Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale. Kolodvorska 6 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsake-K® 25. v mesecu razen v juliju M» avgustu — Cena 20 dinar-!ev Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Leto 1. — Št. 2 — Domžale 25. XI. 1962
C'1'èinhlti
ftoh&ceutMilec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
LETNA KONFERENCA ZK
5. novembra 1962 dopoldne so se sestali v,.Domžnlah delegati osnovnih organizacij ZK občine Domžale na redno letno Konferenco in obravnavali dosedanje delo *n bodoče naloge v družbeno-političnem življenju občine.
Konferenci je prisostvovalo okrog 100 pegatov in gostov, med katerimi je bil clan CK ZKJ in poslanec na našem podajo tovariš Janez Vipotnik, Delegati so ^Prejeli pismeno poročilo o delu Zveze oinunistov v občini od razdobja zadnje etne konference ter poslušali referat z Ottslovom: Naloge Zveze komunistov ob-^ne Domžale. To gradivo je bilo posla-° Predhodno vsem delegatom z namenom, da bi lahko proučili delovanje orga-nuacije ZK ter aktivno posegli v razpru-n- Keferat jc j,il pisan predvsem iz dveh tališč: kako čim hitreje dvigniti idejno aven članov ZK in doseči idejno-politič. "o enotnost članstva.
Velika pozornost je bila posvečena no-/«“ii graditvi Zveze komunistov in me-°dani dela ter številčni rasti članstva.
°tnembni uspehi so bili doseženi na Področju družbenega gospodarstva kjer e ustvarja 83 "/o narodnega dohodka. Kaz-Kes1?‘J*ve uspehe je dosegla Papirnica oličevo. Ta kolektiv je v pretekli dobi
imel za osnovno nalogo proizvajati čim-več proizvodov za trg, izboljšati kvaliteto proizvodov do take mere, da se lahko vključijo v mednarodno tržišče. Na tem področju so subjektivne sile kolektiva vložile velik napor, saj so z ozirom na lansko leto povečali obseg proizvodnje za 22,7 °/o. Konferenca je postavila ostra stališča pred vse člane v gospodarstvu, da se borijo za kvalitetno proizvodnjo z uvajanjem mehanizacije in odpravo obrtniškega sistema proizvodnje, ker bodo le na ta način lahko proizvajali kvalitetne in cenene proizvode, kateri bodo našli pot na zunanji trg in s tem pridobili vsaj sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. Se večjo skrb bo potrebno v bodoče posvetiti rasti samoupravnih organov, ker koncept našega razvoja izhaja iz teh stališč. Pri tem morajo subjektivne sile odigrati važno vlogo predvsem v vzgoji in izobrazbi proizvajalcev, da bodo sposobni na podlagi ekonomskih zakonov reševati nastale probleme. Skrbeti morajo za to, da se proizvodnja dviga na podlagi materialne zainteresiranosti posameznika in pri tem izrecno vztrajati na načelu: Vsakomur po vloženem delu.
Velik razmah je zavzelo v našem go-
1‘Nadaljevajije na 2. strani)
Ob dnevu republike
Neštete zmage, priborjene o najtežjih dneh naše zgodovine, so omogočile rojstvo nove republike na drugem zasedanju AVNOJ o Jajcu 29. novembra 194j. '1'edaj so bili položeni temelji za novo ureditev države na podlagi demokratičnih pridobitev, čeprav je bilo treba nadaljevati zmagoviti osvobodilni boj in izbojevati zmago tudi na fronti za mednarodno priznanje nove Jugoslavije.
Zavezniki so morali priznati Jugoslavijo kot močan faktor o skupnem boju proti fašizmu. CK KPJ je zato imel dovolj vojaške in moralne moči, da je nova Jugoslavija prekinila stike z izdajalsko vlado o Londonu in šla na pot rasti Federativne Jugoslavije, kjer prehaja oblast v roke sil narodnoosvobodilnega gibanja, katerega jedro so bili delavci, kmetje in delovna inteligenca.
Ze med vojno rastejo in se utrjujejo ljudski odbori — osnova oblasti nove Jugoslavije. Ti so že takrat začeli izvajati agrarno reformo, postavljati temelje socialistični industriji in izvajati demokratične volitve v organe oblasti. Pravilnost tega dela je bila potrjena na prvih povojnih volitvah, uzakonjena pa v prvi ustavi FLRJ
Pot socialističnega razvoja se od tedaj naprej nadaljuje. Rdeči nagelj revolucije se vedno bolj oilpira in razrašča. Pred nami se dvigajo neomajni stebri iiaše socialistične demokracije v delavskem in družbenem upravljanju. P eni osebi postajajo občani proizvajalci, upravljavci in potrošniki, ki sami sebi režejo kruh. Občani sami sebi gospodarijo in utirajo pot nadaljnjega socialističnega razvoja v občinski skupščini in njenih svetih, na zborih volivcev. i> krajevnih skupnostih in ostalih organih upravljanja. Združeni v SZDL se pod idejnim vodstvom prekaljene Zmeze komunistov šolamo v napredne in aktivne člane naše skupnosti in v dosledne borce za socialistične odnose v gospodarstvu in družbenem življenju
P sem krajevnim organizacijam SZDL, društvom in organizacijam delovnim kolektivom in osem občanom želimo ob prazniku republike veliko delovnih uspehov na vseh delovnih področjih za lepše in boljše življenje!
Občinski odbor SZDL
(Nadailjevamje s 1. strani)
spodurstvu v zadnjih letih tudi kmetijstvo. Obrati Agrokombinata se lahko pohvalijo z industrijskim načinom proizvodnje v kmetijstvu. Na urondiranih površinah uporabljajo vso moderno mehanizacijo in sodobno tehnologijo obdelave. Njihovi proizvodi gredo predvsem na zahodna tržišča ter so presegli izvoz industrije v naši občini. Iz teh podatkov je razvidno, da se mora naše kmetijstvo v čimveč-ji meri posluževati sodobnih znanstvenih izsledkov, ker bomo le z uporabo agrotehničnih ukrepov dosegli tako proizvodnjo, kot jo preit nas postavlja družbeni plan. Naša naloga je tudi v bodoče skrbeti za delo kmetijstva na velikih kompleksih, kjer je to le mogoče, ne oziraje se na lastništvo te zemlje. Druga stališča moramo imeti do predelov, kjer sodobna mehanizacija ne pride v poštev. Zelja nas vseh naj bo, da tudi v bodoče obstajajo kmetijska posestva v odmaknjenih hribovitih predelih.
Tudi v družbenih službah je bil storjen velik preobrat pri upravljanju in delitvi dohodka. Lahko pa ugotovimo, da razvoj ne teče s tako hitrostjo, kot bi bilo zaželeno, saj so sprejeti pravilniki že eno leto ali več na istem nivoju.
Tovariš Janez Vipotnik se je v svoji razpravi dotaknil problemov celotne komune, katera predstavlja sklop samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij ter pokazal na številna vprašanja in probleme, ki v teh organih nastajajo. V pojmu komune se odpira nepregledna vrsta raznih problemov, kjer morajo biti prav člani ZK tisti, ki se kot idejno-politična enota borijo za svoj vpliv ter dosledno in odkrito spopodajo z nesocialističnimi tendencami ter na vsakem mestu spodbujajo rast in utrjevanje vseh oblik neposrednega socialističnega demokratizma. S tem v zvezi je občinska konferenca dokazala, da politični delavec ne more biti vase zaprt, ne more delati v okviru svojega področja ali svojega krajevnega odbora, ampak se mora boriti
za to, da bo reševal vso problematiko * aspekta celotne komune.
Na konferenci je bil izvoljen t9-članski komite ter 3-članska revizijska komisija.
V razpravi je sodelovalo precej navzočih. Načeti so bili problemi starih ljudi na kmetih. Razpravljali so o kmetih, ki so oddali zemljo in jim je treba omogočiti zaposlitev, dalje o selitvi mladine iz hribovitih predelov v nižino, kar povzroča komunalne in stanovanjske probleme; nadalje o občanih-kmotovalcih v hribih, ki so bili |»artizaiii in aktivisti. Plenum je bil enoten v zaključku, da bomo vse te probleme v občini tem lažje rešili, čim hitreje bo naraščala kmetijska proizvodnja, čimbolj ekonomična bo in čim prej se bodo kmetovalci ravninskega predela vključili v moderno socialistično kmetijsko proizvodnjo. V hribovitih predelih l><> treba v glavnem usmeriti razvoj kmetijstvu v živinorejo (proizvodnja mesa) in pravilno usmerjati davčno politiko. S kooperacijo pa je treba tudi v teh predelih doseči čim višjo proizvodnjo.
Razprava
o predosnutku ustave
Perspektivni razvoj kmetijstva m gozdarstva v občini
Občinski odbor SZDL je skupaj z delavsko univerzo zbral 45 članski predavateljski aktiv, ki tolmači predosnutek ustave po KO SZDL in kolektivih delovnih organizacij.
Razprave so v polnem teku. Z novimi ustavnimi načeli so se spoznali že na Trojanah, Ožboltu, Blagovici, Veliki vasi, Serjučah, Dobu, Viru, Moravčah, Vrhpolju, Zalogu, Krtini, Domžalah, Zlatem polju, Ihanu, Krašnji. V ostalih SZDL se na razpravo pripravljajo. Tudi v delovnih organizacijah je med kolektivi dosti zanimanja za novo ustavo. Usnjarski tehnikam je imel razpravo že trikrat, v Lesni industriji Radomlje so razpravljali že dvakrat. S predosnutkom so se seznanili tudi kolektivi v Papirnici, Opekarni Mengeš, Termiti, Toku, na posestvu Črnelo, v KB Domžale, stanovanjski skupnosti. Tudi po ostalih kolektivih so razprave v teku.
Občani se na razpravah o predosnutku zvezne in republiške ustave zanimajo predvsem o razvoju kmetijstva, o lastnini, o davčni politiki, o obrtništvu, o zaposlovanju tujih delavcev; delovni kolektivi razpravljajo predvsem o pravici do delu, o samoupravljanju, delitvi dohodka, o združevanju delovnih organizacij, o zamenjavi kadrov.
Vse polno je vprašanj, saj predosnutek ustave obravnava naše vsakdanje življenje in naš razvoj pri katerem sodeluje in o njem odloča vsak delovni občan kot proizvajalec in upravljavec na delovnem mestu, kot občan in kot član SZDL.
Nikogar ni, ki ga ne bi zanimalo naše jutrišnje življenje, zato sodelujmo prii razpravah o predosnutku obeh ustav s svojimi predlogi, da bodo ti dokumenti še bolj popolni.
h. novembra je občinski odbor SZDL sklical razširjeni plenum, na katerem so bili prisotni tudi predsedniki in tajniki KO SZDL. Naloga plenuma je bila, prikazati perspektivni razvoj kmetijstva in gozdarstva v naši občini ter v zvezi s tem sprejeti priporočila in predloge, ki jih bo občinski odbor SZDL posredoval Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo. Uvodna referata sta podala člana komisije za gospodarstvo pri občinskem odboru SZDL ing. Metod Kropivšek in ing. Romun Celare.
KMETIJSTVO
Petletni plan nalaga kmetijstvu v občini 100‘7e povečanje dohodka, sum družbeni sektor kmetijstva pa bi moral svoje proizvodne kapacitete potrojiti. V letošnjem letu bo kmetijstvo v naši občini ustvarilo 2.915 milijonov din dohodka, od tega družbeni sektor 1.585 milijonov din ali 55 "/o. Kmetijska proizvodnja bo približno taka:
Vrednost proizvodnje v milijonih .
Število goveje živine .
Število prašičev Prirast goveje živine Prirast prašičev Presežki goveje živine Presežki prašičev . .
Presežki mleka . . .
da je družbeni sektor izpolnil, že marsikatero nalogo 5-letnega plana, saj je proizvodnja mleka narasla za preko 700 ‘V*, proizvodnja mesa |>a za preko 1000 •/*, kar nam jasno kaže, kje je pot razvoja kmetijstva v ravninskem predelu noše občine. Povečanje površin družbenega sektorja z odkupom zemlje; arondacijo, melioracijami in posekom relativnih gozdov je in bo ena poglavitnih nalog v bodoče. Pomanjkanje zemljiških površin v družbeni lastnini pa je problem, ki ovira hitrejšo rast družbene kmetijske proizvodnje.
Menda ni potrebno razglabljati, zakaj dosega kmetijstvo v družbenem sektorju takšne uspehe. Velike površine omogočajo uporaln) moderne mehanizacije in postopni prehod na specializirano proizvodnjo, kar na majhnih in razdrobljenih površinah ni mogoče.
Pot naprednega, socialističnega kmetijstva in spreminjanja nekdanjih odnosov
	Družbrui sektor	Privatni sektor	Skupaj
	1.585	1.328	2.913
kom	6.567	7.881	14348
kom	14.826	7.350	22.176
ton	2.054	651	2.705
ton	2.467	541	3.508
ton	1.600	657	2.257
ton	2.111	50	2.161
hi	34.780	12.113	46.893
Uspeh družbenega sektorja kmetijstva nam bo jasnejši, če upoštevamo, da je v vsej občini kmetijskih obdelovalnih površin 10.420 ha, od tega v družbenem sektorju le 1223 ha.
Ta velika razlika pri ustvarjanju celotnega dohodka v kmetijstvu nam kaže, da je proizvodnja v družbenem sektorju veliko večja kot v zadružnem, še posebej pa v privatnem sektorju. Poudariti moramo,
na vasi, si v ravninskem predelu občine utira Agrokombinat s svojimi obrati, Kmetijski poskusni center in Kmetijska zadruga Lukovica. Perspektivno naj bi se družbena posestva razvijala takole: obrat Agrokombinata Mengeš bo na predvidenih 500 ha skrbel za semenje krmskih rastlin in za pridelovanje lucerne za tovarno močnih krmil.
Na obratu Pšata bodo na predvidenih
680 lui redili okoli 700 glav krav molznic, ki bodo dajale letno 3 milijone litrov mleka. Na 150 ha bodo pridelovali ječmen za močna krmila.
Obrat Cernelo rabi za letno vzrejo *500 pitancev za meso okoli 570 ha površin.
70ha pašnikov rabi obrat Krumperk za vrejo mlade živine sivo rjave in džersej Posine za potrebe Agrokombinata.
Obrat Ihan ima pred seboj uresničitev letnega plana — proizvodnjo 56.000 komadov bekonov.
Kmetijski poskusni center v Jabljali, katerega naloga je vzgajati nove kmetijske kadre z visoko izobrazbo in ki vrši na svojih površinah preizkušnjo visoko-rodnih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja, rabi okoli 400 ha površin. Na Brdu ureja poskusni center na ca. 30 ha *adne nasade, za kar bo rabil gnoj, ki 8a daje progenotestna postaja na Prevojah.
Težje naloge ima pred seboj kmetijska zadruga, ki mora vnašati nove odnose v kmetijstvo Črnega grabna in mo-ravške doline. V razvoju sodobnega kmetijstva sodeluje KZ Lukovica z organiza-c‘jo lastne proizvodnje in formiranjem sadnih plantaž v predelu moravske doline in na področju Radomelj. V hribovitih ^ predelih Moravč in Črnega grabna socialistično kmetijstvo nima ekonomskih Pogojev za sodoben način proizvodnje. V teh predelih ima zadruga najtežjo nalo-S° — s kooperacijo organizirati proizvodnjo s tolikšnim ekonomskim učinkom, da bo proizvajalec v hribih kril svoje življenjske potrebe in brez bojazni gledal v bodočnost.
GOZDARSTVO
Pred približno enakimi težavami, kakor razvoj socialističnega kmetijstva, je tudi gozdarstvo. Jasno nam mora biti, da s° gozdovi dobrina splošnega družbenega
pomena, zato je treba z njimi pravilno in smotrno gospodariti. Tako gospodarjenje z gozdovi je na razdrobljenih gozdnih parcelah nemogoče. Gozdni posestniki morajo razumeti, da je moderno intenzivno gozdno gospodarjenje možno le na osnovi kompleksnega oddelčnega gospodarjenja. Cilj razvoja socialističnih odnosov na vasi na področju gozdarstva je združevanje gozdnih zemljišč, na katerih bo uvedeno moderno napredno in racionalno gospodarjenje. Namen po-družbljanja v gozdarstvu in kooperacije na tem področju ne pomeni ukinjanja lastninske pravice, temveč smotrno izkoriščanje gozdov in s tem stabilizacijo lesnega tržišča.
V	naši občini je poraslo z gozdovi 10.955 hektarov ali 51 °lu produktivnih zemljišč.
V	zasebni lastnini je 9243 ha ali SS0/» gozdov. Družbeni sektor zajema le 1712 hektarov ali 15®/« gozdnih površin, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo Ljubljana na Krumperku, Kulovcu, v Lukovici in Šipku. Sem spadajo tudi gozdovi, ki jih upravlja semenarna Mengeš, Dom počitka Mengeš in Agrokombinat.
Povprečna lesna zaloga je v zasebnih gozdovih ocenjena na 1,525.869 ms (59®/# iglavcev, 41 ®/» listavcev), kar znaša na ha 167 m*. Letni prirastek v teh gozdovih je ocenjen na 26.454 in® (17.938 m- iglavcev, 8516 m8 listavcev) ali na ha 2,87 m8. Z načrtnim gospodarjenjem bi lahko dosegli 240 do 250 m3 lesne zaloge na ha.
Z vsemi privatnimi gozdovi gospodari v občini 3161 gozdnih posestnikov'. To je silovita razdrobljenost, ki nam jo po-trjujejo še tile podatki:
Lastnikov, ki imajo gozda do t ha je 1209. od I do 2 ha gozdu 627, od 2 do 5 ha gozda 749. od 5 do 10 ha 395. 10 do 15 ha 109. (5 do 20 ha 36 in nad 20 ha gozda ima 36 posestnikov. Ce k temu dodamo, da 1255 gozdnih posestnikov nima odgovarjajoče delovne sile vidimo, da gospo-
darjenje z dobrinami družbenega pomena ne more biti napredno in uspešno.
Zaradi tolikih lastnikov gozdnih površin so tudi potrebe'lesa za domačo uporabo velike. To je v glavnem vzrok prekomerne sečnje v naši občini. Samo v letu 1960 je bilo 30 ®/» iglavcev preveč posekanih. Da les, ki je bil posekan za domačo uporabo ni bil za to porabljen, nam pove podatek, da je KZ v letu 1961 odkupila 1160 m8 raznega rezanega lesa tj. ca. 2000 m8 hlodovine, razrezane brez dovoljenja. Na isti način je zadruga do meseca aprila 1962 odkupila 245 m8 rezanega lesa. Težko je ugotoviti, koliko je bilo prodanega lesa obrtnikom. To predstavlja skrajno nepremišljeno gospodarjenje z gozdnim bogastvom, zato je bila utemeljena poostrena kontrola na žagali veneciankah, ki so sedaj večinoma zaprte.
Vse to nas sili k skupnemu interesu za smotrno izkoriščanje gozdov, kar bomo dosegli s poostreno kontrolo in po-družbljanjem. Podružbljanje nam mora pomeniti višji življenjski standard, ki ga bomo dosegli z boljšimi proizvodnimi uspehi ob manjših naporih. Kljub temu, da bodo ob akciji podružbljanja gozdov nastajali najrazličnejši problemi, nas k temu sili izredna razdrobljenost gozdne posesti, veliko število gozdnih posestnikov, ki niso kmetje, stalno naraščanje števila kmetov, ki nimajo delavcev, slabo gospodarjenje z gozdovi, na drugi strani pa tehnična in kadrovska usposobljenost gozdnega obrata v KZ in gozdnega gospodarstva, ki imata zaradi tega vedno več zaupanja med gozdnimi posestniki.
Te misli in predloge bo na podlagi razprave na plenumu občinski odbor SZDL posredoval pristojnim svetom pri občinskem ljudskem odboru za perspektivni razvoj kmetijstva in gozdarstva v občini Domžale.
NEPRIČAKOVANI USPEH
Potrošniški sejem bo postal tradicionalna in naivečja prireditev v občini
Na prvem potrošniškem sej-Ulu. ki je bil od 21. do 29. avgusta letos, je bilo sklenjenih 3u nad pol milijarde kupčij. pj“»u in prireditev se je ude-leždlo več kot 38.000 obiskoval-cev' lo sta skopa, u vendar pomembna podatka, ki kažeta kako utemeljena in vsestransko koristna je bila zamisel in pobuda za organizacijo te prireditve.
Organiztatorjem je uspelo 3uiuteresirati 59 podjetij kemične, tekstilne, lesne, usnjar-sko-predelovalne. preitrambene industrije, trgovine m obrti iz vseh predelov Slovenije ter ee-‘° iz LR Hrvatske. Mimogrede P°vedano. je bila le obrt dom-žalske občine razmeroma slabo
zastopana.
Namen sejma je bil, prikazati občinstvu na strnjenem prostoru čimbolj bogato izbiro vseli vrst potrošniškega blagu ter omogočiti potrošniku ugoden in cenen nakup, obenem pa jih seznaniti tud: i dosežki domačih in tujih proizvodnih podjetij. Sejem naj bi bil nekako dopolnilo redni trgovski mreži, ki je, posebno kar se tiče specialnih trgovin, v Domžalah razmeroma slabo razvita.
Dejansko doseženi uspeh in pa kar najbolj ugodne cene sejma dajejo organizatorjem te prve prireditve dovolj realnega optimizma za še večje uspehe pri bodočih tovrstnih prireditvah. Zamisel, da se organizira že letos specialni novoletni sejem je, žal, propadla,
Motorizirani obiskovalci
ker organizatorju ni uspelo dobiti primernih prostorov. Upajmo, da bo že v bližnji bodočnosti rešeno vprašanje stalnih ni primernih razstavnih prostorov v okviru gradnje komunalnega centra, o čemer bo govora v eni prihodnjih številk našega glasila.
Potrošniškega sejma
l’o zaslugi solidne organizacije in nepričakovano ugodnih rezultatov, se je že ta prvi sejem afirmiral v takšni meri, da lahko upravičeno računamo na to, da bo postal stalna in tradicionalna prireditev, ki bo vsako leto povezana s praznovanjem občinskega praznika.
Vloga uslužbencev javne uprave
Precej ljudi gleda na uslužbence, 4u delajo v upravah gospoda rskiiih organ iza-oij, v zdravstvu, prosveti in v državni upravi kot na neko zlo, ki je nepotrebno in ki bi ga bilo treba odpraviti. Posebno ostrih napadov so včasih deležni uslužbenci državnih organov — uslužbenci javne uprave. To pa zato, ker je njihova temeljna naloga, da izvajajo zakone in druge predpise, ki jih sprejemajo skupščine in ljudski odbori. Ker s svojini delom nemalokrat zadevajo ob koristi posameznikov, povzročajo pri teh povsem neupravičeno in nepotrebno nerazumevanje in porajajo miselnost, da so uslužbenci javne uprave »državni uradniki« in »birokrati«. Tako mišljenje o javnih uslužbencih je povsem zgrešeno in nezdružljivo z vlogo in nalogami, ki jih ima javna uprava v našem družbenem sistemu. Javni uslužbenci namreč s svojim delovanjem, ko vsklajajo koristi posameznikov s koristmi skupnosti, opravljajo pomembne družbene naloge v prid razvoja naše družbe.
V čem je bistvena razlika med starim državnim uradnikom in današnjim javnim uslužbencem? Predvsem v tem, da so bili prejšnji uradniki izvrševalci oblasti peščice izkoriščevalcev, današnji javni uslužbenci pa opravljajo svoje naloge v službi oblasti delovnega ljudstva, ki jo predstavljajo izvoljena predstavniška telesa, sestavljena iz poslancev in ljudskih odbornikov. Ta predstavniška telesa in njihovi politični izvršni organi usmerjajo pri nas gospodarstvo, prosveto, zdravstvo, socialno varstvo in komunalne dejavnosti in sprejemajo ustrezne sklepe in odloke.
Kakšne so naloge in kakšno vlogo ima-
jo uslužbenci javne uprave pri izvrševanju ljudske oblasti? Javni uslužbenci, ki delajo v posameznih organizacijskih enotah občinske uprave, so izvrševalci oblastvenih aktov, izvajajo zakone in predpise višjih predstavniških organov in predpise občinskega ljudskega odbora s tem, da z upravnimi odločbami priznavajo pravice in nalagajo obveznosti občanom v mejah zakonitih predpisov, opravljajo druga administrativna in tehnična opravila za ObLO in njegove svete in pazijo, da gospodarske organizacije in samostojni zavodi poslujejo v skladu z zakonitimi predpisi. Pri opravljanju teh nalog so pod stalnim nadzorstvom političnih in izvršnih organov. Zoper vsako njihovo odločbo je dopustna pritožba na upravni organ okrajnega ljudskega odbora in v skrajnem primeru tudi na vrhovno sodišče.
Ob takem strogem nadzorovanju dela uslužbencev javne uprave je izključena samovoljnost pri njihovem delu. Zato so primeri napadov in žalitev uslužbencev s strani ]>osamcznikov v vaseh Vrh in Prevoje ob prisilni izterjatvi davčnih obveznosti vredni vse obsodbe. V zavest občanov bo pač inoralo prodreti prepričanje, da so naloge, ki jih javni uslužbenci opravljajo, družbeno koristne in da so javni uslužbenci izvrševalci zakonitih predpisov, ne pa birokrati in delomrzne-ži. Le če se bodo pravilni odnosi med občani in občinsko upravo krepili, ob razumljivem doslednem izvajanju načelu javnega nadzora nad uslužbenci, ki ga prinaša osnutek nove ustave in ki ga bo moral vsebovati tudi osnutek občinskega statuta, bo delo javnih uslužbencev lahko nemoteno teklo.
Dela na vzporednici ceste 1/10 so se začela
V oktobru so začeti graditi vzporednico ceste i/10, ki bo peljala od Trzina preko Domžal, Področju, Doba in Prevoj do Lukovice.
Namen gradnje je znan vsem občanom. Zvezno cesto hočemo razbremeniti zaradi naraščajočega prometa in številnih prometnih nesreč, ki zadnja lota rastejo, s tem, da bomo preusmerili kolesarje, vprežna in druga počasnejša vozilu na gradečo se vzporedno cestp. Zato prizadeti občani pozdravljamo gradnjo vzporednice, želimo pa, da l>i bila pot tako trasirana, du se ne bodo prenesle prometne nesreče s ceste L10 nanjo. Vzporednica se namreč gradi predvsem po obstoječih vaških cestah, ki jih bodo razširili do 4 m, le na manjših odsekih bo zgrajena na novo. Vsekakor pa investitor — občinski ljudski odbor Domžale — lahko stori marsikaj zu varost prometa z izravnavo preostrih in nepreglednih ovinkov in z odstranitvijo vseh zaprek, ki otežkočajo vidljivost zemljišču.
Sliši se, da so si Podrečani v laseh zaradi odstranitve »zgodovinsko znane« kapelice, ki ovira preglednost. Nekateri bi radi skuhali iz tega »politično afero« pa jim ne uspe, ker cestno-prometni pred-I pisi niso vezani na ideološko plat. Spet drugi se jeze, ker bo kolesarska steza peljala ravno po njihovem travniku, ozarah, vrtu; reči pa moram, tla večina razume pomen vzporedne ceste in je celo pripravljena odstopiti brez odškodnine prizadeti del svojega zemljišča. Menim, naj investitor zadosti predvsem osnovnim zahtevam cestne varnosti, n oglede na stališča nekaterih posestnikov. Cimprej pa mora zgraditi nn Področju most preko
V domžalski občini primanjkuje kruha po količini in kvaliteti
Med občanj domžalske občine je mnogo kritike zaradi pomanjkanja, slabe kvalitete in premajhne izbire kruha. Ta kritika je popolnoma upravičena. Toda tej kritiki so vedno podvrženi tisti, ki temu niso krivi, to so peki. Ce pogledamo stanje pekarn in pogoje pori katerimi morajo delati naši peki. bodo občani verjetno obrnili kritiko v drugo smer.
V letu 1938 je bilo na teritoriju današn je domžalske občine 12 pekarn, potrošnja kruha pa je bila tedaj komaj nekaj čez 2400 kg dnevno. To se pravi, da je odpadlo na vsako pekarno dnevno približno 200 kg kruha, seveda na eno več. na drugo manj.
Ce pregledamo stanje danes, bodo občani takoj uvideli, da eki za pomanjkanje in slabo valitelo kruha niso krivi. Danes je potreba po kruhu v naši občini dnevno preko 5500 kg. Ce pa vzamemo, da so pekarne ostale iste k it leta 1958 z razliko, da so tri prenehale poslo-
vati, imamo danes komaj 9 pekarn, ki pa so vse stare preko 40 let (razen Alič na Viru in v Trzinu). Vse te pekarne so zastarelega tipa, popolnoma iztrošene, sanitarno in tehnično neustrezne. Delovni pogoji v teh pekarnah so taki, kol so bili pred 40 leti. Nimajo kopalnic, potrebno je nočno delo. so nemehanizi rune. delov ni prostori pa so tako majhni, da skoraj lahko rečemo, da v današnjem času noben naš delavec ne dela pod tako slabimi pogoji.
Vprašamo se, kako naj pek; s takimi sredstvi za delo zadovoljijo s kvaliteto in količino ter z raznovrstnostjo kruha du-našniim potrebam. Rešitev tega problema je samo v izgradnji nove pekarne, ki bi bila sodobna in z zadostno kapaciteto, gledano perspektivno na razvoj domžalske občine. Za tako pekarno so izdelani že vsi načrti. določena lokacija, naročeni že tudi stroji in peči. samo finančnih sredstev ni.
Sedanja pekarna Domžale, ki ima v svojem sklopu 3 obrate, to je v Radomljah, Lukovici in Moravčah, je ukrenila vse potrebno, du si je priskrbela načrte za novo pekarno, lokacijsko dovoljenje, zaprosila za investicijsko posojilo, toda tega |H>sojila ne dobi kljub raznim intervencijam DS in prošnjam na merodajnih mestih.
Na zborih volivcev, kukoi tudi na sejali obeh zborov ObLO Domžale je bilo sklenjeno, da je gradnja nove pekarne prioritetna. Na podlagi tega se bili tudi naročeni stroji in peči. Sedaj pa se je vse skupni ustavilo, ker so nekateri mišljenja, dn bi se kruli vozil iz Ljub-
Vse občane obveščamo, da je svet Svobod in prosvetnih društev občine Domžale letos organiziral pri kinu Domžale filmsko gledališče. Vsakih 14 dni bomo odslej dalje lahko ob po-nedcljkih gledali same izbrane filmske umetnine. Ob predsta-
Ijnne. Kakšna pa bo preskrba s kruhom v tem primeru je vpraša,nje, saj imamo v nekaterih primerili Doinžalčani že izkušnje.
Mislimo, da jo preskrba s kviililcinim kruhom v zadostni količini osnovna zahteva Inko močne občine kot je domžalska' in da bi se morali vsi, ki o tem odločajo le enkrat odločiti in priti do spoznanja, da je izgradnja nove pekarne nujna in mora imeti po sklepu zbora volivcev in obeh zborov Olii.O Domžale ros prioriteto pri dodeljevanju investicijskih sredstev iz občinskega investicijskega sklada.
Vah bo spregovoril uvodno besedo znani slovenski fllmolog. Vitko Musek.
Rrvu predstava je bila v ponedeljek 22, oktobru 1962 ob 20. uri v dvorani kinu Domžale, naslednje pa bodo vsak drugi ponedeljek.
Občani novi filmi vas vabijo
Kamniàke Bistrice, ker sicer ostane pre-ohrenicn jen most na pl ut ni cesti, ki že sedaj predstavlja ozko girlo in bi bila vsa prudn ja vzporednice le polovična rešitev. Investitor naj nikar ne pozabi nove ceste dovolj dvigniti na vseh tistih delih, kjer noregulira.na Rača močno poplavlja. sicer bo cesta mestoma neprevozna iu bodo delavci zamujali službo. Nujna je tudi cestna razsvetljava vsaj na križiščih vzporednic.
Sedaj ]ia še kratek intermezzo: Zadnjič prisede k meni v restavraciji »Pri pošti« starejši možak — Podrečan. V razgovoru Pravi: »Ne bi bilo napak, če bi sedaj, ko se že gradi tako potrebna cesta, tudi Tovarna sanitetnega materiala na Viru speljala kanalizacijo svoje odpadne vode od niše št. 3 na Viru do izliva v Račo. Veste, ta odpadna vo la se usmradi in smrdi daleč naokoli. Zaradi nje je končal ves zabji zbor, ki je kratkočasil vaščane.«
tlb koncu pa še vprašanje: Kdaj bo vzporednica odiprta za promet? Začetna dela hitro napredujejo in- vzbujajo upanje, da lahko pričakujemo otvoritev v nekaj mesecih. Upajmo, da pri delih ne bo nastal nepredviden zastoj, kajti to bi povzročilo, da bi na razkopanih cestah ne
’d mogoč promet niti v dosedanjem obsegu.
ODLOK
o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na ravninskem območju občine Domžale
Občinski ljudski odbor Domžale je na 2S. seji med drugim sprejel tudi odlok, ki zajema th katastrskih občim oziroma celotno ravninsko območje občine. Njegov namen je, da se s predipisa.no najnujnejšo količino umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje, z občasno redno zamenjavo semen in z minimalnimi agrotehničnimi ukrepi na kmetijskih površinah čimveč pridela.
Odlok določa najprej, da je najmanjša količina umetnega gnojila, s katero mora kmetovalec pognojiti hektar zemljišča, 500 kg. To količino gnojila je dolžan uporabiti vsak kmetijski proizvajalec na območju, ki ga zajema odlok, ne glede na to, koliko poseduje njiv, sadovnjakov, travnikov ali vrtov. Ce ima nekdo torej 5 hektare obdelovalne površine, mora obvezno potrositi vsako leto 1300 kg umetnega gnojila, ne glede na to, če ima na lej površini posevke, okopavine ali travo.
Drugo, kar določa odlok, je obvezno zamenjevanje semen, križano (hibridno) koruzo je treba zamenjati vsako leto,
Organizacija stanovanjskih skupnosti v občini Domžale
Oktobra 1959. letu je občinski ljudski «dbor Domžale na seji obeh zborov spre-sklep o ustanovitvi štirih stanovanjskih skupnosti in sicer:
z« območje mesta Domžale, za območje Mengša,
7-a območje Jarš in Za območje Vir-Količevo.
_se štiri stanovanjske skupnosti zaje-maj<> nad 13.000 prebivalcev. Najbolj aktivni sta domžalska in mengeška sta-aovunj.ska skupnost, manj stanovanjska skuDiK)st Vir-Količevo, medtem ko jarška stanovanjska skupnost še ni zaživela.
. 'Stanovanjski skupnosti v Mengšu in
oaižaluh imata tudi že svoje uslužnostne servise.
Mengeška krajevna skupnost, če že Porabljamo novo ime. ima organiziranili l!vet servisov, od tega šest uslužnostnih z-a katere so občani še posebno zaintere-stranl,- in sicer- pleskarstvo, mizarstvo Slvalnien. vrtnarija, servis zn komunalne Vjavnost in otroški vrtec. Skupnost zn-poslujo okoli 30 stalnih delavcev in l()
občasnih.
Domžalska stanovanjska skupnost pa ■na (o uslužnostnih servisov, in to-šivalnica ima svojo delavnico v nove Preurejenih prostorih v Kolodvorski ulici ' nasproti železniške postaje in opravlja svoje usluge v zadovoljstvo strank, pa "th cene so primerne.
Pleskarstvo in Čevljarna imata svoje Prostore v Krakovski št. 26 - pri Skr«, barja.
' ';dovodni in inštalaterski servis ima sv,>j poslovni center na »Rusovi žagi« za
železniško progo. Izvršuje vse vodovodne napeljave, izkope, ključavničarska in kleparska dela in dela v zvezi s centralno kurjavo.
Mehanični servis dela na Ljubljanski cesti pri Praprotniku«.
Servis za popravilo vseh vrst radio aparatov in tudi televizorjev ter drugih; gospodinjskih aparatov ima svoje delovne prostore prav tako v Kolodvorski ulici.
Pralnica in čistilnica opravljata svoje usluge na Ljubljanski cesti pri »Alko«. Pralnice se poslužujejo predvsem družine, ki doma iz kakršnihkoli razlogov ne morejo opravljati pranja perila. Usluge pranja in likanja perila nudijo tudi gospodarskim organizacijam. Servis stalno izboljšuje kvaliteto dela. Kemična čistilnica. ki dela v sestavu tega servisa, prevzame obleke in jih oddaja v ljubljansko čistilnico od koder dobi očiščene že po enem tednu. S tem je bila občanom storjena velika usluga, saj jim ni treba osebno dostavljati in prevzemati obleko v čistilnicah v Ljubljani in čakati na čiščenje tudi po več mesecev.
Otroški vrtec skrbi za varstvo in vzgojo otrok v času. ko so starši zaposleni. Vrtec ima zaenkrat neprimerne pa tudi premajhne prostore, zato ne more ugodili prošnjam vseh staršev, ki bi radi od dali svoje otroke v družbeno varstvo. Kljub temu pa vodstvo vrtca skrbi, da l>revzame čimveč otrok v varstvo, po potrebi pa tudi za nekaj ur ali za en dan ili dva m to zn minimalni prispevek starcev. Bodoča skrb stanovanjske skupnosti, družbenih m gospodarskih organizacij
oves pa vsako peto leto. Dalje obvezuje odlolk kmetovalce, da morajo sejali na vseh parcelah, ki so večje od 20 arov s stroj e m. Obvezno je zimsko globoko oranje, zatiiramje plevela v čislih posevkih pšenice in ječmena s kemičnimi sredstvi (herbicidi) in uporaba tudi drugih ukrepov za uničevanje plevela.
Druge dolžnosti kmetovalcev so še, da vsako leto do 1. avgusta naroče pri kmetijski zadrugi gnojila in seme za jesensko setev, do januarja pa za pomladansko setev. Kmetijska zadruga je dolžna, da pravočasno im v zadostnih količinah preskrbi kmetovalcem seme in gnojila, da vodi pregled nad tem, koliko gnojil in zaščitnih sredstev kupujejo posamezni kmetovalci, in če pravočasno zamenjujejo semena. Dolžna j>a je še, da oskrbi dovolj strojev za opravljanje strojnih del.
.Predpisani.minimalni agrotehnični ukrepi so res najnujnejši in večina kmetovalcev jili že tudi izvaja. Marsikateri kmetovalec daje celo večje količine umetnih gnojil na svoja zemljišča. Za kmetovalec pa. ki ne vlagajo v proizvodnjo niti toliko, kolikor predpisuje odlok, so predvidene tudi kazni, in sicer, da se da zemljišče, ki ni zasejano, obdelano in pognojeno jki določilih tega odloka, v prisilno upravo za dobo 5 let. O prisilni upravi odloča svet za kmetijstvo, ki ga preko upravnega organa izroči v uprav-1 j um j e kmetijski zadrugi. Vendar pa lastnik ni oproščen davčnih obveznosti za zemljišče, ki je dano v prisilno upravo.
O tem odloku bodo razpravljale še krajevne organizacije SZDL in z njim seznanile kmetijske proizvajalce.
Illllllll!llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!||||||||||||||||
OBČANT'
Poslužujte se servisnih delavnic stanovanjskih skupnosti.
Postreženi boste hitro, kvalitetno in poceni !
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
mora biti, da čitnjvre. zberejo denarna {sredstva za gradnjo novega otroškega vrtca, za katerega je lokacija že določena in tudi načrti že. izdelani.
V sestavu skupnosti so še servisi za razna popravila hiš, (zidarska, mizarska, krovska, pečarska dela itd.), servis za pomoč hišnim svetom, ki opravlja vsa pisarniška dela za hišne svete, servis, ki se bavi s prevozništvom, knjigovodski servis ter tajništvo skupnosti. Vsi servisi zaposlujejo nad 70 stalnih in honorarnih delavcev. Vodenje servisov je urejeno po načelu kolektivnega upravljanja. Vsak servis ima svoja pravila in pravilnik o na-srajcvanjti po delovnem uspehu.
Naročila sprejemajo servisi ‘sami, v Domžalah pa tudi tajništvo skupnosti v Kolodvorski ulici 6.
)
NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI
mKmmmmmmmmmmmammmammmammmmmmmmi
Trgovsko podjetje »Napredek«
Čeprav je za vsa leta po osvoboditvi značilno, da je bilo to obdobje najširše izgradnje, obnove, modernizacije in vsesplošnega razvoja, pa pozornemu opazovalcu in poznavalcu razmer ni moglo ostati prikrito, da se v ta izredno razgibani tempo novega življenja ni vključila ena važnih gospodarskih dejavnosti — trgovina.
Posledica zanemarjanja te dejavnosti se je seveda najjasneje odražala na razpoloženju in življenjskem nivoju onega, ki ga je najbolj boleče pogodila, na življenjskem nivoju delavca — potrošnika.
Kakor ni bilo prej težko opaziti vseh pomanjkljivosti, nepravilnosti in slabosti naše premalo razvite trgovske mreže, tako se sedaj čuti nova dinamika v razvoju trgovine. Tudi v najbolj oddaljenih in ekonomsko slabše razvitih krajih se odpirajo sodobni lokali, sposobni s svojim asortimentom zadovoljiti vse bolj zahtevne potrebe naših ljudi.
Vzporedno s tem splošnim razvojem trgovine je tudi trgovsko jvodjetje »NAPREDEK« v letošnjem letu pričelo z obnavljanjem in izgradnjo novih trgovskih lokalov. Na novo je bilo odprtih 6 trgovin;
Manufakturna trgovina v Domžalah Špecerijska trgovina v Ihanu Špecerijska trgovina v Domžalah Trgovina s sadjem in zelenjavo v Domžalah
Delikatesna trgovina v Domžalah Manufakturna trgovina v Mengšu.
V izgradnji pa so naslednje:
Potrošniški center v Radomljah Delikatesna trgovina v Mengšu Trgovina s sadjem in zelenjavo v Mengšu
špecerijska trgovina v Dobu in Trgovina s tehničnim in elekt romate rialom v Domžalah.
katere otvoritev potrošniki verjetno najtežje pričakujejo, saj bo to prva trgovina te vrste v komuni, ki bo s svojo zalogo vseh vrst gradbenega materiala ir elek-tromateriala, železnine, stekla, porcelana, gospodinjskih potrebščin, barv, lakov in ščetarskih izdelkov lahko veliko koristila razvijajočemu se mesta in njegovi okolici, ker so prav potrebe po naštetih artiklih največje. Toda ne bo ostalo samo pri tem. V načrtu za prihodnje leto je še: Otvoritev primerne špecerijske trgovine v Mengšu, v kolikor bo na razpolago potrebni prostor, kar pa bi bilo glede na naraščajoče potrebe Mengša nujno.
Ureditev trgovin v Preserjah in na Količevem.
Otvoritev špecerijske in delikatesne trgovine na Viru, kjer bo tudi okrepčevalnica. Pomen obeh lokalov pa kljub velikim potrebam tamkajšnjih delavcev ne bo samo lokalnega značaja, temveč tudi s turističnega vidika, ker so podobni lokali ob vse bolj naraščajočem prometu domačih in tujih turistov še vedno preredki.
Otvoritev trgovskega lokala za prodajo otroške konfekcije in igrač v Domžalah,
kar bodo (»osebno vse matere toiplo pozdravile.
Otvoritev velike in sodobno urejene samopostrežne trgovine v Domžailah.
Gotovo je, da se bo ob naštevanju omenjenih gradenj in obnavljanj marsikateremu bralcu — potrošniku nehote vrinila misel, kaj če ni vse to le nekoliko preveč naenkrat in kako se bodo te gradnje, ki so povezane z ogromnimi stroški, odražale na ceni artiklov. V obrazložitev naj povemo, da črpa podjetje sredstva izključno iz svojih namenskih skladov in da je najbolj ponosno prav na dejstvo, da si je svoj sloves pridobilo s tem, da so cene v povprečju celo nižje od cen v Ljubljani, kar dokazuje stalno naraščanje prometa. Za primer vzemimo mesce oktober :
Promet v oktobru 1961 127,263.000 diti
Promet v oktobru 1962 158,820.000 din
Dobro, bo rekel marsikdo. Tu je onte-njeuo vse, kar je dobro, kar tudi sami vidimo, da je v redu. Kaj pa tisto, kar tudi vidimo, pa ni dobro? Kaj pa artikli, ki jih zaman iščemo, na katere zaman čakamo in povprašujemo po njih ali kar konkretno, kaj pa s prftmo.jjoa»? V pojas-
Skupno je bilo 2:2 primerov prometnih nesreč. Posledice teh so bile 9 lažjih in 5 hudih telesnih poškodb. Na motornih vozilih pri teh nesrečah pa je nastala gmotna škoda za 685.000 dinarjev. Povzro čitelji teh nesreč so bili v 16 primerih vozniki motornih vozil in v 6 primerih pešci. Pri voznikih je vzrok v 4 primerih
lido naj navedemo približno situacijo na tržišču prav za premog:
V kratkem času je poraba premoga za široko potrošnjo narasla za celih 40°/o, saj premog kot kurivo troši sedaj že sleherno kmečko gospodarstvo, ki je še pred nekaj leti uporabljalo drva kot edino kurivo.
Da bo slika porasta premoga za široko pofcrdšnjo še jasnejša, naj navedemo, da je velenjski rudnik leta 1938 s 100.000 tonami kril večino potreb gospod tujstev po premogu. Da pa je bilia v ta namen ista količina letos porabljena samo v mesecu avgustu. In še to: samo v naši občini znašajo potrebe po premogu za široko potrošnjo celili 12.000 ton letno.
Neredko pa pride do pomanjkanja nekega artikla tudi po krivdi potrošnikov, ki niso dovolj poučeni in sc pustijo za-peiljati praznim govoricam, češ, da bo zmanjkalo sladkorja, masti itd., in že pride do kampanjskega nakupovanja, kopičenje pa se odraža na zmanjšanju zalog po trgovinah ali celo na njihovem popolnem izčrpanju. Tako pride do pojava, da kljub temu, da je sicer blaga dovolj, le-tega v trgovini včasih ni mogoče dobiti.
Število takšnih in podobnih pojavov pa se, čeprav počasi, nenehno zmanjšuje, kar jasno kaže na čedalje večje zaupanje potrošnika v podjetje in njegovo prizadevanje, da ugodi vsem zahtevam, okusom, željam in potrebam našega delovnega človeka.
neprevidnost, v 5 primerih vinjenost in v 7 primerih neupoštevanje prometnih predpisov uli prometnih znakov.
Koliko časa bosta alkohol in neupoštevanje prometnih predpisov še glavna vzroka nesreč na naših cestah?
Vnaprej obsojamo vsakega vinjenega voznika za volanom!
Preurejena trgovina »Manufaktura« v Domžalah
Podatki o prometnih nesrečah v občini v mesecu oktobru 1962
Starši, zavarujte svoje šolarje!
Hitri ra/voj industrializacije in telim-naraščanje motorizacije v sodobnem Prometu ter širjenje udejstvovanja v športnih panogah, kar vse čedalje bolj zajenia našo dežeilo, prinaša s sabo tudi Povečano število nezgod in poškodb. Na žalost pa velik del teh odpade na mla-d'no in na šoloobvezne otroke. Včasih poškodbe tako hude, da puščajo jx>-fledjce za vse življenje, mnogo pa se jih Konca tudi s smrtjo. Nesreče nastanejo večinoma zaradi nepazljivosti, neprevid-Hnsti ali otroško naivnega izzivanja nevarnosti in zaradi preizkušanja poguma . . neprimernih priložnostih bodisi pri 'Kri. športu ali vsakdanjih opravilih. Sta-ra resnica je, da dokler smo zdravi, zelo malo mislimo na bolezen, nezgodo ali celo smrt. Sele v nesreči, ko je že pre-P°^no, se nam navadno otlpro oči in objo-njemo svojo objestnost ali neprevidnost.
včasih pa se kljub vsej previdnosti m Pazljivosti vendar ne moremo izogniti ne. sre6i. Veliko skrbi pa si lahko prihra-im° s tem, da se pravočasno zavarujemo z°per nezgode. Zavarovanje nam lahko 'zredno olajša posledice, ker vsaj.delno Povrne škinlo zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, krije strosk zdravljenja ziroma pogrebne stroške oh smrti.
. ijKrper nezgode pa zavaruje no tudi naše s°larje. Namen zavarovanja šolske nila-. lne je, da [xi eni strani učence zavarujemo pred posledicami nezgod, |k> drugi Pa, da bi zbudili zanimanje za zavarova-'Je že med mladino.
Naša zavarovalnica, ki je nastala po ^centralizaciji nekdanjega DOZ, in ki ITria svoj sedež v Mengšu, organizira tudi
za letošnje šolsko leto nezgodno zavarovanje naših šolarjev. Za malenkostno premijo 100 din nudi učneeetn, ki se ponesrečijo kjerkoli bodisi pri pouku ali doma, razen pri vožnji z motorjem, po 50 din odškodnine na dan. Ce ima nezgoda za posledico trajno izgubo delovne sposobnosti (invalidnost) do 200.000 din ob smrti pa 20.000 din.
Kako se te vrste zavarovanje širi med najmlajšimi, najbolj zgovorno priča po-
datek, da je v šoilskem letu 195(j/57 zajelo zavarovanje le 58 "/o vseh slovenskih <«<i-larjev, v letu 196(V61 pa že 81 %>. Vsota premij je narasla od 8,246.000 din v letu 1956/57 na 18,185.000 din, in to 3312 ponesrečencem. Od tega je bilo 56 smrtnih primerov, 277 primerov trajne izgube delovne sposobnosti, 3049 ponesrečencem pa je plačal DOZ dnevno odškodnino.
Staršem to zavarovanje toplo priporočamo, saj je izredno poceni. Z zavarovalnino, ki jo poškodovanec dobi, si lahko precej amidi posledice nesreče im si zagotovi vsaj del sredstev za prijetnejše okrevanje.

Spomenik padlim v NOB. V ozadju trgovina »Manufakturo« v prenovljenem poslopju »Napredka«
Zakaj ni v Domžalah mlečne restavracije
ini linov.unjska skupnost Dom-t»,, se ze yeč kot eno leto po-Pri ^ i7'H. l)r<>stUir> kjer bi od-^ a mlečno restavracijo, toda zaman. Krivda, da ne uspe k J(: l)ri podjetju »Termit« v pjttzalah.
vj, "Ujetje »Termit« namreč /a-iniia i'a svojo obratno pisar-l«>kal v zgradbi na Ljubljan-
ep,, št ?2 v tMn l<>kil|„
te«, 1 a 7e l>re<* vojno delika-ta i ".Hsovina. Po vojni se je »Porabljal za poslovne '.ene, nekaj času pa je bila trafika. Kasneje se je r»£,iVsolil° Idv.še podjetje ,Ke-• t!?118®*' katere naslednik je i7,	Domžale. Tn lokal /
jb® ie edini primeren za »'lev mlečne restavracije, stn,- S0. »akaja na takem pro-„	.u' kjer bi zajel vse delav-
, .'9 študente, ki se vozijo z kom v Ljubljano, nadalie Odarje prve in druge osem-n;iKe v Domžalah in še vse oot-c ki «e vozijo z avtobusi, j. [ »' namreč prav od tega In-komai 50 m oddaljena «vtohusna r osta ju. j-j anoyaniska skuonost Dom-se ie večkrat pismeno obr-"1 a na podjetie in DS «Ter-1 'e'r jim tudi ponudila drug
primeren pisarniški prostor, toda o tem nočejo nič slišati. Ni nam razumljivo, zakaj ne najdemo razumevanja kljub temu, da je potreba imi mlečni restavraciji v Domžalah velika in so ustanovitev zahtevali že na sestankih SZDL, na konferenci žena in na zborih društva prijateljev mladine. Za ustanovitev ni namreč nobenih ovir, kajti z.a pisarno kot jo ima to podjetje sedaj v tem lokalu je prav vseeno, ali se nahaja v sedanjem prostoru ali pa kje drugje. V tem prostoru l)i dobivali zjutraj ivotniki. študentje in šolarji lahko toplo mleko, razne vrsto peciva, čaj itd.
Danes pa delavci, ki zjutraj čakajo na vlak ali avtobus dobijo namesto toplega zajtrka v bifeju pred kolodvorom le Šilce žganja ali kozarec vina.
Tudi delavci »Termita« se bodo prav gotovo posluževali te mlečno restavracije, zato mislimo. da je čas, da najde stanovanjska skupnost Domžale pri podjetju razumevanje.
Z ustanovitvijo mlečne restavracije bi brio ustreženo želji velikega števila občanov.
KOLIKO NAS JE
Uspelo nam je dobiti podatke o številu prebivalcev v naši občini p« stanju 31. |0. 1962. \a ta dan je bilo v občini 28,023 prijavljenih prebivalcev.
Domžale...............
Mengeš ...............
Moravče...............
Lukovica..............
Blagovica.............
Radomlje..............
Trojane ..............
Skupaj . . .
Ker je bilo na teritoriju občine dne 31.	12.	I960 vsega
26.448 prebivalcev vidimo, da se je njihovo število povečalo
Na upravnih področjih pasa meznih krajevnih pisarn, ki jih je v občini sedem, je bilo stanje naslednje:
Moški	Žrnskt*	Skupaj
5.875	6.’9I	12.666
2.120	2.559	4.659
t .909	1.953	3.862
	1.405	2.698
528	593	1.124
1.514	1.436	2.750
152	135	265
15.171	14.852	28.023
v nepolnih dveh letih za t.575 ali za ca. 6 "/o.
Samo mesto Domžale ima prav tako po stanju 31. oktobra t. 1. 5.0ÌS2 prebivalcev.
ANKETA
Na podlagi poročila Sveta za varstvo družine na predzadnji seji Ob. LO Domžale je bil sprejet sklep, da se izvede anketa o problemih otroškega in mladinskega varstva.
Namen ankete, ki bo izvedena v naslednjih dneh .je, zbrati podatke o številu družin, kjer sta zaposlena oba starša, kje
so otroci takrat, ko staršev ni doma. kako je z njihovo prehrano. učenjem itd., da hi lažje predlagali potrebne ukrepe.
Naprošamo vse. ki bodo anketne pole dobili, da naverleto v njih točne podatke, kajti le tako bomo dobili pravo sliko stanja. O rezultatu ankete bomo poročali.
PISMA, PREDLOGI, KRITIKA
IZ DOBA
Že ,pet let se trudiita šolski in krajevni odbor v Dobu, da bi dosegla postavitev znakov, ki bi označevali prepoved vožnje z motornimi vozili na pešpoti ori šole za vasjo do ceste na Krtino. Ta pešpot je postala pravo dirkališče raznih mopedistov, ki so si cesto, polno ovinkov, nepregledno in ozko, kar prisvojili in stalno ogrožajo pešce in kolesarje. Že več let obljubljajo, da bodo postavili prometne znake, pa ver jetno še čakajo, da bo prišlo do težjih nesreč, manjših je že tako dosti.
Dobro bi tudi bilo, če bi se na naših stranskih cestah pojavil kak prometni miličnik, posebno v času, ko gredo ljudje na delo in z dela. Takrat so namreč ceste polne kolesarjev in mopedistov, ki drug drugega prehitevajo, se pode in vozijo vštric, prometni znaki pa so jim deveta briga.
VODOVOD NA KRTINI IN SE KAJ
Doslej ima jo vodovod naselja Škocjan, Studenec in Brezje, kar je plod prizadevnosti vseh prizadetih, posebno pa Rudolfa Osolina in Franca Marna, la-ko so dobila naselja dobro pitno vodo namesto deževnice ali a vode iz Rače in Radomlje, alerò so bili primorani uporabljati v sušnem, času.
Nikakor pa se ne morejo zediniti za vodovod prebivalci Krtine. Sola ima že pripravljenega nekaj materiala, največji probhem' pa je izkop 500 m jarka za dovodne cevi, katerega naj bi izvršili prebivalci, a ne kažejo niknkega zanimanja, kot da bi jim bilo res prav vseeno kakšno vodo uživajo.
Trgovski lokal na Krtini je sedaj v preurejenem kletnem prostoru, ki nikakor ne ustreza svojemu namenu. Trgovsko podjetje »Napredek« bo le moralo o tem problemu nekoliko razmisliti.
Mladina je zelo delavna. V oktobru so odprli javnosti podzemeljsko jamo, odkrili spominsko ploščo padlemu borcu, katerega je okupator sežgal v hiši in uprizorili spominsko igro domačega avtorja »Bratova kri«. Prav je, da taki mladini damo vso podporo in poli vaio.
IZ ČRNEGA GRABNA
Reden in varen prevoz učencev iz Črnega grabna na centralno šolo na Brdu je urejen, poskrbeti pa bo treba še za njihovo zaščito na avtobusnih postajališčih, ko čakajo na prevoz, da bodo zavarovani pred vremenskimi ncpriliiknmi, ki ^jih zlasti pozimi ne manjka. To smo dolžni staršem zaradi zdravstvene zaščite njihovih
otrok, ki se vozijo v šolo sleherni delovni dan.
Odveč bi bilo pisati o enakih željah odra,silili, ki na odprtih postajališčih ne najdejo nikjer zavetja pred nalivi, burjo in snežnimi meteži ter morajo marsikdaj premočeni in pre-mraženi na pot.
Postavimo torej na zbirališčih primerne zaščitne lope, da bodo čakajoči zavarovani vsaj pred najhujšim! Prepričani smo, da vaščani ne bodo držali križem rok. pač jia rade volje pomagali, ker se zavedajo vrednosti teh postajališč v domačem kraju.
IZ MENGŠA
V zadnjih letih so se avtobusne zveze med našimi kraji zelo lepo razvile, pri čemer ima velik delež podjetje Ljubljana transport. Prizadevanje njegove uprave, da bi čimbolj e ustregla željam potnikov, je lep vzgled, kako je treba reševati taka vprašanja.
Potniki, kii se z njegovimi avtobusi vozimo v službo v Domžale iz gorenjske smeri, pa Di imeli pripombo glede odhoda iz Domžal tistega avtobusa, ki nas prevaža po drugi uri popoldne. Ta pride namreč v Domžale iz Ljubljane šele ob tri četrt na tri in moramo tako sorazmerno dolgo čakati na odhod. Zato predlagamo podjetju Ljubljana transport, da bi vpeljalo iz Ljubljane preko Domžal v Mengeo in proli Kamniku novo progo, tako da bi avtobus odhajal iz Domžal pet ali deset minut čez dve. Ce pa to ni mogoče, pa predlagamo ker odhajata iz Ljubljane dva avtobusa s samo pet minutami razlike direktno v Kamnik, da bi prvi, ki ima odhod oh ILIO uri, vozil preko Domžal, medtem ko bi naslednji odhajal po starem,, pet m'nut kasneje in naravnost v Kamnik S to malenkostno spremembo bi podjetje zelo ustreglo ce'i vrsti potnikov, posebno pa potnic-mator, ki jim je v tem opoldanskem času zares potrebna vsaka minuta.
Z VIRA
V mislih imam javno cestno razsvetljavo. Kar pomislite. Na Viiru imamo samo štiri luči, od katerih včasih svetita ena ali dve, ali pa podnevi vse štiri. Vrstni red je sila komplicirana zadeva in nikoli ne veš, kdo za to skrbi. Četudi bi svetile vse štiri, je zaradi varnosti prometa to mnogo premalo. Promet na Viru je zlasti takrat, ko prihajajo in odhajajo ljudje na delo in z dela, podoben mrav-
ljišču. Nevarnost nesreč je zaradi slabe razsvetljave še toliko večja, to vemo vsi in vendar kljub ukrepom in sklepom, luči vseeno ne gori jo. Pri vsem tem pa se upravičeno vprašujemo, če je ureditev tega vprašanja res tako draga.
IZ RADOMELJ DO DOLENJ
Kogarkoli bi not zanesla v povsem skrito dolinico med Radomljami in Dolenjami tja do Rafolč, bi prav gotovo užival nad prirodnimi lepotami teh majhnih vasic. Ljudje so povečini tovarniški delavci, nekaj pa je še kmetov, ki pa zaradi pomanjkanja delovne sile vedno težje zmagujejo poljska du-
na Rovih rio javne razsvetljave in do gradnje lepega gasilskega doma, ki služi tudi za razne sestanke in zbore volivcev, vendar je tudi obnova vodovoda nujna.
IZ MORAVČ
V Moravčah, kakor tudi v vsej naši dolini ima,mo toliko problemov, da ne vemo, kje se jih lotiti. Vprašanj od družbeno političnih do gospodar škili in kulturnih je mnogo in jih Itoino postopoma pr «Tedov ali »Občinsikemu poročevalcu«, ki ga je naše probivailistvo z zadovoljstvom sprejelo,
Zaeuikral se omejimo na prosvetno kulturni problem-
Po končanem »-il.ilU« v tovarni »Induplati«. Pred odhodom čaka delavce pri vratarnici še majhno opravilo; Vsakdo mora potegniti za ročico in če se pokaže rdeča lučka, mora na pregled. Odgovorni tovariši v tovarni pravijo, da je to še vedno potrebno.
la. Mnogi naprednejši kmetje so si pomagali s tem, da so si uredili večje ribezove nasade in razširili svoje sadovnjake ter nasade malin. Tako so lažje prišli do novih virov dohodkov. Drugi si zopet pomagajo z vožnjo lesa pri tukajšnji gozdni upravi. Skratka prebivalci te doline so pridni, tihi in delavni. Radi se udeležujejo raznih predavanj in drugih gospodarskih sestankov. Največji problem, ki ga prav sedaj rešujejo za vso doliino pit je nu jna obnovitev že čez petdeset let starih vodovodov, tako na Rovih, Žičah in Zagorici. V ta namen so pred letom dni ustanovili vodovodno skupnost za vse te vasi. Žal je upravni odbor te skupnosti že takoj v začetku naletel na veliko nerazumevanje ra v pri nekaterih dosedan jih oristnikih vodovodov, ki niso pripravljeni ničesar žrtvovati za obnovo. Prav ti govore, češ, kaj nas briga obnova, saj voda še teče. Davki so že taiko veliki in da bi še dajali za vodo. to pa ne. Tako močno ovirajo upravni odbor vodovodne skupnosti, ki ne more začeti z delom, ki je nujno, saj v Žičah že pol leta nimajo vode in jo morajo vozili po rido uro daleč. Krajevnemu ljudskemu odboru je sicer uspelo, da smo prišli
Moravče so poznane že od či-tajniške dobe po prosvetno kulturni dejavnosti, ki se je pač po tedanjih političnih razmerah in stremljenjih razvijala v različnih smereh. Z dobo okupacije in seznanitvijo ljudstva s cilji OF pa so se prebivalci skoro cnodiišno oklenili vodstva revolucijskih stremljenj-Zato so ljudje dali od sebe vse. kar so mogli, da bi se ti cilj* dosegli. Ta cnovitnost gledanja se je pokazala tudi v tem, da kulturno prosvetna dejavnost med okupacijo ni zamrla, temveč se z opustitvijo preživelih nazorov razživela v nanredna revolucionarnem duhu. o čemer pričajo nešteti mitingi, kulturne proslave, kasneje zasilne šole itd.
Po osvoboditvi pa je bila prva naloga opirstošeme Moravske doline obnovitev porušenih naselij in zato tudi ni bilo materialne možnosti, da bi se že takrat ustvaril primeren kulturni dom. Kato prizadevanja raznih vodilnih kadrov v tein pogledu niso imela zaželenega uspeha.
Vendar pa kljub višem tež-kočani kulturno prosvetno dele v Moravski dolini ni docela zaostalo. Ko je bila obnovljena osnovna šola v Moravčah, je bila določena ena učilnica z.a
glédalitske igre, kino dvorano 'n telovadnioo TVD Partizan ter gostovanja raznih prosvetnih društev iz ožje in širše okolice.
Ko je KZ Moravče zgradila Zadružni center, si je vodstvo KZ močno prizadevalo, da bi v Zgradbi dobili še dvorano. Take dvorane za splošno uporabo pa KZ ni mogla zgraditi, ker je donna finančna sredstva le za zgraditev prostorov za potrebe krnetijske dejavnosti.
Obl,O Domžale je uvidel, da morajo Moravče dobiti kulturni d mn. Odobril je gradnjo in indi zagotovil potrebna finančna sredstva. Leta 1961 je dal 7 tedijonov, prebivalstvo samo pa ■tez denarjem, lesom in udarniškim delom prispevalo okoli 5 milijonov tako, da sedaj že stoje temelji z armiranim be-tenom do plošče.
liho smo računali, da se bodo dela v letu 1962 vsaj nekoliko nadaljevala, toda razen ti-.n in skromnih obljub ni bilo ,nic- Razumemo tudi, da so bile 'etos izredne težave, vsekakor Pa želimo, da bi se z gradnjo v lotu I96t pohitelo in da l>i olla vsaj dvorana zn 20-letnieo "'»tanovitvi' naše republike go-tovn. To bi bil tudi n n j lepši sponi eni k tS8 žrtvam NOB i/ "še lepe doline, i j n<'n'ti moramo tudi. da je vi-0* všolanih na osemletki v •noravčah učencev. Zato je 'd solski odbor prisiljen, da je 'minico, ki so jo doslej upo-• jjala razna društva, vrnil vrlemu namenu. Tako je ostate Moravska dolina brez vsake-”a Prostora za kulturno dejav-o®t.. Ker je imel v te j učilnici |'duinči kino iz Domžal vsak" r, -li j° tei dve preilstnvi. je oh *	<>k()li 200 Prebivalcev še
, .'p skrommi razvedrilo. Mod
a jPvalei so bili pretežno telndinci, ki opravičeno kriti-. aIo. da so močno prikraiša-v primerjavi z mlnd'iiri dru-vRčjih centrov. Kako je zko pod tenii pogoji mladino
pravilno in napredno usmerjati, vsakdo lahko razume. Zato m čudno, da so ob zadnjem obisku Beneških funtov v Zadružnem centru, ki je bil prenapolnjen in so mnogi stali na hodniku in stopnišču, obiskovalci završali ob vsakem |»re-moru s klicem: »Hočemo dvorano!«
Da je mladina željna kulturno prosvetnega udejstvovanja se vidi tudi |>o tem, da sodeluje pri otroškem zboru 50 pionirjev, pri mladinskem pevskem zboru 51 mladincev, pri mešanem pevskem zboru 52 pevcev in pri moškem zboru 20 članov. Poleg tega pa deluje še tamburaški zbor in zabavni ansambel, ter oddelek glasbene šole, ki ga obiskuje 42 učencev.
I/. vsega je razvidno, kako potrebno je, da se v Moravčah konča gradnja kulturnega doma.
DROBNE IZ MENGŠA
Na (Jobavici, hribu nad .Mengšem, je vodovodna skupnost Cerklje-Vpdice-Mengeš za-.čela graditi zbiralnik za vodo, ki je namenjen za preskrbo z vodo Mengšanov. Kaže, da se ,bo davna želja Mengšanov in nujna potreba po vodi le uresničila.
17. septembra je imela zavarovalnica Doinžale-Kamnik v Mengšu svojo skupščino, na kateri so sprejeli tudi njen statut. Da je bila ustanovitev te zavarovalnice utemeljena se kaže posebno v tem, da narašča število novih zavarovanj in da je zavarovalnica iz svojega sklada za preprečevanje škode občutno podprla nekatere krajevne akcije, ki bodo služile omejevanju požarov iu drugih škod.
Dela pri urejevanju šojskega poslopja se letos nadaljujejo. Na vrsti je centralna kurjava v poslopju stare šole in novo pročelje prizidka. Z dovršitvijo teh del, bo naša šola lahko zares služila svojemu namenu.
LOVSKA DKU2INA PŠATA
Lovska tl ružima Pšata ima 4-1 aktivnih članov in 2 čuvaja. Njeno lovišče je v trikotu Črnuče—Trojica—Kleče do reke Save. Revir je bogat na dlakasti in pernati divjadi kar dokazuje, da družina načrtno skrbi za svoje lovišče. Od dlaikaste divjadi so močneje zastopani zajci in srnjad, od pernate divjadi pa fazani, jerebice, gozdni jerebi in v hribovitem predelu lovišča nnd Ihanom tudi divji petelini. Slednji so po sklepu družine zaščiteni pred strelom, dokler se močneje ne razmnože.
Družina prireja že več let lov na zajce s pomočjo mrež. Ta vrsta lova je zn udeležence |>ravi užitek. Izvajajo ga lovci enkrat letno in to v mesecu januarju. Na ta način ulove letno povprečno 65 zajcev, katere oddajo v lovišče drugih družin za osvežitev zajčje krvi.
V Dragomlju ima družina gojišče fazanov in jerebic. Za gojišče skrbi njen dolgoletni član Mirko Grad.
Gojišče ie opremljeno z modernim inkubatorjem, v katerega lahko vlože hkrati 500 jajc fazanov in jerebic. Jajca dobe iz lastnega lovišča, predvsem v času žetve in košnje, ko kosci in žanjice odkrijejo gnezda. Mlade fazane in jerebice dajo pod električne koklje, kar je rentabilnejše od živih kokelj (kokoši).
Gojišče je staro 10 let. Takrat so iz Anglije uvozili 20 jajc prstenega fazana. Ta je
. ' te' razpotju pri ihanskem ini "ednleč od spomenika ^ni. postavljen znak. ki pre-"Je promet z vsemi mo-riod 'c-11 Vvi'i P° P0,1'- Ki pelje tD , ^'.""berkoni proti gostišču Čiri r' diateli«, ko pa se ve-a voznikov zanj ne zmeni'1'
"ono je, da so Domžale ez zimskega javnega kopali-* a. Nekateri prebivalci Dom-za se zato poslužujejo kopali-‘s a pri podjetju LID Domžale Ppag Parkctarne ter zn to pia tejejo normalno odškodnino °rda bi se v tem sklopu našla m°žnost za zgraditev stalnega lai nega kopališča pod okriljem Pristojnega organa, s čimer bi Ba storjena tistim, ki nimajo as'nil' kopalnic velika usluga, limo tega bi bil to prispevek
k zboljšanju snnitarno-higien-skili in zdravstvenih pogojev Domžalčanov.
Na vprašanje v »Občinskem poročevalcu«, zakaj nihče ne opozori mopedistov in kolesarjev, da so novi domžalski hodniki samo za pešce, odgovarjamo. da se nam zdi to vprašanje neumestno, ker vlagamo jirccej truda prav v to, da bi v Ižomžalah dosegli diseijilinira-nost občanov-koristnikov cest m novih hodnikov zn jiešce, ki so sedaj že dokaj dobro urejeni. Mnenja smo bili, da bomo državljane privadili na disciplino na domžalskih cestah in ulicah z opozarjan jeni. laka opozorila pa so vzeli resno samo tisti državljani, ki običajno takih prekrškov tudi ne delajo, 'l isti pa, ki si še danes upajo z mopedom voziti po
pločnikih, običajno izhajajo iz vrst mladine in delajo to prav na kljub varnostnim organom. Za take prestopke oz. kršitve cestno prometnih predpisov smo se domenili, da bomo v bodoče ixxlvzemali naistrožje ukrepe in tisti, ki se bodo še skušali voziti s kolesom ali mopedom |x> domžalskih hodnikih za pešce, bodo prišli do prepričanja na podlagi računice, da bo cena za vsak prevoženi meter po teh hodnikih taka, da se mu tega športa ne bo splačalo več privoščiti.	Postaja LM
Na vprašanje v prvi številki našega lista, zakaj se že v pred meseci dovršene stanovanjske bloke ob železniški progi v Domžalah ne morejo vseliti tisti, ki so jim stanovanja namenjena, smo prejeli od Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Domžalah naslednji odgovor:
zelo plodovit, ne prenese pa dobro našega podnebja. Zato so ga kasneje križali z vrsto mon-gol. kateri je odpornejši in ama večjo težo. S križanjem so dobili novo pasmo fazanov, katera se je dobro aklimatizirala. Potrditev za to je močna razmno-žitev te plemenite perjadi v Zasavju in delu Gorenjske. Križanci so tudi mnogo težji, saj tehtajo sedaj do 1,5 kg (prej 0,95 kg). Poskusili so gojiti tudi črnega fazana, vendair so to opustili, ker se ta pasma v nižinskem predelu ni obnesla.
V desetih letih so iz skromnega začetka vzredili nékaj tisoč fazanov in jerebic, kateri se izpuščeni v naravi dobro razmnožujejo. Lovska družina Pšata oddaja drugim lovskimi družinam letino okoli 900 jajc za letno vzrejo te plemenite perjadi.
Družina 'ima tudi svojo re-mizo, to je 4 ha zeml jišča v nižinskem predelu lovišča, katerega so skrbni lovci zasadili z gozdnim drevjem in grmičevjem, v katerem najde divjad svoje zavetišče. Vsako leto posejejo del remize s pšenico, koruzo, prosom in ajdo, da še divjad in predvsem perjad lahko prehranjuje in tako ne išče hrane na okoliških njivah. Na zasejanih površinah pridelajo lovci tudi dovolj zrna za zimsko krmljenje perjadi.
Letni načrt družine predvideva tudi divjad za odstrel za tuje lovce, s čimer neposredno skrbi za razvoj lovskega turizma.
Asfaltiranje hodnikov se nadaljuje * v
»Vprašanje, ki je bilo v Občinskem poročevalcu postavljeno ni bilo pravilno, ker omenja stanovanjske bloke. V resnici pa ni bila možna vselitev samo
v blok V/l, ker ni bil mogoč priključek na javno kanalizacijo.«
?.e pred meseci so mi v zoihni ambulanti v Mengšu popravljali zobe. Slo je za večji mostiček. Sam sem dal čez 10 gr. zlata. AH sem upravičen za vrnitev zneska v vrednosti pala-dorja, ki bi ga porabili namesto mojega zlaita?
Gornji posnetek je na? fotoreporter napravil v petek, 9. novembra 1962, ob 14.20, to je v času, ko se delavci vračajo z dela in je takrat največji promet na cestah. Pred zaprtimi železniškimi zapornicami v Domžalah sta takrat z obeh strani čakali dve precej dolgi koloni avtomobilov, motornih koles, mopedistov, pešcev in zlasti kolesarjev. Ker so bile zapornice zaprte že precej časa, skoraj deset minut, so si nestrpno čakajoči avtomobilisti in motoristi dali duška s hupanjem, pešci in kolesarji na z glasnim negodovanjem. Kljub takemu hrupu pa so ostale zapornice trdovratno spuščene, seveda, ko pa je bil takrat vlak morda še v Trzinu. Podobni prizori so pred zapornicami zelo pogostni, predvsem tudi zjutraj pred šesto uro, ko gredo delavci na delo. Zgleda, da na železniški postaji Domžale zapornice prekmalu spuščajo, menda že takrat, ko vlak odpelje s črnuške postaje, avigncjo pa jih navadno prekmalu, takrat, ko vlak vozi mimo zapornic. Za varnost na železniškem prehodu bi povsem zadoščalo, če bi začeli zapornice spuščati takrat, ko vlak odhaja s po-staje v Trzinu. Menimo, da bi se z nekaj dobre volje le dalo nekaj ukreniti, da se taki prizori pred zapornicami ne bi ponavljali. In kaj meni na to pristojni železniški organ?
Občni zbor DPD »Svobode« v Domžalah
9. oktobra 1962 je imelp Dj’D »Svoboda« Domžale svoj redni letni občni zbor. Udeležba članov je bila zelo slaba, prav tako ni bilo opaziti zastopnikov mestnih političnih organizacij. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delo v pretekli sezoni zelo skromno in da je vladalo v kulturno-prosvetni dejavnosti Domžal veliko mrtvilo. Diskusija po poročilih je bila še kar živahna. Diskutanti so se vprašali, kje so vzroki za nezainteresiranost Domžalčanov. Tako velik kraj kot so Domžale, bi že moral imeti močno kulturno-prosvetno društvo, ki bi Dom-žalčanom nudilo dovolj kulturne zabave, jih vzgajalo in re-prezentiralo tudi navzven. Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor. Predsednik novega odbora je Albin Hvastja, tajnik Janez Ulčar, predsednik novega nadzornega odbora pa Tone Ravnikar.
Novemu odboru je bila naložena težka naloga, da s pomočjo političnih organizacij skuša obnoviti delo društva in mu da spet tisto vlogo, ki mu pripada in ki bi jo moralo imeti. To se mu bo posrečilo le tedaj, če se bo zagrizeno vrgel na delo in če bo užival pomoč vseh tistih faktorjev, ki so mu
jb sposobni in tudi moralno dolžni nuditi. Upamo, da se mu bo to posrečilo in mu želimo v novi sezoni veliko uspehov.
Prometna nesreča v Lukovici
9. XI. 1962 je v zgodnjih jutranjih urah vozil Franc Cele-din, zaposlen pri podjetju »Emona« v Ljubljani, s tovornjakom s Trojan v smeri proti Ljubljani. Med Lukovico in Šentvidom ga je na ovinku pod »Meklenovcem« iz neznanega vzroka zaneslo v jarek na desni, nato pa se je prevrnil na cestišče. Medtem so se odprla zadnja vrata, na cesto pa so poskakali prašiči in teleta, ki jih je prevažal. Lukovčand so zgodaj zjutraj opazili nenavadne goste na svojih vrtovih. Le nekaj jih je ostalo v bližini avtomobila, ti pa so takoj zatem povzročili novo prometno nesrečo.
Iz Ljubljane proti Celju je, vozil osebni avtomobil. Izza prevrnjenega avtomobila je nenadoma skočilo tele. Voznik se mu je hotel izogniti in zapeljal na skrajno desno stran, medtem pa je s štirimi potniki že zdrsel po strmini navzdol-Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša nO.OOO dinarjev.
Zato, ker ste prvi je vaše breme naj večje
Od Save do Kamniških planin in od Črnega grabna do Smarne gore se je začela smotrna in živahna partizanska dejavnost, ko je bil 17. avgusta 1941 na Rašici ustanovljen Kamniški bataljon z Rašiško, Kamniško, Mengeško-moravško in Radomeljsko četo. Ta dogodek je še posebno pomemben mejnik v razvoju NOB v južnem delu kamniškega okraja. Radomeljska in Mengeško-mo-ravška četa sta uporniško aktivnost prenesli na nova področja — v Moravsko dolino in Črni graben, in jo močno okrepili v neposredni bližini Domžal, Kamnika im Mengša. Vrstili so se napadi na nemške patrulje, sabotažne akcije, med n jimi je Nemce zlasti težko prizadel požig Remčeve tovarne na Duplici, likvidacije izdajalcev — vse to je dokazovalo neučinkovitost nemških ukrepov za pofnirjenje »upornega kamniškega okraja«. Medtem ko so na Gorenjskem s strahovalni-mi ukrepi in povečanjem policijskih sil dosegli razbitje oziroma razformiranje obeh bataljonov, Kranjskega in Gorenjskega, in s tem vsaj določene uspehe, se je pa partizanska de-jaivmost na Kamniškem okrepi-
la, kljub aretaciji preko dvesto pristašev narodnoosvobodilnega gibanja, smrtni obsodbi skupine prvoborcev pred izrednim sodiščem v Begunjah, streljanju talcev na Brezovici, Domžalah in Jaršah. S premestitvijo 171. rezervnega policijskega bataljona z Dunaja v Kamnik in od tu enega voda v Domžale in Mengeš so tudi znatno okrepili svoje oborožene sile.
Partizanske uspehe in zadržanje prebivalstva lepo prikazujejo nemška poročila. Komandant žandarmerijskega okraja Kamnik je v svojem poročilu 29. avgusta odkrito priznal, »da orožniki posameznih postaj stanujejo samo še v kasarnah, da se tako izognejo napadom.« poveljnik žandarmerije na Gorenjskem pa je nekaj dni kasneje ogorčen poročal v Celovec, da so »varnostni organi popolnoma brez moči... Zadnje čase se tudi ni več posrečilo ujeti zločinca in se za represalije vedno streljajo samo talci. Danes je prišlo že tako daleč, da tem javno streljanim, ki v zastrašilo leže na kraju zločina, ljudje prižigajo sveče in jih zasipajo s cvetjem.« Tudi poročilo poveljstva 17t. rez. policijskega bataljona iz srede
septembra priznava, da »ukrepi proti terorističnim dejanjem, jemanje talcev, streljanje komunistov. doslej še niso dosegli pričakovanega uspeha.« V istem poročilu beremo dalje: »Večji del prebivalstva simpatizira s teroristi in jih podpira z živiili itd. V delovanju tolp vidi hkrati osvobodilno borbo nacionalnega slovenstva...«
Lahko si predstavljamo, kakšen udarec nemški nadutosti in ponosu so pomenila ta priznanja nemoči v času, ko je velik del Evrope ječal pod nacističnim jarmom im je zmagovali Rommel na afriškem bojišču im ko so nemški generali po sijajni zmagi pri Smolensku im obkolitvi Leningrada že snovali načrte, dn bodo prezimili v Kremlju. Nacizem je bij n« višku svoje moči. Ob »bamdiitski« dejavnosti pa so tudi splahneli vsa upi najvišjili predstavnikov ukupacijske oblasti na Gorenj-skem in spodnjem Štajerskem, da bodo že v nekaj tednih lahko izpolnili fUhrerjev ukaz o ponemčenju teh pokrajin in * tem ustvarili pogoje za n j um o popolno vključitev v nemški rajh. Datum priključitve so morali odgoditi, kajti imeti upornike v mejah svojega raj-ha bi bil za Hitlerja in nacizem nezaslišan udarec. Sel« ob upoštevanju teh dejstev lahko pravilno vrednotimo uspehe nn-
rodnoosvobodiiilmega gibanja v tem obdobju, hkrati pa nam postanejo razumljivi zločinski strahov alni ukrepi in odločni ter vztrajna borba nemških oIk>roženih sil za uničenje slo-venskih partizanskih enot
Začasni upad partizanske dejavnosti v kranjskem in jèse* niškem okrožju je okupatorjevim silam omogočil, da so osredotočile svojo vojaško aktivnost predvsem na kamniško področje. 13. septembra sta dve policijski četi hajkali na področju Kolovec, Dupeljne, Paloviče. Ob štirih zjutraj so pri Žičah odkrili taborišče Radomeljske čete. Nenadni napad borcev ni zmedel. Hitro so zavzeli svoje položaje. Uspešno so se izmuznili iz obroča in se ves da» spretno izmikali nemškim zasedam. Proti večeru so se pri Želodniku prebili preko glavne ceste in nadaljevali pot v moravske hribe. Bil je že skrajni čas. Policisti so dobili pomoč < tankih in oklopnih vozilih. Vso noč so z njimi patruljirali po cesti Domžale—Trojane in * močnimi žarometi osvetljevali okolico. Zavedali so se, da si ugoden izid hajke lahko zagotovijo le v dnevnem spopadli; zalo so si ponoči prizadevali le preprečiti partizanski preboj. Drugo jutro so ugotovili, da je zopet zmagala partizanska iznadljivost. Nemško poro-
Ali na padle 'borce res že pozabljamo?
80 86 nezadovoljno spra-eyali svojci padlih borcev in ■rtev fasis.tiònega terorja in ."Si občani, ki so na letošnji n mrtvih prisostvovali! spo-inski žalni svečanosti na , mzalakeni pokopališču. Ko v , nijs bralec prebral ta sesta-ip k.i n	»m n o ugotovil, da
vili,?1!.0 nfzadovoljstvo malošte-f,:udeležencev komemora-tnic’ Z ast' Pa svojcev padlih, tudl upravičeno.
|leto na dan mrtvih 7v«,eja. krajevna organizacija mi« borcev v Domžalah spolen s)4j.?,ve^anosti ob spomeni-n»,nPxadIi!j borcev in na poko-^u' doslej so bile take slo-tiat; Stl ^bro obiskovane, pa "Oi Program je bil vedno skrb-tliem£1'*>ra^ie,n' Letos pa je ko-^L1c!Ja «padla tako, da se smi e^^nega v prihodnje ne več ponoviti.
ob^o^?^no so bile te prireditve ure u™ Pred spomenikom, pol Let . sne.je P" na pokopališču. n-J: P" Je bila slovesnost naj-že ii.na Pokopališču, in sicer inop i zatem šele pri spo-ùdboru Pogovorni tovariši pri u kraJervne organizacije borcev Domžale pa niso nosttra * Za.Pot rc4»no, da bi ja v-stil;	Primeren način obve-
lahl ° sPreinembi, kar bi se raci-P opravilo ž obvestilom i>o OrsrJ1’- P° ^olah ali sindikalnih
r&anizacijah v podjetjih in
ustanovah ali pa z letalci. Ker so občani torej bili prepričani, da bodo slovesnosti ob istem času kot doslej, je bil obisk zelo slab. Na pokopališču razen tistih, ki so v tem času urejali grobove ali prinašali cvetje in nekaj svojcev padlih borcev, k i so v zadn jem hi pu sluča j no zvedeli za spremenjen čas pričetka komemoracij e, ni bilo nikogar. Vsega skupaj je svečanosti ,na pokopališču razen godbe, gasilcev, pevcev in nekaj praporščakov, prisostvovalo okrog 30 ljudi. Nič boljša udeležba ni bila tudi pri spomeniku. Hkrati je bil še program dokaj skop, nekaj žulostink in pesmi ter krajši nagovor, to je bilo vse.
Zgleda, da je bil program sestavljen šele v zadnjem trenutku in da so odgovorni tovariši morda v tej naglici pozabili obvestili javnost o pričetku žalnih slovesnosti. Da se v bodoče kaj podobnega ne bi več ponovilo, bo moral odbor krajevne organizacije Zveze borcev v Domžalah posvečati več pozornosti spominu junakov, ki so v naši ljudski revoluciji žrtvovali najdražje, kar so imeli — svoja življenja. TO PA )E TUDI DOLŽNOST NAS VSEH, IN 'NE LE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV!
S tem, da so v Dom/alali zgradili nove zgradbe, da so nekatera poslopja obnovljena ter da so ceste in pločniki asfaltirani, pridejo še bolj do izraza neurejena poslopja, ki kazijo zunanji videz našega občinskega središča. Med te spada nedvomno tudi edina restavracija v Domžalah. Sicer šo pred časom notranje prostore primerno uredili, medtem ko zunanjost te zgradbe že več let čaka na temeljito preureditev, lo prav gotovo ne prispeva k lepšemu izgtcdu mesta, na drugi strani pa tudi ne zn dvig gostinstva in turizma, ki v naši občini predstavlja pomembno postavko v gospodarstvu. Zunanjost restavracije gosta prej odbija kot pa privablja. In v čigavo škodo? Zaradi tega gostinskemu podjetju »Tavčarjev hram« v Ljubljani, ki je pred kratkim prevzelo domžalsko restavracijo pod svojo upravo, priporočamo, da se zavzame za čimprejšnjo obnovitev zunanjosti te zgradbe. To bo nedvomno v korist tudi podjetju samemu
za°usn!™ sp?padu pravi’ da blii;. esno bojevanje Uso<
diti-m!8 mei,e> Li omogoča >b clip® ^Primeru policijske krsii^0^6^ v Ljubljansko ČetV?0';/* Borci Radomelj čili „„0 !?• septembra preko sc n	^°' * ‘a 1 i ja n s k o mejo
b; M?* p,:oti Podmolniku. faniH' ^ltrele lahko preskrl
"a idr„emiL^omisar'u ba,al
jo l^,sk? Pomoč. S pom !iSm.,,U^iaaskih aktivistov na zdr»Fr.“UCa Bukovca spral
E"‘ono vC- £el°. v sauatc »ejr« ^ Med 'sLanjem prim
n«letf.Kr0St<lr.a, za taborišče di	aa Molniško četo. Za
so ji » • boril;1 ,n)e ‘Kurja farma«. U Pod' 1°. se v njihovi bliži amun vrhom Molnika.
$o N°d^°,dl1 Radomeljske č z°rnos?;CI lahko mnogo več >| Uemu t.* .,,>osveti,i sistema! hribn, "?jLanju po moravšl Metu, si j®f se je /adrževi večin i <-,,'morttv^La četa. Pr ČitvU , ÌLa je sovpadla z od La	.Lomandiria te čete |i
bliìi . (ta borce preine Trn; * 5.avn' cesti Doni'•ah
dei-Jvn6' ^ 11 b' bBe ntožnnsii
tiadnet«' mnoft.° ve<'ie- l? 1
lieiisl ?	• 'Tl. rez. |
20.	'P Bataljonom se je č<
biia Ptemhra brez žrtev p kje- .Mohor nad Moravčai vjjo .! J J.7 gozdičku pod cel "redila taborišče. Ze t
slednji dan se je poveljstvo policije odločilo nadaljevati hajko na področju Mohorja. Da bi ne doživeli usode dosedanjih hajk, so to pot akcijo posebno skrbno pripravili. Razporeditev sil ž.a napad so izvršili na Prevojah, kjer so določili prvi četi kot izhodiščno točko Krašnjo, drugi pa Dole in Podstran. Posameznim vodorii šo natančno določili področja delovanja, da bi bil obroč zares sklenjen. Medsebojno zvezo je vzipostavil posebni radiooddelek. Propriča-ni v gotovost svojega uspeha niso pozabili niti določiti rod-stranš za mesto zbiranja jetnikov. Sredi popoldneva je gozd pod Mohorjem oživel... Medtem pa je oilo v četi prijetno razpoloženje. Kuhar jim ic postregel z dobro »moralo«, kot so partizanski kuharji radi imenovali svoje proizvode. Z akcije v gradu Brdo v pretekli noči je patrulja prinesla dva rejena prašiča. Takoj po kosilu ie” komandir določil Kmetiča, Hahata in Čada v patruljo. Poslal jih je po kruh na Prevoje. Okrog pol šestih se je patrulja odpravila na pot. Niso se oddaljili iz taborišča niti 200 m. ko jih je zaustavil rezek »hnlt«. Chda so Nenjci takoj ujeli. Kmetič je kar stoje streljal na Nemce in je kmalu padel smrtno Zadet. Habatu pa se je uspelo umakniti nazaj v tabori-
šče. kjer je komandir že razporejal borce za krožno obrambo. Komaj so zasedli položaje, že so se Nemci približali. Mu-nicije so imeli malo, zato so puščali Nemce tudi na 50 m blizu; Nemci so svojo predrznost drago plačali. Zlasti skupina, ki je prodirala od Dol je imela precej žrtev. Težko je bil ranjen tudi SS major, ki je .celo svoj dopust, preživljal ga je v Kamniku pri komandantu policijskega bataljona Vdlkerju, izkoristil z.a dokazovanje zvestobe svojemu fiihrerju, Vsega dvanajst borcev je Nemcem nudilo tako odločen odpor, da je bil komandant prisiljen poslali poveljstvu (81. rez. poklic, bataljona na Bled Brzojaviko: »Ba-tajon v težki borbi z banditi, nujno prosim pomoči!« Počasi se ie spuščal mrak im /. njim je raslo upanje borcev na uspešen preboj. Po dveurni borbi so Nemci prenehali napadati in zakurili so ognje v strahu, da se v temi ne bi spopadli med seboj. Borcem je ostalo le po štiri. pet nabojev munieije. Komandir Bizjak je spretno izkoristil praznino v obroču, ko je del vojakov tretje čete moral nesti težko ranjenega nemškega majorju v Podstran, in sc prebil, ne da bi Nemci opazili, s celo četo proti Zlatem polju. Nemci so vso noč dovažali nove sile. Do jutra je zasedlo svoje
položaje skoraj 400 policistov, gestapovcev in žandarjev. Ob sedmih zjutraj so jiartizanske položaje dobesedno zasuli z bombami in jih prerešetali z mitraljezi. Nato so v jurišu za, vzeli — prazno taborišče. Z vselili temi silami so hajko nadaljevali ni tudi Men gellko-moravska četa se je inorala umuik-niti s svojega operacijskega področja na Gorenjsko.
(n J »orba predstavlja enega nu.jvečjih uspehov partizanskih oddelkov v boju s sovražnikom jeseni (041. Glavno poveljstvo slovenskih purttzamskih čet je dalo v svojem poročilu posebno priznanje junaškemu zadržanju borcev te čete in je pohvalilo »hladnokrvno nastopanje Mo ra vško-doin žalske čete, ki je na dobro izbranem položaju dve uri kljubovala dvajsetkrat močnejšemu sovražniku«. Tudi Nemci so to bofbo uvrstili mod večje akcije in komandant Volker je v svojem poročilu ^predpostavljenim na dolgo in široko opravičeval velik neuspeh, za svoje vojake pa je zahteval krajši odmor. Raši-ška četa je do zadnjih dni septembra dosegala velike uspehe 27. september je bil za borce te čete usoden. V veliki hajki je bila četa razbita. Glavnina se je prebila v gozdove pod Katarino. ranjeni borci z zaščito pa so zatekli v Sela. T« so j it-

Drugi v 1. republiški ligi
Tekmovanje v 1. republiški lui v 1. republiški ligi kot n<>-košarkarsld ligi je končamo, vincem lahko le čestitamo. Bili Domžalski košarkarji pod vod- so edini, ki so dvakrat prema-sfcvom trenerja Brumna so pre- gali prvaka te lige AŠK Tivoli, seinetili še tako optimistične- Za ekipo Domžal so stanga simpatizerja košarkarskega da-rdno nastopali: trener Bru-športa. Njihova prizadevnost men, Grilj, Rojs. Štiftar, Dovila treningih jim je prinesla žan, Hočevar, Mazgon, Peče, zavidljivo drugo mesto. K uspe- Sršen in Gorza.
dim tabornikom želimo tudi v bodoče mnogo uspeha.
Kegljanje:
Na kvalifikacijskem turnirju borbenih partij v Ljubljani so se domžalski kegljači plasirali v republiško tekmovanje. Med 12 ekipami so trenutno na 2. mestu.
ZAAKLJUCNA LESTVICA TEGA TEKMOVANJA
ASK Tivoli .	. 22	17	5	1465:1209	54	(+ 236)
Domžale . . .	. 22	16	6	1455:1359	32	(+ 96)
Branilk . . .	. 22	15	7	1355:1237	30	(+ 118)
Elektra . . .	. 22	D	8	1380:1239	28	(+ 141)
11. Bistrica . .	. 22	12	10	1230:1223	24	(+	7)
Moste ....	. 22	11	11	1282:1339	22	(- 77)
Svoboda . . .	. 22	10	12	1272:1207	20	(+ 65)
Proletarec . .	. 22	10	12	1313:1304	20	(+	9)
Rudar ....	. 22	8	14	1182:1279	16	(— 97)
Nanos . . .	. 22	8	14	1227:1378	16	(-151)
Jesenice . . .	. 22	6	16	1330:1541	12	(-211)
Šk. Loka . . .	. 22	5	17	1258:1414	10	(- 156)
Deset let na eni stezi
Že 10 let živi in se razvija na starem enosteznem kegljišču kegljaški klub Domžale. V tem času je klub dosegel zavidljive uspehe z ozirom na slabe pogoje dela. Članska ekipa v diiseiplinii 8 x 20ft lučajev skoraj vsako leto tekmuje v slovenski ligi. Mladinci so bili celo republiški prvaki. Dva od njih pa sta bila člana republiške reprezentance. Posamezni člani so sodelovali tudi že na državnem finalnem prvenstvu. V svojem sestavu ima klub sekciji »Invalid« im »Papirnico«, ki uspešno tekmujeta.
Zelja kegljačev je, pomnožiti svoje vrste in osnovati žensko ekipo.
Cas je, da spoznamo v športnem kegljanju šport, ki nudi tudi mladini možnost tekmovanja, starejšim pa predstavlja
razvedrilo in rekreacijo. Teh dveh ciljev pa kljub dobri volji ne bodo mogli uresničiti prej, dokler ne bo zgrajeno novo kegljišče.
Športni dogodki naše občine:
Smučanje:
V	Ihanu se marljivo pripravljajo na smučarsko sezono. Smučar j i-tekači so opravili testiranja kondicije v Gorjah, na Bledu in v Ljubljani. Tekač Majcen, član mladinske ekipe, ki je osvojila naslov državnega prvaka 1962 pa je odšel sredi novembra na trening v Velo polje.
Taborniki:
V	nedeljo, 21. 10. so taborniki odreda »Skalni tabori« polo. žili obračun svojega dela. Mla-
TEKMOVANJE ZA »KIPEC KURIRJA JOVIČE«
Najboljši je pionirski odred iz Moravč.
Poudarek letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger je bil na telesni vzgoji in tekmovanju naših najmlajših. Pionirski odredi so tekmovali za »Kipce kurirja Joviče«. V naši občini je tekmovalo 22 pionirskih odredov.
Poročila, ki jih je prejel občinski odbor J PI, nani povedo, da so dosegli najlepše uspehe odredi, katerih vodstva šol in posamezni telesno-vzgojni predavatelji so razumeli pomen pionirskih iger. Pionirji Vrh-polja, Ihana. Rov, Dobu in Moravč so si poleg svojih šol uredili športna igriščii in športne naprave.
Čudi nas, da vodstva pionirskih iwlredov šole Mengeš in Domžale 11 niso poslala poročil o svojem delu. Vprašamo/ kdo je kriv, da so pionirji teli odredov prikrajšani v tern tekmovanju!?
Kot najboljše pionirske odrede je občinski odbor J IT predlagal okrajnemu odboru naisled nje:
1.	PO osnovne šole Moravce: 53.000 točk,
2.	PO osnovne šole Dob: 22.770 točk,
3.	PO osnovne šole Domžale L: 21.990 točk.
tri dni za tem odkrili policisti 171. in 182. rez. polic, bataljona. Nekaj borcev je v tem spopadu padlo, ostale pa so kot talce ustrelili v Lancovem. Ta edini večji uspeh dvomesečnih borb je nemško policijsko poveljstvo tako razveselili, da so vsem policistom sodelovanje v tem spopadu šteli pri predlogu za vojaško odlikovanje.
Le Kamniški četi je bilo usojeno kratko življenje. 24. avgusta so jih Nemci presenetili v taborišču. Borci so se rešili brez žrtev in se že v nekaj dneh vključili v Rašiško in Radomeljsko četo,
V avgustu in septembru se je težišče protinemške dejavnosti na Gorenjskem preneslo v kam. niški okraj. V vsem tem obdobju pogoste nemške hajke niso dale pričakovanih rezultatov. Borci Kamniškega bataljona so se spretno izmikali obkolitvam, niso pa Siedili tudi s sabotažno dejavnostjo. Ko je izvršni odbor Slovenskega narodnoosvo-
bodilnega odboru razpravljal o teh uspehih, je sklenil v znak priznanja »Kamniškemu bataljonu in njegovemu komandantu zn hrabra dejanja in spretno partizansko taktiko« podeliti partizansko zastavo. Določili so, da bo v imenu bataljona sprejela to visoko odlikovanje Radomeljska četa.
V dveh dneh je bila sešita majhna slovenska trobojnica z emblemom komunistične partije srpom ki kladivom v sredini. 26. septembru sti. se Boris Kkfrič in Edvard Kocbek v športnih oblekah z nahrbtniki napotila s kolesi proti Stepanji vasi, da kot delegata izvršnega odbora pozdravita in izročita priznanje junaškim borcem. Pri cerkvi ju je čakala kurirka Mihaela in ju odvedla v taborišče Radomeljske čete. Četa je že razvrščena čakala na veliki dogodek. Gromki ».Smrt fašizmu« je pozdravil visoka odposlan ca in v slovesni tišini se je začel preprost obred. Fantje so žareli od ponosa ob besedah, da naj
prevzamejo ta prvi pn.rtizunski prapor »kot znamenje odločilnega slovenskega upora in ga prenesejo skozi vse boje, ki nas še čakajo, do zmagovitega konca ter ga spremenijo v eno naj-večjih svetinj slovenske zgodovine«. Kocbek je tudi izrazil željo, »da bi mogli partizani .Kamniškega bataljona prinesti ta prapor ob osvoboditvi v Ljubljano in ga dvigniti na čelu zmagoslavnega sprevoda«, /a vse borce je bil to velik dan, še posebno zn Toneta Blejca, ki je sprejel partizansko zastavo v varstvo. Boris Kidrič je podžigal borce k novim napadom z besedami: »Naj nas ne bo strah, da živimo danes na tem majhnem otočku svobodne zemlje, okrog in okrog obdane s smrtnimi slovenskimi sovražniki. kajti edino s tega otoka ho prišla rešitev. Naj nas ne plašijo bremena današnjih dni. kajti zato, ker ste prvi. nosite največje breme. Toda še nekaj časa in vaše vrste se bodo pomnožile.« S posebnim navduše-
Pnspevki naših naj mlajših
Od pionirke Nade Smo n fl Domžal smo prejeli naslednj*; pismo:
Ko prebiram prvo številkj našega novega občinskega glfrl sila, se mi zdi, da ni prav, kd ni v njem nobenega članka c delu in življenju pionirskih i.11 mladinskih orgiiiiizuoij v naš1 občini. Suj vendar živi v nuHi komuni poleg odraslih tuli1 mnogo mladine. Mnenja sciti'' da bi bito prav, da bi v vaše® listu imeli posebno rubriko. ’ katero bi mi sami dopisoval1! in kjer bi tudi drugi lahko |>i' sati o nas in našem delu. 1° bi bilo v spodbudo mladif bralcem, da bi pošiljali svojf dopise, vi pa bi izmed njih i*: hruli najboljše in jih objavil1 Mladi dopisniki naj bi pisali f delu in uspeh ili svojih organ]' zacij, o življenju v šoli, krožj kih. o izletih in ekskurzijah tpt o svojih načrtih. Tako lui bil’ odrasli boljeobveščeni o del* in prizadeva n jih mladine in ^ ji lahko nudili tudi večjo p® moč. Prosim, upoštevajte f našo željo!
Draga Nadal
Bes je, da smo pri izdaj1 pozabili na to. da hi tu® mladini zagotovili del prostor# Zato se ti zahvaljujemo z'i predlog in sporočamo, da bon® odslej dalje > posebni rubri! / naslovom:	Prispevki naŠn
najmlajših« objavljali prispe] ke in odgovarjali na vpraša n j* naših mladih i)rnleev-pionirjel in mladine. Zato, mladi dopi?, niki, pošiljajte nam svoje pjl spevke, predloge in vprašani# Skrbite, da ho vaša rubrik* pestra in zanimiva!
Urednik
njem so borci sprejeli obljubf da jim bo glavno poveljstvo J kratkem poslalo pomoč v avi®' ma Iškem orožju.
Slovesnost je bila končan9 Gosta in borci so posedli. Hitr1 so bili sredi živahnega ra/g® vora. Borci so govorili o svoj1,! zanimivih dogodivščinah. Kidr1 in Kocbek sta se zanimala z' uspehe, borbe in težave hoj® vunja na nemškem oktipacil skem področju. Živo pripoved® vanje borcev ju je Inko pritc#; nilo. da sta sc šele v mraku p® slov ila. Tudi zanju je bil to v1 lik dan. Prvič sla stopila v pnr lizunsko taborišče, prvič sta !'! la v neposrednem slikit s pari1 zimsko enoto. V Ljubljano •d;1 se vrnila polna globokih v tisa' Posredovala sta jih vodstvu sl® venskega narodnoosvobodilne■ gibanju. V mnogočem sla InhjJ izpopolnila sliko skopih poro®1] o velikem junaštvu bor«'®. Kamniškega bataljonu v težke dneh avgusta in spetembra PP leta.
Občinski ljudski odbor Domžale
Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZK
Občinski sindikalni svet
Občinski komite LNS
Občinski odbor ZB
Občinski odbor ZROP
Zveza prijateljev mladine občine Domžale
Občinski odbor ZVVI
če&Utafo	7 9-četnici ca{sti/a satiatisiLlne fag.as.iai/ite
vsem delovnim kolektivom, ustanovam in °>‘gQnizaci;am> svojim sodelavcem ter de ovnim ljudem v vsej noši domovini 'n j!m žele mnogo uspeha pri nadaljnjem delu in naporih za uresničitev vseh Postavljenih nalog
toko
DOMŽALE
Kidričeva 1
i
U
id
4
ca
2
0
a
5»
0
K
■*
ut
<1
£4
1 Z Ul
5
M
3 Z
>
0
Z
u
»
0
Z
4 Z
e
4
Si
0
S"
česfita vsem članom kolektiva in potrošnikom praznik republike
!
t
i
industrija platnenih izdelkov
JARŠE
IZDELUJ C I razno lokstUno blago laneno izdelke« pollane no izdelke, bombažno izdolko
v najbo jši kvaliteti in bogati izbiri



ZDRUŽENA
* KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
vsem državljanom
V
‘ čestitamo
za praznik republike
,vr %> ,v'. ••	-le
- é..	. i ■4.*.	«•
t
•» '-V	«I.-.	•«
1
s
-I # V&lf
Ob obletnici
rgodovlnskega dogodka čestita
PAPIRNICA
KOLIČEVO
vsem delovnim ljudem, ki vlagajo svoje sile v hitrejši razvoj socialistične družbe in gospodarstva
Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem
za prašnik republiko 29. november
j
Rudarsko podjetje kremenčevih peskov in oplemenitenih nekovin
«±xšYTm££*
DOMŽALE
čestita vsem občanom se 29. november
»TRAK«
tovarna pozamenterije
MENGEŠ
Slamnikarstvo
MENGEŠ
Obrtno podjetje
„PEČ"
M en g ei
Komuralno
gospodarsfvo
MENGEŠ
kolektiv obrtnesa podjetja
„TAM IZ”
MENGEŠ
čostit« vs*m svojim odJsmalcAm zm praznik rspubllka
tovarn«
lile« Mengeš
Mizarstvo
Domžale
Gradbeno
podjetje
Domžale
OPEKARNA
Radomlje
Lesno
industrijsko
podjetje
RADOMLJE
Tovarna glasbil
in uč'l

Mengeš
i«tl rtmm »volim »odolavcam In odiamole* m
mnogo dolovnlh utoohov
In Hm čsitilo *o praznik ropublikol
I«	________
TOVARNA
SANITETNEGA
MATERIALA
Vir pri Domžalah
*
Hali sli oblsiato drst »ga ia*»<tanja AVNOJ vssp delovnim IJadsm vm aajbsljio la mnogo uopohov pri naporih ■a dvig mlorllnosit In kvnU oto
DELOVNI KOLEKTIV
»Sončnica«
tovarno Jodl nlh In tot-iničnlh olj
DOMŽALE
vlaga najvodjo napora za dosogo najvltje kvalltote svojih Izdatkov, ki slutilo prahranl dalovnih ljudi Ob oblotnlci ustanovitve novo Jugoslavija Cestita vsom svojim odjomalcam In vsem delovnim ljudem dirom naie domovino
J	.

lieti e
»
Kapredek
«
s svolimi poslovalnicami:
SLAŠČIČARNA IN DELIKATESA
čestita vsem odjemalcem za 29 november
TOVARNA KLOBUKOV IN KONFEKCIJA
DOMŽALE Kidričeva 4
želi vsem delovnim kolektivom
ob prazniku republike mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socialistične družbe
f/)

»Manufaktura«, Domžale »Bistrica«, Radomlje »Blagovica«, Blagovica »Dolinka«, Domžale »Delikatesa«, Mengeš »Dobrina«, Dob »Dom«, Rodica »Hrana«, Šentvid »Homec«, Homec »Ihan«, Ihan-Zaboršt »Živila«, Mengeš »Jarše«, Jarše »Krašnja«, Krašnja »Kovinar«, Domžale »Krtina«, Krtina »Lukovica«, Lukovica »Loka«, Loka pri Mengšu »Na klancu«, Moravče »Planina«, Domžale »Mlinšca«, Vir »Ožbolt«, Ožbolt »Potrošnik«, Domžale »Preserje«, Preserje »Rašica«, Mengeš »Peče«, Peče »Planinka«, Količevo »Rača«, Domžale »Samopostrežba«, Domžale »Študa«, Domžale »Pri Tomanu«, Moravče »Trojane«, Trojane »Tabor«, Ihan »Tkanina«, Mengeš »Trzinka«, Trzin »Usnje«, Šentvid » V rhpolje«, V rhpolje »Zarja«, Mengeš »Železninar«, Mengeš
žesdita vsem oOlemalcem sa 29. november