338
Slovensko književstvo.
* Slovanscina v romanšČini, Spiaal Davorin Ter-stenj a k. Natisnila tiakarnica dražbe sv. Mohora v Celovcu.    Založil pisatelj.
To je naslov novi knjižici, katero naš Terate^ njak s sledečim predgovorom na beli dan pošilja:
„Ti članki so podatki k mojim razpravam, katere so bile pod naslovom: „Siovanski elementi v venetščini" v Letopisih Matice slovenske 1874., 1875., 1876. in 1877. objavljene.
Prebravši in preueivši mojstra Dieza, našel sem mnogo besed, o katerih izvrstni Oiez razlagaje jih sam pove, da ne zna za njihov vir in početek, mnogo zopet, o katerih Diez sam dvomi, je-li je njegova razlaga isti-nita. Te besede sem skušal iz slovanščine razložiti, zato sem dal svoji knjižici naslov: „Slovanščina v ro-maničini".
Vem, da se ne bom imel samo s filologi, nego tudi s hisforiko boriti, a tolažil me bode Goethejev izrek : „einer neuen Wahrheit ist nichts schadlicher, als ein alter Irrtbum". Kakor šče v filologii nesmo prišli do nepoklicivnih rezultatov, šče manje v zgodovini, jaz pa nčsem prvi, in tudi ne bom zadnji, ki so in bodo trdili, da so na jugu in zapadu Evrope uže preje Slovani stanovali , kakor sedanja historična šola uči.
Kolikor mi moje razmere dopuščajo, nčsem preziral rezultatov, do katerih so prišli kritični filologi, pri dvomljivih in nedoločnih razlagah sem pa šel svojo pot, in pred očmi imel izrek sv. Avguština: ut somniorum interpretatio ita verborum origo pro cujusque ingenio judicatur". —
Gotovo bilo bi odveč, obširno govoriti o tega našega domoljuba trudoljubivem delovanju na polji domačega starinarstva, kateremu je še odprt širok prostor , da-si vidimo le malo mož, delujočih na njem. Gosp. Terstenjak je eden onih domorodcev, kateri vse svoje izvanredne dušne kreposti posvečuje preiskavi staroslovanske dobe in nje jeziku, in zato bodo tudi študije v tej najnovejši njegovi knjižici filologom zanimive. Kar nas še posebno veseli pri častitem veteranu slovstvenem, je poleg njegove obširne učenosti tudi njegova oskromnost, kateri daje najlepši izraz v gori navedenem predgovoru. Naj tedaj najnovejše to delo našega Davorina pride v roke vsem učenjakom, ki slo-vanščini ledino kopljejo na tem malo obdelanem polji.
339