LIRA IN CVETJE POEZIJE ZLOŽIL FRANJO ZAKRAJŠEK OD DRUGIH NEODVISNI I. DEL POEZIJ Založila in izdala: Iv. Dolinar in A.vg. Bremic. TRST Tiskarna Avgust Levi & Co. 1885 .#■ J H r "\ & 030006^3 (PreoLgouar. Klanjaje se slovenskemu narodu prinašam mit. spoštljivo sledečo zbirčico iz svojih pesem pod naslovom: „£iza in- cvetja", med kterimi utegne junaška pesem: Ljudmila in Pri- vina — saj zarad preimenitne vsebine — obči pozor obuditi. Z Božjo in blagih podpirateljev pomočjo pri¬ nesem k molu kaj več in večjega, č. čitatelj naj bi se pa za zdaj zadovoljeval s tem, kar je, saj z dobrim namenom — v sledečih listih prinesel V Gorici 12. decembra 1884. slovenskemu narodu zmerom ves udani Pisatelj. I '.4\H> ■ ' 'UsS!*. 0'jirt' ; 'II' ji j azrJ.,. - 11 % Df fttrffyhtr^ «riltoM»\, *'♦«&$»* »**'«$-J»* ■soaMij'Vtei iHfeunifin v w!); \i» sni v , -.•■ , <•■ . • ■ ■ '■ ■■ V'A ■ . ’ ' . ’ ■ nj "Vi IIkS VvSiSJil $ «»»5' ■ •.©fi>.i-V»ViV'■ VvVV"ti ,v,t V>Woi> -M ' •' ' '■ ,- r , ‘•L.C’ i Vi\ ■....Ti : T .. .- .... si. X Primorska straža. Ne veš, kaj car tam v Beču pravi, Mogočni car, roddv vladar? Zapomni si Taljan, on pravi, Da Soče pil ne boš nikdar. O ne, o ne, ti naše Soče Imel ne bodeš, sitni Vlah, Dokler nam v prsih bije vroče, Dokler nam pest je ptujcu v strah. „Rožljajte tja, železne spone!“ Kolne roti se, čuj, Taljan — „ Gorica, Trst, svit carske krone Ne bota naša ko Milan?" „Tja prej čez Sočo, potler Savo, Nestrpnost moja že kipi, Slovenec kleti, vkloni glavo, Če ne, koj meč te moj požri.“ „Jaz Alpe vladam, Apenine, In miče me tvoj krasni svet, Da! Holmi tvoji in planine, Želj mojili so čarčbni cvet.“ Oj Vlaše, kar tako ne laži! V Špartance Slave, ti Taljan? Al’ nisi davno čul o straži, Ki je ob morji, Soči v bran? Ha Vlaše, Vlaše, kak ti lice Zdaj obledelo je ko kip, Za tvoje grozne je krivice Srce upadlo ti na hip. „Kaj brušnja je le - ta železa? O kaj pomenja strašni grom?“ O Vlah! To je slovenska jeza, Slovenski meč, ki čuva dom. „0 kaj znad sinjih gor vihrava? O kaj hrupi ko moija šum ?“ O Vlah! To naša je zastava , To jedro je slovenskih trum. .Gorje! Kaj plava tam vrh ravni, Ko temna megla, črn’ oblak? u O Vlah! To orel je dvoglavni. Ki v grozni sili reže zrak. 7 Ne upaj več, naš srd ne mine, Ne klone roka nam, Taljan; Prej Alpe tvoje, Apenine Ti zmakne sever hrupno v stran. Prej plaval tvoj Vezuv bo v Soči, Prej Tiber tvoj bo ogenj lil, Za Boga Vlah, prej zemlja poči, Ko sveto kapljo nje boš pil. Zastava naša. Solnce sije znad planine, In budi slovenske sine; Ponosito znad gorš Že zastava tam vihrA Oj, zastava, znam’ nje sveto, Kak okč te gleda vneto! Žalnoradostno srce Vzburkano se dviga v te. Kaj me gledaš tak sumljivo? O prenehaj, prosim živo; Reci, reci: Ti si moj! Saj to čutim, da sem tvoj. Vem, da huda, vražna čreda Gor po volčje v tebe gleda, V prah podreti te želi In sramotno uničiti. Zato v dvomu zreš v planjave Cio na sine majke Slave, Ker te marsikdo črti, Ki vtajil je svojo kri. Pa v zastavo vzemi joke, Našo radost, naše stoke, Da zvesto te braniti Hočemo ko vitezi; Da za vero, dom, cesaija Vnetim sveti lepša zar’ja In pod širno Avstrijo Srečni dni nam zacveto. —*&-— Pred narodnim domom (Vizija 1. 1882.) Pridno delaj klddivo in žlica, Veleširen zid že rase s tal, Kjer, ko krasna misel bo resnica, Ndrodni prekrasni dom bo stal. Urno na delo, oj budni zidarji! Znoja na čelu ne strašite se, Megle že nočne se vmičejo zar’ji, Vse že gradivo pripravljeno je. Gor po odrih suče vse se živo, Uuj, doni že glasnih mahov pok, Slogo vidiš tukaj ljubeznivo, Zglaša vmes se pesmi mili zvok. Čvrsto zidarji, bodite veseli, Dela pomembe zavedajte se; Dobro, koristno je, kar ste začeli. Sveto veselje spodobno mu je. Kajti dom duhčv, prejasno delo, Velikanska veža umetnij, Speši samo se z močjo veselo, Bistri duh le bistre hče moči. O kakč mi že duh tu svetkuje, Gledam že Muz navdušeni kor, Koji, smehljaje se, tvarja pa snuje Ko po božanstvu navdihnem zbor. Da - si veledom še le se stavi, Duševne zaloge že krase, Že se giblje, jasni duh se javi Kakor zora, ki zlati vrhe. 10 Že razpečatila nam se je knjiga, Nam je umeven, ki skrit je bil, duh; Kakor iz grobov se narod že dviga, Srda škripeče sosedov napuh. V tem, ko trud žari, se kamen seka, Škripec, vitlo, oder škriplje vmes, Množni ljud od vseh strani priteka Gledat tempelj svoj, mogočno vez. Glejte, dohajati še ne nehajo Vrste hiteče preradostnih trum, Pesni done, in zastave vihrajo, Čujte, navdušju posvečen je šum. Pozdravljšje se prijazni roji S pr&pori in venci skupaj vrč; Kdo pregleda jih, kdo jih prebroji, Ki ’z zelenih dalj pred dom tekč. Kakor junakov podobe so moške, Kranjska, Primorska rodila jih je, Prišli so s’ Stajarske tud’ in Koroške , Eden le jezik ti vsi govore. Dolgo v molku gleda hram rastoči Ljud na moč osupli; kar na to Hrum iz prsij mu vsesilen poči, Sprenadušje zbistri mu okč. Hrupno ko veletok silni razdene Jez in bregovje, da dela si pot, Glas zadržani se zdajci razklene: „Zivi naš dom in mili naš rod!“ O vi božje vneme prvi klasi! Blagoslov naj rajski vas krepi: Vnaroditve rojstva to so glasi, Izpoznal je duh duha moči. Godba, čuj, šumna, ognjeni napevi, Z gričev zvonovi zdaj glasno done, Gromni zakliči, slovesni odmevi Uho osuplo čarčbno poje. Lep brez dvombe dar je umna glava, Plemenit sred je hvale čut; Cista v njem se javi še narava, Nehvaležnost pa je grozen stud. ’Z odra stopivšim hvaležni Slovenci, Glej, poljubujejo čela, roke, Kite ’z dobrave in pisani venci Venčajo delalcem bistre glave. 12 Domovina. Jaz imam čedno ljubico, Koj za - njo kri prelijem ; Kar pametim, že ljubim jo, In zvest ji venčke rijem. In komur še neznano je, Kdo brhka je deklina, Povem mu čdstno njeno ime, Glasi se: domovina! Dovolj sem videl že svetil. Deklet pa cele roje; A nezbrisljivo v dnu srca Mi vlada dekle moje. Že mlad’ga njen pogled me zgrel, Ko blagi žar po leti; Al’ nisem upal, nisem smel Srci ji razodeti. In ker bahanja znala ni Ko druge tovaršice, Zasmeh so revi sipali V priprostomilo lice. Kak jokala na skrivnem je, Kak milo žalovala, Kak jej je pokalo sreč, 13 Kak solze je skrivala! Me zbodlo je, to videti, In kri je hudo vrela, Ter svetli meč opašem si: „Ti ljub’ca bod’ vesela!“ Slovo in naročilo. V zvoniku se zbirajo ptice. Tu lastovka še žgoli; Tam čakajo tovaršice, Al’ ona še ne zleti. Tak poje, ko solze bi lila, Otožni pogledi ji so ; Ker gnezdo bo zapustila, Ker jemlje od mene slovd. Očesci obrača v me milo, Jaz svoje obračam va - njo, Srce z neznano silo S’ solzami mi moči okč. Enako midva preživela 14 Mars’ kako jutro sva že, Nad mano je ona žgolela. Jaz skladal sem pesmice. Ko slišal vesele gor kljune Sem nje in njenih hčerd, Ubiral veselja sem strune, Ki vrelo je ’z moj’ga sred. Ko lastovka je žalovala, Vesel tud’jaz nisem bil. In lira je zajokala, Domovju solze sem lil. Al’ ptič’ca ! zdaj zgrni perute, Odleti brž tje na križ, S tovarši so line obsute, Glej, glej, da ne zamudiš. Na okencu zjutraj bom plakal, In gnezdo varval ti bom, V spominu te vedno bom čakal, Da vrneš se zopet na dom. Če pa, ko prideš spet k leti Na oknu ne najdeš me več, Na mojo gomilo prileti: Tje šel tvoj prijatelj je leč! Obišči ga tam in v grobovje, Zapoj mu te pesmice: Da vneto za svoje domovje Nehalo je tužno srce. In lastovka je odletela, Odšla je v Afriko tje, Naročbo s’ seboj je vzela, Pustila me samega je. —— Meča posvečenje. Meč kmalu zaleskečeš, Se zdi mi da šepečeš: „0 dej, izderi me: Tu v nožni tesno je.;‘ „Že slišim tu rožljanje In boja ropotanje ; Krog mene vse šumi, In jaz še v nožnici!“ „ „Čeprav si tak navdušen, Še nisi, meč, nabrušen; Kar čuješ pa ni boj, O meček, ljubeč moj !“ “ „ ..Glej, v lune milem siji, V posvečeni samiji Tam mlinček ropota, Tu potok pa Šumiji* * “ „ „0 meč, te čem odpreti, Dlan moja te posveti: Slovenskim bratom ti Pa moraš služiti." “ „ ,.Kak<5, ko te izoliram, Ti v čine pot odpiram. Kak čudno lesketaš, V bliščobi kak igrdš !“ “ „ ,,0 meč, kako te ljubim ! Odšle, ko te poljubim, Surovec nisi več; Navdihnjen zdaj si meč." “ „ „Pri lune svetem siji Darujva tovaršiji Ostrino hudo ti, Jaz dlani vse moči!“ “ , „Kak<5 mi roko ziblješ Se v dlani močno giblješ! Sek prvi v zrak le - td Prisega bod’! - Hurd!“ “ Uedelja. Napočil je Gospodov dan. Prejenjala sta trud in delo Srce je mimo in veselo. Ko sveti bi čutilo dan. 17 Gospodov dan, ta sveti dan, O kak donijo orgelj glasi! Pobožnost veje tud’ po vdsi, Kakč praznuje vsa ravdn! O lepše sije clo ta dan. Kak tičji zbor tam pesmi snuje! Livada, polje kak miruje! Kak diha vse Gospodov dan. Visok je ta Gospodov dan, Zdi se, da zemlji se zaznava' Nebeški duh, nad domom plava, Da moli zrak in hrib in plan. Gorski sin. V lesove proste sili me, Kjer gorska cvetka v cvetu je; Kjer pase se jelenji rod, In kozel skače še ondot. Kje svčboda scer taka je? Serce kje tak’ raduje se? Ah, zmir sred srčnih bolečin Zavem se. da sem gorski sin. Al’ sanjam ali naj bedim, Po gorskem svetu koprnim: Potokov, bistric slišim tok, Veseli vrisk, planinski rog. Naj v mestu vse se veseli, Krog mene še tako šumi, Jaz zmirom tu sred bolečin Zavem se, da sem gorski sin. O mili Bog, ki ljubiš nas, O pošlji enkrat lepi čas, Da sreča me zanese spet V preljube kraje, v gorski svet. Naj tu denar in čast love, Tja gor, tja gor, jaz prosim Te, Ki dobro vem sred bolečin, Da sem zares le gorski sin. Čudno mesto. Tu v obzidje gledam zvesto, Pred trdnjavo, lej, stojim : Vrata, zidi, čudno mesto, Strali me lomi, tu bledim. Pah zaškriplje, vratarica Črne duri mi odpre: Bleda, suha so ji lica, Notri v mestu tiho je. Vse krasi, ok6 se čudi: Drevoredi, karanja bliš. Bele ulice so tudi In napisi zunaj hiš. Mnogo jih stanuje v bliži, Kakor bere mi okd, Plošče to, železni križi In spominki pravijo. ,,Ustajajte, dan je beli, Solnce sije znad gore!“.... Vse je tiho .., onemeli Stanovalci trdo spe. Naj gospoda že zavita V tenkih ruhah poleni : A družina bo spočita, Spati še spodobno ni. Kje so trgov zgodnji kriki ? Mrgoljava kje kavdn ? Kje so hlapci ? Kje vozniki Kje gostilnic hrupni stan ? 20 Kje so godbe? Kje pevišča? Kje lenuhov truma je ? Kje so glume? Kje plesišča? Tiho, tiho tu je vse. Cuj, zaklenka vratarica, Zvon s kapelice doni: Klenkaj, klenkaj vratarica ! Nov meščan domov hiti. Dobro došel! kaka vreva! Pesem bije vrat obok. Cuj, prihodniku zdaj peva Zadnjo pesem tužen jok. Spomin na Sežano. Kje ste ure mile, Ko trije v Sežani Smo prijatli zbrani Pili bratovstvo? Ah, turobne sile! Kakor v tla peresa Z naših dni drevesa Leta padajo! j Kaj blede mi lica? Kaj se solza zliva? Eden že počiva Brat in Slave sin. Vmrše.mu zdravica! Cini naj so šteti, Večna luč mu sveti, Večen mu spomin! Drugi, bratov dika, Sveti zrak še pije, On, M blagor lije, Dolgo živi ga! Pevcu lovorika! Biti na Parnasi Mu dovoli včasi Resna Temida! Krasni devici, v samostan se seleči, v spomin. Škrlatasta ko roža, lej, Tvoj cvet je, Ki zgodnjim žarkom njedra še zapira, In sramežljiva hladnega kraj vira, Sladkosti vseh uživa tam zavetje. 22 Al" njej. doni ko v logih zgodnje petje, (Ker proti Tebi smrtna stvar le hira) Ki seje bisere in dan odpira. Enačiš zar’ji se ko rajsko cvetje. Spoštljivo zrem v obraz Ti še razkriti Posvetnosti odmaknenka, ki zviti Pred Tabo Venerin beži oproda. Iz oka Tvojega, devica, tihe — A le za kratko! — pijem tu navdihe. O čednosti prekrasna Ti posoda! Pred Koboridom. jul. 1881 zjutraj. SONET. Visoke so se Alp zlatile glave, O z Bogom, Drežen’ca! Še je zarano; Bobnenje čudežno tu dol’ pod mano, Od tam pa šum ko s tempeljnov ’z dobrave. Spomini vžgč ko lučce se igrave, Srce kipi mi v sili: Vse je znano, Tu most, tam svet’ Anton pred mano, Tu Koborid pa v svitu stare slave. Pozdravljam kraje vas slovenske Soče, Kjer bival dnove sem kot deček krasne, Pa v nič ko rožice so šli razrute! O kak drobi srce se v mehke čute! Kakfsili danes me v planine jasne! Al’ šel, ostal al’ bi? — Srce se joče. Navidezni stolpi. r Fortuna non mutat genus.“ Hor. ep. IV. Ti, ki v svili, v zlatu pohajaš, Ki se ljud ti slepi tak nizko Vklanja, kjer si, ne ločevšje Vrednosti prave; Ti, ki tam ošabno vede se Lehko glavo dvigaš visoko, Stoj le malo — dela saj nemaš — Ino poslušaj; Da zagledal v zlati si hiši Svet, hladil te beli je marmelj, Dragoceni zrli so bogi Va - te v zibeli; In podobe ino slopovi, In preproge ž njimi perz’janske, In junači priča so bili Tvojega rojstva, Hitri da zamorčeki stregli, In v očeh ti čitala želje Truma je strežajev brezbrojnih. Ko si dorasel, S čim si to zaslužil postrežbo V S čim, ko tulil mrzli je sever, Cul da tul si, čutil pa mraza Nisi v stanici? Pasjih dni da nisi nadlege Tam v hladnikili čutil zelenih, Pri studencih in vodometih S čim si zaslužil ? S čim, ko v slast ti slavčji jeziki In kljunači prav ne gredo ti, Trd si glavo na moč Eskulapi, Kakor bi vmiral? Da, ko samo napade te nahod, Že prestraši vsa se družina, In sovet resnoben že tehta Grozno nesrečo ? S čim, da polne mernike Pluta In gradove, vrte in parke, Pa nezmerne šteješ poljane, S čim si zaslužil? S čim, da glavo zmirom vedriš si, Drage piješ kristove solze, Srne ti in pečeni zajci Vedno kade se? Da na mig le tvoj mar; jonete V zborih in po ulicah gledaš, Smešne sužnje, sebe tajilce Zbok rumenjakov? Da v obrvi gleda ti strme, Vadzemljdk ko bil bi ’z Olimpa, Telemolno, kleto krdelo, Tno kadi ti? Ganimeda lepo da ženstvo Vidi v tebi, lačna pa tropa, Primaruka Humboldtu clo že, Glej, te enači? Akoprav je mdeeha bila Ti narava, sličen hvalilcem Pa v dozdevni glavi možgane Nosiš ne tolste? Sreče sin! Tvoj jezik počiva, Ker zaslug našteti ne more, Da - si šteješ mnogo hinavcev V spremstvu sijajnem. Bog lažnjivi, čuj le besede: Plut sred ti ni prenaredil, Ne pokloni, zlati ne križi Prenarede ga. Plemstvo, čuj me, pravo podaja Z dobrim srcem bistra le glava. Z rahlo dušo v milem soglasji, Z blagimi čini. Velik Job, da, tužni bil je v nesreči, Da - si satan grozno zaroto Mu nasnul je ino prijatlji, Strastniki slepi. Tebi, lej, pa mernike Pluta Tn gradove, vrte in parke Jezni Bog če vzame in polja, Kaj li ostane? Mogel bi ko skala tam v morji, Kader zrito v njo se zaganja, In grme nad njo se huduje, Stati nezgodi? V bran ti stal bi obupa Harpijam, Trešeen z blišča slavnega vrha, Zroč prijatlov strgane krinke V prahu pred sabo? Milovalne zroč ramostiske Njih, ki prej so pridno kadili Tvojih skrinj bogatemu bogu? Zroč njih posmehe? Nehvaležno bi blagoslavljal Domovino ko Bizantinec? Nad krivično zbiral bi glavo Oglje dobroten? Puhloglavi zaničevalec! Napihuj se, dvigaj obrvi, Pleme tvoje zdaj je očito, Tvoja nagota. Zrl je megle ničnega stolpa Trmoglavi Krez na grmadi. Biser v prahu biser ostane, V žitu travulja. 28 Žalujoči pesnik. „0 kaj pa ti tukaj žaluješ? Kraj ceste zamišljen sediš? Po materi, otcu zdihuješ? - Po zgubljeni ljub’ci blediš? 11 11 “Živita mi draga, za ljubo Prijatelj, pa jaz ne gorim: Mi pesem je šla v izgubo, Zato ti tukaj bledim. 11 “ “Pač treba ti ni žalovati, Po ljubici če ne blediš, Živita če oteč in mati; A pesmico spet narediš.“ „ „Ta misel, prijatelj, ni zdrava Spet pesem se ne naredi, Le enkrat se pesmica prava, Ko človek se enkrat rodi. 1111 „ „Jej božja iskra le ena, Nje rojstvo le edeu je hip. Ž njo pesmica ponarejena Ko človek se strinja in kip. 11 “ „ „Nobena za njo ni enaka, Različne ko čas so in čas; Ker pesem, o brate, vsaka Različen prinese obraz. Luni. Lej, ko gori se sprehajaš, Tiha luna sred zvezdi, Tu na griči me navdajaš, Čudno v meni zal grd; Drevja sence, zvezdne line, Sij sanjavi, nočni mir, Svetle ravni in planine Mika so mi rajski vir. V tesnih prsih se zrcali Ves nebi neskončni plan; Znad krtine, črv le mali, Slutim tu veliki dan. Spomladanjsko me preveva, Brige splašene beže Z bledih dalj mi podonjeva, Srečno bije mi srce. Ah, to čudno hrepenenje, Ki me dviga, kaj je to? Mik, veselje, blago zdenje, Vse te sanje kaj so to ? Ves ta tempelj, ki se sveti Okrog mene, nad meno. Z drznim duhom smem objeti. Ne umeti, kaj je to. Ah, znabiti njena glava, Ki jej siješ v okence Sanja blagor zdaj ko spava Dol’ na kraji rečice. Sijaj luna zdaj obema; Meni tu in srečnej tam, Srečo lij v srce obema, Sle ne morem piti sam. "“sgs -5 Noč. Lepo je pri polnem kozarcu sedeti, Ko tihi večer nas prijatlje hladi; Tu radost nas greje, skor nič ni želeti: Tak iskri se duh, v razgovor kipi. Pozdravljam te uoč! Prestopil sem meje Živahne ograde, in pozno je že; Na vshodu se luna prijazno tam smeje. Tud’ zvezde, glej, onkraj milo blišče. Bliščobino morje krog mene zaliva Hrib, reko in dole še lepše ko prej; Nevesti se sanja, in kmetič počiva, Tam Soča bobne, čuj, dere naprej. 31 Prečudno, čarobno! Gori in doli Se spušča duhov navdušeni let. Kak vse je slovesno! Narava zdaj moli, V neskončnost prehaja miseljska nit. Aj, kak je prijetno! Srce mi je mirno Kakor okrajina krog in krog, In dušo si čutim zdaj lahko, prožimo Kakor v sinjini je neba obok. Tri iskrice. 1. Triglavu. Blode je pesem zložil ti, Da imaš trdne glave tri; Kak poje uavdušeno! — Vsmil’ se, daj mu — eno! 2. Jeka. ..Kaj ljubiš, jeka ti, nad vse, Denar, al’ čast in domovino ?“ ,, „Vino!“ “ 3. Kazen. Apolon s Panom se poskusi, Izurjenost je on’ ga čast prejela; Da po nevrednem ga je doletela, Brž Midas zarentači, zobe brusi. A bog v sramoto smeleža trjusi, Tn da bi pevska oblast še bolj slovela, Glej, česar ni še zemlja doživela, Z oslovskimi ušesi ga ognjusi. Frimerljaji. Mladenič. Starce, kam po dnevi z lučjo? Starec. Y grob. Mladenič. Luč ti drugi ponesd do groba. Toda kaj ti posel je? Veš prašen Si, pa tud’ čemeren..,— Starec. Sel iskat Kakor mislim si ga jaz, človeka; Malo tacih našel sem. Zastonj Iščem že več let kaj več. Prehodil Mesta sem in tud’ vasi. Zastonj Žgal sem luč po zborih in poteh. 33 Svetil sem beraču v lica, svetil Tud’gospodu sem. Umijem uaj! Delo bilo vbogo je. A davi — Cuj me, sinko, in proklinjaj ga, Tepel je očeta sin; sunil ga, Cuj me sinko! sunil starca Sivega čez prag, ter tolkel glavo Je očetu, sivo glavo. Strašni javk Otčev s išal sem in videl solze. Otčev javk in solze! Mladenič. Primerljaji! Stareč. Primer - Primerljaji? Sin očeta?.... Mladenič. Kaj pa starec? Kaj? — Tja v skalo meriš Se svetilnico. Bledi ti lice. Vstajajo po konci ti lasje. Ojoj! Vmiri si srce. Zavman te prosim. Lop! Kaj si storil? Starec. Zdrobil semjo, Ha, svetilnica je tukaj v kosili! Ha, Vi koščeki nedolžni, dal bi Vam jezikov, da bi slavo peli: ..Blagor primerljajem! Sin očeta!" Mladenič. Starce, stoj! 0 kam hitiš? Starec. K medvedom, In risom in medvedom v temni gozd. Hu, kako zveni to: Sin očeta! Zemlja že zija osupla. Umri, Starec! Primerljaje si doživel. Blagor, blagor! Sin očeta! Bog, mladenko! Da si zdrav in čil! 0 <^č> 0 Sinov pogled. Na razpotji sin in oče Se pozdravljata v slovo: Oteč it’ na levo hoče, Sin na desno hodil ho. Sin, ah, sin ne more iti: „Oče dragi, lačni ste, Hočem kruha tam prositi Potler lože pojdete.“ Sin očeta gleda milo, Aj tak milo, tak ljubo Kakor gleda z neha čilo Zvezde jutrnje oko. 35 Sin očeta gleda mi o, Oteč milo vanj glede, Z neko čudno, rajsko silo Nju se vjamejo oči. Sinov g’as še zdaj, ko hodi, Zvok ko rajski mu doni, Se ga spremljajo povsodi Sina auge jske oči. Pismonosec in pastarica. Pastarica. „Ljubi Blaže, mož premili, Stojte malo, čujte me: Al’ ste pismo pozabili, Ki je Franc mi pisal je?“ Pismonosec. „ „Pisma, Rez’ ka, zabil nisem. Saj tvoj France pisal ni; imam dokaj črnili pisem, V vojski človek je, pa ni.““ 3t> Pastarica. „Več me up ne boš navdajal, Sladka sanja pusti me Brž, ko v vojsko je odhajal, Da bo pisal, rekel je." „Kaj me gledate, o janei In ovčice? — Preč je preč! Ah, ovčice, dragi janci, France moj ne pride več.“ “Le naprej, naprej ovčice! Jaz pa bodem čakala Gor pred domom, vrh gorice Pisma ’z vojske črnega." "“FF -11 Marijine solze v Betlehemu.*) Zime vladala je sila, Prenočišča sta prosila Sveta, lej, zaročenca. Ne odpro se jima vrata, Betlehem odganja svata ; Ah, zastonj prosila sta. *) Pesem to posvečujem v spomin prečastitemu gosp. BI. Grči, vikariju v Čepovanu. Pis. 37 Tužna mati zapuščena! Naj mi sveti solz le ena, Ki sedaj jih lila si. Lile z lic so Ti brez broja, Vseli ne zmore duša moja, V Žalosti vtonila bi. Se ni spolnjena spolnitev, Že grenkobe ostra britev Mlado reže ti srce; Svetu nosiš svit naproti, Trudna Ti na mrzli poti Sveta noga trese se. Solz potok Ti mraza vela Lica moči. Osamela! V duši Tvoja se rnrači. Vražna vpira si Ti zveza: Nepriljudnost, zime jeza, Nehvaležnost, trop skrbi. Dej, naj s Tabo jočem, mila, Ki pred vrata si hodila, In zastonj prosila si! Hodi k meni, mati zlata! Glej, sred že moj’ga vrata Tu odpirajo se Ti. 38 Ko Te svet odganja jezni, Naj omlajeno v ljubezni Srce moje Tebi vre, Naj pred Tvoje svete noge Cvetke trosim, in preproge Kazprostiram Ti svitle. Oh, kako je z grenko silo V prsih se srce topilo! Kak grenil je tuge strup! Ko po mestu si hodeča Mati solzna in trpeča Cula trum veseli hrup. Trdi ljud, al’ prenočišča Ni pri vas sred veselišča Za popotnika le - td? Odpri vrata, hudobija! Čuj, ki trka, je Marija, Ki bo mati kmal’ sveta. Sred veselja, hruma, plesa Mile duše ni, ušesa Vsmiljenju odprtega. Tužna si pričakovala, Si zastonj pred vratini stala, Tok se vdrl je Ti solzi 39 Zapuščena, zapuščena! Gluh je ljud ko mrtva stena, Vbogi, oh prihaja znoj; Ve, da sina mati sveta, Ki beseda v nji spočeta, Svetu še 'zroči' nocoj. Sneg že pada, veter brije, Streli nobena ji ne sije; Kdo bo trojico odel? Kamor gleda, up je prazen, Al’ naposled, glej, prijazen Te pod streho sprejme — hlev. V uri, žalosti bogati, Tvoja skrb naj slavna mati Tok mi stiska iz oči; Druzega ne morem dati, Ko Te mater milo zvati In tolažbo svojih dni. V prsi lij, s’ skrbmi obsute, Med tolažbe, rajske čute, S trona Svoj’ga daj pomoč. K Tebi duh razpenja krila, Večni demant, zvezda mila V zapuščenosti sij noč! 40 Zastavica. Ta stvar ni trda, vendar rani; M ostra scer, pa ima ost. V meseni škatljici se hrani, S’ stolpiči prav zavarovani. Voditi če jo zna modrost, Nasledki zlati so ji dani; Ker vikša nas, in srčno hrani, Ko pride nam poštenje v kvar. Glej, stvar je tudi struga: Po nji izhaja radost, tuga, In krasne miseljske zaklade Prevaž’vati na svitlo znade. Zares, prelep je ona dar; A strašna more hiti stvar, Ker kadar v hudi strasti šine, Kodi solze, srce ti zvine: Tedaj stvari te Bog ob var 1 . * * * Obračaj prav ta čudni dar! Kralj Lir. „Na Čmoskalo ! Za mend! Ne čaka Murcloh, Lir! Za mano lovci, hoj, ald! Na brzih konjih v dir!“ “Aid biriči, gor, alo! Poprej ko z visočin Zabrušen trešči v morja dno Iz rok mi kraljev sin!“ Tak ’z Murdoha režečih ust Glasi se grozni smeh, Kriči in joče kraljev Just V zavihtenih pesteh. Kjer lova hrup prej šumel je, Zdaj lovski rog molči, Oroženih v skali vse Tam lovcev mrgoli. Gor’ vpitje, kletve in hrohot,, Dol’ groza in gori e; Nikjer ni najti rešnja pot, Zastonj iskanje je. 42 „0h, vse, kar imam, tvoje je!“ —- Kralj Lir zdaj dol’ kriči' — „„Le sina, Murdoh, vsmili se! Le sina pusti mi!““ „Cuj, Lir, jaz tebi sem gordk, Po hrbtu me skeli, S krvjd sem svojo močil tlak, In ti me tepel si.“ ,,Naznanjal, kralj, ti je moj jok, Dva sina da imdm, In ves moj jok, in ves moj stok, Hatih, je bil zavmdn.“ v Še bolj prokleti robi so Pri stebru tepli me; A več ko strgano meso, Boli sramota me.“ „Tu tebi le en sin ječi, Ječita meni dva, Časti ne cenim menj ko ti, Očeta sva obd.“ •‘In vi ljudje, in ti junak, Jaz imam sina dva, Proklet, kdor koli, bodi vsak, Ki s’ srci se igrd.“ 43 ,,Pa maščevanje je sladko, Ti pil si mojo kri, Pri meni milosti ne bo, Naj v moije sin hiti.* 1 In vzdig je hiter, glas glasim, Se čuje žrtve stok, In morja šum šumi grozdu, In Lir zažene jok : ,.,,0 Murdoli, Murdoh! vsmiljenje, Srce če bije ti! Očeta tukaj vsmili se, Naj dragi sin živi.“ “ Zahtevati od mene smeš, Kar želja tvoja zna; Bogastvo, čast, kar koli veš, Tud’ kri ti oče dd.““ ,,„Pri vsem, kar tebi drago je, Te oče tu roti, Solzd tu mojih vsmili se, Povrni sina mi!““.... Zdaj Murdoh gor’ zažene smeh, (Glej, vsi se zagroze), „Kaj vidim v kraljevih očeh? Tud’ kralji se solze? 11 .. „0 redke solze! Pa naj bo! Kar prosiš, dovolim, Ak’ nago ti stepo telo, In tu se zveselim. -1 „Ti mojo, kralj, si videl kri, Naj tvojo vidim jaz, Ti stoke moje slišal si, Naj jaz tvoj tužiii glas “ In kralja, glej, na mig njegov Devet sprevodnih prič Koj stegne nazega na stol, Zapoje trnjev bič. Ko kralj mi vprvo zaječi, Zasmeje Murdoli se, Ko v curkih teči vidi kri, V kolena tolče se. Vijoč se v mukah Lir kriči; „„0 Murdoli, vsmil’ se me; Saj čuješ stoke, vidiš kri. Zadost’ al’ ni ti še?““ In spet se sliši smeh odzgor; „0 kralj, kaj govoriš ? Kje je pravica? Da te mor! Se šališ, al’ noriš ?“ ,.Preneha ko sem prosil te, Udrite, si dej dl... Udrite, lilapci, kralja le, Dokler bom znam’nje dal.“ Ko Lir zavpije, zaječi, Zaploska Murdoli gor’, Ko kraljev hrbet zvišnjevi, Hrohoče se ko nor. In zopet kralj tja gor kriči: „„0 Murdoli, vsmir se me! Boli me vse, zadosti ni, Zadost’ al’ ni ti še?““ Zasmeje Murdoh se na to: „Oho, kaj bledeš tu? Oditi meniš tak ceno? Spominjaj se sinu.“ ,,Iver všel tvoj hrt mi je, si Do smrti skoraj me, In jaz naj zdaj bi te pustil? Haha! Le še, le še!“ „A. ne, naj drug zaderem ti Bridkosti oster nož Da, če tud’ milost dal bi ti, Še smrti prosil boš.“ „Ne misli, da si prišel v kraj To, Lir, je prazen up: Poprej tepen, kar manjka, naj Dodd ti še obup.“ „Povrniti, kar možno mi; Vzel Murdohu si čast In to, in to me več boli, Ne pojdem ne ti v past.“ „ln ti bi trapil me na led Z bogastvom in častmi? Kak6 besede so ko med, Prokleti trinog ti!“ “Prepričba jasna sije mi: Ti veri nisi brat; Kdor krvopija je ko ti, Besedo lomi rad. 11 „Pa nisi kralj, ki more vse? Bogu se scer groziš, Ha, sezi v morje, skusi le, Sinu da oživiš. 11 -— Ne oddoni še lovca glas, Srce ki vsem zledi, Že zgrabi sina gor’ za pas, In s’ skale par zleti. Štrbonk razpeni morja plan, Ko kamen padel bi, In pad ko sto prebridkih ran Očeta zaskeli. In, glej, noge kar ga nesd, Ko zver odtod zbeži, In s krono, ’z bičja spleteno, Ovije čelo si. Trstika v rokah, joj, obeh, Pošast, M se reži, Srepd ok<5 pa grozni smeh Vsem ude zamrazf. In vsakemu, ki vidi ga, Se vlijejo solze; Nesrečneža, ki tam divjd, Ko divjo zver love. Koj polaste se rok in nog, In vrv dend za vrat, Znorelega, lej, kralja v log Odvleče roj na grad. 48 ' Materino slovo v Teru*)- ..Dej, hiti, Marička, oblaki pode, In Tera Bog te obvar’! ‘ — „ ,Oj mamka, naj vberem te cvetke lepe Za Matere Božje oltar.““ ,,Podviži, Marička, se bliža večer; Kdaj bodeve, mila, domd?“ —• Tak kliče na bregu mudečo se hčer Sred’ struge zdaj mamica. Kje plašno okč nemira je znak, In tužno jej triplje srce: Pokopal marš’ koga je zlobni lijak V valove nevsmiljene že. In mi'o ozira po hčerici se, In čudno jo sili nazaj, Temneči oblaki po nebu pode, Za hčerico kliče v kraj. *) Ter (la Torre) je sušeč hudournik, imajoč po večjem delu v letu suhe strugo, ki je zelo široka — kjer drži pot iz vasi Vilesse čez njo v Furlanijo. Njegovo vodovje se prav nenadoma in z grozno silo privali, in tedaj je zelo nevartn. 49 lil vihar vrši, in od daleč bobni, Kak tuli, buči za gorč! Bobnenje se bliža, in strašno grmi, Ko spake oblaki d ero. ..Dej, hiti, Marička, oblaki pode, In Tera Bog te obvžr!“ — „„Oj mamka, naj vberem te cvetke lepe Za Matere Božje oltar.““ In švigajo bliski, in pok že na pok Grozivno treska nebo; „0 joj! O gorje!... Že bliža se tok! Zavpije zdaj mati grozno. In predno, lej, more dospeti v kraj, Ter strašni že blizu grmi, Podi hudournik, vali se ko zmaj, In skale pošastno drvi. „0 Jezuz - Marija!“ prestrašena vsa Tam mati zdaj kliče v nebč. ., „0j mamka preljuba!““ tu hčeriea Zaplaka, in vije roko. Zdaj drevje hrešči, tok hujše buči, In ženo potegne v past; Hči plaka, pojema, na bregu kriči; Tok divji šumi ko pošast. 4 50 Že mamica plava, kaj maha z rok<5? Lej, hčerko pozdravlja tone, Z levico molečo pa kaže v neb6: „Oj z Bogom, tam vidive se!“ Naj drevje hrešči razsaja naj Ter, Zatisne se ne še okč, Ganljive poglede obrača v hčer, Ki v mater obrača rokč. In voda zapljuska, glasneje vrši, In mamka odplava že preč; „0 mamica, mamica!“ hčerka kriči; Zastonj je, ne vidi je več. Regata *). Kaj mar ob kanalu množica vre ? Kam vsa Venecia hiti? K ladjoskusu se trume vale, K regati ko mravelj se zbira ljudi Že pleše tam gondola lahkokrila, Na lad’jah vihrajo ponosna vetrila. *) Vožnja za stavo po beneškem kanalu. Do Bucentavra v kanalu podi Spod Bialta dans jak 1 gondo ir, Tam danes najvikša ga čast doleti, Ki prvi preteče odkazani tir, Tam čaka ga venec, tam zlata veriga, Olimpijska slava tam srečnemu miga. Že z oken se smeje cvetlični okras, Že vencev vse mrgoli, V vezanskem številu pomemben pas, Zelena kita ob kiti visi; Ker tudi, kar zmogla je pisana Flora, Brodnika zmagalca slaviti dans mora. Glej, zdaj se priziblje državni brod, In truma plaho molči, Na Bucentavru mej lišpom gospod, Ošabni dože na tronu sedi, Ko vstavi se malo brod ponositi, Ob Bialtu regne pozdrav gromoviti. Al’ zopet pomakne se barka naprej K obloku, do slavnih vrat, Kar zdaj na bregu pred njo, poglej, Nekdo poklekne, mož sivobrad; Iz mil’ ga obraza prijazno mu sije, S tresavim pa glasom takč vpije: 52 ,,Vsmiljenje, doze, vsmiljenje! Star ribič pred vami kleči. Bridkosti se joče, mu poka srce, Nedolžen v galeji mi sin ječi. Pri Bogu, pravici, oh prosim vas živo, Odprite gospod srce milostivo!“ Tak dožeta prosi ribič klečč Star ribič, ubožen in strt, Solze mu curljajo, on vije roke, In bled je na licu ko smrt, In čutnica trese po njem se vsaka: Besede vsmiljene ribič zdaj čaka. „„Ha, puntar! — tak poči zdaj’zladije glas, Tak dože nad njim zarohni. — Kar diha okoli, spreleti mraz, Cio v ribčevih udih zastala je kri. — „Že spet me nadlegah, predrzna golazen? Pri levu krilatem! Zaslužil si kazen!“ In plašno strmi' še vsak pogled, Sam ribič se precej zave, Ter dožetu reče, ki mrzlo ko led Mu bije v prsih nemilo srce: „Pravica na trgu, pravica v palači, Posluh gospodu, pa zanj, ki berači.,, 58 ,,Pod svetim Markom — sam Bog to ve! — M boljšega najti sinu, Pošteno v lagunah ribaril je, Po morji se trudil je brez miru, Kar nama v vodi je mreža lovila, V ljubezni sva srčni med sabo delila.“ „Le vaši vohuni zagnali so hrum, Mlad ribič da snuje podir, Ter zoper državo, legal je njih sum, Da hujska tovar’še v punt in prepir; In prej ko se revež zavem, pri tej priči. Popadejo sina mi urni beriči.“ ,.Nemara pa v noči kdaj slišali Prepevati koga ste že, In tužnega pevca občutili Ste žalostne pesmice; Tedaj star ribič veslh po laguni, Tam toži krivico samotni luni.“ Že strašna obsodba starcu preti, Že v grlu je dožetu glas; A zvitohinavsko se ta potaji. In temno nabrani spet zlika obraz: „,,Sem slišal, da moško znaš sukati veslo, Glej, skažem ti milost, ki meni je geslo.““ 51 ,,„Regato obhaje Venecia ta dan, In trdno v krmilo vprt, Bo skušal brodnik izuijeno dlan: Tu ribič, če tudi zaslužil si smrt, Tu sina otrneš, ko z lad’jico čilo Dosežeš v regati prvo darilo “ “ „„Tu skazi, naj vidim, kak ljubiš ga, Al’ prave ljubezni si vroč; A vendar, to pomni, pogoj je le-td: Če mine v skusu te sreča in moč, Če drzna roka nič ne opravi, Me čuješ? Tedaj pa te rabelj zadavi.““ Ko regnila zdaj bi smodnišnica, Med ljudstvom se zbaše hroliot, Slabotnemu starcu zasmeh veljd, Psovalni obrazi reže mu naprot; Zdaj Bucentavr ponosno odrine, Tud’ ribič nesrečni naenkrat izgine. Pa kar naenkrat potihne hrum, Ki stresal dozdaj je breg; Ko v suženjski molk začaran je šum, In gromen ustavljen je vek. Slovesno, glej, zopet se vse zavede, Vse tjakaj pod most obrača poglede. 55 Glej, tam pod Bialtom v čolnih stoji Že gondolirjev deset. Po slavnem skusil njih vsak hrepeni, Beneških mornarjev pončs so in cvet. Junaška je rama, bogčv je oblika; V sijajni se skupek Tenecia zamika. Pač krasen duha je žlahtni plod, Ker bistri um, srce veseli, Z bržestvom se žlahta človeški rod, Na zemlji poganja nebeških kali, In zdir duhogubnih nagibov in strasti Brzdajo v prsih visoke oblasti. Tud’ moški krasoti častilen gre gled, Ker ’z vikših rojena je: Grmitelja zbaji celč Ganimed, V Olimp celč Heroslav sme. Takč o krasoti se vse zanimiva, Okč nad junaki v preslasti počiva. Čuj, zdaj z arsenala s topom zgrme, Ker skusu znamenje je strel; Zdaj veslo udari, se pene kade, Že druzega drug prehiteti bi htel; Tvorljiva se dlan dol v veslo upira, Junaška rama mogočno navira. 56 Pa kdo za njimi s čolnom tišči Tak slabili udov in .sivolas? Za Boga! Al’ prav mi vid’jo oči? Ni rib’ ča to stari obraz? Aj starec, iz srca pozdravljen mi bodi! Bojim pa, bojim se, da padeš nezgodi. Kter’ demon srdit’ se nad tabo jezi? Pogube je tvoje tako željan? Ne gre za pravico, tu gre za moči; Zbledeti ti je, če odreče ti dlan! Dej, reši duha si mamilnega vpliva, Brez dvombe te bog’ nja slepi goljufiva. Glej, ščinženo ledje ovija ti pas, Glej, vitke roke ti medle, Bridkosti pa revo ovaje obraz, Tel6 že v dve gubi ti gre. Kak6 korenjakom le tekmec češ biti? Odtegni za časa se. Hiti, oj, hiti! Zdaj A’se psiče, porog je in smeh. Zdaj tukaj : „Hoj, starec, Bogu se ti smil’ Kedč te poslal je za slamo po peh? Saj danes ni prvi april? 4 !, Zdaj tamkaj: „Piera ti pusti, ino verjemi! Se v fraku bo sedel med tremi. 44 57 „Svet’ Mark! Kak junaški se zdaj je zagnal! Ko tiča po zraku leti Ej, lan’c je njegov! Le škoda je prav, Da še po sardelah mu prsnik dišl!“ Tak’ padajo nanj, ko gosti sip toče, In smeha ni konca, vse se hrohoče, To rib’ ča pač zbode globoko v srce, Obraz mu osramljen rdi; A vendar ne jenja, krepkejše se vpre, Še niže potegne klobuk na oči: Užaljen podi z gondoliiji v stavo, Veslaje ne gleda ni v levo ni v pravo. „Nu lejte!“ — tak šala povzame se opet — „Te stare polenovke!" Primaruha! M kaka smet! Verige že zdaj vreden je. Le pazite! Starec se še podoži, Jermene nam bode še rezal po koži." Ko kedar v grmenje strel poka na strel, Po gorah doni pa bobni, Tak’ vsaki pušici lirohot je odmev, In rib’ču se milo stori; Napel v otetbo sinu je vse žile, Po polnem moči so ga zdaj zapustile. 58 Glej, leno po prečjem tam veslo leži, Zastala v rokah je moč, Obupen dol 1 v vodo ribič strmi — Ah, v glavi njegovi je noč; Zbežale otimanja mile so nade, Trinog beneški še žitje vkrade! Ah, ribič nesrečni, jaz vidim sinu, Ki tam v verigah ječi, Oj ribič, oj ribič, jdz vidim sinu, Ki muke neznanske trpi; Glej, solnce poletno na glavo pripeka, Glej, z bičem čuvaj zdaj nadenj priteka. In vroča mu solza ’z oči izleti, Na velo mu lice kanila je, V nebesa visoka se k višku kadi, Kjer še pravica je. O daljnem očetu ga zibljejo sanje, V nesrečnih mu prsih šumi maščevanje. ,,Gotovo je Piero pustaril sinoč“ — Šaljivec se drug oglasi—• ,,In kapljico božjo je srkal na moč, Da tak v laseh ga boli. Teževa ko svinec mu glava opita, Kaj stavite pa? Še dvigne kopita. 41 ... Aj ribič nf srečni, izgubljena je! Ti trmo l^oš plačal dragč! Pa kaj? |taj udi ti opet ožive? Sem ravijo se jokal nad mrtvo rokd. Zagrabil je starec puščeno veslo, Dobiti al’ vmreti je ribiču geslo. „A1’ nisem dejal 11 — še drug zakriči — „Da ima vam vraga v kosteh? Poglejte, na nos še prekucnil se ni, Star’ maček še služil bo v smeh. Kako za veslaiji srčno grebe! Nu, stara kopriva še ne pozebe.” In ribič nabral je še zadnje moči, Čeravno ves trese se; Po sinu, po lancu on ne hrepeni, Saj ve, da umreti mu je, In srčno podi za veslarji v stavo, Veslaje ne gleda ni v levo ni v pravo. Na Bucentavru zastava zleti, Gotovo kdo prvi je bil; A koga, recite, ta skus počasti? Gondolirjev kedč je stavo dobil? Saj krepka je rama, bogov je oblika, Saj v s’jajni se skupek Venecia zamika. 63 Cakaje ves ljud neštevilni molči: Kedd, pač kedo je ta slavni junak ? Nek’starec na lad’jo liiti, Bridkosti in smrti je znak. Moj Bog! To je Piero, stari naš znanec, Proganjani ribič, zasmehovanec! Očetovska zvezda, pozdravljam te, Ljubezni cenjeni knez! Svetinja! O dej, naj poljubim te, Sijaj mi milo iz tvojih očes; Daj pevcu, blagoslova daj ceno! A težko že dihaš, se trese koleno. „Dovršil si jo, prijatelj moj! — Hinavski ga doze ogovori Sinu si otel, in lanec je tvoj’ Al’ več ti srce še želi?“ —■ To 'zrekši, ohvesi mu lanec krog vrata, čarobno se sveti verižica zlata. „„Vaš lanec me peče ko bridko gorje, Ko kača peklenska teži; Les glejte! — Zabrusim ga dol’ v moije, A šala vas ta naj skrbi. Kesali se hote, to pravim vam tudi!““... To ribič izreče, in — mrtev se zgrudi. 61 In grozno mrmranje zdaj se zglasi, Naklonjen je ribiču zbor, Vse gromno zavpije, vse se solzi; „Evviva Piero, el pescador!“ In doze zbeži, in ko mrak že nastaja, Ker punta pošast po Benetkah razgraja. Grof Ugolino. *) Iz Dante-jevega v Pekla“. E se non piangi, di che pianger suoli ? Dante. Od grozne hrane 1) vzdigne krvno zobje Zločin, 2) ob las otrši je prej glave, Ki zadej bila uže razbitja rop je: Ter jame: — Ti želiš tu ponavljave Bridkostij ljutih, ki mi hudo breme Mislečemu so le, uže brez objave? Pa če izpoved moja bit’ hče seme. Ki ima tega spodej 3) sramotiti, Naj bo! Besed in solz mi skusi pleme. *) Ta odlomek nij pesniška izumba, ker se opira na historičen dogodek; (glej Villani Fst. Fior.) a popis sega tako naravnoč v neizmerne globočine srca, kakor more segniti menda le Dante, ta Titan in 62 Kedo si, kak si tu, ne vem odkriti; Da pa utegneš biti Florentin, Po tvoje] govorici smem soditi. Poslušaj me! Bil grof sem Ugolin, I ta pod mano je nadškof Rožer Zakaj ga gradim, koj boš slišal, sin! Da pal sem vsled njegovih zlih namer, Izdan da v zapor šel sem v večne strane, To pomniš pač gotovo brez over; A to brez dvomb so ti reči neznane: Kak strašno sem umrl! 4) Zato izvedi, Kak grozovinske mi je vsekel rane —.. nedosegljivi mojster vseh časov. Grof Ugolino se de- klanraje gostokrat po it. glediščih in ob drugih shodih, tudi dramatiziral ga je Nemec Gerstenberg. Popisuje se v tem odlomku, kako strašno je umrl grof se si¬ noma in unučki vred od lakole v „torre della fame“ v Pizi. r Di questa crudelta — tako pravi nadalje Vil- lani — furono i I isani per lo universo mondo, ove si seppe, fortemente ripresi e biasimati, non tanto per lo conte che per li suoi difetti era per avventura degno di si fatta morte, ma per gli figliuoli e nipoti, ch’erano piccoli garzoni ed innocenti. 1) Eožerova Čepina, katero je glodal grof Ugo¬ lino — 2) Ugolino — 3) Rožer — 4) Nikdo nij videl. Villani: Pecion chiavare la porta della torre in sulla piazza degli Anziani, e le chiavi feciono gittare in Arno, e vietavono a detti prigioui ogni vivanda. — Zavem se, ko izbuclil sem se ob sviti, Otrdk v zaporu, ki v ihti so se vili, I dremne cul sem kruha je prositi. Pač si brez duše, če se ti ne usmili, Ko veš, kaj mi je uže zdaj srce slutilo. O čem se jočeš, če te jok ne usili ? Zdramil’ so se, in blizu ob uri je bilo, Ko so jutrikovali prejšnje dni; A v sledi sanj še vsako je dvomilo. I ko so jeli vrata dolj’ zabijati, 0 tem zasluhu deci koj v obraz, Pa kar brez giba — plahi vprem oči: Tak zdrevenim, da javku vmije glas! Solze se dni, Anselmuccio moj zavpije: „Kaj imaš oče, da tak viriš v nas?“ Molčim, oko mi sraž’ce ne prolije, 1 premolčim ves dan i nočne stide, Dokler spet drugo solnce ne zasije; A komaj prvi pičli žarek vnide V temnico žalostno, ok<5 mi uzre Tam v njih obrazih moje lastne vide. 5) V obe zdaj roki zasadim zobe; Al’ v sumu, da mi glad tak sili v jelo, Otrok koj četverica dvigne se, 5) Mojo podobo — 64 Ter mi reko: „Guj, menj nas bo bolelo, Ak z nami si vtoliš pohote grla: Ti dal si polt, ti sleci svoje delo!“ Vrnirim se, da bje bol še več ne trla. Dva dni besede nij nikdo izustil Oj grozna zemlja, kaj se nijsi odprla? Ko dan četrti se je v nižo spustil, Pred noge se mi Gaddo stegnen zgrudi Rekoč: „Moj oče, kaj si me zapustil? 6 * * * * 11 Tu vmre. I kakor se mi zir tvoj čudi, Posamez pasti videl sem še tri Med petim dnem i šestim. Ge mi tudi Odreče vid, vsa moč me ne pusti, Ter šlatam, kličem še dva dni mrliče; Pa koljko nij bridkost, to post stori 11 6) To zrekši, oči pošastno vzkriž premiče, Gepino zgrabi, vbode v njo zobe, Ki rili so ko pasji v kost te piče. 6) Dolgi post me je ukončal. S temi besedami sklepa Ugolino pregrozno poročilo, ki je poroča v pekel pri- šedšima potovalcema a prav za prav Danteju, ki hodi z Virgilijem po svojem izumljenem peklu. NB. Kar se tiče Božera, dokazal je nek razla¬ galec, da nij bil on kriv Ugolinove strašne smrti, ampak Guido da Montefeltrc. Tako Carlo Troya di Napoli, za njim Paolo Costa in Brunone Bianchi. Tis. 65 Odlomki. V. č. g. Š. Gregorčiču, diki slovenskih pesnikov itd. v spomin posvečuje je pisatelj. I. Ijibušlca roža, *] Trobentice so z zvončki se glasile In drage cvetke po zelen ej trati, Z metulji so se ptice spet zbudile, Ker jelo solnce milše je sijati. Zdaj gorski duh, vodeč prijazne Tile, V levici venec, v desni protec zlati, Kot zal mladenič, vtopljen v tihe sanje, Prišeta med spomljadnje svetkovanje. Ko slavo daje slehrnej cvetici, Ker zgodaj je pustila zemlje ječo, Zagleda tam v zelenej ogradici Kaj čudno rož’co, ravno se rodečo. Veselje zaigrd mu zdaj po lici, Ko vidi jo iz popka se šilečo; S prihododnosti dotične jasno vedo Pozdravi gorski duh jo s to besedo: *) Odlomek iz obširne alegorije. „Med trnjem ne, dol’ v mestu čvrsto rasi, Oj roža ljubljena, ponos spomladi! Odločeni so tebi slavni časi, A presadi naj skrb te v sladkej nadi. Nadleg’vati — najviši to so glasi — Mariinih sap te nemajo napadi; Presajena lepo se boš razvila, Ok6, srce in um boš veselila.“ — Omolkne. — Ko pojoč jo Vil oklene Deviški trop in dečki ž njim veseli, Pogleda rož’ca s hišice zelene Zvedavo kakor dete iz zibeli. Takoj nad njo se čudež razodene, In gibati nje listki so se jeli; Ker sladko zadiši po njej okolje, Čuj, slavo jej zapoje gozd in polje. In precej zapusti drvšr ogrado, Svoj dom mi zapusti poljan in njivo, Pastir ostavi zdajci krotko stado, Da zro od blizu rožo ljubeznjivo. Lej, zbere staro se le - tam in mlado, Vse vence dviga, vse le - tam je živo, Tud’ gorski duh od rože se ne zmakne, Ter s čaroprotcem se je brž dotakne... - 67 II. InT e"besls:i gproToil-*] Še zamaknen vrli je vladika 1) Še v razgibu sveti duh mu snuje, Lej, kar spečemu nebti otvori Čuden svit, po čegar morji plove Zdaj krilatcev tropa tisočera. In sviti<5st je svitla, in svitlost je Mila ko o ščipu rajska luna Po tihotnih dolih, pustih gorah. Zdajci „Regis prodeunt vexilla u Daljno, čuj, vladika petje sliši. Glasne harpe pa brenče za petjem. In potem, o čudo, ko demantne, V prostorinah zvezdnih presijajne, Nad osuplim Karolom v neskončji, Rimskej cesti slične, kakor blisek Vstanove se ulice na višku, Dolge dolge, na vsemir prostrane. Na robovih, lej, stoje slopovi Iz rubinov in iz hijacintov Pa iz družili kamenov bliščečih; *) Iz 3. speva pisateljeve „Alojzijade“. 1) Sv. Karol Bor. v sanjali, v kterih vidi čuda sv. Alojzija. 68 Lej, od slopa v slop zelene kite Nanizane strašnimi pojasi. Serafimi v svojem navdušenji Tja hite trose prenežnih cvetek, Kož mogočen, diven vonj širečih Krog in krog. Ko zdajci se začuje Zopet: „Regis prodeunt vexilla u V dolgih vrstah še svetnik zapazi Te hesede pevajoče. trume, Iz katere vsak drži v naročji Prapor ali mlaj, urešen z venci. Ktero bi okd preštelo trume Stopajoče v tej slovesnej dregi? Ko zatrobijo na štiri vetre, Silni sprovod vstavi se, utihne. V tem potegne ko od daljnih zvezd, Lej, neskončen vlak devojk in dečkov. Spet zasliši glas se iz daljave: „Alojizija svetost častite, Zvezde, ki po tirih teh šumite!“ Glasi angeljev omolknejo. Spet premakne sprovod se na mostu Tja naprej pod nesenimi venci. Kaka radost sije iz obličij Mlajenoscem in banderonoscem! Kaka zora jim nedolžja prede Po sneženej, belojasnej polti Tja hodečim po demantnem mostu! O kako je vse to večno - mil o! Večnosrečno tam v nadzemskem krogu Toda čuj! kak tok zadevlje sluhe? Godbe divne te so harmonije, Po zamaknenih zapete zvezdah Iz neskončja vedno bliže. Zvoki Veličastni, krasni so in sveti. Vse omolkne. — Zdaj oblak pripluje Po ozvezdnem tiru ko danica Migljajoča gor’ v neznamskem siji; Plove sredi angeljev, v molitve Vtopljenih in v nedohodno resnost, In trakje, ko bliski, njega žarkov V izhod, zahod, sever ino v jug Tja teko. Vse zgruzi na kolena V krogu hipno se, ha, vse zapoje Gromno in na veke sveto pesem, Pesem : „Pange lingua gloriosi!' 1 Harmonije povzemč spet godbo In zvonovi zadone, oh, rajskomilo. O kakč pri srci je vladiki O nebeškej pesmi. Lej, v strmenji, Ko bi trenol, kleknejo kolena. V roke Karol skrije si obličje; 70 „Slava, Tebi na višavah, mir, Mir ljudem na zemlji dobre volje! 11 Ko svetnik, ves vznesen in osupel, V vis pogleda, goste megle vidi Pred sebd, in sliši daljne grome; In iz megel čuje glas mogočen In slovesen kakor glas Sibilin. III. Herodežev "borr se Šlrarrjotom •v peklil*) Tiščita se trdnč v sovražnem krili, In že odmeva krog od nju renčanja, Da groze kri zastaja v plahej žili. In njiju hrust je slišati ko blanja Za blanjo v poku, in lasje in bradi Frle po zraku tja od nju pihanja. Zdaj grizeta ko psa po dolzem stradi, In zdaj sta se v zagrabu oklenila Ko htela bi se zmleti pri tej vadi — Praše pod njima zabobni gomila, Tu čuti vriske je peklenske čete, In grozne glase zapoj6 trobila, *) Odlomek iz pis. dela: „Besneči Herodež. Kako se škode vesele proklete! Objemu se Herod izviti trudi; A kakor v njem slabe moči napete, Zacnč mu pokati nesrečni udi. In k višku zdaj pošilja tužne glase, Al’ zvišnjavele tam si ustne grudi. Oko in uho, lej, Skarjot zdaj pase, In ko nesrečnega še bolj pritiska, Je videti, da truplo v trup'o rase. Smejč krdela se sedaj bolj nizka In toraj bliža, ko Herod medleva In strašne, zadnje javke gor iztiska. IV. Gospod Silana.. *) Silni Tabor zre v okolje Gleda dol na mirno polje. Gor na Tabru so junaki, Ysi slovenski korenjaki, In graščak, gospod Silava, Ta izkušena je glava: Silen meč na strani nosi, Malo pije, zmerno kosi; *) Odlomek iz pis. junaške pesmi: „Vit s Tabra 1 Kdaj zapleše - toda s Turki Na krvavem polji v surki. Gjavr je hudi, tepe Turke, In pretaka turške curke. Marsikomu z ostro klinjo Polumes’c je vžgal v čepino, Da k proroku gor je šinil, Na zajutrek je odrinil. Lej, Silava je junake Zbral, slovenske korenjake. Kak lepi so, zveš, le - tl, Ako v mleko vliješ kri; Kak so čvrsti, urni, čili Ino krepki v mladej žili, V zgodnji gozd poglej zeleni, Kodar skačejo jeleni. Še na gumno ni Silava Vodil jih, kder mlat je prava, Kder se hudi Turek klati. Jokala ni turška mati Zbok teh taborskih junakov, Teh sokolov, korenjakov; Še ni turška krasotica Tužna brisala si lica. A medvi ni več pokusil, Če je k Tabru priti skusil 73 Mušni medved godrnjavi, Tud’ ne lačni volk v dobravi Sme snel ni več nobene, Ce je prišel blizu stene; A najsilniši je Vit, Hrabro suče meč in ščit. V. Nekoliko kosov iz pis. tragedije: „Kjaez _A_lelrsej in Xzaloela_“ „Zbor carju“ (2. akt), ko je kneza pomilostil in mu premoženje povrnol. „Viharno je viselo vreme črno, Izrekel milost je, in zdaj vedri. Crlej, šinila, M nosi misli moje, Je k višku repetnica mi duM; Y jasnoti solnčni, v zinir enakem zračji, Po orlovo mi plava nad oblaki. Kedo potegniti občutkom more Mejilno črto, vkazati povodnji Hrumeči s’ skalodvorov gostostebrili V ravdn branečo strugo? ’Z uren, jo 74 Tožečih, spuščena se roga sili. Na solnci, glej, velikodušja, vznesen Po vedrih krogih mi se suče duh, In praznično pri srci mi je tak, Ko kdar z rožnatim čelom, lepo lasa Na nebu prfsmehlja se zlata zora, In jutro, glej, zelenopernato, Nedolžnih lic in s cvetnim vencem Hiti po lokali in po rosnih gajih. DuM prešinja mi nebeška radost, Ko kedar plamna gor 1 kolesa večna Se zavrte, in še ponižne sence Z molčečih hribov lezejo v doline. Z neskončjem žlahta se velikodušnost, Na zemlji kratke pa in ozke so Živenja ulice, kjer ob dobitek Sebičnost brusi ost nemirnih želj. Mrlihajo le blede zvezde, sever Vihari le, kjer vlada zlati bog, Ker le za škodo in dobiček je Srce odprto, roki se mudi. Kakor hijena nikdar sita v pušči, Zmir lačni jastreb le na rop preži, In na sopotnem žeknu goljufivem Boje se vedno, črna skrb sedi. Naravnost, brez bojazni stopa tja Dobrota po živenja širšem tiru, Po temnih klancih, po krivinah lazi Pa nikdar varno, nikdar sito zlo. Ha! kak doni ti slava v sjajnih činih! Veličanja budi odmev samotne Bregove ledne. Ta - in onkraj, glej, Urala velečlovek sluješ širno. In tamkaj, kjer klase sarmaška žita, In kjer na Kavkazu bele snegovi, In tam, kraj Volge, kraj Meotide, V žaru razvnetih pesmah češčen bivaš. Slaveči venci zelenijo ti Na pontskih bregih, kodar srečna mesta Cvetč. Glej, polumesec ti bledi, In v Traciji se trese trinog ti. Krog Apeninov in krog sivih Alp, Bliskaje se, tvoj zvezdni slov hiti. In kjer Oront, in kjer se Nil vali, Ime presvitlo, slava ti živi“ Drug zbor iz 3. akta. „Hitronogi bog’ nje sin ljuti. Glej, ko srna spred leva vse beži, Shrumel ko vihar je na Bitine, Kakor blisek zdaj šine, 76 Nespravljivo mu srce kipi. Kak mi kosi' Trojanske sine, Kak nevsmilno toči mlado kri! Kakor bilke na travniku padajo, In nič več ne vstanejo. Kdor ga sreča, povratka ne znade; Cio junak slaviti, clo Hektor pade. Javk pretresa grad domači, Vek odbiva bel’ obok; Tužno, tužno je v palači, Marmelj moči solzni tok. Kak do njega, ki mu zima Srda v prsih tak ledi? Ah, mrliča tujec ima, Ž njim pogajati se ni Vendar jok ga sivčkov gane, Solza zmore mu srce, Ter štovaje sklele rane Spolni ljutež mu želje. Blagi v šir hite mu slovi, Bog in ljud ga počaste, Ino Mart celč surovi Čuti ganjeno srce.“ 77 Zbor (I akt, 11. prizor, potem ko je Aleksej odšel na morski breg, da reši vsled brodoloma na deski plavajočo žensko). „Šel je. Oblast ga viša silno tira, Človečnosti je sjajin to poklon; Ne bi veijel, da v prsih mu ne hira, Pa skazal je, in lep je ta nagon. Visoko v čast dejanje to mu štejem, Igrd v sečutji moško mi srce, ’Z lehkoto, da zabrel je, zdaj umejem, Saj blagih čutov v srci shranil je. Kak mogel sem prezreti take mige? Prečuti grom ljutečih bolečin? Život, zdaj vem, bi dal, da zbriše s knjige Izvršenih krivic nedrag spomin. Prepira vžgal je smelež plamenico. Ki zlobi le posaja grešni svit, V drevo peklensko vzrasti dal je klico, Podrl pokoršine je sveti zid. Črtim ko črni pekel to ! in strogo, Iz dna sred jaz grajem krivde te; Tud’ ni mi drago, da hitečo nogo Po nepravici v beg obrnil je. Pa človek sem, človeka obžalujem, Ki hudi se je strasti grešno vdal, Kes pozno se kesd; a sočustvujem, Ker padel ’z žitja jdsnih je višav. Ha! Kak svetd se slava v nič prevrača Prereven kneški plašč se mu je zdel, In zdaj po širnem svetu ni berača. Ki ga zavidati bi on ne smel.“ LJUDMILA IN PRIYIN A ali pokristjanjenje koroških Slovencev ; '-Ti M ' ’;!‘COy . ^fSv-f-cr-sH-atnEog; Ljudmila in Privina. Junaška pesem. V spomin preč - gospodu Bogdanu Trnovcu kr. sodniku v Sežani, izvrstnemu pisatelju itd. posvetil pis. ,,Bistra mi Sava Čudno bobni, Tužna se Drava V meglah kadi.“ ,,Kaj pa ti zalo Solnčece bi Tak žalovalo Dol’ na ljudi ?“ „Spomlad ti sije, Cvetka cvete, Cvete in dije Mir veselje.“— 82 „Msem veselo, Tudi ne bom. Ljudstvo je smelo, Strah je pa lom. u Spomlad za svata, Cvetka cvete; Brat pa na brata Nosi goije.“ Prvi spev. Taljhun. Cujte, ki ste moji, to vam pravim; Ali poslušajte, če ste verni. V Korotanu vlada tam Valjhun, Ketimarov sin in že kristjan. Križ časte jih, ki jim vojvoduje Mnogo; molijo Bogd ljubezni, Srečnih ljudstev učenika, Pa Devico, mater Božjo v jasnih Vežah. Pravi so jim svečeniki In tud’ obredi. Mnogo bratov Dol ob šumnej Dravi in Savi Niso stare vere opustili, Vpor še snujejo in punt krvavi Zoper novarije Valjhunove. Kri proliti so pripravljeni Za očetov ranjkih staro vero, Zaničujejo sovražni križ In vojvčde jarem. Lej, vsrdi se Zdaj Valjhun. ta sklene ljuto vojno Pa užugati upornike, Ino ne miruje, temveč zbere Cvet Slovenov in junakov nemških, Ki za križ se biti koprne. — Aj oblači gosti v črnem vlaku Gor’na širnem, vedrem nebu. Lejte! Zrak soparen; ptica na drevesu Skriva se med perje. Jelen v gori Gre v zavetje, in poskočna srna Hajd’ v grmovje varno. Pa Valjhun, Ki v prostranih dvorih ponabral je Cvet Slovenov in junakov nemških, Ki za križ se biti koprne, Čuj, kaj sklenil je: „Ti krst pomozi! Bratom slepim tam ob šumnej Dravi, Slepim bratom tam ob šumnej Savi, Ki Traglava in Peruna še časte Pčmoč ino blaga jim se silo; 84 A lažnjivka Živa, žrtvenici S liudim Drohom, vodje iuo žrci Vgonobljeni naj bodo, in še predno Stokrat solnce do zahoda pride, Križ v njih gajih stoj, ne kleti hram. Parec Tasil je poslal pomoč: Trdne, belovlase korenjake. 1 ' In nastane šum orožja po dvoreh, Po Aguutu je rožljanje mečev, Blisketanje čudno dolzih sulic, Ino glasen krik ’z junaških grl, Da razlega dol’ se po dobravah. Nikdar taka brata nista bila Si Sloven in Nemec kakor zdaj, Ha!... Objemanje obeh! O, čudo! PritisMvanja na srca in poljubi V cvetna lica, pa sred’ polnili kup, Cuj zdravice onim, ki veljajo, Kar nerazumljive! Čudo, čudo! Nesebično, ka - li, dal pomoč je Dobri Nemec? Bog pomozi, res je? Gre verjeti njim, dan nosečim? Vriski, čuj, rasto in bojno vpitje. Proč od šuma, glej, sprehaja Dol’ pod gradom se Ljudmila , Valjhunova krasna hči. Tiho stopa po samoti cvetnej. Aj, Ljudmila! Aj, Ljudmila! Vitka je ko jela v gori, Nje obrazek rože so in limbar V mirnej zori jutmjej. Kaj mi vzdiše? Kaj žaluje? Kak se srečna vklanja jej travička Srečno solnce sije jej na kodre, V sreči potok jej šumljd! Srečno jutro, glej, pozdravlja Njo in senčni log in vso dolino. Srečne ptice, žvrgolite, Vzdihe njene proč nesite! Aj, Ljudmila! Aj, Ljudmila! Vitka kakor jela v gori, Koža ino limbar na obličji V mirnej zori jutrnjej, Kaj mi vzdiše? Kaj žaluje?... Priletela bela golobica, Priletela, se na vejo vsedla: „Plakaj z mano, devojčica! Vzeli so mi družeta". „„Kaj bom jaz s tebč plakala? Tebi družeta so vzeli, Meni ljubega ne dali; 86 Niso dali, pa ne ve za me. Ali jaz sem mlada inoverka: On Triglava moli, Jaz sem krščena!“ “ „Aj, ti srečna! Ti presrečna! On te ljubi, kakor njega ti. Nš, Privina je, junak slovenski, Pa je krščen kakor ti. Kaj iskala lepšega junaka Bi slovenska deklica? Ni ob Dravi, ni ob Savi Tacega junaka ni.“ Proč od nje zleti mi golobica, In zamakne se Ljudmila; A nad njo zakroče gavran črni, Črni, hudi, ki nesrečo nosi. V gradu da donijo bojne pesmi. Drugi spev. Drohova prisega v nočnem lesu. Tak poteka v hrupu dan za dnevom, Teden ide mimo tedna; gledi, 87 Zmerom raste množica junakov. Se pomoči uddeja Valjhun se, Predno trešči v gnjezdo inovercev, Sli dohajajo, in sada čujte! Dol’ ob Dravi in ob Savi moštvo Zbira se po črnih lesih v noči, Ko zasije tihi mesec; skrite Tam bogove kliče, jim žrtvuje, Ter s togobo se unemlje v hoj. Aj, kak polno je ozračje nočno Lunine svečave! Tud’ orožje Jasno teh razhudenih krdel Polno bistra svita biva v njej, Polni tud’ so lesi brhkih mož, Po lisičje prot’ Aguntu ti - le zro, Pa šume, in skrite jaštrobe Plašijo in druge ptice v gozdu. „V grlo ti Morana, kruti vrag! Predno šekel nam logove bodeš, Sramotil nam bodeš srečne boge“ Volk prileten dere v les, še čvrst, Pa z očima tam požira vrage, Do katerih še ne more. Črno Krutost sope, ter pretaka sline. Droh tako, nadsvečenik, priide, Pa užiglje srca jim se žarnim okom. 88 Da - si sivolas, redi junaštvo V moškem mozgu, ino srd njegov, Ta mu v pršili je ko črn vihar Na razritem morji: „Bratje in junači hrabri!.. Dnevi Stare svobode so šteti nam. Sovrag, Krvni vrag, ptujinec (Ha, Perun, Strel pušice nanj izsuj v pogubo!) Po deželi širnej grozno krutost Že sejati je začel. Da, ptujo vero Ino sužnost nam vsiljuje. Bratje! Solnce neodvislosti mrači se. Srd in maščevanje! Črt na vraga! Dal nam v dvoizbor je hlapčevanje, Zgubo naših bogov ali smrt. Čujte, kak orožje nejevoljo In nestrpnost že rožljd, ob lad’ ji V nemej noči! Ha, bogovi že Opasujejo se v srdu nam v pomoč Pa v pogin sovragu! Kaj se še Oprezujemo? AT naj čakamo, Dol’ povodenj da predere k nam? čakamo, da vrag poseče gaje, Svete nam sokole splaši klevec Iz ograd, posvečenih bogovom? čakamo, da nas ustrahovane (O pač požri me preje črna zemlja!) Bode pop njegov jičil pregrešno Vsemogočnega Triglava — joj! Zasmehovati, in ostale s’jajne Boge, kterim gre na zemlji tukaj In v višavah čast in pravna vlada? 1 ... Srečala sta hudsrdna leva Tamkaj se v puščavi. Praska eden, Zarujove. Dragi praska, čaka; Tudi ta neve še prav, koliko Ino kaj povsem. A praska vedno, Plane li tovariš, da on plane: Iz oči se hliska vzajemnost. Ha, obema je pobral mladiče Zlobnež. Skačeta pa grebeta oba, In valita dvome v zgretih prsih. Droli molči. Mrmranje mož ko kader Moge zasumi lahko; naposled plosk In rožljanje tam slovenskih mečev, Mlati v dobe hajd, da zaječe, In devetkrat jeka se zglasi Po lesovji širnem — „Droh in Samo, Dodor pa Privina z nami!“.... Drob Ves svoj srd zdaj iz osrčja zlije: ,,Kaj, Privina? Ta zasmehovalec 90 Večnih bogov? Ha! On krstu služi In Ljudmi i, Valjhunovi hčeri. Toda Triglav me pozabi, ako Njega in hotivke mu ne uničim, Triglav ino vsi bogovi, predno Mesec obnovi rogd....“ Spet omolkne Droh, srednik bogov In ljudi, njim služnih. Zlobno gleda Kar po volčje v krog in dolu, glej, In ogrožen gnjev mu strelja ’z oka Kakti ranjenemu turn v hosti, Kakor ni se še na zemlji smrtnik Zaprisegel, on priseči kani. Oj, neslišano strašno to zbira v duhu, Kak bi zarotil se bogom kruto, In zavezal jim nepreldicljivo Zbog Privine. Spregorje, Privina ti, junak! Srečna zdaj Ljudmila, jaoh tebi! Aj, prehudo bode plakanje: Zoper vajino ljubezen grede, Kratki vama so veselja dnevi, Kratka vama radost, trije dnevi! Kar tvoj oče je privolil, je Tri rumena solnca le, a glej, Že naklepe kuje strašni pop; Al’ ničesar mi ne slutita, Ko po gradu se sprehajata Vpričo tihe lune, širnogledne?... In nastane šum po lesu, kakor Kader glasni vetri z mnogim hrupom Po vrheh šume, in hude živali. Črno jarost sope zbrano moštvo O Drohovem molku nenavadnem. Jarost stiska pa iz grl glasove: „Smrt izdajici! Smrt vragu zlu!“ Krik tako vrši: a šum potihne.— Glej, pod lipo tam pri žrtveniku Droh se vstopiv zgrabi znani venec. Tega v srdu strga; glej, in cvetke Dol’ na tla razsuje. Zgrabi protec, S kim drugoč je mahal v blagoslovji V štir' vetrove, zgrabi protec krasni, Glej, obredni, pa ga stre v komade Drobne; še molče, glej, v živi plamen Vlije olja ino vina, pa na to Zarujove z rujovenjem, čujte, Oroslana po gorovji nočnem. Stebri zaziblje se, ko potres je v zemlj Stresne mozeg se v kosteh junaških Zbranih mčž o kriku. 92 Rjove Droh: „Aj, bogovi, ki v vesoljstvu krepko Vladate, to čujte. Čujte hlapca! Ha, kako ležita! Ha, kako ležita tu V kosih sveti protec ino venec! Tak, oj močni bogi, baš tako — In zaklinjam se, tu pri oblasti Večnega Triglava! — da v komade Stržem in Privino in hotivko. Črt odmakne naj me v večne tmine, Vsi Perunovi naj gromi me zgluše; Svečeniški prot postani gad V mojih rokah! Nikdar žita ino Zelišč; tud’ne bela cveta, nikdar Ne daruj vam, bogi desna moja. Kakor venec ta in prot naj bodem Razkomaden v prahu, čujte, čujte! Maščevalni svitli bogi, ako njiju Ne uništim ino vragov ljutih In s krvjo prokleto njiju zemlje, Ki srdita nosi ju, ne napojim!“... Reče, in po konci mu lasje idč, In po konci šinejo lasje Vsem možem po lesu nočnem v grozi. Droh pa zgine v hram, in se zapre V nedohodnosti junaštva. Glej, 93 Tiho se razide moštvo v mesečini Nasopnivši se do jedra srca In poguma in žaru nesprave Ino polno velikote svoga popa. Tretji spev. Privina in Ljudmila v ostrogu. Tak prišlo je v tretje do zahoda solnce, Noč prešld na to, in dan napočil. Brez oblakov gor’ neb6 je sinje, Tiho je na cvetovitej zemlji. Kaj Valjhun mi dans goduje? Zbrani Vitezi na konjih v jeklu ino s kopji, V včjvodskem okinčji je Valjhun Tam na odru, in ko svitle zvezde So krog lune, krog Ljudmile so V vsem okrasji tam devojke zale. Vseh oči se v viteza vpr<5, ki jezdi V ostrog zdaj, in vse šepeče tiho: „Ha, Privina!“... V jeklu vzlačenem Nosi brhke ude, glej, in v strani Sulico mogočno pa trd ščit 94 Se devetimi kožami turov, Vernem lesu vbitih, ino v nožni Oster meč, ki posili k očetom Smrtnikov je ianogov, in po kojih Lilo vročih solz devojk je mnogo. Knez je tolstih zemelj imoviti; Štirindvajseto dans pomlad gleda. Vse je pražnje po ostrogu širnem, Ljud se zbral je gledat’ skusov vojnih. Srečo godujč; vlovili so Dokaj žrcev, trume so posekli, Sela jim zažgali ino gaje. V kosih tam leži veliko bogov Onemoglih pa zasmehovanih, Ki pomoči niso mogli sebi, Niti spoštovalcem svojem v kvaru Ljutem, kak leže osmešeni V večih ali manjših kosih tam! Aj, kak pusti so ti kraji! V kratkem Pa se vdere vsa povodenj grozno Dol’ na Droha, ki še največ šteje Trmoglavih inovercev, a srditih Mož, ki so za boge ino svobodo Zarotili vsi se dati kri... Tud’ nekako je, ko praznovali Bi Ljudmile gor’ zaroko V gradu; saj Privina jej Bode dan, ko zmaga bo popolna, In ukročeni pod jarmom bodo, Kar jih vodi Droh, vsi nekristjani... Trombe, čuj, in kotli zropotajo, In Valjhun zamigne zdaj Privini, Pa Privina zove Braniborja, Ki junak slovi po vsej deželi. Jašeta drug proti drugu, glej, Kopji kar naperita, in glej, Iznad sedla Branibor omahne Po mogočnem sunci dol’ na tla. Tak po vrsti dol raz sedlo spravi Nemške in slovenske giasovite Viteze Privina, kar jih tukaj, Ali s trdobridkim mečem tudi Tam prekriža jim kožate ščite. Glej devojk nasmehljejev pa tudi Kadosti presrečnega sijanja Po Ljudmilinem obličji. Glejte, Kak lete cvetlice krog junaka. Cujte! Plosk pa tromb in kotlov ropotanje. 96 Četrti spev. IJoj v lesu in zmaga kristjauoT. Raste tam lovorov drev košati, Ptice pa v spomladnem liladu čvrstem Vej njegovih kak’mi skačejo, Pevajo v veselji srčne pesmi! Kar mi izza vrhov bližnje gore Trešči v drev košati, in na tla Cepne mnogo ptic, ah mnogo, mnogo!. Kotli ponove in trombe igro. Krasen venec ravnokar prejema, Glej, Privina iz prebelili rok Cenjene Ljudmile — oj stoletje Kar zamakneno v trenotku jednem! — Kotlov spet in jarnih tromb oglas, Bliski radosti pa gromi ploskov... Aj, pa kaj vali se prah znad cest V Bliže se in bliže krik primiče, Um umeje, nagla urnost je: Kotli jenjajo pa trombe jame. Oblede devojke ; a junači V skok, v orožje moštvo drugo. „JDroh Nekristjani v nepreštetnih trumah!“ 97 Ne prestraši se Privina, ino Ž njim ne drugi: „Ven \ gradov, v prosto Boj nesimo!“ — Zgrne za Privino, Kar jih po Aguntu, se pogumno. „Zvun gradu, ne pri ognjiščih svetih, Ne na lastnem, vpričo milih žensk!“ Ide v hoj Valjhun za njim krdelo, Kar jih je v obližji čakalo; Ide Arnulf v boj, za njim krdelo: Boj bojevat ide Zvitorog, Za njim krdelo velehrabro. Droh dohaja, glej, srditi ’z gozdov, Truma gnjete se za njim; dohaja Samo ; truma ž njim, in, glej, dohaja Še Avrelij tam s pregrozno trumo, Ino Dodor z drugo trumo s’ sabo. Ljudstvo se pomika proti ljudstvu, Ino srečata se vraga v lesu. Sulic gozd in mlatov proti gozdu Mlatov ino sulic. Vriš- prevpija Drugi vriš.... Od četirih stran se vsuje vrag Na kristjane, in se štirih stran Ti napret’ id<5. Aj, to ho klanje! 7 98 Brat bo smrtil svdga brata v srdu ! Kde je bratovska ljubezen? Sla je. Stud je solnca, proč obrača se; Glej, zavija gor’ se v goste megle. Treščijo krdela vkup mogočno Ko viharji temni. So po konci Sulica nad sulico, in kij nad kij. Mlati padajo ko drevje ’z gore, Meči žvenketajo, brizga kri V stare dobe. Mnogo njili leži, Ki ne zro več dneva, mnogo Jih taji na zemlji rane hude, Srd pa v oku, strašen škrip pa v ustih Po dva padla vraga v krvnem prahu Drugu drug zasajata zobe V lica si ko psi razjarjeni. Prevaluje dan se že po polu, Boj vali se tod in zdaj ondot. Kopij lom pa razgetanje konj Po lesovji, vsekod vrešč ogrožen. Zarujove Droh; „Samo, strela ti Perunova! Dodor, ti puščave kruti lev! In Avrelij, kakor dob ti trdni, Videni izmed krdela vsega! Aj, junači!“ „Ti sokole so Spajali iz gajev, te so šekli, Sela žgali, boge sramotili; Hajd’, v gradove! Maščevanje tam! „Hajd’ v gradove! Hajd’ v gradove Bogi z nami, ino grozni Droh!“.. Kakor tok presilni z gor pridere, Ti naprej dero v višave trdne. Zakade se pa kristjani va-nje, In uname se poboj še hujši. Treska v nje Privina kakor toča, Od strani Valjhun pa Zvitorog In ogrozni Arnulf kakor toča. Ko ovce podi Privina je pred sabo. Škriplje Droh, si brado ruje sivo. Glej, pridruži se Privini konjik, Ko poboj žari na vseh straneh, Nepoznat, v naličniku jeklenem. Kočno suče kopje v nekristjane, Zmir na levej se bori Privini, In pošilja strah na vraga ljuti, Ino mnogo pošlje jih k očetom. Glej, in dan že profvečeru ide.; Vrag prisope zdaj na višji les, Ino tu se vstavi, da se brani 100 Za bogove ino svobodo. Aj, koliko duš tam dol’ po drevji Skače, in šumi nezakopdnih Ali nezažgdnih! Darovati Pa bogovom zdaj ni moč, ni moč! Glej, pa v lesu gor’na deblu, gledi! Mi visi ua stari bukvi slika Matere nebeške, lepa lepa: Molijo tu verniki pobožni. Ali vrag to sramoti podobo, Zasmehuje jo, in kolue grozno. Prihrumi Privina, ž njim neznati vitez, Pa Valjhun in Zvitorog pa Arnulf. Zgrnejo za njimi se vse trume, Tvčonosne in zelč pogubne. Zopet sulic ples in mlatov pad, Žvenketanje mečev je na novo. Da! Vrše junaštva nekristjani Vekša pa junaštva še kristjani. Ko vihar besni Privina spredi, In besni na desno ko vihar; Pa na levej seka čudni vitez, Snemlje mnogim nejeverne glave, Da - si so borili se ko levi. Moštvo se bori zdaj z moštvom zopet. Hrabri so nevernki, je res; Kajti so Sloveni rodom, hrabri. A bolj hrabri so kristjani verni. Kakor jez se vstavlja vrag navalu, Ko povodenj čez - nj gre kristjan. Treska vanj Privina kakor toča, Od strani Valjhun pa Zvitorog In ogrozni Arnulf kakor toča. Mnogo krščenih po tleh leži; A v gomile, glej, rast<5 mrliči Kejevernikov po širnem lesu. Droh pa škriplje, ruva sivo brado. Ko pa stisne vrag se niže v les, ostane S trumo tam Avrelij pri podobi, Ki je viden zmed krdela vsega. Zarujove z rujovenjem levskim: „Les, izdajica, mehkužni vitez, Ki te slepci zovejo Privino, Slavnega junaka in rešitelja! Zvedi, kakšni so bogovi naši, Tukaj zvedi, kakšna je njih moč, Tu bogovom stoj, če moreš, slepec, Koje zapustiv, zdaj sramotiš, Bil junak, zdaj grda baba si!“... Keče in drevo koj vzdvigne k višku; A Privina, vikši mimo vsacega: 102 . „Hoj, Avrelij! Smeh bogovom vašim Ino tebi, ki junak si slepcem! Slepec sam, slepiš še svoje druge. Toda čuj ti, sem li jaz, al’ nisem, Kakor lažeš grdo, baba, zveš, Ko neverno dušo ti iz grla In iz črnih tvojih prs potegnem. Les neverec, da osodo spolniš 11 ... Reče, in drevo koj vzdvigne k višku Mahne, in drevo Avreliju Odleti iz rok presilnib v dob. Keskne dob, zvrnivši se takoj Tam deset zrnasti nevernikov; Pocedi se črna kri po tleh. ,,Pasjeoki ljudožerec, v meč!“ Zarujove zdaj Avrelij strašni. Meča se zabliskata, ramena K višku ščita. V mah Avrelij; Meč se zdrsne dol’ po ščitu, glej, Se devetimi kožami, kakor Bi zletela šiba dol’ po kožah Močnih turov, v črnem lesu vbitih. Tak preletel meč je ščit junakov. Meč se drugi dvigne. Mahne pa Koj Privina v srdu svom junaškem; Mahne, pa neverniku preseče Ščit ’z debelili trdih kož, pa njemu Še v levico vseče bridko rano, Da zabrizga kri, škropi vse krog. In razkačen v jedra svčga srca Zavihti z desnico meč Avrelij: Kri iz pleč Privini zdaj priteče. Zavihti Privina težki meč, In ko blisek šine meč v čelado, Skoz debeli vrat in trup Avreliju. Zgrudi se junak na dvoje v tla; Groza šine v bližnje moštvo vražje. Kar jih ni pobitih vragov, vtepe; A ne mnogo; kajti smrt je žela Dans ohilno v lesu. Njih veliko Tu leži za vero, svobodo. Droh celo si je prodrl srce, Preogrozno ino polno srda. Peti spev. Krvava poroka. Zapoj o rogovi, čuj, kristjanov, Bog kristjanov vernih zmagal je, In Privina, ta junak preslavni. 104 Oni, ki beže, kolač Peruna, Pa kolnč Triglava, grdo Živo In ostale boge, zle lažnjivce... Zopet zapoj6 rogovi v hosti, In krdela zbirat se hite, Da idd v gradišča staroslavna V kinči hostnih cvetk, v zelenih vencih. Proti gradu gre Privina. Tamkaj čaka ga Ljudmila, ah, Ljudmila Čaka ga nestrpna, in Valjhun, Ki spodbodel konja je, da zmago Jej naznani in — poroko srečno. Trume vriščejo, Privina jase Spredi; ž njim vojvodi zmagoviti. Gozd hodeč po gozdu se porniče, Sulice bliščeve se svete V solnci, glej, večernem, in rogovi, Ino bojne pesni zadone... Toda, glej, kedč pri starej bukvi Jemlje mroč slovo?... Duhoven blizu! Ni Virgilii, sveti mož?... Za Boga! Krvaveč leži skrivnostni vitez, Ki pošiljal strah na vrage ljuti! In jih mnogo je poslal k očetom. V skok Privina. Tam pri bukvi stopi 105 S konja ročno: „Aj, pobožni oče; To junak je hrabri; ni pomoči? 14 Nič ne de duhovni, kirnlje vanj, In molitve bere tam za mroče. A ko ranjenec, ki sliši znani glas, Privzdvigne v stran naličnik... groza! —• Kteri gromi bi tako ga stresli? — Glej, tedaj Privina izpoznd Vojvodinjo mlado, ljubo svojo. „0 nebeške jeze! Ti — Ljudmila? Ino v krvi? Bog!“... Tako Privina, In se zgradi v tla, moleč v njo gleda, In molče pokleknejo vojaki. Tiho je po gozdu, le na bukvi Gavran zdaj zakroče. „Ah, Privina!“ — Izpregovon Ljudmila zdaj — „Nič ne preiskuj, in ne obupaj. Moralo je biti, kar je hotel Bog v nebesih... Ah, Privina! Jaz pa umijem... Bridko je, pa moram. O, je bridko; ali moram, moram. Za ljubezen! Toda čuj me, dragi! Glase čuj umirajoče: Ljubi Narod svoj, na strani stoj mu Z moškim svetom ino hrabro ramo. Bodi sin očetu, zvest prijatelj. Kar začela sta, lepo vtrdita V slozi... Dragi... več ne morem... ah!“.. Lica solze oblijo vojakom; Ona leže, pomoli Privid Belo roko. On molče jo prime, In solzi' se. Ganjeni duhovni Skloni se nad njima, moli. Ko vtopljenemu v molitev štola Pade ponevedoma na njiju Bledi roki, glej, duhovni zdajci In rekoč: „Bog hoče, da, Bog hoče!“ Stisne štolo, ter zakliče: „Amen!“... In Ljudmila se nasmehne kakor Angelj, ter izdihne dušo svojo, Nanjo solnce še enkrat pogleda, Potler zgine dol’ za bližnje gore. Nič ne vrlščejo zdaj trume; ali Tužno zapoj6 rogovi v bosti. 107 Opombe : Ta epična pesem poje dejanja iž časov, ko so bili Sloveni deloma še pagani. Njim je bil Triglav bog neba, zemlje in podzemljija — Perun bliska in groma — Živa boginja ljubezni. V dobi, o koji govori ta pesem, bil je pag. Slovenom Proh najvikši svečenik in najtrdovratniši zoprnik Valjhimu, vojsko- vodu že spreobmenih Slovenov. Po Porfiriji so gavrani svete ptice, podoba Svantevitat boga tudi prorokovonja. Svantevit je pobo- ženi veter. Kakor veter preide in preišče vse kote, ni čudo tedaj, da so smatrali stari Sloveni lega boga kot vsevedočim - ter proro kom. Tu stoji gavran za budonosnega ptiča. Še nekaj v pojasnilo : Kraj, v kakem tihem gaji, v gosti senci starih dreves, kder s.. pag. Sloveni malikovali ali svetišče, kder so božjo službo opravljali, imenovali so hram. Darovali so razne pridelke, perutnino in druge živali, pa tudi sovražnike in njih svečenike, žrce imenovane, po navadi v tihej mesečini. * * * KONEC. Oi£ ions?> ši a jirajpii 9[0({ insegg anMqo *T ; ii!ii;o<[ 0 oj i(uj;H .imipsrr oa^mobi'. n--5»b.R ?riVwiit l oa6., ! B.(fofioq •>•,?»<[ >*oys ««« 7*308 -odo,q oj V- - ,'.myv? .amoTOjtOir f iiirj i.god »o v 99&iWq fli bi' IW-o/f' . 'lo/ii a .'['S, 'iro:; d". ha. - Sfefenr o-, af> .(*!>■ cfa n .doji orotcf trat - i&ftofsaVeav Jod j :..od ;; r > i i-.-sroB? .i d;q a^sjiaoi.ofiuif:;rny*s i- !? ti torf ir-. h;j[ / t jjrr< s ofičf-ij.fp«’ v ir d ,8979^1' ifhiits bi rjf •» 7 .ijag nio/fri '.•sM .ooiitov , iU irsY6>T'f,iiC'i iltrialŽ a. o- Uafoiramr /rJajfvi; :qo ‘tufšilit oa i»nintu'f9q .xftibiv[ ohmh o; lisvossO. .myA ut gsrffiV iFin-ra« bq ,9n«von rS? -Mtc . -.'-f/ »H OBSEG Str. Predgovor. 3 Primorska straža. 5 Zastava naša . . . . ,. 7 Pred narodnim domom : (Vizija 1. 1882.) . 8 Domovina.12 Slovč in naročilo.13 Meča posvečenje.15 Nedelja ... 16 Gorski sin .... 17 Čudno mesto.18 Spomin na Sežano., . . . ‘20 Krasni devici, v samostan se seleči, v spo¬ min. Sonet.’.21 Pred Koboridom. Sonet.22 Navidezni stolpi.23 Žalujoči pesnik.28 Luni.29 Noč . . ,.30 Tri iskrice . . , . ..31 Primerljaji.32 Str. Sinov pogled.34 Pismonosec in pastarica.35 Marijine solze v Betlehemu. 36 Zastavica..40 Kralj Lir.41 Materino slov6 v Teru . ..48 Begata.50 Grof Ugolino.61 Libuška roža.65 Nebeški sprovod.67 Herodežev bor se Škarjotom v peklu ... 70 Gospod Silava.71 Nekoliko kosov iz pis. tragedije Knez Aleksej in Izabela . . - ..73 Ljudmila in Privina.81