SLAVČEK I. v \ ,. ZBIRKA SOLSKIH PESMI. d It t o n ^fCcdvi^, c. It. učilefj. vjoo Gt. IPi-sra, stopnja,. V LJUBLJANI. V lastni zalogi. — Natiunil R. Milic. 1870. pcrr Jkiifbv /of /tq$l Stran i i 2 2 3 4 4 5 5 G 7 7 8 9 9 10 11 12 12 13 13 14 14 15 IG IG 17 Pred šolo Po šoli .... Angelj budi . Iloja za Jezusom Učenec . Veseli učenec Učcnec iz šole grede Šolski zvonec Zvon iz line. Trobentica . Ptič in deček Zajec .... Otrok prijazen, ubogljiv Otrokovo domoljubje Tri cvetice . Oj, zlati časi Mlado jagnje Na zeleno polje Oblaček Pri potoku . Velike ure . Otroci, ura nima pokoja Kmet .... Če otroci vljudni so Setev .... Konjič dirja čil okrog Kofljiček Stran 28. Klic pomladni............................................17 29. Pomlad...................................................18 30. Veseli majnik............................................19 31. Ptiček poje v gozdu......................................19 32. Ptičku..............................................20 33. Ptica v gozdu............................................21 34. Vjeti ptiček.............................................21 35. Čuvaj se, miška..........................................22 36. Sestre, naglo se vrtimo!.................................23 37. Pridna deklica...........................................24 38. Ženjica..................................................24 39. Kosec....................................................25 40. Kovaška pesem............................................25 41. Mlinar...................................................26 42. Pridni mlatiči...........................................27 43. Solnce vso oživlja.......................................28 44. Lahko noč................................................28 45. Na svetega telesa dan....................................29 46. česa je vojakom treba....................................30 47. Lovska pesem.............................................30 48. Hajd na noge :.............................31 49. Zeleni gozd je lovčev raj................................32 50. Mladi telovadci..........................................32 51. Otroci dragi.............................................33 52. Telovadska popotnica.....................................33 53. Otrok na prostem.........................................34 54. Otrokova cesarska pesem..................................34 55. Cesarska pesem...........................................35 1. Pred šolo. Počasno. 1111111111111 fP-j K Te-bi kli - če ve - čni O - Cc zbra-nih o - tro - 1J 0 f§ | i •{* | Jljil” 1 j* 11 či - Cev krog, bla - go - slo - vi, pro - si vro - Je, ga pri f Ul Sgi i u - ku mi - li Bog. 2. Srca naša Ti pripravi, Um razjasni in spomin, Rastli bi v modrosti pravi, Kakor Jezus, božji sin. 2. Po šoli. Počasno. I j j F 0 ± I h I I -n F1 v I ki- • 1 r . * p-J * 1 t * S-- l- r—* Več-no sla - vo Ti po - je-mo, z na-mi naj Te - i I L I [j j F j -F d H • -i- ^—*~l vse ča - ss sti; Et • F' * F- hva - lo Te - bi vs I.Jtj i da ■ L* •j« j- i- mo kar smo sli - ša - li. 2. Lepe uke v srcih lirani, Nam po njih živeti daj, Vedno Ti nam stoj na strani, In nas pe\ji v sveti raj. 3. Angelj budi. Lahno. i ; j r *' if.-i Z ma-no zju-traj ra-no vsta-ne an-gelj moj, r*fl~ —fcr hr—~Kr— E£ -T- 3= ■=3Ei E I.J ma-no, [_ .j m >j- z — y ± ho-di ve-dno z : W 0- 0 1 ved- no je z mu ES - IH 2. Angelj me pokrije, Ko se noč stori, In ko dan zasije, Zopet me zbudi. 3. Angelj me varuje Zvesto dan in noč, Kak’ me zveseljuje Božja ta pomoč! Posl. Fr. Končan. 4. Hoja za Jezusom. , Zmerno. :jL4F- ŠEjE* M . ■ -K O - trok po po - ti grč, pa i - ti kam ne - ve; ve- h -0---j =fE= m lf mu Je-zus sam: Veš mo-je de - te kam? Le ho za me - noj, le ho-di za me - noj. 2. Le hodi za menoj, Vodnik bora dober tvoj, Glej to je ozka pot: Ne zgubi se od tod, In hodi za menoj! 3. Le hodi za menoj; Jaz hodim pred teboj, Da tc v nesrečen kraj Kdo ne zapelje k’daj; Le hodi za menoj! 3 5. Le hodi za menoj I 6. Se hudega ne boj; Bom varno vodil te, Da ne Bpodtakneš se; Le hodi za menoj! Le hodi za menoj, 7. Sem tron zapustil svoj, Da tebe peljal bom V prelepi rajski dom, Le hodi za menoj! 8. Le hodi za menoj! Glej majhen bratec tvoj Sem hotel jaz postat’, Ti ložej pot kazat’; Le hodi za menoj! Le hodi za menoj! Sem jaz prijatelj tvoj, In te skoz smrt in križ Popeljem v paradiž. Le hodi za menoj! m Lahno. hr * Le hodi za menoj! Glej, gor’ je oče moj. Kar zapove, lep6 Stor’ vse kot jaz zvestö, In hodi za menoj! 5. Učenec. izza! ko znam že -0— / u-mčl bom vse leh' ± * 5 5 k6, kar se po le-pih 2. Sedaj ko znam pisati, Lehk6 zapišem si, Kar vidim in kar slišim, Kar mi srce veli, 3. In leliko izračunim, Kako se kaj proda, Iu koliko pšenica Očetova velja. knjigah pod-uč-ne-ga do - b6. 4. In risati znam cvetje In hišo in drevö,— Po vejicah pa tičke, Ki pesmice pojö. 5. Pa tudi rad zapojem, In vse se veseli, Ko glasna moja pesem Po gori zadoni. Fr. Končan. 1* 6. Veseli učenec. n Veselo. i|=p:3 ^ ; p •' Ve - se - lo, vc - se - lo kar v šo-lo hi - tim, ker feÄtf | -l-ll ~Z v šo-li ac le-pe - ga mno-go u-čim. 2. Pisati in brati, učim sc lepo, In drugih naukov, ki treba jih 1)6. 3. Učitelji, starši rac ljubijo tud’, Ker s pridnostjo vračam obilni jim trud. 4. In Bog ljubeznjivo poinoč mi daje, Da vedno po sreči sc steka mi vse. A. Praprotnik. 7. Učenec iz šole gredč. uGredi. 0 • • I > 3 — k “H = 1 H 1 # # = L' 1 p ; p Prav ve - sel iz šo - le grem, do - sti le - pe - ga že i ••'F - — H Ei j “i E i-is V-—- 1 •• pi ^ ■ 9- * r * #-l £-£=2 - J j | 13ß p ko-li, no-čem za-bi ti ni - ko - li. Hvaljen bodi Bog Ti moj, 3. Kar koristnega že znam, Molil Te bom sinek Tvoj, Staršem rad doma podam, Hvala se Ti bo glasila Hočejo me pohvaliti, [:Za podeljena darila.:] [:Ker se pridno znam učiti.:] A. Pemi. 8. Šolski zvonec. Zmerno. HfHl .1* 1 ; ,i; I $ »T? j 'g •» 1 Šol-ski zvonec glas-nopö - je, k se-bi va - bi glas-ne rö - je, da bi Sli na vr - tec zlat, kjer bli- «i . Sči jim cvet in sad. 2. Cvet in sad v modrosti klije, lil odkriva lepotije, Ki jih svet ne umori, Srce dobro ne zgubi. 3. Ljubi zvonec, zvoni, zvoni, Mlado čcdo v šolo göni, V glavo dajaj resni glas: Mladih let je kratek časi A. Praprotnik. Krotko. 9. Zvon iz line. *?-?7 ? : ü| ji * i ; H'.:* 1 Čuj iz li - ne zvo-na glas, bli-zu, da-lefi kli-fie nas: mo - lit zju-traj vstajaj - mo, se na de - lo sprav-ljaj-mo I 3. Poldne, zvon, mi zadoniš, Jasnini glasom mi veliš: „Vživat’ pojdi božji dar, Zabi na Boga nikar!“ Bliža sc večerni zör, Pokoj, kraj je truda mör, Kličeš, ljubi zvonček, mi: „Idi spavat z Bogom ti!" 4. če nedelja, praznik je, Zvonček mi oglašaš se, Vabiš ljudstvo v sveti hram ■ Oj, pobožnost vlada tam! 5. Ko zapuščam svet, zemlj6, Poješ milo mi v slov6, Žalost ljubljenim budiš, Up jim združbe oživiš. 6. Ljubi, sladki zvonček moj, Vedno slušal glas bom tvoj, Klic večeru zadnjikrat Pelji me do nebnih vrati A. Pernb. Veselo. Trobentica. ""fr =¥- üjj Po-zdrav-lje-na tro-ben - ti - ca, po-mla-di pr-va hči! Ka-ko si vsa o-kin-ča-na, kak’ si o-ko že-li. Ni dolgo več, Kar šel je preč Morilni mraz od nas; Odprl nam si, Oj ključek ti! Pomladi rajski čas. Trobentica Preljubljena Oj tebi dolg čas ni I Glej, sestrica Vijolica Pod grmom se budi. 4. Kakö bliščiš, Kako duhtiš, Na trati, griču taml Da letajo In sedajo Bučelicc v tvoj lirami .5. In še enkrat, Oj ključek zlat, Pozdravljam ljubo te! Odpiraj mi Čez zimske dni — Oj, pömlad še in še! A. Pernč. 11. Ptič in deček. Zmerno. Kdo to, pti - ček ma - li, po - ti jo u - čil, fc» * T T T?\ ' M lil ;>j Ul kje si ta-ko le - pe 2. „Kdo učil me petja Kad bi deček znal? Malo mojo pesmi Mi je stvarnik dal." 4. „V dobrem srcu biva, Ljubi deček ti, Dobremu otroku * Pesmi podeli.“ pes-mi - ce 3. Kje li ta stanuje, Da poiščem ga, Da enakih pesmi Tudi meni da? do - bil? Posl. Fr. Konian. 12. Zajec. Lehko. *1 i ; ;[• §3 ; / V zelnik je lio-dil za-jec na z6-lje; pra-zni-ka : —M-• «■«. ' •*. M m ? m M nij se bal, ni ne - de - lje. 2. Kmetič ga nekdaj V zelniku vgleda, Ravno ko mlado Glavo objeda. 3. Hudega noče Zdaj mu storiti, Le ga pokara, Več ne hoditi. 4. Zajec ne sluša 7. Tretjič za mejo Tega svarila, Kmetič ga čaka, Škoda čedalje Zajec spet drzno Večja je bila. V zelnik priskaka. 6. Drugič grozi mu 8. Poči zdaj puška, Kmetič ostreje: Zajec naš pade, Puško pokaže Ker ni opustil Mu iz-za meje. Grešne navade. 6. Zajec ne j6nja 9. Brat mu pa reče Delati škode. Iz-za grmiča: Misli, odpuščal „Mar bi bil pustil Vedno mu bode. Zelje kmetiča 1“ Fr. Ser. Cimperman. u Zmerno. 13. Otrok prijazen, ubogljiv. a -h %; i;? rM i fW :; y 1 0- trok pri-ja-zen, 11 - bo-gljiv je I - da vsa-ki mm tik ' $ čas, a nje pozdrav je lju - bez-njiv, in to ra-du-je nas. 2. Ko se za rano prebudi, 4. Če k staršem pridejo ljudje, K očetu, mami gre, Vsem vošči „dober dan!“ „Bog dobro jutro daj I* želi, Da „dober dan“ pozdrav je nje, Poljublja jim roke. Priljubljen, spoštovan. 3. Ko zjutraj sreča jo ked6, 5. „Zdravstvuj, zdravstvuj“ želi deklš, Sladki se nasmehljä, Če se poslavlja kdö, Ter vošči „dober dan“ ljubö, In „lahko noč“ pozdrav njč je Veselega src&. Ko spavat gre sladkö! Posl. J. Cimperman. 14. Otrokovo domoljubje. Lahno. r# rp-H —N -<\ l~T h—! ■ -L 9 4-ä [±=ž Egrr:gz-*~— O moj pre - lju - bi, dra-gi dom, za-tč sr - cč go- Eife J 1 hG? v EES %r -0. Jj rv A*-* J s eJ ^eu ri, jaz te-be zve-sto lju-bil bom vse svo-je ži-ve dni. 2. Vse posvetim ti, kar imam: 3. Gotovo več bi dal ti rad, Rokč, glavč, sreč; Premajhen pa sem zdaj Otrok sem še, in kar ti dam, In še preslab in še premlad, Darilce malo je. Da bi veljal ti kaj. Posl. Fr. Končan. 15. Tri cvetice. Veselo. im pil m > :sziši Iz šo - le pri-slca-čem, na vrt se po-dam, na p ;l pi gpiHü vr - tu ve - se - lja o - bil - no i - mam; v gre- -% i J'.:.*-: F r : j 4 :rv-: : * • : # * # I # 7 # • 1 1 •* ,• H 3: * S to-vo na sve-tu pri - jet-nej-ših ni. 10 Rumena pšenica 4. Ko maänik povzdigne To klasje lop6, Cvetice le-t6, Iz njega postane Čutila presveta Presveto telöl V nebesa liitč, Pri povzdigovanji V molitvi goreči Mi vtripljc sreö, Okd mi solzi, Ko pomnim cvetice Ko režnje tfi vidim Iz moje grede. Telo ino kri. Na sredi gredice 5. In tretja cvetica, Pa trto gojim; Ki til so rodi, Lepo so razvija, V deviškem le srcu Veselja kipim! Najlepše cveti. Najžlahtniše sadje V nebesih pletejo Ta cvetka rodi: Si vence iz nj6, Ker v Jezusa moj’ga Pa venček dobi le Se kri spremeni. Deviško srce. J. Tomšič. 10. Oj, zlati čas! Grede. * Illu 3 N H I M Oj, zla ti čas, oj, zla - ti časi Mi- ÜH 31; | ÜÜI % - JI J. /jd nu-ta, ki mi - ni - la, ne bo so po - vr - ni - la; kar *4 j 11» i+-t ča - sa za-mu-diš, ga ve - ko-maj zgu - biš. 11 2. Oj, zlati čas, oj, zlati čas! Jc v mladih letih setov, Bo v starih dobra žetev; Če pridni bodemo, Nam nikdar žal ne bo. 3. Oj, zlati čas, oj, zlati čas! V mladosti kdor praznuje, Na stare dni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov — tat. 6. 4. 6. Oj, zlati čas, oj, zlati časi Le danes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj ; Ne veš, če doživiš, Kar danes zamudiš. Oj, zlati čas, oj, zlati čas! Kdor čas svoj prav obrne, So s čednostjo ogrne; Lepota sivih las Je prav obrnjen čas. Oj, zlati čas, oj, zlati čas! Vso žive dni se trudi, In časa ne zamudi; Počivati sladkö Potem v nebesih bo. SlomšeJc. 17. , Veselo in lahno. Mlado jagnje. F2E * 2 N:- h 'nti. .53 T ■ ■ “__2j j* 4 « » • • ] F-—# 1- J 3 ve - se - lo, ■ß * "ß- J- ska-čc, s parkelj - ci dro-bni tra - ti se vr in po tra - ti se vr - ti. Mati pravi: Ne, ne skakaj, 3. Jagnje matere no sluša, Tam po bregu se ne takaj: Raj a e samo si poskuša; Lehko kam sc zaletiš, Se čez kamen zaleti, Šibko nogico zdrobiš. In si nogico zdrobi. 4. Jagnje nogico zlomilo, Glasno klicalo in vpilo: „Oj, otroci, vbogajte Svoje skrbne matere!“ Slomšek. 12 18. Na zeleno polje. Leliko. -i-2 ' -_4~ Na ze - lö - no po-lje, tra - ve kjer ra - st6, rij p _4=p — 1# V— =£=i * * 11 go-m’m do - bre vo - lje ov - či - co drob - nö. 2. Po dnliteči travi Radostna skaklja, In po zelenjavi Cila meketa. 3. Kjer sc potok vije, Senčna je goščad, Tam ovčica pije, L6že potlej v hlad. Posl. J. Cimperman. lft. Oblaček. Krotlcu. Svi-tlo-bni o - bla - ček ne - bes-nih vi - šin, kak’ 2. O plavaj nad mano Še kratek mi čas — Povej mi, mar videl Si angeljev kras? 3. Svitlobni oblaček, Bi jaz bil kot ti. Tak’ mil in prekrasen Kraj zemeljskih dnfl Posl. J. Cimperman. 13 20. Pri potoku. m m i m - & * Lehlco. :| Pri ma-lcm po - to - ku mlad de-ček je bil, cvet- I' ' * 1 • • . i. ‘ !l tr - gal in veu - če - ke vil. 4. „Tako meni leta Tje v večnost beže, In časi mladosti Naprej mi hite.“ 5. „In kaj mi bo radost In kaj ta pomlad, In kaj te cvetice, Ko več ne bom mlad!“ Fr. Šctina. li - ce je Ko venček si splete In vrže v vodo, Glavico povesi In pravi tako: „Oh valčki nesejo Cvetice sab6, Neusmiljeno vleče „Jih vöda na dnö.“ 21. Velike ure. 4_| > . •>- 5 :n| j n | jj. rj X..J—i j -.j. ^ i. Vel’-kc u - rc gre - jo: tik tak, tik tak; ma-le u - re gre-jo: tik tik tak tak, tik tik tak tak; u-re žepne EšŽE:! fl'Ö? f Ti* m 0 9 1 n h t % w -i s t n pa ta-ko-le: ti-ke ta-ke ti-ke ta-ke ti-kc ta-kc tik. Otroci mahajo nok oliko čana z desno, nekoliko časa z levo roko, ali tudi z oboma rokama ob enem, in aioor tako onakomorno, kakor mahalo pri uri. 14 22. Otroci, ura nima pokoja. ■ n i 111 p- ' 5 r— R *>• -N Č- J m i t J P -1 O-tro-ci, u - ra ni-raa po - ko-ja, ved - no * V- grč, naj vro-če je, alj zi - na, na-prej po - mi - če Tik, tak, tik, tak, tik, tak. 4. In glejte, ura mala, Kakö se jej mudi, Ko da bi zaostala, Za drugimi hiti: Tik, tak i. t. d. 5. Otroci, ura nima Pokoja, vedno grč; Naj vroče je, alj zima, Naprej porniče se: Tik, tak i. t. d. se: 2. Počasi v stolpu teče; Naprej le vendar gre, Če tudi se proteče Nevihte jej grozč: Tik, tak i. t. d. 3. Hitreje že na Bteni Nam ura kaže čas, V zapreki če nobeni Jej ne zastane glas: Tik, tak i. t. d. Otroci mahajo z rokami kakor mahalo pri uri, aedaj z ono roko, sedaj z obema rokama. Jos. Pintar. Zmerno. 23. Kmet. Znal bi rad, ka-ko li kmet-je, Znal bi rad, ka-k6 Ii Konec: La, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, £ • N K 1 kmet-je o - ves se - je - jo svoj?Glej, ta-kö - le la, la, la, la, la, la, la, la. 15 3. Si kmet-je, glej, ta-kö - le kmetje o - ves se - je - jo svoj. 2. Znal bi rad, kakö li kmetje 4. Znal bi rad, kako li kmetje Oves žanjejo svoj ? Glej, takö-le kmetje Oves žanjejo svoj. La, la i. t. d. Se po del’ veselč? Glej, tako-le kmetje Se po del’ veselš. La, la i. t. d. Znal bi rad, kako li kmetje 5. Znal bi rad, kako li kmetje, Oves mlatijo svoj ? Ko so trudni, zaspč ? Glej, tak6-le kmetje Glej, tak6-le kmetje, Oves mlatijo svoj. Ko so trudni, zaspe. La, la i. t. d. La, la i. t. d. Otroci posnemajo kmetska dola n. p. sejanje, mlatenjo, žetev i. t. d. in pri „la, la, la i. t. d.u se spoprimejo ter so zavrtč v krogu. Na koncu pri besedah : „Glej, takö-le kmetje, ko ho trudni, zaspe,“ vsi počenejo, kakor bi hoteli spati, in vstanejo zopet ter najedenkrat zapojrt „la i. t. d. pa se z nova zavrtti. Posl. Jos. Ciperle. 24. Če otroci vljudni so. tLehko. HV; ■ * • * ■ - / . . Ce o - tro - ci vljud-ni so, leh - k6 jim je sr- i c6, in ke-dar do-bre vo - lje so, ta - ko - le vBi sto- re, ta - kö - le vsi sto - rč, ta - k6 - le vsi sto - r6, Igra se takö; jeden otrok stoji vsredi kroga in pri besedah „takö-le vsi stor6w, pokažo kakošno kinotsko delo, n. pr. kako se geje, mlati, pere, vrti, dviguje roko i. t. d., v čemor ga drugi tovariši posnemajo. Posl. J. Cimperman. I i n 3 .'1 16 25. Setev. Lahno. Po nemškem napevu. lil * i§Ii 'I'1'TiLS #1 Sneg be - lin iz vi - štn na - le - ta - va f ; 1 'r. * i M ' na po - lj6, bra - ni jih, lira - ni l§ Up1 rf 1131. vh m jih ka - li než-ne in mla - d6. 2. Sneg beži, A klasje Stern moli Klanja se — Kvišku cvetjiče drobno, Dete, stori ti taköl Otroci posnemajo na dotičnili mestih poBmi naletovanjo anogd, kako bil poganja kvišku in 80 zibljo klasjo. Posl. J. Cimperman. 26. Konjič dirja čil okrog. Veselo. 3#. j|:i Ko-njič dir-ja čil okrog, jaz vštric njega lehkih nog. 2. Rajši imam skök legäk, 3. A prerad mi gre hop, hop, Da ne vrže me na tlak. Dalje jedno mčr v kolop! 4. Ves radosti sem prevzet, Daljni z njim prejašem svet! Poti. J. Cimperman. 17 27. Konjiček. Budno. To nemškem napevu. Klop, klop, klop, hi! ko - nji-ček v stop! čez bre-go-ve l: t ; Up C T ? 3§ in go - ri - ce, va-ruj pa si le 110 - ži-ce, | fii:ui i hi! ko - nji-ček v stop! Klop, klop, klop, klop, klop! Tik, tik, tak! 3. Br, br, ve! Le ne zvrni vznak! Malo čakaj me! Oj, konjiček če boš slušal, Moraš pač, konjiček, stati, Jahati te bom poskušal, Vsaj ti hočem krme dati, Le ne zvrni vznak! Le počakaj mel Tikti, tikti, tak! Br, br, br, br, ve! 4. Ha, ha, hal Jlih, zdaj smo doma! Illapec, oče, ljuba mati, Smem konjičku krme dati? Juli, zdaj smo doma! Ila, ha, ha, ha, ha! 7'os/. A. Per ni'. 28. Klic pomladni. u Lahno. i imi ü 1 j. j mm m Ku-kii, ku-kiil v goz-du sem tu! zdaj pa le poj-te, mir-ui ne stojte! vigred, vigred, zdaj zdaj bo tu! 2 2. Kukü, kukü! Sluäajte klfc! Zdaj pa na polje, Dobre smo volje! Vigred, vigred, Daj nam cvetic! 3. Kukü, kukü! Kukov’ca znä! Kar jo zapela, Pravo zadela! Zima, zima, Pojdi s polja! ' Posl. A. Verne. 29. Pomlad. Veselo. X |'HS ■* Jt-i J j .1.j U- t A, a, a! po-mlad jo že pri-šla! proč jo zdaj o- g i de-ja bo-la, in po-mlad seje za-če-la! a, a, m i po - mlad jo žo pri šla! E, e, c! že ptičico žgole! Sladke pesmi so glasijo, Srce z radostjo polnijo! E, e, e! žc ptičice žgole! I, i, i! žc v cvetje vso hiti! Kdaj je v srcu več radosti, Kakor v zlati tej mladosti! J, i, i! žc v cvetjo vse hiti! 4. O, o, o! kak’ jasno je nebo ! Vabi vedno nas na prosto, Ven na trato, vrt in hosto! O, o, o! kak’ jasno je nebo!' 5. U, u, n! zapojmo čast Bogu Da jo vzbudil zlato cvetje, Da je ptičicam dal potjo! U, u, u! zapojmo čast Bogu! 1’osl. Fr. Končan. 19 30. Yeseli majnik. Zmerno hitro. j 3 -j —N ^ 1*1 I.P ! 4 t> * J. O • tro • ci, zo ■ pet si - je cve - to - či me - sec I maj, ki zem-ljo je pre-dra-mil, poinla-dil log iu gaj. 3. I’o drevji, po grraovji Prepeva tiča spet, Po drevji iu po cvetji Bučela bere med. Na trati so zeleuej Otročji zbor igra, Kipi jim radost glasna Iz mladega srca. 4. In zlati solnčni žarki Obsevajo gore, Obsevajo v dolinah Spet rožice mlade. 5. In kamor se ozira Po svetu mi oko, Povsod je vse veselo, Povsod je vse novo. rosi. Fr. Končan. 31. Ptiček poje v gozdu. Krotko. —$ ' 2 -N— a> ! r —j51 r i 1 S' F- 4 • j ? i r 1 L ~ J E? * SJ!3 e A H Pti-čck po - je v goz - du glas-no iu le - po, : J 'J ] r * « # : M P 1 ' * * * J ' J L -B ' i—d ! m pti-ček po-je v goz-du me-ni pre-slad - ko. $;*, m ^11J I ; Mpi P La, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la. o * n 111 20 2. Ptiček snuje v gozdu 3. Ptiček bo položil Mično gnjezdice, Drobna jajčica, Varuj tamkaj v gozdu Milo tc bo tožil, Ptičku gnjezdicel če bi motil gal La, la i. t. d. La, la i. t. d. 4. Skoro bo izvalil Mlade presltrbno Tebe bo privalili Slušat pesmico. La, la i. t. d. A. Perm). 32. Ptičku. n Zmerno. *. i ;• Za - poj, za-poj, oj pti-ček moj, mi pc-sem še en- mm krat, prej ko zle-tiš in po-le-tiš ze-le-ni gaj is-kat’. 2. Vso zimo sva 3. Zapoj, zapoj, Skup bivala — Oj ptiček moj, In zdaj mo zapustiš; Mi pesem še enkrat 1 Iz kraja v kraj, In tebe ko Til ni tvoj raj, Tu več ne bö •— Drugam si poželiš! Te v log bom šel iskat. Tosl. A. Per ni). 21 33. Ptica v gozdu. Mirno. ifepgpippfjpj:"f\'M; H§ 1 Kaj pti-ček to-žuo kli - če, kaj ža-lost-no cvr- T * fi Fr i P* T3 ‘ “K rl F=Fn Ep # • r ' v A či ? Jaz vem, kaj pti-ca Eb== ho - če - „-I : ze -len si dom že- . ii ~ li Ves dan žaluje revež In leta simtertja, A v širnem snežnem gozdu Nihče ne čuje ga. Poslednjič čuje pomlad, Kar toži ptič ubog, In dii mu stanovanje Zeleni, krasni log. 4. In kdo li v senčnem gozdu Ves radosten žgoli? Oj, to je srečni ptiček, Ki čvrst so veseli. 5. Pomladi hvalo poje Veselo slednji dan, Zato, ker mu je dala Tii gozd zelen, krasän. Posl. Fr. Končan. 34. Vjeti ptiček. Zmerno. Oh, kaj vendar som vzloči-nil, vjet da moram bi-ti 1 y- 5 i i s j H F ■ ,* f j a H I gp • • - m- » j hiEi=t > ■ . J sam? Kaj sem ža - le - ga vam zi - nil, da za- pr - li ste me v hram? 22 2. Zeleneti, oli, drevesa 5. Pesmi tožim glas žaleči — Več ne vidim tukaj več! Zgolj mi je tolažba ta! — Tesna krog je mene lesa; Z varni, ptički mi leteči, Zdravje moje preč je, preč! Pel lii prostega srcaI 3. Skozi okno smem še zreti, Mi sreč stori težko — V sinji prosti zrak zleteti Vidim brate — kak’ lepo! 4. Kje ste, ljubi moji griči, Kje potokov hladni kraj ? Perje dviga, sc kopiči — Ni mi dan veselja raj! 0. Ob, zakaj ste me zaprli? Mar svoboden več ne boni ? Kaj nad mano ste zazrli, Da mi vzeli sreče dom? 7. Petje le mi je ostalo, Drugo vse' ste vzeli mi! V petji srce žalovalo Hode mi vse žive dni. A. Per ni. 35. Čuvaj se, miška. Zmerno veselo. _j -j. ili i !> 'j I I irE=4—■ t \ J J 4 » « 4 I- ä ~| T v -#■ Cii-vaj sc, miš-ka, o-gni sc ]>a - sti, ü ni m skri-ta v te-mi - ni na - te pre - ži; a - ko pre- I y P M n -j. »1 * f • I :t| ES *1 1 • 1 t - t- g 'M s lili zo pri-deš na-sta - vi, bo-deš pro-pa - la ŠHI 1M! vbo - ži - ca tf. 23 Čuvaj so, ptica Ogni sc zaujki, Grm ki jo vrbov Skriva ti gost! Prej, nego misliš, Leliko za vselej Tebi se vpleni Zlata prostost! 3. Ribica brza, čuvaj se vade, Ki jo nastavil Ribič v vod6; IICo to ujeti, Bodi pozorna, Če me ne vbogaš, V plčn te dobo! 4. čuvaj se, dete, Ogni se roži, Strast naj te nikdar Ne zapeljä: Z barvo in duhom Vabi tc roža, Dokler ti s trnjem Rano zavda! Posl. J. Cimperman. 36. Sestre, naglo sc vrtimo! Budno. Iv j I-j ä ^ Še-stre, na-glo se vr - ti - mo, pe-sem krep-ko pov-zdi - gni-mo: te - lo - vad-ka sled-nji čas * ;■r i i » » ril - do - sten i I - j i J11 braz. 2. Naglo le se zavrtimo, Pesem krepko povzdignimo: Malo iu drobno telo Bode vgibčno in krepkö! Posl. J'. Cimperman. 24 37. Pridna deklica. Zmerno. t-l »-2 3 * -"ft rT > Ml i:; E $ 0 • ] U ji * - *! [' - g Jas sum prid-na do - kli • ca, da - si tu ■ di mla-da, . Lf , £ vi Fj :! II Ir 5 P= pt -P - V ■■ L' M EE p.. zS t*=Z? :ll ča - sa no- čem iz - gu - bit’, de lam ved - no ra ■ da. 2. Rano vstajam zjutraj že, 4. Radost se učiti je, Kadar zor napoči, Lena nočem biti, Delam pridno dokler dan časa zlatega nikdar. Od zemlje se loči. Nočem zamuditi. 3. Zahvaljujem se Bogu 5. A ko vse storjeno je Da me je po noči In večer se dela, Varoval, in prosim ga Mati me pohvalijo, Nove spet pomoči. Kaj bi še želela 1 1 * 0 0—js i “K > i fc V • 1 # 2 # i Ko - va - či pridno ku-je-mn, ni-kdar se ne li- m ~ K . ;fc i ■ > ,K H Eji $ is i-| S J m ig --K K «H • • m t/ • L* ' 4 *-1 Efcp tru-di - mo. 1’ik pok, pik pok,pik pok,pik pok, pik pok, pik pok. 26 2. Ko polnoči odbilo jo, 7. Še le, ko so približa mrak, Glasni» že k (lelu kliče vse. I’a z delom ponchuje vsak. Pik, pok i. t. d. Pik, pok i. t. d. 3. Ko vsaka stvar že mirno spi, 8. Veseli pa smo vsaki čas, V kovačnici še vse živi. čeravno tlači delo nas. Pik, pok i. t. d. Pik, pok i. t. d. 4. Ko zora v jutru zažari, 9. Ko zima v hišo vso zaprč, Lenuha tukaj ne dobi. Kovač še vendar k delu grč. Pik, pok i. t. d. Pik, pok i. t. d. 5. Zn davnej sveti beli dan, 10. Poletje komaj kmet strpi, Oddihljej nam je komaj dan. Nezmagan pa kovač stoji. Pik, pok i. t. d. Pik, pok i. t. d. C. Ko poludnč že odzvoni, II. Zato pa vživa on vesel, Tedaj se čelo ohladi. Kar s trudom svojim je prejel. Pik, pok i. t. d. Pik, pok i. t. d. 12. In kadar je pokoja dan, Časti Bogd, mu v srcu vdan. Pik, pok i. t. d. Kurnik: 41. Mlinar. Zmeniit. 2 -j j 3 S S H -hi 5 £1 S- s 'S 3.4 1 r v! « a \ i -. j ;l l * . +\ \4-* 3 =-*A -5 * El“ 1 * * i Tf • I 3 3 t 3 i \' : EfeEI ~ E J EE sta-vil je! mo-raš rui pše - ni - ce mle-tj, ! ' U | I . gHH I oj, po - žu - ri, mli-nar, se. 27 2. Mati, ali nimaš mleti? 3. Mlinar, kaj počiva žaga? Mlin sc tvoj ustavil je; Ti navskriž držiš roke, Kavo hočem za-te mleti, Treba bo ti dan plačati Glej, kak’iz pod rok mi gre! Oj, požuri, mlinar, se! 4. Mlinar, kaj no delaš olja? Olja mnogo treba je ; Olja moram jaz imeti, Oj, požuri, mlinar, se! Poni. Fr. Končan. 12. Pridni mlatiči. Veselo. \/r -2 " I czh s: H s 1 5 • - * 3? s « 1 -*-* -0r -+■ E? I * , £ 1 t 0 * 4 3 Brž m lil - ti - či mi vsta-ni-te, da bo de - lo j - ifHIÜ šlo od rok, cepce v roke mi vze-mi-te, vdar’te: pi-ka, po-ka, pok, pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, pi-ka, po-ka, pok! 2. Ti obračaj, jaz bom tresel, 3. Ječmen, rež, pšenica zrela, Delo nama gre od rok; Vsega poln kozelc širok, Tone cepce hode vezal, Ta za kmeta je vesela, Kmal’ ho: pika, poka, pok! Urno: pika, poka, pok! 4. Ko se vse ho dokončalo, Cepce vržemo iz rok, Zapojemo Bogu hvalo Srečni: pika, poka, pok! Simon Puncah. 43. Solnce vse oživlja. Mirno. Ji3u—.,.i J—rj- mm m T ■ ' ti h Oj solu - ce ru-me-no, kak’ si-ješ le - j>6, ^ f | ; . i . žar-ke pre - zla-to n - pi - raš v go - ri 2. Studenček iz skale veselo kipi, Od solnčne zlatine se krasno svetli. 3. Cvetice vesele ti glave mole, Čebelice pridne na pašo hite. 4. In ptički po gaji pojejo lepo, Na slehernem kraji zdaj vse je živo! 5. Ko solnce zaide, vse tiho je spet, Brez njega ne more veselje živet’. 6. Kak’ lep mora biti še stvarnik le sam, Ki znal narediti je solnčice nam I 29 2. Svitle zvezde pa gorijo, Tam na nebu sc bliščijo, Kakor bi nas angeljci Doli z raja gledali. 3. Ptičico iu druga ž’vina Gospodarji iu družina. Vse počitka željno jc, Tiha noč zaziblje vse. 4. Moja glav’ca je zaspana, Moja postelj’ca postlana; Ljubi angelj, varuh moj, Mene varuj ti nocoj. 5. Oča! vi mi križ storite, Mati, vi me pokropite, Da prav lahko, sladko spim, Blagoslov vaš zadobim. (i. Jutri hočem zgodaj vstati, Nočem zarje zaležati; Bog mi svojo daj pomoč; Oča, mati, lahko noč! Slomšek. 45. Na svetega telesa dan. Zmerno. ;i' 1 ;i* m Tro - si - mo cve - ti - ce iu r—> - T T * ? H • J =E ven - ce le -?• 1 [ t- * J pe, ker \m ■ t 'h • I < b . J \ Jc-zus, zve - li čar, med na - mi zdaj gre. 2. I’a tudi darujmo mu rož’ce srca, Naj vsak mu nedolžnost obljubi in da. 3. O Jezusi premili, ozri se na nas, Ti srečno nas vodi življenja ves čas! 4. Naj čednosti rož’ce nam vedno cveto, In daj, da odprejo uam rajsko nebo! 30 3. 46. Česa je vojakom treba. „Krepko. In ,'i; Tre-ba bo-bna je vo - ja-kom, ka-dar da - leč t kam gre-d6, tu-di čvrstim uara de - ča-kom bo-bcu pri-sto- i-? i!; ; ;1.''r? ji le-pč. Trom rom rom rom rom rom trom rora rom rom rom! Treba trombe je vojakom, Kadar daleč kam "ralo; Tudi čvrstim nam dečakom Tromba pristoji lepo. Trom, rom i. t. d. Treba puške je vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Pušice pristojč lepo. Trom, rom i. t. d. 4. Treba je zastav vojakom, Kadar daleč kam gredo; Tudi čvrstim nam dečakom Sc zastave podado. Trom, rom i. t. d. 5. Treba je miru vojakom, Kadar z vojske pridejo! In po igri sc dečakom Mir prilega prav sladko. Trom, rom i. t. d. Posl. Fr. Končan. Lclilco. 47. Lovska pesem. I vi ;f;; .s .1; : -:1 Lo-vit’ po goz - du ce - li dan, to tov - če - va je Ü Ü1 r r 1 [ jg % i , slast, ■/. ve - se-Ijem srč-nim tj e na plan, bi- te z: r 0 0- v I j* tl u - te - Sit strast. 51 r r il 31 2. Kako orožje veseli Ga, puška basana, Zadene dobro, če streli', Koj pade zv6r na tla. 3. Ko h koncu zadoni še rog, Se srčno veseli, Navduši ga in brzili nog K tovarišem liiti. I. Žirovnik. 48. Hajil na noge. Živo. iff5 i *• Ž i | jX'- ' I Hajd na no-ge, le v korak! čvrsto sto - pa ko-re-njak FŽ v > • J :J-.| E c.” ±1 F" S 'K-.s',s3 b|p t £ • * • F* ' *\ F> • • • k * * » q v vr - sti red - ni voj - na gre in raz - le - ga pet-je sc. Hu P ~l - ol F jS $:T? 0} / n c\ m ä! I tp it ' J j i ra, hu ra, hu • bs ±~\ rä, hu E ■= * ' -J - rä, hu - ra, hu - y r 1 2. Tioben poje: Trom, trom, trom! Kliče svoje: Trom, ti, rom! Brzo dalje Čez polje, Gozd, ravnine In 'gore! Hurä, liura i. t. d. 3. Pojmo srčno Vsi na glas; Naš je mladi Zlati čas! In veselo In gorko Srce bije Nam zvesto! Ilurä, hura i. t. d. Posl. A. Penič. 41). Zeleni gozd je lovčev raj. Popotno in lehlco. Ž ;i Ze - le - ui gozd je lov - čev raj, iu kra-sen res je * * 4*.. • ^ jü • 'I' j | +M\ gozd, frčč tam pti-ce s kra-ja v kraj in hvali-jo svoj gozd. Studenec iz skalin kipi, 3. Oj, ptičji glas, oj, šum vode, Vrvni tja v temni gozd, In tvoj šepet, oj gozd! I’o drevji listje, čuj! šumi, To dviga lovčevo srce, Šumi, vrši ves gozd. Da ljubi tebe, gozd! Posl. J. Cimperman. 50. Mladi telovadci. V koraku. m smropppipg 1 Mi -#■ Te -lo-vad-ci mla-di, vr - lc smo kr - vi, m 11.! ii mla • de tu ■ di ra - di va - di - mo mo - či. V bran da sili vsaki 3. V jedno mer edini Bodemo možje — Hočemo zvcstö Vedno čili, jaki — Služit’ domovini Naše so želje. S srcem in z rok6. Fr. Končan. 51. Otroci dragi. V koraku. M - -sl r :± 0- £- * tro - ci dra - gi, i f m * 0 br - zi vsi, pre r> ' ^ yr M i-pe-vaj z na-mi fp- - b V -i. ‘ A: * i, *3 vsak! po-zor na „jed-no, dve in tri“ vrav-najtc svoj ko-rak 1 Iz našo bojne igre te, 3. Kdor dobro zdaj drži korak Ki nam je šala zdaj, Z leseno puško tii, Iz „jedna, dve in tri“, resne liojuik on bode kdaj šo jak, Stvari še bodo kdaj. Čast svojega rodtil Posl. J. Cimperman. 52. Telovadska popotnica. Popotnica. ]> * 1 -S S 2ÜÜ 'I' ' ' -I/ i jj Kvišku te-lo-vad-ei vsi, že škerjanček žvr-go-li, ŽL * .s - s iS • i *|: K ■ i H p—! ' l:» H za - ri • ja zla - ti ue - bö, soln-ce koj na ne-bu bo, • i I J 1 II soln-ce koj na ne - bu bo. Mi pojoč med svet grornö, 3. In potoček žubori, Cez dolino, čez gor6, Jutra on se veseli, V gozdih ptiči se glase, Glej, kako okolo skal V rosi trave se blišč6. Teče bistro val na val. 3 34 4. 0 kakö je vse lepöl 5. Kvišku, telovadci vsi, čisto, modro je nebd, Že na pot se nam mudi, Zemlja pa je v ('vetji vsa, Potno palico v roko, Kdo ostajal bi doma! Mi med daljni svet gremo! Posl. Fr. Končan. 53. Otrok mi prostem. Veselo. ~lf2—h , i E?-- 'v >.. > F:1 * >\ h| 3 ES S m w P__fcd Ep--^£B * 4 • • 4 • 1 Na prostem zraku, zu-uaj, ve-se-lje je do-nui, o- ; ; ' i' * ;i trok v na-ra - vi pro-sti ve - se - Ija dost’ i - rna. 2. Zdaj veseli ga polje, 3. Povsod bi dete bilo, Zdaj veseli ga lirib, Kjer ptičice pojo, Zdaj potok k sebi miče, Cvetijo zale rože, Kjer je vse polno rib. In smeje se nebo. Posl. Fr. Končan. 54. Otrokova cesarska pesem. Mirno. Naš ce-sar mi je ved-no ljub, na Du - na - ji ži- vi, ka - ko bi rad pač k njemu šel, a ine-ni mo-či ni. 2. In kaj bi pri cesarji litel? 3. In rekel bi mu: „Cvetke te Roko bi mu podal, Za-Te seboj sem vzel." [: Najlepše rože bi mu dal, [: Potem pa vrnil bi se spet Ki bi jih zanj nabral.:] Ves srečen in vesel.:] Fr. Končan. 35 55. Cesarska pesem. Slovesno. Jon. Haydn. 5 i | . p « | £ fpti Bog ob - va - ruj, Bog o - hra - ni nam ce-Naj nas mo-dro vla-da, bra - ni, mo-čeu BE f, • j 1 lil 1- 1 'j • 4H I ^ Ü :i i1: * i 1 *-—*-] 1; J d::. 3 sar-ja, Av - stri - jo. Kro-no mu bra - ni - mo z ve-re trd-nost • jo. ded-no zo-per vso sov-raž-ni - ke: Stronom habs-burškim bo ved-no trd-na sre • ča Av-stri ■ je ‘2. Stojmo zvesti, jaki, brunmi, Za pravico in dolžnost, Kadar pa velja, pogumni V boji Mžimo srčnosti Avstrija iz vojsk viharja Se brez slave ni prišla: Vse za dom in za cesarja, Kri, življenje naj velja! 3. Kar nam stvari obrtnija, Var’je naj vojščak močiin, Učenost in umetnija Naj zmagujeti na dan! Sreča naj deželi klije, S slavo ujej zedinjeno: Božje solnce v miru sije Naj nad srečno Avstrijo! 36 4. Trdno dajmo se skleniti, Sloga prava moč rodi; Vse nam bo lehlco storiti, Ako združimo moči; Brate vodi moč edina Nas do smotra jednega: Slavna cesar, domovina I Srečna bode Avstrija! Pristavek. 5. In s cesarjem zaročnica En’ga duha in rodu Vlada mila cesarica Nevenljivega cvetii; Kar je v pravo srečo šteto, Bog obema podeljuj: Franc Jožefa, Lizabcto, Hišo Habsburg obdaruj 1 ■ *#lÄJfc- mm»-IWBmmM _ ' , .v ■'" WMw&: '*r *■ 18 m ’: ' . . . 'V.,.,;,;.,',.;/,*.'' Ifagf:-