojo progresivno pot in z rvjiin je napredoval tudi življenjski standard industrijskega delavca. Ce upoštevamo hkrati še dosedanjo politiko do hribovskega kmečkega posestnilca, si bomo ustvarili pravo podobo
o človeku, kj Je vkljub naravnemu bogastvu materialno in duševno skorajda obubožaj. Tudi z gozdaimi delavci ni dosti bolje. Se dandanes vlada med prebivalstvom mišljenje, da je za gozdnega delavca dober vsak tisti, ki ni za drugo rabo.
Navzlic takemu stanju pa razpolaga gospodarjenje z gozdovi v obravnavanem predelu glede na bogate rastiščne in sestoj ne razmere z zelo dobrimi proizvodnimi možnostmi. Toda uspehi bi bili le kratkotrajni. Če bi se lotili izkong£anja razpoložljivih možnosti zgolj adminisLtrativno m tehnokratako. Gozd bo mogel 2e hitro koristiti, ne da bi bilo prj Lem okrnjeno riačelo trajnega po-večavanja vrednosti proizvodnje. Seveda pa bo to dosegljivo le ob doslednem uveljavljanju sodobnih gozdnogojitvenih načel.
Osnove programiranja
Obrat si je izdelal širM program gospodarjenia; pri tem pa so bile za programiranje odločilne naslednje osnove'
Rastiščne razmere so zelo ngodne za veliko, donosno proizvodnjo iesa dobrih domačih iglavcev: smreke, jelke in macesna ter žlahtjiih listavcev: jesena in javora in končno tudi bukve. Ekološke razmere sO' zelo pestre in se za razmeroma majhne površine naglo spreminjajo.
Stanje sestojev je na splošno ugodno. Povprečna zaloga na ha za gozdove SLP je 315 m'* v nedržavnem sektorju pa 270 m^. V sestojih manjka zlasti vitalno debelo drevje nad 50 cm. Tudi mešanost ne zadošča iii ne ustreza. Zato rastiščne možnosti niso dovolj izkoriščene, Marsikje se drevesne vrste ne ujemajo z rastišči. Na Kozj.aškem preveč prevladuje smreka, na Pohorju do 1000 m pa jelka. Zato imamo v teh predelih opraviti z največjimi proizvodnimi izpadi. Absolutna kakovost sestojev je slaba; najbolj ji botruje vej na tost. Tudi gniloba je zelo pogos-tna. Listavci so' pičlo zastopani, in še ti so slabe kakovosti.
Opisane rastiščne razmere, stanje sestojev, hribovit ave! in zemljepisna lega obrata so bili poglavitni činitelji pri izbiri dolgoročnega cilja, ki je: kakovostna proizvodnj.a največje vrednosti. Obrat, si je določil tudi kratkoročni cilj, ki je opisno naslednji: Omogočiti tudi trenutno večje koristi sektorju SLP kakor tudi razumnim in prizadevnim gozdnim posestnikom.
Glede na kadrovsko zasedbo je stanje naslednje: Na obratu so 3 gozdarski inženirji, 1 inženir pripravnik in 11 gozdarskih tehnikov.
Izobraževalne možnosti so zelo ugodne. Na območju obrata deluje praktični del sole za gozdne delavce, ki je dislocirani oddelek postojnske šole in ga vodi izobraževalni center našega podjetja.
Cestno omrežje je slabo razvito. Stanje se izboljšuje šele zadnja 4 leta. Sedanja gostota je llm^ba. Od tega pa .je H neutrjenih cest, Vs slabo utrjenih in le Vi s solidno zgrajenim zgornjim ustrojem, V konceptu je izdelan perspektivni program za razvoj cestnega omrežja,
V osnovo gojitvenega programiranja smo mogli vključiti že svoje 11-letne izkušnje po načelih intenzivne nege.
V" sk]:opu obrata je 784 gozdnih posestnikov. Med njimi jih ima 82 letni etat nad 100 m^, 113 od 50 do 100 ral Večji posestniki niso zavzeti za velike sečnje in se tudi ne vključujejo vedno v neposredno delo. Majhni kmetje pa postavljajo svojim gozdovom pretirane zahteve.
Program
Vsebinsko zajema progi-am: proizvodnjo lesa, kadrovanje; pospeševanje razvoja posestnikov, izkoriščanje gozdov in razvoj cestnega omrežja. Programska poglavja so med seboj neločljivo povezana. Pri slehernem ukrepu je treba upoštevati biološke in druge družbene funkcije gozda. Zia njihovo pravilno vrednotenje v ok\'iru programa pa je potreben razgledan strokovnjak.
A, Program proizvodnje lern
Njegov cilj je doseči največjo vrednostno proizvodnjo. Stevilüii prikaz gibanj čistega dohodka kaže njegovo odvisnost od kakovosti in količine lesa. Kvaliteta je izražena s ceno. (CD = skladi, amortizacija SLP in biološka amortizacija NS po odbitku stroškov za gojenje gozdov; M = količina; C = cena za enoto; Vs = variabilni stroški za enoto; K^ = konstantni stroški obrata; OD = = osebni dohodki obrata.)
CD
— %	CD = M. C — M. Vg — Kj
Sedanje stanje obrata:
Ü,44 too 1,446.500 = 10,552.300 — 6,381.200 — 2,72'i.QOO
Za 10% poboljšana liakovost:
0,77 173 2.S01-730 = 11,607.530 — 6,381.200 — 2,724.600
Za 10% povečana količina:
0.53 129 1,86.3,610 = 11,007.530 — 7,019.320 — 2,724.600
Iz podatkov v razpredelnici je razvidno, kolikšen pomen ima izboljšanje kakovosti v gozdovih. Enaki povečanji količinske in Icakovostne proizvodnje različno učinkujeta. Največji, finančni učinek je odsegljiv 7, izbolj.Šanjem kakovosti.
Osnova za programsko' usmerjanje ukrepov na področju proizvodnje lesa so razvojne faze gnzda,
a)	V sestojih za redčenje je potrebno preusmei^jati prirastek na najboljša drevesa in proizvajati drevje večjih debelin. S tem bodo dosežene največje trajne koristi. Pri tem je potrebno upoštevati rastLšČne razmere glede na obstoječe drevesne vrste, Hkrati je potrebno za sedaj doseči čim bol.jšo kakovost lesa vmesnih Ližitkov. Z odkawvanjem je treba ukrepati tako, da se pro-izrvede v sestoju čim več polnolesnega nevejnatega drevja, ki ima dimenzije gradbenega lesa in drogov, ne pa jam.skega in celuloznega lesa. S tem so zagotovljene tudi Že takojšnje koristi, večje pa že po 5 do 10 letih. Ta proizvodnja ima v Jugoslaviji izjemen položaj, ki bo zanesljivo veljal najmanj še 10 do 20 let.
b)V	sestojih, ki so v končni razvojni fazi, je potrebno do skrajnosii izkoristiti kakovostne produkcijske zmogljivosti osebkov in ustvarjati pogoje za pravilno in ceneno obnovo, pravilno izbiro drevesnih vrst in ustrezno usmerjanje naravne obnove; opravljati je pravočasno in ekonomično intervencijo, zlasti zaradi pravilnega razmerja drevesnih vrst.
c)	Mladje; Potrebna je analiza rastišča in stanja glede na kakovost in drevesne vrste. Potem ko je postavljen cilj, je potrebno predvideti ukrepe za nego, vnašanje in kontrolo.
č) Za gošče je potrebna analiza rastišča in stanja glede na kakovost in udeležbo drevesnih vrst. Predvideti je ukrepe, t], čiščenje in v jesenovih, borovih, bukovih in starejših snu-ekovjh goščah pozifi^no izbiro ter nego izločenega dobrega materiala,
d) Za d r o g o v n j a k e je potrebno predvideti analizo rastišča in stanja glede na kakovost in udeležbo drevesnih vrst, Nači^tovati je potrebne ukrepe, ti_ jzločan^e kandidatov in konkurence ter obžagovanje kandidatov.
f)	2a vrzeli, praznine in pašnike je potrebna ocena velikosti in primernosti ukrepanja, nadalje izbira drevesnih vrst in izvedba obnove — bodisi s prednasadom ali pa neposredno. Hkrati ,je predvideti tudi zaščito.
g)	Za sestoje izredno slabe kakovosti je potrebno opraviti analizo njihovega stanja {kakšna je produkcijska osnova) in presojo rastiščnih razmer. Nadalje je potrebno opredeliti cilj in izbrati ukrepe bodisi negovalne (izbira), bodisi obnovitvene.
Program proizvodnje lesa zajema vso površino in rabi pri obnovi vsakega sestoja kot pomagalo za načrtno delo in ne obsega le ozkih količinskih in vrednostnih nakazovalcev. Vsebuje konkretna napotila za neposredno reševanje določenih gojitvenih problemov.
B,	Program kadrovanja
Za dosledno uveljavljanje programa, usmerjenega k dosegi cilja, je potrebna solidna kadrovska zasedba. Koristi, ki jih morejo dajati gozdovi ob idealni zasedbi, so tako velike, da je naložba za pridobitev solidnega kadra izmed vseh vlaganj obrata iiajrentabilnejša. Največja ovira za smotrno kadrovanje je mišljenje, da pomeni naložba v nove kadre spodkopavanje obstoječega kadra. Toda najdražja rešitev je prav golovo takšna, ki le zaradi predsodkov zavira izkoriščanje skritega kapitala prek najcenejšega in najzanesljivejšega člena v proizvodnji — solidnega strokovnjaka, Kjer so učinki stmkovnega dela tako veliki, da presegajo stroške za plačo najetega strokovnjaka, no more v^č biti objektivnih na.'ipmtij.
Obrat tudi čedalje bolj spoiOiava, kolikšno oviro pti izvedbi progr.ama predstavlja slab gozdni delavec. Primitivni delavec bree osnovnošolske izobrazbe, nepravilno telesno in duhovno vzgojen, ne more zdržali delovnega tempa, Wi zgolj naključje, da naši delavci omagajo pred 35 leti delovne dobe. Ker želimo doseči zlasti kakovostne premike v proizvodnji, je zato nedvomno potrebna neposredna temeljita sprememba pri kadiwanju bodočega gozdnega delavca. V bodoče bo obrat kadroval; za revirne vodje gozdarske inženirje, za delovodje najboljše delavce iz šole za gozdne delavce, za gozdne delavce pa samo kandidate iz naše šole za gozdne delavce.
C.	Program izkoriščanja
Na kratko obravnavam tudi program izkoriščanja gozdov, zlasti zato, ker je ta panoga neločljivo povezana z intenzivnim gojenjem. Nov pi"ograra odpira z novo delovno tehniko tudi nove gozdno gojitvene probleme, zlaati zaradi hitrega spravila lesa v lubju. Za tak radikalni program izkoriščanja pa je potrebno, da so stroski od sečnje do prodaje čim manjši. Približen oris progi'ama je takle:
—	sečnja brez uporabe sekire in lupilnika, torej do JEaze lupljenja izključno z uporabo motorne žage;
—	lupljenje na centralnem obratnem skladišču mora biti tako urejeno, da predstavlja le eno lazo skladiščne m.anipulacije;
—	za spravilo je potrebno na blažjih n-aklonih čimbolj razviti traktorske vlake in traktorsko vleko organizirati z viteljsMm privlačenjem pod vlako in s kratkim spuščajLjem nad njo;
—	po strminah je treba opravljati spravilo z žičnimi napravami
Program določa enomesečni ciklus od sečnje do strojnega lupljenja. Časovna stiska in spravilo lesa v lubju sta popolnoma nova elementa pri izkoriščanju nafih gozdov in zahtevata tesno in neločljivo povezavo z gojitveno problematiko pri načrtovanju in izvajanju sečnje, spravila in transporta lesa. Zadnji člen programa izkoriščanja je gradnja sodobnega centralnega skladišča ob železniški postaji v Vuhredu.
C. Program pospeševanja razvoja posestnika::
Gospodarjenje z zasebnim gozdom ne more biti popolnoma enako tistemu v sektorju SLP. Zaradi tradicije, sedanjega stanja in perspektivnega pomena slovenskega gorskega kmeta je potrebno konkretno vključevanje integi'alnih sil v določenem prostoru in času.
Naš konkretni program vsebuje naslednja načela in določila;
—	ustvariti do 100 milijonov sklada 2a 3- do 5-letno kreditiranje:
—	načrtno se lotiti nege kompleksnih območnih enot (združevanje posestnikov z istimi cilji; npr. cesta),
—	intenzivna nega omogoča večje izkoriščanje; višek izkoriščanja, dosežen z nego, se uporabi za dosego cilja: cesta, stroj, hiša itd,;
—	izobraževanje posestnikov s tečaji (traktor, motoma žaga);
—	vzgoja perspektivnih naslednikov (posesiniška ekonomika itd.).
Za dosledno izpeljavo programa določa obrat naslednjo idejno organizacijsko obliko in jo uvršča v program :
flfUTiVf^A fffjjt
Zace/ek oüde/ave A \ 0Ü mesfa do mes/aI ^ \	^^ \
Konec prve obd&/aye
vmrfev v c/Jr/us trajne Mer)zivrte obatiave _ Qd /nesta do mes/c?
Shema 1. Gojitveno delovanje revimega vodje 295
— osnovna samcslojna enota je revir od 800 do 1.300 ha. Z njim gospodari revirrvi vodja kompleksno in ugotavlja potrebo po vlaganjih ter uspehe njihove uporabe. On načrtuje kompleksno vse, kar je potrebno za dosego cilja vsako leto ali v obdobju ukrepati. Obrat tako le koordmira in usmerja vlaganja in izkoriščanje po potrebah in možnostih v tekočem letu ali v etapi. Revir torej vse sigrLalizira in izvršuje, obrat pa koordinira glede na učinek obrata kot celote. Delovno področje revirj.a obsega torej naslednjo poglavitno dejavnost; opravlja tekočo in trajno intenzivno kontrolo vseh sestojev; intenzivno ulcrepa na obhodnjični površini po postopku proučevanja rastiščnih okoliščin, upoštevanja sestojnih razmer, določanja ciljev, predvidevanja in izvrševanja ukrepov ter kontrole (evidenca, bilanca),
Nadalje revir obravnava spravilne razmere in plan sečnje ter transporta, opravlja sečnjo in spravilo; izdeluje miki'oplan cestnega omrežja v revirju, tj. navezavo na osnovno cestno omrežje; kompleksno obravnava vsakega posestnika.
Glede na funkcije revirja pripadajo obratu zlasti naslednje poglavitne naloge-; uresničitev pragr.ama; vzgoja strokovnega kadra in primerno kadrovanje; vzgoja gozdiiih delavcev in posestnikov, koordinacija vlaganj in izkoriščanja v revirju,, izdelava enoletnih in etapnih investicijskih programov, skrb za transport, manipulacijo in odpremo lesa, prizadevanje za. razvoj posestnikov. Predvideni uspehi so naslednji: spi'va večje izkoriščanje; pozneje boljša kakovost; tudi takoj več boljše kakovosti; zaradi povečanega izkoriščanja več čistega dohodka: pozneje večji čisti dohodek zaradi boljše kakovosti in manjših stroškov izkoriščanja,
Dosedanje delo, izknšnje in uspehi
Program je bil zasnovan že v obdobju 1956—1957, v sedanjo obliko pa se je razvil teta 1963, Pri njegovem uresničevanju &o največje težave z ljudmi. Njihova delovna sposobnost ,ie odvisna od raznih okolnosti, kot je npr. kompleksno delovanje okolja v določenem časovnem obdobju. Cilj in perspektivni program zelo presegata dejansko pripravljenost delavcev in sti.x>ko\mega kadra, ter je boj za uresničenje programa na tem področju najtežji. Ker so možnosti ja nagrajevanje v naši stroki slabs in ker se učinki in dosežki večinoma ne dajo neposredno meriti in absolutno izračunati, je pravi človek za sleherno strokovno delovno mesto in tel igen 1 z velilco idealizma. Torej je treba že pri izbiri srednješolskega kadra upoštevali osnovne poteze v značaju bodočega strokovnjaka Dosedanji intenzivni negovalni ukrepi so dali že nekai pomembnih uspehov V času velike konjukture na jugoslovanskem lesnem tržišču smo z lahkoto predajali les slabe kakovosti, ki ga je pri negovalnih ukrepih napadlo veliko več, kot je bilo predvideno po ureditvenih elaboratih. Sedaj pa je ti-g zahtevnejši, toda tudi mi smo bolj pripravljeni.
Obratu je uspelo povečati izkoriščanje od 18,000 m^ na 30.000 m''. ne da bi bila za to potrebna bistveno večja denarna vlaganja. Pri tem je bilo od 4700 ha sektorja SLP dosledno obravnavanih 2550 ha. V slehernem sestoju, kjer so bili opravljeni temeljiti negovalni ukrepi, je opazen kakovostni premik, Taksacijski količinski nakazovalci so bili v orientacijo. V sestojih kjer je bilo veliko slabega drevja zaradi zanemarjene nege in zaradi nepravilne kombinacije rastišča in drevesnih vrst, so nastale velike razlike med taksacijskimi nakazovalci m de-
i5 JO 25 20 75 10 5
IZKORIŠČANJE IN VLAGANJE OBRATA RAOUE (SLP) V LETIH 1963-196B KOT REZULTAT NAtfiTNEGA DELA
___
/
X
so 60 70
rti] u a a	sä	K	tz u M is ss S7 t«w

Diagram 2, Primerjava izkorišCenih koLičin lesa in za gojitveno dejavnost porabljenega časa v preteldem šestnajstletnem obdobju
janskiuii ukrepi. Za dosego cilja, tj, kvalitetne proizvodnje največje vrednosti, more pri operativnem ukrepanju od skupine do skupine veljali laksacijski nakazovalec Le za o-rientadjo. ne pa kol tog predpis
Obrat že popolnoma uresnituje solidnejše izvajanje programiranih ukrepov, vendar pa norm še ni uspelo povsem uveljaviti naslednjih načel: kompleksnosti, doslednosti pri načrtovanjih, U'anje spremljave negovalnih enot in intenzivne obravnave pC'Samezmh dreves. Vzroki za to so različni; odvisni so pač od izvajalcev. V zasebnem sektorju igra veliko vlogo tudi gozdni posestnik. Na našem območju vlada na kmetijah huda zaostalost, ker so tam ostajali na.jslabsi otrL^d. V novejšem Času pa je ta proces pospeševala še okolnost, da skupnost p3\'sein zanemarja kmečki živel j. Problem zaostalosti je težaven, zato je program dolgoročnega značaja. Doslej smo formirali kreditni sklad 31 milijonov S din, ki se vsako leto povečuje za 8 do 10 milijonov S din.
Temeljiteje smo se lotili revirja Pei-nic, kjer je 105 gozdnih posestnikov. Obratu se je posrečilo zadržati dobrega učitelja, ki se je vključil v program izobraževanja bodočih naslednikov posestev. Pa tudi drugače obrat igra koristno vlogo pri pros veti jev an ju prebivalstva. V ta namen sodeluje tudi pri g^'adnji sole na Pernicah, ki bo za naše izobraževalne namene kmečkega ž i vi j a posebej opremljena.
Iz čistega izkupička, pridobljenega iz: napadle mase, ki presega etat, smo zgradili 22 km gozdnih kamionskih cest.
Pri reševanju lonečke problematike pa smo naleteli tudi na težavne strokovne probleme. Spoznali smo, da socialno ogroženi posestnik ni dovzeten za strokovna načela. Revščina pa ni odvisna od velikosti posestva, ampak predvsem od nesposobnosti gospodarjenja. Zato ostaneta le dve poti: kjer obstajajo mož-
nosti za izboljšavo, je treba pomagati k boljšim razmeram gospodarjen]a; kjer pa ni več pn>moči, pa je najbolje čimprej odkupiti posestvo.
V razvoju cestnega omrežja ugotavljamo premik za 1 m/ha na leto, in sicer 7 na pol utrjenim cestiščem, sposobnim za prevoz le v suhem vremenu. Delamo izključno s svojimi sredstvi. Sedaj ima obrat komaj 11 m kamionsldm cest na ha. Na našem območju je go.'ito omrežje vlak, ki jih je mogoče po manjših popravilih s pridom uporabiti za traktorski prevoz. V kombinaciji z omrežjem avtomobilskih cest predstavlja solidno transportno osnovo.
Sklep
V leku ra2voja gospodarjenja z gozdovi so se uveljavili nekateri Šablonski sistemi, ki s^i se udomačili zlasti zaraü enostranskih navideznih ekonomskih prednosti, Toda napredek je prispeval svoje, in ti sistemi gospod an-j en j a so prav tako naglo propadli, kot so bili naglo vpeljani. Pohorskemu gozdu je bilo k sred zelo prizanešeno pri uvajanju Sablonskega gospodajL'jenja.
Vsako gozdno gospoi^arstvo in vsak gozdni obrat moira imeti razen gozdnogospodarskih načrtov zlasti se razvojne gospodarske programe, prirejene okolju in razmeram gozdnogospodarske organizacije. Sinhronizacija obeh vrst načrtov je gospodarska nujnost in jamstvo za uspeh.
Gojenje ne more biti izohran del gozdnega gospodarstva. Postati mora harmonično vključen motor in odločilen usmerjevalec gospodarjenja z gozdovi.
Trend gozdnogospodarske dejavnosti ima v urejenem gospodarjenju z gozdom dva realna obraza: L rahlo upadanje obsega gozdnogojitvenih del in 2. naglo naraščanje kakovosti gozdnogojitvenih posegov.
Želimo boljšo kakovostno proizvodnjo pa tudi večje donose glede na rast iščne razmere. Pestra rastišča kakor tudi zelo raznolične sestoj ne razmere in individualne sposobnosti osebkov v gozdu narekujejo^ da ukrepamo od mesta do mesta skrajno razmeram^ prilagojeno. 2c v teku kratkega desetletnega razvojnega obdobja smo spoznali, da temu načelu ustreza le popolna načrtovalna svoboda s sprosčeno gojitveno tehniko. Ni mogoče za določen ukrep dati vnaprej recepta, ampak je treba pravilno rešitev izbrati iia mestu samem, Za tako sproščeno tehniko pa je potreben strokovnjak večjega formata že v revirju, kjer poteka proizvodnja. Zato je kakovost kadra osnovno načelo za intenzivno delo.
Ze iz samega programa je razvidno, da so naloge gozdarja zelo široke. Bltt mora ne le usmerjevalec proizvodnje lesa, ampak tudi načrtovalec, svetovalec in izvajalec širšega programa, torej traser mnogih poti, ki se stekajo v cesto, imenovano -i^oveški standard«.
FOKSTWIRTSCHAFTT.ICHES ENTWICKLUNGSPROGRAMM IM FORSTBETRIEB RADLJE UND SEINE DtRCHPÜHKUNG
(Zusammenfassung)
Der Forstbetrieb Had i je feeündet sich an der Nord-Abdachung des Pohorje--Gebirge.s. Der Zastand der Wälder ist verhältnismässig gut, der durchschnittliche HolzvorraL beträgt 30Ü m^ pro ha. 6491 der Bevölkeruns im Gebiete dieses Forstbetriebes sind in irgend einer Weise von der Arbeit im Walde abhängig. Die Aufgabe der Forstmannes geht deshalb über das enge Facligebiet hinaus.
Das ForsUvirtschaltliehe Entwicklungsprogramn für den Fofstbetrisb ist im Jahre 1963 in jetziger Fassung ausgearbeitet worden, Hinsihtbch Holzproduldion ist als Ziel eine maxirnale Werfcproduktion gesetzt, Pflegearbeiten sollen ungefähr eine gleich grosse Fläche wie bisher erfassen, doch die Qualität der Pflege soll stark verbessert werden. Die Wirtschaf tüchk-eit des Betiriebes ist von der Wertproaulction und weniger von der MassenproduJd.ion abhängig. Dieses Ziel ist nur mit voller Planungsfveiheit, mit der freien Waldbautechnik zu erreichen.
Die Forstwirts ehalt kann ihre wirtschaftliehe Bedeutung nur bei ständiger Beachtung des Pflegeprinzips behalten. Auslese und Ausbildung der Beschäftigten iro Forstbetrieb sind ein besonders wichtiger Teil des Programms Ausgaben für die berufliche Ausbildung sind die rentabelsten Investierungen des Betriebes, Grosse Aufmerksamkeit ist den Waldarbeitern zu widmen, da diese psychisch und physisch falsch erzogen, da.s ei'forderliche Arbeitstempo nur schwer aushalten, Für jede Stelle im Betrieb ist ein intelligent mit grossem Idealismus ani besten geeignet. Die Diu'chfüh-rurig des Programms hat gerade bei unvoUkommenen menschlichen und fachlichen Qualitäten der Beschäftigten auf die gross ten Schwierigkeiten gestossen. Hinsichtlich Holznutzung sieht das Programm zahjj-eiehe Rationalisierungsmassnahmen vor.
Der Forstbetrieb hat auch mit Privatwäldern der Bergbauern zu wirtschaften. Wegen der bisherigen Landwirtschattspolitik konnten die Eergbauern nicht aus ihrer materiellen und gei.stigen Rückständigkeit herauskomhien. Es ist auch eine sehr schwierige Aufgabe den PrTvatwaldbesitzer für eine fortschrittliche Wirtschaft .-oj gewinnen.. Zur Förderung und Aufklärung der Privatwald besi lizer sind zahlreiche Massnahmen vorgesehen worden, unter anderem Schaffung eines Kredit-Fonds, Zu-sammenschluss von Waldbesitzern z. B. beim Sirassenbau, Ausbildungskurse (Traktor, Motorsäge). Einige Fach- und Organisations fragen hinsichtlich der Privatwälder sind im Artikel aufgezählt
Die Ausführung des Programms hat schon Erfolge gezeigt. So ist eine Qualitätsverbesserung der Bestände festzustellen, und die allseitige Förderung der Bergbauern hat Fortschritte gemacht.
634.0,024,3 : 923.4 (497.1,215)
GOZDNOGOSPODARSKI KONCENT NA OSNOVAH GOJITVENEGA TNTF:NZIVIRANJA ZA RAZDROBLJENO GOZDNO POSEST
ing. Ivan J u v a n (Maribor)
Za gozdarstvo v predelu Slovenskih goric, vzhodnega Pohorja in vzhodnega dela Kozjaka je značilna močna razdrobljenost gozdnih površin. Kljub temu, da 30 ponekod zeLo plodna rastišča v zelikim potencialom, so do nedavna te gozdove imeli za gospodarsko nepomembne. Del gozdov je vključen v zeleni pas Tnesta Maribora. Poprečna gozdnatost je v primerjavi s slovenskimi razmerami majhna, komaj 35%. Zato je v preteklosti kmetijstvo zelo vplivalo na gospodarjenje z gozdovi. V gozdovih se je steljarilo, ponekod tudi paslo. Pasivno kmetijstvo je iskala vir dohodkov v gozdovih, tako da se je sekalo le tiste gozdne Sortimente, ki so bih za tržišče pomembni. Gozdovi so bili še do nedavno neurejeni in gozdarska služba nepopolna. Skratka, gozdarji smo skoro 20 let gledali ekstenzivno gozdno gospodarstvo tega predela. Zadnja leta po reorganizaciji gozdarske službe v zasebnem sektorju in po osnovanju gozdnih obratov
pri kmetijskem kombinatu severovzhodne Slovenije se je stanje izboljšalo. V gozdove se sedaj vlagajo rasineroma precejšnja sredstva. S prehodom na načrtno in intenzivnejše gospodarjenje je postalo poslovanje obratov rentabilno in perspektirao.
Sedanja slilca in način gospodarjenja z gozdovi nedržavnega sektorja v tem predelu sta še vedno ekonojnsko problematična in sta gJede na velike stroške gozdarske službe in na pičlo tržno proizvodnjo 2a gozdnogospodarske organizacije slabo' donosna.
Na primeru gozdnega obrala Agrokombinata Maribor, k.i gospodari le z družbenimi gozdovi v SlovenskUi goricah, narneravatn pokazati kako na osnovah prevzetega stanja izvajamo zastavljene gozdnogospodarske in gozdnogojit-vene koncepte.
Gozdarstvo v predelu Slovenskih goric je že od nekdaj drobnoposestniäko. Pokrajina je zelo mozaično obrasčena z gozdovi, ki jih več kot 10 ha v enem kompleksu nahajamo le po izrazito stnmh severnih legah. Prenaseljenost in revščina teh krajev sta spodriniU prvotne veCje gozdove z vseh položnih in osojnih pobočij v korist poljedelskih in vinogradniških zemljišč, Gospodarsko pomembni so bili nekoč le gozdovi okrog graščin in večjih posestev, ki so pogosto menjavala lastnike in je bila zato ogrcšena trajnost gozdnega gospodarjenja. Prvi gozdnogospodarski načrti za te gozdove so bili izdelani v obdobju —1963. Na 2ß00 ha družbenih gozdoVj ki so raztrKieni na površini '55.3 60 h^, izkazuje gozdnoureditvena evidenria 117 katastrskih občin s 1591 osnovnimi enotami (odseki), ki merijo od 10 arov do največ 22 ha, v povprečju 1,70 ha.
Podatki o gOT.dnih fondih v sklopu obravnavanega obrata so zbrani v naslednji preglednici.
Zaloga	Zaloga	Prirustek	lO-letni
(1000 m-^)	mä na ha	(m^	etat (m-)
igl. Ust. skup. igl. list, slnjp igl. list, skup. Igl. list. skup.
190	3öS 60 127 196 4372 Ö3R9 12.701 3225 7096 10.321
35% 65K 100%	Na ha; 1,5 2,9 4,4 1,2 2.5 3,7
Sami podatki o gozdnih fondih še ne ustvarjajo popolne slike gozdov v Slovenskih goricah. Sele konturen opis gozdnega gospodarjenja v preteklosti nam omogoča popolnejšo presojo .-stanja teh gozdov. Večina gozdov porašča zelo plodna tla. ki pa niso bila gospodarno uporabljena. Prevladujejo rastišča hrasta, gabra in bukve, ki omogočajo velik količinski in vrednostni prirastek. V sestojih je najbolj zastopana bukev, ki ni bila negovana, zato kljub nagli rssti pre-vladuje.jö slaba d,revesa. Jesen, javor, kostanj in hrast so le v skupin.ih ali posamič. zelo malo je iglavcev, le 2%%. Mnogi nasadi smreke so na neprin-iemih rastiščih. Dobro drevje listavcev in iglavcev je bilo v preteklosti zelo iskano. Večina gozdov bivše d robn« lastniške poses Ii je služilo le pridobivanju stelje in drv
Ker so gozdovi lahko dostopni, so bile neposredno pred vojno in še bolj po njej v lepih starejSih sestojih izvršene sečnje na golo na skupni površini okoli 150 ha. Te goUčave so se pozneje zabukovile in novi gozdovi niso bili negovani (glej slikol).
Do pred kratkim so vso gozdarsko službo v teh gozdovih opravljali le logarji, manipulanti in honorarno zaposleni gozdarji — inšpektorji. Kmetijska posestva (8 posestev), ki so gospodarila s temi gozdovi, so pri gozdnem delu


r^fe^Af-v^'L-■I'*--ry«'?^
' M

Levo: Po secnjl iglavcev se na dobrih rastiščih navadno naselijo pionirji: breza, kostanj in bor — Desno: Mlajši in srednje stari sestoji bukve in žlahtnih listavcev potrebujejo največ strokovnega dela
občasno zaposlovala kmetijske delavce, in še to le pri sečnji in spraviJu. Stalnih gozdnih delavcev skovo da niso poznali. Gospodarjenje z gozdovi je biio' pri takratniii posestvih prvotno zamišljeno tako, da bi bili gozdovi pomemben dodatni vir dohodkov v kmetijstvu. Toda kmalu so se prepričali, da gozdovi tega območja ne dajejo ctohodkov, ki so jih pričakovah. Operativna gozdarska služba — razen v pohorsidh gozdovih —■ ni bila organizirana in s» sekali v glavnem les za lastne potrebe, za prodajo pa le najlepši les plemenitih listavcev in iglavcev. Etat je bil izkoriščen le s 60%. Na srečo je to stanje trajalo le 6 let.
Prej so s temi gozdovi gospodarile izmen.iaje zadruge in gozdr^.a gospodarstva. Leta 1962 so bila posestva združena v AgrokombinaL Maribor. Za gospodarjenje z gozdovi je bil osnovan obrat za gozdarstvo, ki posluje s samostojnim obračunom, V skladu z gozdnogospodarskimi načrti, upoštevajoč navedeno stanje gozdov in dinige gospodarske razmere, si je obrat zastavil za poglavitno nalogo: v prvem obdobju na vseh boljših rastiščih uvesti naci'tno intenzivno gozdno proizvodnjo, ki mora biti rentabilna in mora ustvarjati vsaj minimalna sredstva, p o t r e b n a za takšno proizvodnjo; izobraziti stalen gozdarski kader in uvesti sodobno tehnologijo dela; v območju gozdov zelenega pasu, le-teh je nad 1000 ha, upoštevati poleg proizvodnje tudi njihovo rekreativno vlogo.
Za izpolnitev teh nalog srao se najprej lotih izvajanja naslednjih ukrepov: zaposlili smo primeren strokovni kader in izobrazili potrebno število stalnih gozdnih delavcev. Sedaj dela v obratu 61 ljudi; od tega 2 dipl. gozdarska inžc-
nirja, 3 gozdarskd tehniki in 4 logarji — delovodje, 1 strojnik, 4 uslužbenci v računovodstvu in pri prodaji, 47 delavcev, od tega 25 kvalificiranih in 2i polic vali fici ranih. Za transport lesa uporabljamo lastne kamione. Po potrebi opravljajo transportne usluge kmetijske ekonomske enote s svojimi traktorji, za katere je obrat kupil potrebne priključke. Osnovali smo manjšo gozdno drevesnico (1,2 ha) tako, da za svoje potrebe sami pridelujemo sadilno blago.
Skupno z odsekom za urejanje gozdov pri GG Maribor smo izdelali gozdnogospodarske načrte za vse gozdove obrata, ki so razdeljeni na 6 delovišč, ki jih vodijo gozdarski tehniki ali logarji. Odkazovanje drevja in vse gozdjiogojitveno načrtovanje opravljata šef in referent za gojenje Za vsako logarijo se ob koncu leta izdela za naslednjo leto podroben proizvodno finančni načrt, ki ga mesečno spremlja računovrtdstvo obrata.
Strokovno operativno osebje je le zelo malo zaposleno z admitii.s5:racijo. Uspeh gospodarjenja obrata je v obrisih razviden iz naslednjih podatkov iz letnih zaključnih računov.
Obseg sečnje	1965	1966	1967
Okrogli les iglavcev	2.743	3,293	3.308
Okrogli les listavcev	4.030	4.760	4-117
Drva	3.360	4.039	3,816
Skupaj:	10.138	12.092	11.241
Obseg gozdnü-gojitvenih de!
ha
Porablj. din
ha
Porablj. din
ha
Porablj. din
Pogozdovanje
Nega
Varstvo
Drugo
Investicije
Skupna vlaganja Na ha
12,60 79,12
40.882 35.213 14,fi90 11.700 185.138
387.631 103
31,40 111,51
109.994 63.124
16 500 132.234
31B.B52 115
28,21 109,38
106.734 55.703 n.108 9.600 54.922
238.067 as
Iz navedenega izhaja, da uspehi gospodarjenja v zadnjih letih jamčijo, da se tudi v takšnih gozdovih, kot so slovenjegoriški, more perspektivno gospodariti, toda v skromnejšem ohsegu in s tankim posluhom za racioinalizacijo vseh del, ki jih opravljamo.
Na podlagi večletnih izkušenj in s pomočjo analize gozdnogospodarske, zlasti pa gozdnogojitvene problematike v prizadetih gozdovih smo se opredeliH Z5 naslednje gozdnogojitvene koncepte;
Glede na pestrost rastišč, na njihov velik rastisČni potencial, na pičla razpoložljiva sredstva za vlaganje in glede na pomembno rekreativno vlogo prizadetih gozdov je najprimernejša oblika; mešani raznodobni gozd. Dobra plodnost taJ, ki bukvi omogoča izredno rast, ponekod pa tudi žlahtnim lestavcem, bo omogoci'la obogatitev bodočih sestojev z iglavci in žlahtnimi listavci — vendar pa le tam, kjer to ustreza njihovim ekološkim zahtevam in kadar je vnašanje ekonomsko opravičljivo'. V poste v pridejo zlasti; smreka, macesen, duglazlja in jesen, javorj lipa ter češnja.
Vrednostni prirastek pri podedovanem sedanjem stanju sestojev skusamo povečali 2 rekonstrukcijo nenegovanih sestojev in z rednimi redčenji v mlajšili in sirednjedobnih sestojih. S tem da';ežemo do 70% etata {glej sliko!),
Starejše sestoje s pretežno slabo bukvijo postjopoma odstranjujemo s skupinsko postopno sečnjo, prazne prostore pogozdujemo največ s primerno vrski iglavcev in listavcev {listavci se ponavadi pojavijo sami v zadostnem šievilu).
Osnova vsem gozdnogojitvenim posegom je goadno-gojitveni načrt. V obravnavanih gozdovih bi lahko z večjimi sredstvi, kot jih ustvarjajo sedanji metlo vredni sestoji, v relativno kratkem obdobju 30 do 5Ü let, dosegli vsaj enkrat večji vrednostni p r i ra s t e k kot je sedanji Da je takšen cilj dosegljiv, smo skušaii pokazati na nekaterih objektih, ki so bili v programu terenskega dela seminarja demon-strirani. Vsi objekti ležijo v k. o. Zg. Velka. Izbrani so tako, da so se udeleženci najlažje spoznali s pestro goadnogojitveno problematiko. Objekti predstavljajo povprečje naših gozdov na boljših rastiščih. Vidni so biU uspehi vnašanja smreke na primernih oziroma na nepi'imexnih rastiščih. Na primerno izbranem rastišču .le bil npr. zdrav sestoj smreke (smr, 0.81, list. 0,19), star 60 let 2 zalogo 431 m-^ na ha in s prirastkom 11,3 m' Za primerjavo je bil pokazan 60 let star smrekov sestoj (smr. 0,89 in list. O.D), zasnovan deloma na neprimernem rastišču, z zalogo 307 m^ na ha in s prirastkom 7 m'. Sestoj boleha za rdečo gnilobo in zaradi objedanja grizlice. Olba primera opozarjata na delikatnost izbire, kje in na kakšni površdni je gospodarno vnašati smreko v gozdove Slovenskih goric. Smreka bo verjetno za obravnavani predel vedno zelo pomembna drevesna vrsta in se je gospodaren gojitelj ne bo mogel odreči, Smreka uspeva dobro le na zelo dobrih rastiščih, primešana v skupinah, šopih in majlmih sestojih bukvi, javoru, kostanju in hrastu. Smrekovi sestoji so v Slovenskih goricah sicer labilni, podvrženi vsem škodljivim spremljevalcem smrekovih nasadov na neprimernih rastiščih (rdeča gnUoba, lubadar, grizlica in občasne ujme).
Zelo dobro se je obneslo vnašanje duglazije v skupinah, Drevje je zdravo in občutno hitreje priraSča od smreke. Duglazijo Štejemo med pomembne vrste iglavcev pri bogatitvi sestojev, vendar le v skupinah, ki jih lahko zavarujemo pred divjadjo.
Lep primer uspešnega vna.šanja iglavcev je bil viden na objektu II/4, kjer je bilo pred 30 leti pogozdeno z macesnom in smreko. Številna udeležba žlahtnih listavcev (javor, jesen, brest, češnja) izvira iz naravnega mladja. Gozd do nedavnega ni bil skoraj nič negovan, vendar obeta dober in zelo vreden sestoj.
Tudi vnašanje macesna se je pokazalo pri naa zelo uspešno. Sadimo g.a, zlasti na svetlejsih mestih, kjer smo posekah starejše skupine slabe bukve. Menimo, da bo macesen najuspe.šneje konkuriral vitalnemu bukovemu mladju
Vnaäanje zelenega bora smo morali zaradi ribeza opustiti, čeprav smo imeh z njim razmeroma dobre uspehe. Sajenje rdečega bora opuščamo, ker je predrago (30.000 sadik na ha). Nasadi rdečega bora sio zelo podvrženi objedanju od divjadi ter napadu rje. Kdeči bor ponekod sejemo v krpah in imaTOO dobre uspehe. Z vnašanjem žlahtnih Ustavcev imamo slabe izkušnje, zlasti javor divjad dobesedno vsako leto popase, z jesenom pa je laže. Imamo pa srečo, da se žlahtni listavci pojavljajo obilno v naravnem mladju in pogosto, kadar jim rastišče ustreza, uspešno konkurirajo vitalni bukvi. Tako nastalo mladje tudi ni v napoto divjadi. Upamo, da se nam bo s pravilno nego naravnega mladja ni gošč posrečilo izdatno obogatiti bodoče sestoje z žlahtnimi listavci.
Iz navedenega sledi, da je gozdarstvo v Slovenskih goricah ob intenzivnem gospodarjenju lahko rentabilno. Zelo dobre la.stiščne razmere ob strokovno
pravilno zasnovanih delili pri obnovi in negi zagotavljajo izredno velike vi'&d-nostne pi-irastke, Sproščeno gospodarjenje omogoča tudi na razdrobljeni gozdni posesti in na navidez nepomembnih površinah doseči zadovoljive gozdnogospodarske uspehe. Kljub temu, da sodi sedaj skoraj polovica obravnavanih gozdov v območje zelenega pasu mesta Maribora, smo zadnj.a leta dokazali vsaj tistim, ki razumejo življenje gozda, da gozdovi najbolj ustrezajo tudi svojim rekreativnim nalogam, če z njimi intenzivno gospodarimo po sodobnih načelih nege, upoštevajoč pri tem posebno vlogo gozda v bližini mest. Za tako zasnovano gospodarjenje je v vseh fazah potrebno racionalno delo in zaposlitev sposobnih in marljivih strokovnih delavcev. Za dosego osnovnega cilja: zelo vredne gozdne proizvodnje in naglega prirastka pa so potrebna tudi večja sredstva, kot jih laliko sedaj dajejo malo vredni slovenjegoriški gozdovi.
INTENSIVIERUNG DES WALDBAUS BEI ZEKSPLITTEETEM WALDBESITZ
(Zusammenfassung)
KO-Slowenieii, das Gebiet von Slovenske Gori es, zeichnet sich durch hügeliges Gelände und mässig kontinentales Obstbau-Klima aus. Der Walclbesitz ist ausserordentlich zersplittert. Die Wälder wurden vor allem für Streu- und Brennholzgewinnung genutzt. Trotz guten Wuchsverhältnissen sind sie nicht gepflegt v/orden. Diese Wälder werden heute vom Forstbetrieb des »Agro kombinat-Mari bor« bewi ris ehaltet. In wenigen Jahren ist es bewiesen worden, dass eine intensive Bewlirtschaftunf dieser Wälder durchaus rentabel sein kann. Veratisset7,ung dafür sind forstliches waldwirtschaftliches Konzept, Sclhstinitative und Verartlwortungsbewusstsein. Gute Wuchsverhältnisse erlauben bei fachgemässer Wirtseliaftsführung, einen sehr hohen Werlzuwachs, Anpassungsfähige freie Waldbaute^hnik kann auch in sehr zersplittertem Waldbesitz unerwartete Erfolge errjelen. Intensiv bewirtsciiaftete Wälder in der Nähe der Stadt Maribor erfüllen gleichzeitig bestens ihre Aufgabe als Erholungswald. Um in möglichst kurzer Zeit einen hohen Wertzuwachs zu erzielen, ist es notwendig rationell zu arbeiten, gut ausgebildete, tüchtige Leute zu beschäftigen.
034.O.IU 13 : 17 (Alnus gluünosa)
USPEHI DESETLETIVEGA GOSPODARJENJA V GOZDOVIH
ČRNE JELŠE
Ladislav Wem.esszeghy (Murska Sobota)
Črna jelša, ki je manjšinska drevesna vrsta ne samo v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem pi-ostoru, je bila doslej tako rekoč pozabljena. V Prek-murju so njena prostrana rastišča, ki se odlikujejo zlasti z dobro plodnostjo ter omogočajo jelševim sestojem hitro rast in zato tudi kratko obhodnjo. Stiiiktura lesnih zalog zi-elih jelševih sestojev je sedaj na splošno neugodna, ker v preteklosti nista bila upoStevana poglavitna činitelja v zvezi z gojenjem takšnih sestojev: da jelša potrebuje zaradi nagle rasti svojevrstne intenzivne gojitvene ukrepe s posebnim poudarkom na zgodnji negi krošenj in da že neznatne mikro-reliefne razlike na majhnih razdaljah bistveno vplivajo na količino^ in vrednost prirastka.
Splošni opis i-astisča
Rastišča črne jelše ležijo v jugovzhodni polovici pomurslie ravni, pripadajo aluviju v poplavnem območju Mure in njenih pritokov. Podnebje je subpanon-sko s suhimi vročimi polef.ji in ostrimi simaroi ter s TCJO do 650 mm letnih padavin. Gozdnatost v ravninskem svetu dosega le 17%. Gozdna vegetacija je tam ohranjena le na absolutnih gozdnih tleh^ ki zaradi visoke talne vode niso primerna za. poljedelsko obdelavo. Talna voda sploh zelo vpliva na talne razmere. Ob deževjih se dvigne na površje in preplavi velik del gozdov, in sicer tako imenovane grezi (aluvijalno ^aglejena tla), ki so večinoma poraščene s Srno jelšo Gozd je tam izrazita edafogena združba, kjer zadostna talna vlaga in toplo podnebje izredno pospešujeta gozdno rast, V glavnem je zastopan g rez črne jelše (Cariceto elongatae — Alnetum glutinosae), Ostanek te združbe je odvisen le od stoječe ali počasi tekofe talnice, ki sega navadno blizu talnega površja, V dreve.snem sloju absolutno prevla.duje črna jelša, ki gradi čiste sestoje. Tam, kjer je talna voda nižja oziroma kjer se grez-nat svet za spoznanje dvigne, pa se jelši primešata ozkolistni jesen in dob, znanilca združbe Querceto carpinetum- Alnetum glutinosae. V grmovnem sloju je bogato zastopan Črni bezeg (Sambucus nigra) in čremaa (Prunus padus). Zeliščni sloj je zelo bujen, dosega tudi višino l.S—2,0 m ter prej'a.SÖa vso povi-šino in je mestoma komaj prehoden.
Na primeru revirja Pol ana, ki ima 418 ha gozdov, bomo prikazali gospodarjenje s črno jelšo. Ra-Emerje drevesnih vrst je naslednje: črna jelša 90%, ozko-listni jesen 8% in dob Na starostni razred do 20 let odpade 64 ha ali 15%, na naslednji 252 ha ali 60%, na razred nad 4(3 let pa 102 ha ab	lesna
zaloga znaša 247 m^/ha. letni prirastek pa 7,6 mVha.
Gospodarjenje v preteklosti
Nekdanje ekonomske razmere v Pre km ur ju so odločilno vplivale na gospodarjenje z gozdovi. Murska ravnina je zelo gosto naseljena (nad 150 prebivalcev na km^) in je izrazito kmetijska (76% kmetov) z i7;redno razdrobljeno posestjo. Zaradi pomanjkanja surovin do nedavnega ni bilo predelovalne industrije, zato je bila tudi migracija delovne sile vedno zelo živahna. V takšnih razmerah je gozdno gospodarstvo že od nekdaj opravljalo posebne naloge: omo gočalo je prebivalstvu dopolnilno sezonsko zaposlitev, oskrbovalo ga s kurivom in z gradbenim lesom ter dajalo na uživanje postranske koristi od gozda, gozdna pašo in košnjo. Potreba po lesu je bila tako velika, da je bilo mogoče prodati vse, se tako slab les Ker pa ^e gozd kril le potrebe svojih lastnikov in okoliškega prebivalstva in je bila cena vrednejših sortimentov, mehkih listavcev, zelo neusialjena in slabo stimulirana, tržišče pa nezanesljivo, lastnik ni bil finančno neposredno zainteresiran večjo proizvodnjo vrednih sortlmentov.
Gospodarjenje je bilo torej izrazito ekstenzivno, s sečnjami na golo — največ na panj, {Leta 1958 smo v revirju Polana nažteli 53% panjevskih dreves!) Gojitvena dela so opravljali v ozkem šablonskem okviru. Redčenj ni bilo, čiščenje pa je le Šibko vplivalo na gozdno proizvodnjo v mladih sestojih, ker je bila izbira dreves za sečnjo prepuščena samim koristnikom napadlega drobnega materiala.
V povojnem razdob'u se je gospodarjenje nekoliko normaliziralo; opustili so sečnjo na panj in uvedli nego ter čiščenje. Zaradi razmer, ki so bile tam
manj ugodne kot drugod v Sloveniji, ni büo mogoče naglo in korenito spremeniti gospodarjenja.
Ker gozdnogojitvena dela v preteklosti niso bila opravljen a, je struktura lesne zaloge jelsevih sestojev neugodna, saj je 75 do 86% lesne zaloge stare-jših sestojev akumulirano v debelinskem razredu do 30 cm.
Infenzivivanje gozdne proizvodnje
Čeprav sodijo rastišča čiTte jelSe med najplodnejša v Sloveniji, vendar rastnost zaostaja za plodnostjo, ker je rastiščna pestrost v ostrem nasprotju z dosedanjo gozdnogojitveno sablotvi. To nas je vodilo, ko smo se leta 1959 lotili intenziviranja proizvodnje s težiščem na posebnostih nege, po-gojenje s hitro rastjo jelše in drugih manjšinskih vrst ter z značilnostjo in pestrostjo rastišča.
Potrebna je bila korenita spremejnba gospodarjenja s ciljem proizvodnje čim vrednejši sortimentov aa tržišče. Predvidene so bile raznovrstne oblike obsežnih intenzivnih gojitvenih ukrepov in zagotovljena njihova strokovna izvedba. Prvi pogoj za izpolnitev 2adanih nalog je bü vključitev stalnih gozdnih delavcev v gozdno proizvodnjo. Glede na to, da je pokrajina siromašna z gozdovi, ravninski človek ni navezan na gozd, zato je bilo potrebno razen strokovnega znanja privzgojiti tudi ljubezen in čut do gozda.
Sečnje
Letni etat za revir znaša 2100 m^ (5 m^/ha). Ker so bila redčenja po načelu pozitivne izbire šele uvedena, smo v prvih Štirih letih opustili obnovo in s tem sečnjo na golo ler smo opravili redčenja v vseh sestojih, Odkazovanje v gozdovih, ki do tedaj niso bili nikoli negovani in redčeni, je bilo še posebno težavno in problematično. Že zaradi razmerja starostnih razredov nismo mogli odlašati postopne obnove. Sedaj je obseg letnih redčenj bolj ali manj konstanten in znaša okoli 40% etata.
Vlaganja
Proučili smo vprašanje naravnega pomlajevanja jelgevih sestojev. V gre2-natem svetu je zališčni sloj tako bujen, da popolnoma zaduši razvoj semenk, Ti.jdJ priprava tal, žetev in pletev le neznatno vplivajo na uspeh nara\Tiega pomlajevanja in so ti ukrepi zvezani z visokimi stroški. Torej je obnova črne jelše mogoča le z sefnjami na golo in s pogozdovanjem.
V Polani obnovimo 4—5 ha na leto. Na hektar posadimo 10,000 2-letnih presajenk črne jelše. Stroški za spopolnicvanje so majhni, ker je u."!peh pogozdovanja navadno 9R do 98%. Sadike vzgajamo na način, Id je krajevno že zelo star in je zelo uspešen ter — kar je poglavitno — poceni, Jelševo seme posejemo spomladi na njivo, kjer se goje žita, Id zelo ugodno vplivajo na razvoj semenk, jih zaseneiijejo in zagotavljajo dovolj vlage, tako da je sleherna nega odveč. Po žetvi žita, ki mora biti požeto seveda nekoliko višje, da ne poškodujemo sadik, se jelša naslednjo pomlad presadi v drevesnico.
Na obravnavanem območju za sedaj še vedno lahko prodamo ves napadli drobni material iz čiščenj in prvih redčenj. Zato je gosto sajenje, ki o-mogoca optimalno izbiro dobrih osebkov, v opisanih razmerah ekonomsko upravičeno,
ž DO o
100Ü
POLANA - odd. 4
^ lesna zMo^a lase I	■> tSGS
rM ■ _
deb, si. 3	4
1Q
H 12
Slika 1. Kakovostni premilt lesnih zalog v obdobju I958/6B (revir Polana, oddelek 4.)
čeprav ie redkejše cenejše. Dosegli, smoj da je zelo narasla dinamika zgodnjih redčenj, ki so med najvažnejšimi gojitvenimi ukrepi 2a kakovostno obli k o v,in je sestojev. Prastara pravica prebivalstva., gozdna paša in košnja v gozdovih je popolnoma ukinjena. Zaradi stalne košnje se gt-movni sloj v nekaterih gozdovih sploh ni mogel razviti. Najprej smo vnašali v sestoje öremso — pri tem se je bolje obnesla podsaditev s potaknjenci od uporabe sadik. Dognali smo. da se s popolno ukinitvijo košnje gnnovni sloj povsod postopno bujno razvija.
Zdravje sestojev je dobro; to pa zlasti zaradi dobro organizirane preventive, saj smo v zadnjem desetletju posvetili posebno skrb načrtnemu gojenju, varstvu in prehrani ptic pevk (valilnice, krrailnice itd,). Stale ž ptic pevk se je ob tej skrbi neverjetno povečal.
Kakovostni premik vias
Z ustreznim, gojitvenim poseganjem se sestav sečen j izboljšuje, prav tako se boljša l;udi kakovost sestojev, ki jim prejšnje gospodarjenje ni omogočilo ustreznega razvoja. Za predočitev kvalitetnega premika mas zrelih sestojev smo izbrali oddelek 4. (sUka 1), ki je star od '50 do 55 let m meri 30,91 ha. Lesna naloga leta 1958 je znašala 10.890 m' ali 352m^/ha in 6S0 dreves na ha, leta 1968 pa 12,100 m' ali 391 m^/ha in 588 dreves na ha. Letna sečnja v obdobju 1959 do 1968 je znašala 1300 m^, prirastek pa 2410 ra= ali 7,3 inVha. N"a drevje do debeline 30 cm je leta 1958 odpadlo 84% lesne mase, leta 1S68 pa 60%. Na lesno zalogo enako st.arih sestojev (od 50 do '55 let) je leta 1958 odpadlo 78—E
Gojitvene posebnosti Črne jelše
Jelša v mladosti zelo hitro prirašča v višino, talio da do 20, leta, tj. v prvi tretjini svoje gospodarske zrelostne dobe doseže dve tretjini sestojae višine, medtem ko za rast ostale tretjine potrebuje najmanj dve tretjim rastne dobe. Izredno hitijo mladostno priraščanje jelše povzroča naglo izločanje in zgodaj oblikuje sosestvo ter odločilno vpliva
na vazvoj bodočega sestoja. Crna jelša gradi čiste, enoslojne, enodobne in močno zastrte sestoje. Doseže velike viäne — pri 60. letu 30 do 34 m. Zrasla v sklepu, razvije stegnjena, dolga, gladka in polnolesna debla ter tankovejnate, vitke krošnje, ki le redko presegajo drevesne višii^e. Zaradi nagle rasti je izločanje v jelsevih nasadih iielo intenzivno, zlasti prvih 20 let, ko izločeni osebki hitro odmirajo. Od 10.000 sadik na 1 ha v prvem letu jih ostane v 5. letu le še 8100 (odd lib), v 13. letu se to St.e\'ilo zmanjša na 2570, v 18. letu na IBOO in v 21. letu na 1400 osebkov, tako da ostane pri 55. letih povprečno 560 dreves na 1 ha (od tega 180 .ali H izbranih osebkov). Pri izločanju se sestoj ne razslo-juje — jelša ne gradi večslojnih sestojev. V gostem skle^pu veje v mladosti zelo hitro odmirajo (4, do 5. letx?) in odpadejo, tako da ostane vejnat le živi del krošnje, ki je ustrezna osnova za oblikov-anje čistih, gladkih debele brez slepič.
Slika 2. Podolžni arofil navidez ravnih tal v Polani (odd. 4) kaze njihovo razgibanost
(H = 1:43; D = li'iaoO)
S Siščenjem začnemo zgodaj, v 4. do S. letu. Zaradi intenzivnega izločanja praktično ni mogoče pri gojitvenem ukrepanju z negativno selekcijo izbirati v spodnjih slojih lepih debele, ampak odstranjujemo le koäe in si lake. Zaradi živahnega razvoja nasadov in bioloških lastnosti jelše, je potrebno zgodaj začeti s pozitivno izbiro (v 8, do 10. letu). S pravočasnim zgodnjim redčenjem ohranimo čim več dobrega drevja v vladajočem namesto v so-vladajočem sloju. To zgodn.ie redčenje, ki je značilno le jelševim sestojem, imenujemo čiščenje-redčenje zi razliko od poznejših redčenj,
Ker doseže jelša do 20. leta ''h višine in keir tudi letni prirastek tedaj kul-minira (15 do 18m®/ha), je tedaj Čas, ko more gojitelj odločilno vphvati na nadaljnji razvoj in kakovost sestoja. Tedaj jelša oblikuje krošnjo, katere značilnosti jo nato vedno spremljajo. Naloga gojitelja je z zgodnjo nego krošnje vplivati, da bo Čim več najboljših osebkov razvilo lepe, normalno do krepko razvite krošnje. Do 20. leta torej izoblikujemo sestoj, do okoli 35. leta z redčenji vsaka 2 do 3 leta korigiramo in oblikujemo elitna drevesa. Po 45, letu jelševe krošnje ne reagirajo veČ talco občutno na gojitvene posege, da bi mogli prjmembno vplivati na višinski prirastek, ki po 50, letu stagnira, medtem ko se vrednostni prirastek občutno akumuhra.
Pestrost rasti Sea in drevesne vrste
Za predočitev mikroreliefnih razlik, ki so sicer zelo majhne in v ravnini neopazne, vendar pa izredno pomemhe za gojitelja, smo posneli podolžni profil oddelka 4. med potokoma Kopanjo in Ledavo (slika 2). Na dolžini 570 m
m^/ha )2S
100
75
50
POLANA - odd.i črna jstic suho rastihie viaino rastišča
25
jefdeb.stop. 34 5S7R3W Slika 3. Vpliv miltroreliefa na. sestavo lesrie zaloge Srne jelše
znaša višinska razlika Im. Relativno najbolj suhi del oddelka smo izločili in tako razdelili oddelek na dva dela, na >->-vlaSno'< in na »suho« rastišče. Na suhem se številneje pojavlja zelo dober ozkolistni jesen. Razmerje med lesnima zalogama jelše in jesena na obeh talnih* variantah je naslednje: Na
%
m i
30 ■-
POL AN A - odd. it ozkoli^tni jesen suho ra&tišie — — vladno rastišče
£rt:m
12,5 17.5 22,5 27.5 32,5 37.5 42,5 475 52ß 57,5
Slika 4. Vpliv mikroreliefa na stiuktum lesne zaloge pzkoliatriega jesena
»vlažnem rastišču« je jelše 90% in jesena 7%, na -►suhem rastišču-« pa jelše 80% in jesena 14%.
Sestava lesne zaloge jelše je ugodnejša na vlažnem rastišču, kot kaže slika Št. 3. Se očitnejša je razlika glede kakovosti drevja. Na vlažnem svetu je drevje stegnjeno, z gladkimi, polnolesniml debli in s srednjo višino 27,8 m, medtem ko znaša srednja višina na suhem rastišču 25 m; jelša je občutno manj vitalna, z vejnatimi debli, ki so tanjša; med njimi ie za polovico manj elitnih dreves. Akumulacija lesne zaloge do 30 cm premera znaša pri jelSi na vlažnem rastišču fi4% jn na suhem pa 75%.
Za ozkolistni jesen je razmerje obratno (slika 4) in le-ta bolj uspeva na suhem svetu (srednja višina 28,9 m), kjer od lesne zaloge 10% odpade na jesen pod 30 cm, medtem ko znaša ta odstotek na vlažnem rastišču 18%, Na suhem rastišču pa je jesen kakovostno absolutno precej boljši. Primerjava jelše in jesena na »suhem-" rastišču glede na se&tavo lesnih zalog, akumuliranih v debelinskem razredu do 30 cm, nam pokaže, da jelši pnpada 75%, jesenu pa 10%.
Jesen ima podobne biološke zahteve kot jelša, vendar ga jelša v svojem optimumu hiti-io preraste in ga izrine tudi iz sovladsijocega sloja, medtem ko postaja na bolj suhih rastiščih jesen konkurenčno močnejši, spodrine jelševe krošnje, jiVi duši in močno razširi svo.jo obršo. Mlad ozkolistni jesen potrebuje nekoliko manj svetlobe, in to mu v vrzelastem sklepu krošenj omogoča konkurenčno borbo z jelšo.
Iz teh iirvajanj je razvidno, kako zelo vplivajo v našera primeru majhne mikroreliejfne spremembe. -»Suhi« del oddelka je očitno rastišče ozkolistnega jesena in doba. Ce bomo IjO rastiščno pestrost dosledno upoštevali, se bodo tesna zaloga, kakovost in vrednost prirastka zelo povečale.
V subpannnskem klimatičnem območju, kjer so značilne pozne spomladanske pozebe, ozkolistni jesen pa je zelo občutljiv za pozebo, ga ne obnavljamo na odprtem, temveč v jedrih pod zaščito starega sestaja.
Sklepi
—	Črne jelsc, ozke listnega jesena in drugih manjšinskih drevesnih vrst raziskovalna slugba še ni proučila, zato še nimajo tiste veljave in vrednosti na tržišču, ki jo glede na svoje biološke in gospodarske lastnosti zaslužijo.
—	Sestava lesne zaloge jclševih sestojev ni primerna, ker so zanemarjena gojitvena dela — posebno zgodnja nega krošenj — in ker so^ njihova rastišča zelo mozaična, Operativa naj nenehno proučuje gojitvene značilnosti jelše in na podlagi dognanj usmerja intenzivnost gojitveno negovalnih del.
—	Podrobno gojitveno načrtovanje mora upoštevati tudi najmanjše mikro-reliefne razlike in naj se jim prilagaja pri izbiri drevesnih vrst. Za dosego zastavljenih ciljev mora gojitelj stalno sodelovati,
—	V pokrajini, kjer je gozd splošen ekonomski problem, je akumulacija v primerjavi z drugimi gozdnog'ospodarskimi območji zelo majhna in komaj zadošča za stroške enostavne reprodukcije. Toda pt-av v teh predelih so obsežna zelo plodna rastišča, ki jih pa m mogoče v večjem obsegu aktivirati zaradi nizke akumulacije, ki je posledica ekonomskih razmer jn gospodarjenja v preteklosti. Zatxj je a strokovnega in ekonomskega stališča finančna pomoč upravičena.
—	Zaenkrat naj se upoštevajo najprej najboljša rastišča, kjer se porabljeni denar in strokovno delo najhitreje obrestujeta,
BEWIRTSCHAFTÜNG DER S(^HWARZEBLENBESTÄNDE EM PREEMCRJE
(Zu s ammen iass u ng)
Die Schwarzerle ist in Slowenien und im übrigen Mitteleuropa eine Minoritäts-halzart und wird deshalb oft vernachlässigt, In Prekmurje, im nordöslichen Teil SlowenienE, finden wir Er len bestände auf nassen Böden nüt hoch anstehendem Grundwasser, hauptsächlich in der Pflanzengesellschaft Cariceto elongatae — Alne-tum gliitinosum. Bei abnehmender Nässe dieser Standorte nimmt die Beimischung v^on Esche und Stieleiche zu. Die Erle kann auf demselben. hinsLchtUch Qualität und Quantität erstaunliche Leistungen hei-vorbringen. Eis vor einem Jahrzent sind diese Bestände kaum gepflegt worden und ihr Zustand war sehr unbefriedigend. Seit der Intensivierung der Pflege vor zehn Jahren hat sich die Qualität der Bestände sichtbar verbessert. Von den wichtigsten Erfahrungen bei diesen Bemühungen sind folgende zu nennen: Die Schwarzerle soll nur auf ihr zusagenden Standorten so'g-lältig gepflegt werden. Dasselbe gilt im Prinzip auch für die übrigen MinoritätsholKarten. Wegem dem raschen Jugend wachst um der Schwarzerle ist rait der Durch-forstung schon sehr früh xu beginnen. Die Rolle de^ Standortes ist bedeutender als man normalerweise annimmt. Unbedeutende Relief unterschiede in den erwälmten Erlenwäldern haben eine Ändei-ung des Grundwasserstand es und vermehrte Beimischung von Esche und Stieleiche zur Folfe, Solchen Änderungen des Standortes muss sich die waldbauliche Behandlung anpassen.
UMRL JE IN2, JANKO TIRBAS
Letos 22. januarja smo pokopali v Mariboru go-zd.a.rskega nadsvetnika v pt>k,, tovariša inž. Janka TJrbasa. Prisrčno slovo ob njegovem grobu, kjer so se poklonili pokojnikovemu spominu njegovi svojci ter množica strokovnih in lovskih tovarišev, prijateljev ter znancev, je vnovič pokazalo, kako zelo cenjen je bil kot strokovnjak in priljubjen kot lovski tovariš in človek Saj takorekoc še ni izzvenelo prisrčno doživetje ob lanski svečani proslavi njegove 90-letnice, ki mu jo je priredilo mariborsko Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije.
Inž. J. Urbas se je rodil 10. maja 1877 kot kmečki sin v Lovrencu na Dravskem polju. Po končani osnovni šoli je maturi ral v Novem me.=;tu ter diplomiral leta 1903 na gozdarskem oddelku fakultete v Dunajskem Novem mestu, kjer so takrat študirali skoraj vsi slovenski gozdarji. Ta zavod mu je tudi podelil ob 50. obletnici diplomiranja dne 2. 7.1955 zlato diplomo.
Po končanem študiju je kot asistent pri graščuiskem gozdnem uradu v Gornjem gradu KtopU na pot svojega vsestranskega in plodnega strokovnega uveljavljanja. Poztieje je bil okrajni gozdarski inšpektor v Logatcu, Novem mestu in Mariboru. Ves čas prve svetoime vojne je bil pri vojakih, nato pa se je zaposlil kot gozdarski refei-ent v Mariboru. Tam je leta 1922 dal pobudo' '^a ustanovitev Podravske podružnice gozdarskega društva v Maribom, ki je bila
pozneje vključena v ljubljansko podružnico Jugoslovanskega gozdarskega društva. Prav tedaj je osnoval tudi fb'ustveno gozdno drevesriico v Slivnici ter po2neje veliko gozdno drevesnico v Racah pri Mariboru, Iz teh drevesnic so bile do 1. 1941 razpošiljane sadike po vsej Jugoslaviji. Kot okrajni inšpektor v Novem mestu je 5 let predaval gozdarstvo na kmetijski šoli na Grmu,
Leta 1925 je inž. J. Urbas izdelal za takratno mariborsko oblast '-Izkaz političnih in katastralnih občin s pregledno karto gozdov z-d gozdno statistikcn« kot prvi tak elaborat v Sloveniji, Splošno priznanje je žel s svojim predavanjem >■>0 narodnogospodarskem in socialnem pomenu kmečkih gozdov v Mariborski oblasti«, ki ga je imel leta 192Ö na skupščini Jugoslovanskega šumarskega udru-ženja v Mariboru.
Küt predsednik odbora za ustanovitev govsdarske šole v Mariboru je leta 1931 izposloval in organiziral gozdarsko Šolo v Mariboru, kjer je bil tudi stalni predavatelj do I. 1935, ko je bil premeščen k banski upravi v Ljubljani. Pomembno je bilo tudi njegovo sodelovanje v letih 1930 in 1936 v odboru za go-zdai'sko in lovsko razstavo pri ljubljanskem velesejmu.
V obdobju 1924—1938 je inž. J. Urbas trikrat vodi! gO'Zdarske strokovne ekskurzije slusateljev gozdarskih fakultet iz Zagreba, Beograda in Ebersvi^alda ter je na teh prireditvah imel tudi tehtna predavanja. Številni gozdnogospodarski načrti, ki jih je izdelal za razna posestva, so bili prva podlaga za načrtno gospodarjenje v Sloveniji, Od leta 1932 dalje je bil tudi član začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov di'^vske banovine. Od leta 1934 do upokojitve je bil aktiven član banovlnskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani.
Izredna strokovna poglobljenost tovariša Urbasa ni bila samo posledica njegove nadarjenosti in temeljitosti, ampak je izvirala tudi iz velike ljubezni do narave. Tudi v prostem času ni prekinil stika z gozdom, sedeč pred svojo ljubljeno kočo na Rdečem bregu sredi nasada eksot, ki jih je tam posadil in opasoval njihov razvoj, Njegova goreča privrženost naravi ga je pritegnila tudi v lovske vrste, ki jim je ostal zvest do groba. Bil je dolga leta odbornik podružnice Ijovskega društva Slovenije od njene ustanovitve in od leta 1931 tudi član Lovske zbornice v Ljubi,iani.
Za svoja izvenslužhena dela pri Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, kjer je organiziral mladinska pogozdovanja in ureditev počitniške kolonije v Smartnem na Pohorju, je za požrtvovalnost in vzorno organizirano delo' dobil številna priznanja.
Kot pisec strokovnih in poljudnih člankov je marljivo sodeloval v Kmetovalcu, Sumarskem listu, Gozdarskem vestniku in lovskem glasilu.
Ob praznovanju 50-letnice zagrebške gozdarske fakultete, je napisal v knjigi Pola stol ječa šumai-stva prispevek o egsotah na Pohorju. Tudi po upokojitvi, tj, po 1, 11, 1939 je delal z nezmanjšano vnemo ter je kot pooblaščeni inženir sestavljal gozdnoureditvenc načrte po vsej Jugoslaviji.
Po osvoboditvi se je inženir Urbas ponovno vključil v redno strokovno zaposlitev in je bil že 3. julija 1945 od Okrožnega odbora OF imenovan za vodjo vseh drevesnic v mariborskem okrožju. Kot zavednega Slovenca in izrednega strokovnjaka so ga takoj po vojni imenovali za predavatelja predmetov varstvo gozdov in lovstvo na gozdarski soli v Mariboru, Knjigo Lovstvo je napisal leta 1951, leta 1958 pa knjigo »»Varstvo gozdov«. Obe deh sta biü priznanj za učbenika. Ko se je gozdarska šola preselila iz Maribora v Ljubljano, je vodil in organiziral logarske tečaje in je bil dolgoletni predsednik komisije za pola.ga-
nje strokovnih izpitov. Dolga leta je bil kot dober Lovski strokovnjak tudi predsednik i^itne komisije za lovske izpite.
Leta 1948 je bil inž. J, Urbas imenovan za sodelavca Gozdarskega inštituta za proučevanje ekaot Slovenije. V referatu za varstvo prirode je bil zaupnik za Maribor. Takorekoč do zadnjega dne je aktivno .wdeloval v Društvu gozdarskih inženirjev in tehnikov ter bil proglašen za üa.stnega člana.
Izredna volja, visoka strokovna raven, zvesto tovarištvo in velika ljubezen do slovenskega gozda so zlasti odlikovale pokojnega Janka Urbasa. Dandanes je tolikšna in vsestranska aktivnost, predvsem v društvenem pogledu komaj razumljiva. Zato bo vsem, ki amo ga poznali in cenili sirom po ožji in širši domovini, ostal za vzgled gozdarja, 2iasti pa človeka.
Ing. F. C.
INZ. J02ETU MIKLAVZlOU V SPOMIN
Po daljši težki bolezni je 2. aprila 1968 preminul inž. Jože MiklavžiČ, znanstveni svetnik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Na zadnji poti smo ga spremili 4. aprila 19R8 na 2alah v Ljubljaiii. Iz naše srede ga je iztrgala ne-usmiljen.a smrt še sredi dela in polnega načrtov. V gozdarskih vrstah je nastala velika vrzel, ki jo bo le težko izpolniti.
Rodil se je 1. junija 1901 v Ljubljani, po maturi leta 1920 se je vpisal na gozdarski oddelek kmetijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu, kjer je leta 1924 diplomiral ^a gozdarskega inženirja. Pot njegovega službovanja in strokovne prakse je bila zelo pestra. Najprej je služboval na Hrvatskem, kjer se je seznanil z gozdovi pragozdnega tipa pa tudi s kraško problematiko. Po kratkem, službovanju na takratni banoviti v Nišu, je bil leta 1930 premeščen v Slovenijo, najprej v Mursko Soboto, pozneje pa v Maribor, kjer je ostal do leta 1041. Kot okrajni gozdar se je zlasti poglabljal v problematiko naše male gozdne posesti. V zvezi s tem je napisal knjigo »Kmečko gozdarstvo<j. Razen vsestranske dejavnosti, ki jo je razvil na svojem delovnem mestu, je prispeval svoj delež tudi pri vzgoji gozdarskih strokovnih kadrov kot predavatelj na gozdarski šoli v Mariboru,
Leta 1941 ga je nemški okupate s številnimi diugimi Mariborčani izselil v Srbijo v Arandjelovac. Po osvoboditvi je bil na raznih službenih mestih v Beogi-adu, Mariboru, Celju, Ribnici, Novem mestu in končno v Ljubljani, "V tem obdobju se je vključil v izpolnjevanje zahtevnih nalog, ki jih je reševalo gozdarstvo v zvezi z našim prvim petletnim gospodarskim načrtom. Najpomembnejše Miklavžičevo delo pa zajema čas od njegove premestitve na Gozdarski inštitut v letu 1950 in vse do časa, ko ga je za vratna bolezen priklenila na bolniško posteljo, V tem razdobju je razvil in uveljavljal vse svoje sposobnosti. Nenehno je študiral jn raziskoval. Povezoval se je s priznanimi strokovnjaki in znanstveniki doma in v tujini ter pridobival vse več izkušenj in zami-sh. Zelo zgodaj je dojel pomen temeljitega spoznavanja rasfciščne problematilce za napredek gozdne proizvodnje in si jo Kad al za življenj.sko nalogo. Z zadoščenjem lahko gledamo na ta njegov skoraj dvajsetletni trud, ki je kljub teža-
vam pa tudi nasprotovanjem, ob sodelovanju najpomembnejših sodelavcev dal primembne rezultate. Nemogoče je na tem mestu prikazati vse njegovo delo, zato ae omejimo le na najpomembnejše,
Uspesno je uvedel skupinsko delo in je pritegoval k sodelovanju tudi številne strokovnjake iz prakse. Ta oblika dela je bila zelo koristna, ker je zlasti prispevala k sti'okovnemu napredku mlajših kadrov in strokovnjakov iz operative, obenem pa Je pripomogla k uspešnemu prenašanju ugotovitev raziskovalnega dela v prakso.
Njegova najpomembnejša dela v lej dobi se nanaša.jo na premeno umetmh, čistih nižinskih smrekovih sestojev v prirodne gospodarske gozdove, ter na gojenje domafiih in tujih hitro rastočih vrst iglavcev. N"a željo gozdnih gospodarstev IZ Slovenjega Gradca, Celja in Manbor.a sc je leta 1953 lotil težavnega dela raziskave čistih, umetnih, biološko oslabelih smreko^^h sestojev na pohorski planoti in je izdelal elaborat; Melioracija smrekovih monokuhur na Pohorju, Leta 1961 je izšlo njegovo delo Melioracij a in konverzacija gozdov«. Med pomembne Miklavžičeve pionirske naloge štejemo tudi gojenje topolov. Leta 1957 je izdelal načrt za vnašanje topolov v Sloveniji, ki ga je jugoslovanska nacionalna komisija za topol ocenila za odličen ter ga ^e priporočila sa vzor drugim.
Leta 195f) je inž. Mikl,avžič osnoval osrednjo inštitutsko eksperimentabio drevesnico za topole v Zadobravi, ki je pridelovala selekcionirano topolovo vegetativno blago za priznane drevesnice v Sloveniji in za ureditev topoLovih nasadov, S svojimi sodelavci je sestavil načrte za tfopolove nasade v trboveljskem, ljubljanskem in celjskem okraju ier v Pomurju. Izdelal je tudi elaborat za premeno degradiranih logov in nasadov v Savski Vrb i ni pri Brežicah.
Pionirsko nalogo je opravil 7. elaboratom Premena belokranjskih atelnikov v gozdove, l'o obsežno in zahtevro delo vsebuje razpravo in dolgoročni projekt, kjer je na sodobnih znanstvenih osnovah in tehnični dokumentaciji obdelana premena z biološkega, ekološkega in ekonomskega vidika ter izdelana splošna premeni Iria osnova.
Med njegove pomembnejše raziskovalne naloge šteje izdelava metodike za karti ran je gozdnih rastišč z razdelitvijo Slovenije v gozdno-pokj-ajinske enote in rastiščna območja ter formiranje bazenov s splošnimi načrti za pospe,šeno pri-rodno polindustrijsko in industrijsko produkcijo lesa.
Leta 1963 je inž, Miklavžič dokončal eno svojih najpomembnejših del: Gozdnomelioracijski projekt za kras Slovenskega Primorja, ki je zajel območje okoli 228,000 ha od tega 87.000 ha raznih, največ degradiranih gozdov in gr-mišč, raztresenih v 2200 gozdnih objektih S tem elaboratom je bil postavljen trden t^jnelj za dolgoročni razvoj celotne gozdarske dejavnosti na krasu Slo-ven-^kega Primorja,
Iz navedenih del vidimo, kako široke in vsestranske problematike se je loteval inž, Miklavžič. Za vsak od navedenih problemov sta bila potrebna temeljit Študij ten- naporno delo. Razen tega pa je prispeval še več razprav in člankov v raznih strokovnih revijah doraa in v tujini.
Razumljivo je, da tako napornega in vsestranskega dela ne prenese dolgo še tako krepak organizem. Končno je tudi on onnagal sredi dala, še pohi neizpolnjenih načrtov. Za svoje delo je prejel več priznanj in Je bü tudi odlikovan z redom dela.
Težko se je vživeti v stvarnost, da inS, Miklavžiča ni več med nami, V uteho so nam njegova dela, ki nas bodo vedno znova spominjala nanj.
Inž. Bogdan Žagar
VSEBINA
Gojenje in urejanje gozdov
Prispevek k poznavanju prirodnega. razvoja bukovega gozda v slovenskem
alpskem svetu, ing. Aleš Capuder............... 12
Premena grmiSč v Sloveniji, prof. dc. ing. Dušan MlinSek......129
Načelo trajnosti v gozdarstvu, ing. Boris Krasnov..........167
Gozdna rastišča in gojenje gozdov triglavskega gozdnogospodarskega območja v luči sodobnih r^stisčnih raziskovanj, ing, Cveto Cuk, ing.
Marjan Pavšer, dr. Milan Piskernik . ...........193
Gozdarstvo in lesarstvo v tehničnem ozraČjUj prof. dr. ing, Dušan Mlin-
šek ..............................219
Potujoči seminar iz gojenja gozdov, prof. dr. ing Dušan Mlinšek . . , 257 Uspehi gozd nogo j It v enih prizadevanj in srednjeročna gozdnogospodai'ska
prognoza na osnovi Številčnih nakazovalcev, ing, Franjo K o r d i š . , 261 Pi-ve i?ItušnjB pri premeni gozdov in izpolnjevanje njenega programa,
ing. Jože Papež........................271
Korektura gozdno ureditveni h konceptov glede sestojev za premeno, ing.
Marjan Lipoglavšek....... .....................279
Normalizacija gospodarjenja z uvajanjem naprednih gozdnogojit.venih metod v preizkorišcenih gozdovih na najboljših rastiščih v Sloveniji,
ing. Marijan H Udu i k.....................283
PTOgram gospodarjenja z gozdovi radeljskega obrata in njegovo uresničevanje, Maks Sušek.......................290
Gozdnogospodarski koncept na osnovah gojitvenega intenziviranja za razdrobljeno gozdno posest, ing. Ivan Juvan............299
Uspehi desetletnega gospodarjenja v gozdovih črne jelše, Ladislav Ne-
messzeghy.......................... 304
Izkoriščanje gozdov
Mehanizirano spravilo lesa v luči sodobnega gojenja gozdov, ing. Franjo
Kordiš ............................ 1
Sodobni gozdarski traktorji kolesniki in primerjava njihove uporabnosti z drugimi, pri nas vpeljanimi spravilnirai napravami, dr. ing, Amer
Krivec ............................ 31
Načrtovanje gozdnega cestnega omi-ežja, mr. ing. Jadwiga M o r y 1 . . . 50
Dvokolni naslon za spravilo lesa s traktorjem goseničarjem, ing. Ivan
Kelih ..........................................................65
Traktorski mehanični žerjav za nakladanje lesa, ing Dušan Jug ... ,	74
Kleščenje iglavcev z motorno žago, ing. Franc Pecnik................84
V Avstriji s pridom uporabljajo novo pripravo za gradnjo gT>zdnih cest,
ing, Dužan H u s............................................99
Orodje za sečnjo in izdelavo iglavcev, ing. Prane Pečnik.......164
Transporterji za nakladanje lesa v gozdarstvu, ing, Dušan J ti g.....228
Demoiistracija Švedskih strojev v Grossreiflingu v Avstriji in nova tehnologija sečnje in spravila lesa, prof. ing. Zdravko Turk ., ... ,	247
Varstvo gozdov
Skoda, ki jo povzroča polh (Glls glis L.) na gozdnem drevju, ing. Jane7
TitovSek........................... 23
Najnovejša dognanja o podlubnikih, ing. Saša Bleiweis.... .. 97 1076. leto hude stihije v gozdnem gospodarstvu Evrope, ing. Lojze 2 u m e r 38 H javi hrastov zavijač (Cacoeda xylosteaiia L.) v Sloveniji, ing. Saša
Bleiweis....... .....................153
Seminar iz varstva gozdov v Postojni, ing. Saša Bleiweis......243
Organizacija in ekonomika
Strokovno posvetovanje o ureditvi financiranja obnove gozdov in napredka gozdne proizvodnje, ing. Tugomir Cajnko..........100
Šolstvo, kadri in društvena dejavnost
Metodologija prvih in periodičnih pregledov delavcev v gozdai'stvu, dr. Mario K o c i j a n č i Č in dr. Milan Kotnik...........
Pouk varstva pri delu v gozdarskih šolah, dr. Mario Kocijančič , ,
V spomin Franju Herzogu, ing. Franjo Seničar..........
Zdravju škodljivi vplivi gozdnega biotopa, dr. Mano Kocijančič ,
Gozdarji na koroških smučinah, Andrej Sertel.,.........
Strokovni izpiti za gozdajsko stroko, ing. Franjo Ju r bar......
Občni zbor Zveze inženirjev üi tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije, ing. Lado Gasparič.........
Umrl je inž. Janko Urbas, ing. Franc C a f n i k............
Inž. Jožetu MiklavžiČu v spomin, ing. Bogdan Žagar . ......
80 92 9ß 15ß 170 244
349 311 313
Razno
Prispevki k zgodovini urejanja naših gozdov, ing. Anton Sivic . . 116,185 O gozdovih in nekaterih aktualnih vprašanjih gozdnega in lesnega gospodarstva na Poljskem, mr. ing. Stanislav Kasprzyk.......22fi
Institut za gozdno in lesno gospodarstvo ob zadetku tretjega destletja svojega delovanja, ing. Milan CigLar................233
strokovno slovstvo
Švicarski lov in varstvo narav&, prof. dr. ing. Dušan Mlinšck , . , .	52 AU se evropsko gospodarjenje z gozdovi lahko obdrži aktivno?, prof. ing.
Zdravko Turk....................................................53
Domače sti-okovne revije, ing. Miran Brinar .......................53
Gosdovi na slovenskih tleh, ing. Milan Ciglar............103
Nove tablice normativov za sečnjo in izdelavo, ing. Iztok Winkler . .	103
Uvajanje strojev pri pogozdovanju, ing. Sonja Horvat-Mafolt, . .	106
Razvoj semenaratva v Sovjetski zvezi, ing. Evgenij Azarov......107
Dobro rastni hibridi sibirskega macesna, ing. Evgenij Azarov . . . .	103 O teži semena razMčnih macesnovih provenienc, ing, Evgenij Azarov. .	108 Švedski poskusi s proveniencami rdečega bora, ing. Marjana Pavle . . ,	109 Iz švicarskega gozdarskega glasila, ing. Sonja H o r v a t - M a r ol t, prof dr, ing. Dušan M1 i n š e k, dr. ing. Marjan Zupančič, ing. Lojze Fun ki ...........................109
N"ova številka Zbornika Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ing. Martin C o ki......................171
O vlogi žičnic v omrežju gozdnih prometnic, pro£, ing. Ivan Klemenčič	173 Pomen gozda za izkoriščanje horizontalnih padavin na Krimskem višavju,
ing. Evgenii Azarov......................174
S področja gozdarske genetike, ing, Miran Brinar . , ........175
Predpisi
Pravilnik o. načinu strokovne kontrole nad pridelovanjem gozdnega semenja in načinu zdravstvenega pregleda gozdnih sestojev za pridobivanje gozdnega semena ...................... 59
Odredba o pogojih Za promet s kostanjevim rakom okuženih plodov in
lesa pravega kostanja ..................... 62
Credba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor , . 62 Odredba o razglasitvi Divjega jezera pri Idriji za naravno znamenitost , . 63
Odločba o jugoslovanskih standardih s področja gozdarstva........ 54
Odločba o dopolrütvi odločbe o jugoslovanskih standardih s področja gozdarstva in lesne industrije . . ....... , . ......... 64
Odlok o regresu, ki se daje pii prodaji umetnih gnojil za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 1968 ........................ 123
Pravilnik o postopku za priznavanje novega selekcioniranega semena 125 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja izkoriščanja gozdov ... 128
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o gozdovih..........1B7
Pravilnik o metodi in postopku za priznanje novega vzgojenega in domaČega ter udomačenega tujega selekcioniranega gozdnega sadilnega materiala ter o postopku za dovoljenje, da se vpelje v proizvodnjo tuj
gozdni sadilni material......................188
Odločba o dopolnitvah odločbe o zavodih, ki izdajajo certifikate za izvozno seme . ..................-.......101
Odlok o spremembi odloka o regresu, ki se daje pri prodaji umetmh gnojil
za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 1968 .............. 191
Odredba o spremembah odi-edbe o označevanju, zaznamovanju in pakiranju proizvodov idcoriSčanja gozdov in izdelkov lesne industrije ... 192 Odločba o spremembi odločbe o jugoslovanskih standardih s področja izkoriščanja gozdov .........................192
Avtorji
Azarov Evgemj ...................... 107, 108,	174
Bleiweis Saža ........................243
Brinar Miran...........................'53,	175
Caftiik Franc.............................311
Cajnko Tugomir...........................lOO
Capuder Aleš..........................................................12
Ciglar Milan..........................103.	233
Cokl Martin.............................171
Cuk Cveto ............................
Funkl Lojze.............................H^l
Gasparif Lado . , . , ........................249
Hladnik MavijEin...........................283
Horvat-Marolt Sonja......................106,	100
Hus Dušan............................................................99
Jug DuSaii............................ 74,	228
Jurhar Franjo............................244
Juvan Ivan .............................299
Kasprzyk Stanislav..........................23,5
Keiih Ivan...................-....................65
Klemenčič Ivan ...........................
Kocijančič Mario ...................... 80, 92,	15G
Kordig Franjo..........................1,	261
Kotnik Milan ........................................................30
Krasnov Boris............................
Krivec Amer . .......................................................31
Lipoglavšek Marjan....................... ■ ■	279
Mlinšek Dušan...................52,112,129.210,	257
Mory] Jadwiga........................................50
Nemesszeghy Ladislav...................... •	304
Pavle Marijana ............................
Papež Jože ............................-	271
Pavšer Marijan ...........................
Pečnik Franc................................164
Piskemik Milan ........................ , , .	193
Senear Franjo . , , . .......................-
Sušek Maka.............................290
S&rtel Andrej............................
Sivic Anton..........................116.	^^^
Titovšek Janez .......................................................23
Turk Zdravko..........................53,	247
Winkler Iztok............................
Zupančič Marjan........................H^.	HE»
2agar Bogdan ............................313
2umeT Lojze............................ -	^^