Stev. 18. Izhaja 10. in 25 dne vsakega me eca. S toji a celo leto 3 Id.— pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. V Mariboru, 25. septembra 1895. Tečaj XVI. Glasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in -aredni^s M. J. Nerat, nadučitelj. j'jf. Spisi in do p i si pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neoziramo. NefrankoTana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in ni oceno poslane knjige se ne vračajo. Seclmi občni zbor „Zaveze slov. učiteljskih društev" v Novem mestu, 4. in 5. septembra 1895. (Dalje.) I. Zborovanje odposlancev. V sredo, 4. t. m. ob dveh popoludne zbralo se je v veliki dvorani „Narodnega doma" 60 odposlancev učiteljskih društev po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem, katere je I. podpredsednik _ Za veze" gospod ravnatelj J. Lapa j ne pozdravil tako-le: Slavni zbor zastopnikov slovenskih učiteljskih društev! Lani je na mojem mestu pozdravil cenjene odposlance slavnih slovenskih učiteljskih društev blagi gospod Vojteh Ribnikar, vrli predsednik slavne učiteljske „Zaveze". Tega vrlega tovariša nam je smrt vse prehitro pobrala. Z njim je zgubila dolenje-logaška šola svojega vrlega voditelja, šolnika, katerega ne bode mogoče tako hitro nadomestiti. Naša „Zaveza" pa je ž njim zgubila svojo glavo in rekel bi svoje srce, kajti rajnki naš predsednik je z bistrim duhom in očesom vodil uaše prvo društvo in iskreno ljubil vseskupno slovensko učiteljstvo, kateremu je želel dobre organizacije in trajne složnosti. Ranjki je zaslužil, da mu slovensko učiteljstvo, združeno v „Zavezi", ohrani blag spomin ne samo v svojem srcu, ampak da mu postavi vidni spomenik. V letošnjem letu sta se od slovenskega učiteljstva za večno preselila še dva druga šolnika : to je bil prezaslužni prvak slovenskega šolstva in učiteljstva, Andrej Praprotnik in njegov zvesti prijatelj Matej Močnik. Prvega smemo imenovati velikana na slovenskem šolskem polji, drugega pa mirno in tiho delujočega slovenskega šolnika. Ohranimo tudi tema dvema blag in trajen spomin! » Dobro organizovana slovenska učiteljska društva so tudi v preteklem letu dokaj vrlo delovala in se lepo razvijala. To velja posebno o štajerskih, nekoliko pa tudi o kranjskih in primorskih učiteljskih društvih. Želeti je, da bi tudi v bodoče ne opešala, in da bi se ogrela še tista učiteljska društva, katera so v minoli jednoletni.dobi kazala premalo življenja. — Da bi naše zborovanje obrodilo najboljši sad slovenskemu učitelj-stvu, slovenskemu ljudskemu šolstvu, je moja najsrčnejša želja. In s to zeljo otvorim zbor odposlancev — prav iskreno pozdravljajoč Vas vse Častite gospodičine'' odposlanke in gospode odposlance!" Potem se je konstatovala navzočnost ravnateljstvu naznanjenih odposlancev — in je poročal tajnik gospod J. Šega imenom odbora o delovanji „ Zaveze" od zadnjega glavnega zbora. Dotično poročilo glasi se tako-le: ' v „Slavna skupščina! Čast mi je, poročati tudi letos o delovanji upravnega odbora „Zaveze". A predno pričnem, dovoljujem si še omeniti imena onih, katere smo lansko leto še gledali med saboj, a jim je kruta neizprosna smrt med tem pretrgala za vedno življensko nit. Našteval pač ne bodem vseli žrtev, ker tudi v pretečenej dobi je bila žetev smrti bogata, da prebogata, Spomnim naj se le onih mož, kateri so nam bili tako rekoč vzor, zvezda vodnica. Nenadomestljivo izgubo zavdala nam je smrt, ko nam je pobrala našega dič-nega predsednika Vojteha Ribnikarja v najlepši, najkrepkejši moški dobi. Njega zasluge ne bom omenjal slavnej skupščini, vsaj je pač občne znano, kaj je bil V. Ribnikar. — Slična izguba zadela je slovensko učiteljstvo, ko je preminol in k večnemu počitku legel starosta slovenskih učiteljev, kristalni značaj, Andrej Praprotnik. Slava njiju in vseh umrlih spominu. (Slava! Slava! Slava!) Vse delovanje upravnega odbora oziroma direktorija „Zaveze" se je sukalo tako rekoč jedino le o podjetju »Knjižnice za mladino". Predsedništvo imelo je radi tega dve seji in sicer obe v Dol. Logatci. Prva seja bila je v novembru pret. leta, kjer se je tako rekoč sestavil proračun in drugo. Te seje udeležila sta se še razven rajn. Ribnikar-ja in moje malenkosti gospod Janko Leban, tedaj še kot načelnik ocenjevalnega odbora in gosp. Andrej Gabršček. Lepe nade so nas takrat navdajale, a žal da so bile le nade, ki se niso vresničile. Druga seja je pa bila meseca aprila, katere se je vdeležil tudi gosp. Funtek ter podjetju obljubil svojo pomoč. Celo podjetje, katero je prekoristno za razvoj in napredek našega naroda, pa ni vzbudilo tistega navdušenja, tiste podpore, katero bi moralo. Bilo se je boriti z raznimi zaprekami, in jedino nesebično požrtvovalnost gosp. And. Gabrščeka nam je zahvaliti, da je sploh »Knjižnica za miadino" na svetu. Gosp. Gabršček zasluži najtoplejše zahvale. Prva zapreka je bila pač ta, da je razpadel ocenjevalni odsek. Gospodje so se pač zbali dela. Druga ovira je bila ta, da so nas zapustili slovenski pisatelji, posebno pisatelji-učitelji skoro popolnoma na cedilu, in da je prvi zvezek moral prinesti nekaj prestavljenega in po tujem izvirniku spisanega, mesto kaj izvirnega. To nam je dalo veliko moralno zaušnico in razkrilo slovenskemu svetu našo golo revščino. Tretja ovira je bila, da so skoro istočasno s »Knjižnico za mladino" zagledala druga slična podjetja, pa kar je posebno važno, izdava na od slovenskih učiteljev, beli svet! Četrta ovira je bila in je še ona mlačnost, s katero so slovenski učitelji in vsled tega slovenski narod, sprejeli novo podjetje. Ko bi vsak slovenski učitelj dobil le jednega naročnika, potem bi pač stvar stala na tako trdnih tleh, da bi se ne bilo bati za obstanek. Vsa čast onim gospodom tovarišem, ki so v resnici nabrali lepo število naročnikov. A zadnja ali peta ovira je bila pa kritika, priobčena v raznih časnikih; kritike je bilo mnogo, da premnogo, in ta množina je najboljši dokaz, kako važno je to podjetje; le žal, da mnoge kritike v gotovih časopisih, pisane pač s posebnim namenom, so si vzele nalogo, zadušiti vže v začetku celo podjetje, kar se jim pa ni posrečilo, kajti kljubu tem tako različnim oviram še izhaja »Knjižnica za mladino", in slavni skupščini priporočam, delovati vsestransko na to, da dobi to podjetje trdna gmotna in duševna tla, Malo več požrtvovalnosti, to je vse! Odborova seja se je sklicala na Veliki torek v Ljubljano v hotel pri „Juž. kolodvoru", a usodepolna katastrofa, ki je zadela srce naše kranjske dežele, je bila vzrok, da smo prišli le trije odborniki. Gospoda Nerat in Porekar, pa moja malenkost. — 25. aprila je umrl predsednik rZaveze" V. Ribnikar. Direktorij »Zaveze" je dal oznanilo v »Slov. Narod", »Slovenec", »Učiteljski Tovariš" in »Popotnik" o njega smrti. Ob jednem pa položil venec na krsto rajnega s primernim napisom. V novic sklicana seja se je vršila dne 30. maja v Celji. Seje so se udeležili gg.: Ivan Lapajne, Fr. Praprotnik, Armin Gradišnik, M. Nerat, Fr. Kocbek, Ant. Porekar, Ant. Petriček in moja oseba. Tu se je odposlala v ^Popotniku" priobčena spomenica o berilih na naučno ministerstvo. Določil se je tudi kraj in čas letošnjemu glavn. zboru. To je bilo skromno delovanje odbora „Zaveze" v pretečenem upravnem letu. Ni sicer veliko, a nekaj vendar. Dal Bog, da nam bodo razmere in okolščine dovolile vspešneje delovanje v prihodnjem društvenem letu!" Ker k poročilu nihče ni zahteval besede, vzelo se je na znanje in gospod predsednik je podelil besedo gospodu blagajniku, da poroča o gmotnem stanji „Zaveze". Gospod Kerttc toži, da se je malo društev odzvalo svojej dolžnosti ter poslalo „Zavezi" določene prispevke. Vsled tega tudi blagajnik še ni mogel več odbornikom izplačati potnih troškov k odborovim sejam. Blagajnik apeluje na odposlance, naj bi delali na to, da bodo posamezna društva točneje storila svojo dolžnost. Sicer pa se je vzelo blagaj-nikovo poročilo na znanje; izvolili so se trije pregledovalci računov, ki so pa našli vse v redu in dali blagajniku absolutorij. Potem je dobil besedo gospod urednik, da poroča o stanji „Zavezinega" glasila. Poročevalec povdarja, da se podjetje duševno lepo razvija, a lahko bi se še vse bolj, ko bi ga učiteljstvo tudi v gmotnem ozira dovolj podpiralo. Žal pa, da se v tem oziru šopiri neka mlačnost, ki vtegne postati podjetju sčasoma celo nevarna. Čemu bi si to prikrivali! Naročnina le prav neredno priteka in stari dolžniki so tako zanikerni, da se za opomine upravništva še zmenijo ne! Radi tega ima urednik prav težko stališče, kajti tiskarna zahteva, (kar je popolnoma prav!) sproti svoj zaslužek in se brani list dalje tiskati, če se ji zaslužek ne izplača. Tudi so gospodje pri tiskovnem društvu že nejevoljni, da se stari dolg, ki znaša 2500 gld., nič ne zmanjša, kar pa bi se lahko Zgodilo, ko bi dolžniki „Popotnikovi" storili svojo dolžnost. Upravništvo ima namreč tirjati od naročnikov čez 1900 gld. in ima vrh tega v zalogi od 1886. leta naprej od vsakega letnika okoli 50 iztisov. Ko bi se dolžniki pošteno odvzali. mlajši učitelji pa segli po starih letnikih, katere bi jim upravništvo prav po ceni prepustilo, bi se pač ves dolg v tiskarni lahko poravnal in skrbij za obstanek tako potrebnega in za učiteljstvo častnega podjetja bi bil konec. Toda, ker ni upati, da bodo dolžniki z lepa storili svojo dolžnost, čast „Zaveze" pa zahteva, da se v kratkem, če ne celo, vsaj deloma poravna stari dolg pri tiskarni, pač ne bode kazalo drugega, kakor, da se proti zanikernežem odločno in resno postopa. Ob jednem naj bi pa še slovensko učiteljstvo, katero je že o mnogih prilikah pokazalo svojo domoljubno požrtvovalnost prineslo mali dar na žrtvenik stanovske časti! Poročevalec si misli to tako, da bi posamezna učiteljska društva pri svojih udih pobirala darove za „Popotnik". Ko bi vsak član „Zaveze" dal le jedno krono v ta namen, nabralo bi se v dveh letih 3200 kron, s katerimi bi se — dalo že kaj storiti, tudi ko bi se stara naročnina ne dala vsa iztirjati, česar pa se morda ne bode bati. Lahko bi se na tak način ustanovil neki reservni sklad, kateri bi dal podjetjn za vselej trdno in realno podlago. Poročevalec prosi, naj slavni zbor odposlancev to blagohotno uvažuje ter sprejme predloge: 1. Naj se ravnateljstvo „Zaveze" in upravništvo „Popotnika" pooblastita, da se proti starim „Pop." dolžnikom odločno, da sodnijskim potoni postopa, in 2. naj ravnateljstvo potrebno ukrene, da bodo posamezna društva v Popotnikove namene pri svojih članih darove pobirala ter nabrane svote pošiljala naravnoč na konto „Popotnikovega upravništva" v poštno hranilnico, imenike darovalcev pa predložila naravnost ravnateljstvu „Zaveze",. Dalje na strani 280. 18* Načrt za računanje na (Profesor L. Lavtar.) II. "CTčr^I Ura Šolsko prvo drugo t r e t j e neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno 1. 2. Štetje reči za ogled Shvatba števil, 1—20 a) števne vaje A in B b) Vaje: Im dm \m2dm -. dm 2 m=. d m 10 + 4 -(2. rač., 3.) Vrste za prištevanje deset., Idol 00, n. pr.: 10+10 10+20 20+11) 30+20 itd. do 100, (prim. 2. rač. 23) Štetje reči do 3 Shvatba števil, 1—100, (prim. 2. rač., 4) za 4 ure 1+1 v vrstah Kakor 2. šolsko leto 1 X 1 v vrst. 3. Kaj je več, in anj ? detto. Vaje o skrat-bi števil, n. pr.: a) 10 /U des., 4 des. = . /t, 3des.5A- . h. Kakor 2. šolsko leto 4, Vaje a, fi, v prostoru 1 do 3 detto. b) _ 6 des. 4 jed. = ■ jed.; 36=3 des. 6j. 10 + 10. 20+10 itd., detto. 5. Ponavljanje detto. 50+9, 56=50+. 40 + .=47 (prim. 2. rač., str. 4, 5, 6) detto. 1. Pisanje znakov •1 o Kakor neposredno Vaje a, fi, j v prostoru 1—100 1+1 (prim. 2. rač., (str. 7 in 8) Prištevanje osnovnih števil, 1 do 100 (2. rač., 26) jednorazredni ljudski šoli. (Dalje.) načrt. 1 e t O četrto peto 6. 7. in 8. J neposredno posredno ' neposredno posredno neposredno posredno H Vrste za prištevanje desetič, 1 do 1000, n. pr.: a) 1114-10 10+20 20+10 30+20 itd. (3. Rchb., 12; Decimalna pisava števil, (4. Rchb., st. 3in4),n.pr.: 4 Icj 2 pl = 2hI bi = lt 867 iu narobe za 2 uri Se osvetli pri neposrednem pouku Opomba: Pri posredn. pouku se pri ustnih nalogah samo odgovor napiše Naloge o ceni števnih mer. (Anh., 11,12) b) 56+20 76+20 itd. (3. Rchb., 13) detto. Vrste za prištevanje osn. števil, n. pr.: 756+8 864+8 itd. Shvatba števil do lmilj., za 3 ure (4. Rchb., 4 in 5) detto. 1. Vrste: 632+63 695+63 itd. (3. Rchb., 13) detto. Naloge o ceni dolgostnih mer. (Anh., 12, 13) Vrste: 26+235 261+235 itd. (3. Rchb., 13) detto. 1 detto. Odštevanje deset, v vrst., n. pr.: 1000—10,1000—10 Kratka izvaja pravila za seštevanje in sicer na: a) mnogoimen. štev. b) na. štev. kakor 4 S. 5 D. 3 J. Opomba: Učenci se uvedejo v slike računov, n. pr. krojnih blago v (primeri Anh., 13) 2. 900—10 980—10 itd. (3. Rchb., 31) c) na štev. kakor 4532, pravilo odpade pri popravi Ura Šolsko prvo drugo tretje neposredno posredno neposredni posredno neposredno posredno 2. Poočitovanje besedice in" • n111 i znak „+" Pisanje znaka + Vaje a, (3, 7 v prostoru 1-100 Vaje: 8=5+. (2. rač, 7) Seštevanje jednakih osnovnih števil 3. Poočitovanje besedic „sta, ste, so"; znak - Pisanje znaka = 1 + 1, kratko na pamet 5+ =8 (2. rač, 7) Seštevanje jednakih osnovnih števil (2. rač, 27) 4, Bralne vaje v prostoru 1—3 (1. rač., str. 3, 4, 5) Vaje v pisanji znakov +, = Vaje: 14+3 v prost. 1 do 20 (2. rač, 8); vrste: 2+2 do 20, 3 + 3 do 20 itd. 1 X 1 v vrst. S. Števili 4 in 5, konkretno Pisanje vaj : 1+1=11 (1. rač., 4) Vaje: 24+3 (2. rač., 8), 19+2 v prostoru do 30 (2. rač., 9) Kakor neposredno detto. Števila 1 do 3; več, manj Shvatba števil a) do 20, b) do 100 Shvatba števil do 100. Vrste za prištevanje desetič 1 X 1 v vrstah. Pisanje znakov • | O Poočitovanje besedic „in, sta, ste, so" in znaki n 1 > Pisalne vaje : | + | || Vaje a, ,3, Ponavljanje osnovne vaje 1 + 1, razstavljanja in dopolnitve števil v prostoru do 20 Vaje za prištevanje osnovnih števil v prost, do 30 Prištevanje osnovnih števil v prostoru do 100. Seštevanje jednakih osnovnih števil 1 X 1 v vrstah. leto eetrto peto | 6. 7. in 8. S •53 i. H neposredno posredno neposredno posredno j neposredno posredno Vrste: 834—6 (3. Rchb., 32 Taisto za odštevanje (Obakrat posredno) ) Naloge o ceni votlih mer (Anh., 13,14 2. Vrste: i »02—18 (3. Rchb., 32 Seštevanje jednakih števil a) mnogoimen., b) štev. kakor 6 T 5 S 4 D 3 J, c) štev. kakor 6543 (kratko, neposredno) Opomba : Učenci se uvedejo v slike računov, n. pr. krojnih bla-gov (prirn. Anh., 13) detto. Vrste: 526—112 (3. Rchb., 32) Isti primeri v krajši obliki ; pri popravi pravilo za množenje z osn. števili detto. detto. Množenje z D. ali z S itd.; pravilo odpade pri popravi detto. Naloge o ceni utežnih mer. (Anh., 15, 16) Vrste za prištevanje Decimalna pisava števil Shvatba števil do 1 milj. Naloge o ceni številih in dolgostnih mer 1. Vrste za odštevanje Ponavljanje pravil za seštevanje, odštevanje, množenje z osnovnimi štev., in z D ali s S itd. Naloge o ceni votlih in utežnih mer; slike računov za poslano blago 2. (Dalje sledi.) K predmetu so potem govorili gospod Rus ti j a, ki je predlagal, naj bi se še enkrat vsi dolžniki opomnili na svojo dolžnost, gospod Kuret, meneč, naj bi se za „Pop." delala reklama po političnih listih z inserati... in drugi gg. delegatje. Vsi pa so pripoznali, da je stvar resna in da se mora zgoditi izdaten korak. Ko je še poročevalec pojasnil nekatere nebistvene razgovore, sta se oba predloga soglasno sprejela. Vspored za glavni zbor se potem določi tako-le: 1. Pozdravi. 2. O narodni vzgoji v Slovencih. 3. Resolucije a) o volilni pravici učitelja in b) o ustanovitvi zadruge v pomoč po učiteljih zaostalih. 4. Predlogi. Končno je še predlagal gospod Bezlaj. 1. Z ozirom na slabo gmotno stanje naj „Zaveza" vsako leto pri občnem zboru priredi koncert ter vsaj 50% čistega dohodka odda svoji blagajni. 2. Okrajna učiteljska društva naj se naprosijo, da večkrat priredijo koncerte z dobrodelnim namenom, ter vsaj polovico čistega dobička naklonijo ,,Zavezi". Oba predloga sta se soglasno sprejela. Gospod nadučitelj J. Rus tj a je potem predlagal, da se naj imenujeta častnima članoma „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dva vrla moža, izvrstna in zaslužena šolnika, ki delujeta neumorno v povzdigo slovenskega učiteljstva in šolstva, profesor na mariborskem učiteljišči, gospod Janez Koprivnik ter nadzornik, ces. svetnik, prof. Fran Vodopivec iz Gorice. Ta predlog je bil z viharnim odobravanjem sprejet. — Za njim je predlagal gospod Armin Gradišnik, da imenuj „Zaveza" še tretjega moža svojim častnim članom, moža, ki ga pozna ves slovenski svet kot apostola češko-slovenske vzajemnosti in velikega prijatelja slovenskega učiteljstva, katero prijateljstvo je že v raznih prilikah dejanski pokazal — gospoda Jan Lego v Pragi. Z velikanskim navdušenjem je bil vsprejet tudi ta predlog. Gospod predsednik je potem zborovanje zaključil. Vršiti bi se potem še morale seje posameznih odsekov, a pevske vaje so večino udeležencev odtegnile, tako, da seje zbralo le nad 30 šolskih vrtnarjev, ki so se prav živahno razgovarjali. (Dalje sledi.) -- Zborovanje „Pedagogiškega društva" v Novem ruestn dne 5. septembra t. 1. po nastopnem dnevnem redu: 1. Odborovo poročilo. 2. Razgovor o slovenski pedagogiški literaturi. 3. Nasveti. Vsled zadržanega nenavzočega predsednika pozdravi njegov namestnik gospod Jos. Bezlaj zbrane ude in goste, povdarjajoč solidarnost slovenskega učiteljstva in želeč društvoma tisto slogo, katera diči slična hrvatska društva t. j. „Savez i pjedadogiški književni sbor". Prestopivši k dnevnemu redu, prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 31. julija v Krškem. Iz tega posnamemo, da je društvo sklenilo izdati do novega leta knjigo „Razni spisi" ali pa ..Zivotopisi odličnih slovenskih šolnikov". Sklenilo se je zborovati skupno z „Zazezo" v Novem mestu in „Zavezi" plačati 5 gld. v gotovini, za 5 gld pa poslati društvenih knjig. Društvene račune so pregledali gg. Gantar, Gebauer in Ivanec ter našli vse v redu. V odbor voljeni so bili dosedanji -odborniki. Ti so se potem tako-le konstituirali: Gabršek, predsednik; Bezlaj, namestnik in tajnik; Rozman, blagajnik; dr. Romih, pevovodja; Lapajne, Ravnikar, Rupnik, odborniki. Glede letnega doneska ostalo je pri starem. Izvolilo se je 10 delegatov za zborovanje „Zaveze", od katerih je danes 9 v Novem mestu. Društveni tajnik in predsednikov namestnik prične potem razgovor o drugi točki dnevnega reda nekako tako-le: „ Druga leta tožili smo navadno, da nedostaje društvu novcev, letos imamo pa še druge bolečine, namreč nedostaje nam sodelovalcev in rokopisov". xLetos skrpali bodo odborniki že še jedno ali dve knjižici, kako pa bode nadalje — tega ne vem povedati, ali toliko že sedaj povem, da „Pedagogiško društvo" nnjno potrebuje novih sotrudnikov in pisateljev". „ Društvo obdelovalo je do sedaj največ splošno pedagogiko in risanje, deloma tudi jezikoznanstvo. Slovenski učitelji pa pogrešamo še specijelne metodike za razne predmete in pedagogiških klasikov. Danes je torej prilika, da se natančneje dogovorimo, kako bi z združenimi močmi dosegli tudi še to. „Ako nas bode slovensko učiteljstvo in razumništvo še nadalje z obilnim pristopom in naročevanjem društvenih knjig dovolj gmotno podpiralo, potem bode mogoče posamezne pisatelje primerno nagraditi ter vsaj 10—15 gld. plačati za tiskano polo". „Pedagogiško društvo plačalo je do sedaj nagrade — 200 gld. sodelovalcem 5 letnikov in 155 gld. pisateljem posebnih knjižic; gradiva pa je izdalo okoli 100 tiskanih pol". Pri debati o tej in prvej točki govorili so gg. Stukelj, Porekar, Koprivnik, Ravnikar, Toman in poročevalec. G. Stukelj nasvetuje, naj društvo izda posebej „Vabilo" do profesorjev in duhovnikov, v katerem jih prosi, „Pedagogiško društvo" podpirati gmotno in duševno. G. Porekar prečita resolucijo, ki je bila sprejeta pri češkoslovanskem učiteljskem shodu v Pragi 7. avgusta t. 1., z željo, da bi se tudi slovensko učiteljstvo na njo oziralo. (Resolucija natisnjena je v ^Popotniku št. 17", glej raznoterosti.) Prof. Koprivnik nasvetuje, naj se „Pedagogiško društvo" preosnuje tako, da bode služilo ljudskemu in srednjemu šolstvu. Gospod Ravnikar podpira ta nasvet ter priporoča posebno izdajo pedagogiških klasikov. Gospod Stukelj povdarja, naj se pedagogiški klasiki ne prestavljajo mehanično, ampak izbero naj se najboljši proizvodi ter podajo v taki obliki, bi bode ugajala tudi širjemu občinstvu. Gospod Toman priporoča v prvi vrsti slovanske klasike. S tem in pa z nasvetom gospoda Stuklja se strinja tudi gospod Ravnikar. Poročevalec obljubi, da bode odbor te nasvete uvaževal ter potrebno ukrenil. Najbolje in najhitreje pa bode društvu pomagano, ako se slovenski šolski pisatelji bolj oklenejo „ Pedagogi š k ega društva". Kdor namerava kaj pisati, vpraša naj odbor, ali bi „Pe-dagogiško društvo" izdalo in založilo njegovo delo. Kdor pa ima že zgotovljen rokopis, pošlje naj ga društvu z vprašanjem ali pa z zahtevo, koliko nagrade bi zanj dobil. Tako bode vsem ustreženo. Gospod Stukelj stavi potem jeduoglasno sprejeti predlog: „Vsako učiteljsko društvo naj pristopi kot ud „Pedagogiškemu društvu" ter naroči toliko izvodov, kolikor ima članov. V ta namen naj se primerno poviša društvena letnina". Predsednikov namestnik prečita potem brzojavni pozdrav predsednika gospoda nadzornika Gabrška, zahvaljuje zbrane za vrlo sodelovanje pri današnjem zboru ter zaključi zborovanje s trikratnimi ,, Slava "-klici presvitlemu vladarju. — a — -<3$©- Zborovanje štajerske učiteljske „Zayeze" v Voitsbergu. §Štajerska učiteljska „Zaveza" zborovala je dne 13. in 14. septembra t. 1. v prijaznem srednještajerskem mestu Voitsbergu. Ude- ležence zborovanja, katerih je bilo okoli 300, so meščani kaj prijazno sprejeli ter so jim na čast okrasili hiše z zastavami in zelenjavo. Prav prisrčno pozdravljalo je prebivalstvo došle že na kolodvoru, v telovadnici mestne deške šole je pa župan v imenu meščanov vse navzoče še enkrat prav iskreno pozdravil, ter je pristavil željo, da bi kratke urice, katere bodo tukaj preživeli, ostale vsem v prijetnem in trajnem spominu. Pri odborovi seji v dekliški šoli se je med revne učiteljske vdove razdelil za leto 1895. določeni znesek Franc Jožefove ustanove. Popoludne o 3. uri zbrali so se odposlanci štajerskih učiteljskih društev v telovadnici, da določijo dnevni red za glavno zborovanje. Zborovanju je predsedoval načelnik društva g. G. Stopper. Izmed predmetov, katera so razna učiteljska društva na-svetovala, da se o njih pri glavnem zborovanji razpravlja, odbrali so se samo trije in sicer: a) Najnovejša prizadevanja na pedagogič-nem polji. Poročevalec ravnatelj Schreiner iz Maribora. b) Nasveti, katere je stavil posl. Karlon v zadnem zasedanji dež. zbora štajerskega. Poročevalec Proll, nadučitelj v Gleisdorfu. c) Učiteljstvo si naj prizadeva, da se zakonitim potom ustanovi bolniška blagajna za obolelo učiteljsko osobje. Poročevalec Schetina, učitelj v Radgoni. Jako živahen je bil razgovor pri vprašanji ali naj „Paedag. Zeitsclirift" ostane še tudi nadalje glasilo društva ali ne. Zgornje štajerski učitelji navedli so marsikaj proti „Paed. Zeitsclirift" češ. da ne zastopa dovolj odločno interese vsega štajerskega učiteljstva ter so vsled tega nasvetovali, tla se zanaprej „Paed. Zeitsclirift" kot društveno glasilo opusti, kar se je pri glasovanji tudi sprejelo. Slov. zastopniki so pri tem vprašanji, ker se jih manj dotika, ostali nevtralni. Soglasno pa se je sprejela resulucija glede učiteljskih plač. Vodstvo društva se bode torej zopet v imenu vsega učiteljstva obrnilo do dež. zbora s prošnjo, da se učiteljske plače prej ko slej uredijo po tistih načelih, kateri so se pri učiteljski enketi 1. 1895. v Gradci kot merodajni sprejeli. Ta resolucija bila je tudi pri glavnem zborovanji soglasno sprejeta. Ravno tako soglasno se je tudi sprejel predlog, da se ravnateljstvo južne železnice zopet poprosi, da dovoli tudi učiteljem vožnjo po železnici le za pol cene, kakor se je to dovolilo vsem državnim uradnikom. Nekaj drugih predlogov preložilo se je na drugi ugodnejši čas. Končno se je sklenilo, da se leta 1897. obhaja 251etnica društva v Gradci in da se ob tej priliki priredi tudi razstava takih učil, katere so učitelji sami napravili in takih spisov in knjig, katere so spisali učitelji. Razstava imela bode namen, da poda nek pregled o delavnosti štaj. učiteljstva. Glavno zborovanje 15. septembra otvoril je gospod predsednik ob 9. uri dopoludne. Prav prisrčno je pozdravil vse navzoče, ki so se v tako obilnem številu iz vseh krajev lepe Štajerske tukaj zbrali, ter se nadalje spominjal presvitlega cesarja, kateremu je celi zbor trikrat navdušeno zaklical „živio" ter stoje zapel nekaj kitic cesarske pesmi. Nasvet, da Njihovemu Veličanstvu učiteljstvo brzojavnim potom izreče svojo udanost, sprejel se je soglasno in takoj odposlal tudi telegram na dvorno pisarno na Dunaji. Sedaj je nastopil dr. Giesler, župan v Voitsbergu, ter še jedenkrat v imenu vsega prebivalstva pozdravil zbrano učiteljstvo. Dobra šolska omika, menil je govornik, je podlaga prave človeške sreče, zato si mora pa tudi človeštvo v prvi vrsti prizadevati, da povspeši splošno ljudsko omiko. To so zahtevali plemeniti možje vseh časov. V našem času pa, ko se je družbinsko življenje tako močno vsestransko razvilo, je potreba dobre šolske razmere še tem večja in se torej tudi delo tistih mož, ki izobražujejo narod v svoji celoti, nikdar dovolj preceniti ne more. Zato je tudi zastop našega mesta z velikim veseljem vzel na znanje vest, da hoče štajerska učiteljska „Zaveza" v naši sredini zborovati in ves mestni zastop z županom na čelu osnoval se je kot lokalni odbor, da došlo učiteljstvo dostojno sprejme. Bodi to vsem navzočim dokaz ljubezni in spoštovanja, katero naše prebivalstvo do sicer težavnega vendar pa tako velevažnega učiteljskega stanu v svojem srci goji. Z željo, da bi zborovanje doneslo vsestranskih koristi, sklene župan svoj govor. Za njim je govoril deželni odbornik vitez dr. M. Schreiner. Rekel je, „da se željam štajerskega učiteljstva po zboljšanji njihovih dohodkov nikakor ne bode moglo popolnoma ustreči, kajti dežela je s plačili tako preobložena, da skoraj več shajati ne more. Zato se naj učiteljstvo v svojih zahtevah nekoliko omeji, naj ne tirja preveč, temveč se naj vedno ozira tudi na splošno stanje v deželi. Drugi stanovi lahko zagovarjajo svoje interese in tirjajo svoje pravice brez vsakega ozira na splošnost, učitelj pa, ki živi in deluje v sredi ljudstva, ne more in ne sme (!) tako postopati, temveč on mora svoje interese podrediti splošnim interesom. Tudi je potrebno, da učitelj odgojuje ljudstvo k zadovoljnosti, kar bode najhitreje in najbolje dosegel s tem, ako je sam s svojo rodbino izgled prave in tihe zadovoljnosti. To naj ima učiteljstvo. kadar stavlja svoje zahteve do postavodajalnih krogov, vedno pred očmi". Te besede pač jasno pričajo, da. se naše nade, po zboljšanji učiteljskih plač in odpravi razrednega sestava še ne bodo tako hitro izpolnile. Za njim je dobil besedo gospod Henrik Sehreiner, ravnatelj učiteljišča v Mariboru. V svojem govoru, ki je trajal 1 Va urei je kazal in razvijal najnovejša načela, ki si prizadevajo priti do splošne veljave. Ko je končal, ploskanje in odobravanje skoraj ni hotelo prenehati, kar gotovo jasno priča, kako močno je gospod predavatelj se svojim izvrstnim in prezanimivim govorom vsem navzočim poslušalcem ugodil. O predlogih, katere je v zadnem zasedanji deželnega zbora stavil gospod prelat Karlon, govoril je gosp. Cl. Proll, nadučitelj v Gleisdorfu. Na podlagi statističnih podatkov je govornik jasno dokazal, da se, ako obveljajo ti predlogi, ne bodo zmanjšali niti troški za šolo, niti število učiteljskih moči. Ako se skrči dolžnost šolo obiskovati od 8 na 6 let ter se uvede nedeljska šola, tedaj se bode to zgodilo proti volji vsega razumništva zlasti po mestih in večjih krajih v deželi, storil se bode torej velik korak nazaj. Uve-denje nedeljske šole pa nasprotuje tudi zakonu o nedeljskem počitku, in učitelji na jednorazrednicah bi potem niti jednega dneva v tednu ne imeli prostega. Potrebam kmečkega prebivalstva sedanje šolske olajšave popolnoma zadostujejo, prebivalci po mestih in trgih se pa istih le prav redko poslužujejo, kakor je to iz vsakoletnih statističnih izkazov dovolj razvidno. Skrčenje šolske dobe od 8 na 6 let nikakor ni splošna želja štajerskega prebivalstva, temveč so to terjatve le nekaternikov. Končno je stavil gospod govornik te-le nasvete, ki so se soglasno sprejeli: a) Štajersko učiteljstvo izreče se proti predlogom gospoda Karlona in upa, da nikdar ne zadobe zakonite veljave. b) Karlon-ovi predlogi se ne smejo i urejevanjem učiteljskih plač spraviti v nikako zvezo. c) Vodstvu društva se naroča, da te nasvete merodajnim krogom naznani. O tretjem predmetu je poročal gospod Schetina iz Radgone. Sklenilo se je, da se vprašanje o ustanovi bolniške blagajne za učiteljsko osobje vsestransko preuči ter se o uspehih poroča pri prihodnjem zborovanji. V posebni seji je potem še gosp. Slana, nadučitelj v Gaishornu, poročal o ustanovi društva „Selbsthilfe" in je tudi že mnogo udov k društvu pristopilo. To društvo je v resnici vsega priporočila vredno in mi le želimo, da bi se učiteljstvo v prav obilnem številu vanj vpisalo. Sicer pa bodemo o namenu društva, kadar nam dojdejo potrjena pravila, še obširneje poročali. Pri seji odposlancev, ki je bila hitro po sklepu glavnega zborovanja so bili v odbor za prihodnji dve leti izvoljeni ti-le gg.: ravnatelj G. Stopper, predsednik; nadučitelj Fellner, namestnik; T. Arbeiter in F. Wladar, zapisnikarja; F. Weber, blagajnik; Artner, Schweinzger in Slana, odborniki za Gor. Štajersko; llendrich, Proll in Sturm, odborniki za Sred. Štajersko; Sedlaček. Sehreiner in Praprotnik, odborniki za Spod. Štajersko. V prostih urah so si učitelji ogledali ta-mošnje tovarne, v katerih se izdeluje in brusi raznovrstna steklovina, kakor tudi tovarno za papir iu pa premogokope. Pri teh obhodih so učitelje vodili in jim vse potrebno razkazovali ravnatelj Brook in Strassman in pa oskrbnik Singer, za kar jim gre še posebna zahvala, kakor tudi kapelniku Bohm-u, ki je na večer pred zborovanjem skupščinarjem na čast priredil pevski zbor z godbo. Tako se je vršilo to zborovanje, katerega so se udeležili tudi odposlanci slovenskih učiteljskih društev. Bodi pripoznano, da so naši nemški tovariši, besedo, katero so nam dali pri zborovanji v Ptuji, tokrat tudi držali, kajti ves čas ni bilo slišati niti jedne izzivajoče besede, in celo župan v svojem pozdravu ni povdarjal, kakor je bilo to dosihdob skoraj povsod navada, jedino le nemštva, temveč postavil se na j edino pravo šolsko stališče. To nam je pa zopet jasen dokaz, da se prav lahko spo-razumemo, ako le hočemo. Mi le želimo, da bi se tako postopalo tudi pri bodočih zborovanjih. Ako se združeni in složni potegujemo za interese svojega stanu, tedaj bodemo gotovo več dosegli, nego pa če smo nejedini in v dva tabora razdeljeni. Če bode društvo, kakor je to sedaj storilo, opustilo vso politiko, ter se bode bavilo le se šolstvom, potem bodemo slovenski učitelji kaj lahko sodelovali in uverjeni smo, da se bodeta tako izdatno pozdignila ugled in veljava štajerskega učiteljstva. ose Listek. Tostran Skoeidol. Gospod urednik! Obljuba dolg dela. Če bi tako ne bilo, bi marsikatera „zaljubljena deva" zaman čakala „rešenja dan"; bi mi dva bila še sedaj sitna „stara samca"; Celjani bi ne bili dobili gimnazije; božje poti bi ne imele „romarjev"; upniki bi ostali z „dolgim nosom". Kar je pa najbolj žalostno: „Zaveza naša bi ne" cvela — (ker če bi tudi „vsi" telegrafirili, ne bilo bi ga, ki bi telegrame prebral); „Knjižnica za mladino", ki že „zeha" bi zaspala ;*) „Popotnik" in njega zvesti tovariš „Koledar" bi „zašla" in se nikdar več ne prikazala „na beli dan" in toliko drugih prijetnih in neprijetnih „bi". Da se jih pa preveč ne nabere in ker vem, da vsaka reč mora imeti svoj konec, preidem takoj b stvari. Želeli ste gospod urednik, da bi Vam še enkrat navedel kraje od koder smo z navdušenim veseljem „pribiciklirali" in „prilukamatijali" h dični naši „Zavezi" v Novo mesto — »svoji med svoje". Obljuba dana vez velja in — evo Vam vsega govora •— da-si dobro vem, da ne bode napravil onega „žalostnega" utiša, kakor tam pri „izviru veselja" kjer se je fino „šrajalu", kjer je „piirgarska majzeka" lepe „štikelce špilala", kjer se je „duabr esalo" pa „trinkalo", kjer smo se tako „fejst unter-haltali", da je bil prav „ta pravi lešt". — Nekaj jednacega a v drugi „majnange" je povedal tudi gospod Dr. Hr. in prav je imel; iz srca je nam vsem govoril, zato pa naj bode si gotov hvaležnosti naše. Sedaj pa k obljubljenemu govoru, ki se je nekako tako-le glasil: častite gospe in gospodične — rožice, spoštovani gospodje — trnje! Stara in splošno znana resnica je, da dober magnet privlači predmete na-se in jih tudi obdrži. Tak magnet vseh magnetov, znanih in neznanih, majhnih in velikih je bilo za nas zadnje 3 mesece, posebno pa je danes in včeraj, gostoljubno Novo mesto — biser, zenica krasne dolenjske strani. Ono nas je privlačilo in tudi srečno privleklo in mi? — Prav radi smo se privleči dali, ker srce nas ni varalo, da: Povsod je dobro, a v Novem mestu najboljše. Zato smo sem-le prihiteli učitelji — učiteljice na povelje naših generalov — I. in II. podpredsednika ; na povelje adjutantov — tajnika; na povelje reserve — odbornikov ; na glas brigadehornista — Popotnika — prekoračilo je celo krdelo meje svojih navadnih stanovanj, ter se utaborilo v — Novem mestu. *) V sramoto vsemu učiteljstvu. Zato naj ga ne bode med nami, ki bi ne bil tej ^knjižnici" naročnik. Prišla je naša brigada od vseh strani mile nam slovenske domovine: od severa in juga, od vzhoda in zahoda; iz periferije in središča smo sem prihrumeli, da si zopet prijateljsko segnemo v roke z bratskim pozdravom; da se navdušujemo za stan in poklic, da se družimo in vežemo Dobro vedoč Da v zvezi je moč. Zbrali smo se, da si zopet ponovimo dušo krep-čalne in sladke besede: Saj srce zvesto kakor zdaj Ostalo bode vekomaj. Slednjič — zbrali smo se tudi, da si nekoliko odpočijemo, da se razvedrimo in poveselimo v tem gostoljubnem lepem kraji. Da, res lepo je tukaj-le; tako lepo, da so nekateri zapustili krasna in prijetna mesta: Celje, Maribor, Ptuj, Gorico, Ljubljano in se podali sem-le v — Novo mesto. Zakaj? Zaveza jih kliče Jih kliče in miče In vabi srce. Od kod povsod smo še prišli? — Dovolite, da „vržem svoje oči" v priljubljeni naš koledar, ker: Za trge, mesta in vasi Od kodar radi smo prišli, Prostora v mojej glavi ni, Premajhna je, kaj ne? Zato „allons" po koledar, ki nas reši vse zadrege — posebno kedar kaže „prvega". Saj vemo vsi, da zadnji dnevi meseca so grdi, kakor „pust na pratiki". Zategadelj hrepenimo po „prvem" kakor rožica po rosi, kakor delfin po zraku. Če ima mična in močna „Zaveza" tak upliv, da privabi goste iz lepih mest kakor iz Celja, Maribora, itd. — kaj bi nas ne privabila — nas, ki se nahajamo jedni na Golem, drugi v G r i ž a h, tretji v T r n j i in Koprivi, četrti v R o v t a h in celo v K a m n j i. Kaj naj rečemo o drugih, katere je usoda zanesla na Cesto, v Kanal, v Sotesko, v Klane ali celo gor na Veliki Gaber? — Tako se njim godi, kakor nam. Zeljno so pričakovali trenutka, ko se znajdejo v drugem — Novem mestu. Vsem izmed nas ni sreča tako mila, da bi zagnala nas v Pernice, na Polico, na Lipico in Lipo in vendar — tudi ti srečni poiskali so si za danes in včeraj — Novega mesta. „Ena se tebi je želja spolnila" lahko rečemo vsem onim, ki so prevzeli službe na Savi, na Dravi, v Soči, na Rečici, na Jezeru, na Kalu, v Studenci, v Strugah, na Slapu in v Mokronogu. — V teh krajih so prav srečni kot zdravi — ker toliko kneippajo — saj vode jim pač zadostuje, — a za danes in včeraj so rekli: Z Bogom Soča, z Bogom Drava! Z Bogom Struge, Slap in Sava! Z Bogom Kal in Jezero, V Novo mesto pojdemo! Tud' če dan's ne kneippamo, Pa si dušo vedrimo. Na 6 r a d u , v P o d g r a d u, v S1 o v. G r a d ei, v Polhov. Gradci, v Kloštru, na Peči, v Toplicah je prav lepo in se ljudem dobro godi, a vendar — danes, včeraj in že poprej so si mislili: „Ni kraja nam krasnejšega Ni ljudstva nam milejšega, kakor so hčere in sinovi tvoji, priljubljeno nam Novo mesto in zato — „V naročje tvoje pojdemo." Na P o 1 j i, v Rudniku, v Borovci, v Borštu, v Gozdiči, na Holmci je prav prijetno in lepo A lepše še Je tukaj-le. Na Planini, na Sedlu, na Gori imate, ki ste od tam, krasen razgled, A tukaj-le Krasnejši je — Ne glejte sem Ampak tje-le! —• (na goste nežnega spola.) Zapustili ste Travo in Trato, kjer imate mnogo lepih cvetic —• A vedl'li ste, Da cvetke te Cez druge vse Se dvigajo Ker lepše so in — prišli ste jih gledat. V L ogu, na Grmu dobite vsakovrstnih ptičkov A tacih ne Kot tukaj-le Tu najdete do »krokarje". Zapustili ste tudi Preširnov dom — Vrbo — staro vas, da si ogledate — Novo mesto. Zapustili ste domačo Kapelo, svetle Sveče, velika Vrata, široke Šk al e, zlato Rudo, dobro K a p 1 o; zapustili ste visoke T a t r e z dobrim zrakom in Barko polno jabolk, češpelj in krompirja, le da pridete v — Novo mesto. Prišli ste sem iz Razdrtega, Brezna v celoten raj; iz K v i š k e g a S k o č i d o 1 (a) v N o-vo me sto. Oni iz Lazareta in Ledenice so rekli: „Kaj bom vedno v Laz are tu, saj nisem invalid; — kaj bom zmerom v Ledenici saj nisem „pun-tigam al stara riba" in — hajd na strica »luka-matijo" v Novo mesto. Kaj je Nova Cerkev, Novigrad, Nova Štifta proti Novemu mestu? Muha proti slonu, kolibri proti krokarju. Najrajše delate in se trudite, častite tovarišice, na Kolovratu; najbolj idealno vam je na Bab-nempolji; najbolj pravično se vam zdi, če ste vedno na — Vrhu, — kjer je dober zrak; a včeraj in že popred ste gotovo rekle iz globine svojih nežnih srčec: Z Bogom, z Bogom Kolovrat, Vrh in B a b n o p o 1 j e ti! V Novo mesto se podat' Hočem jaz in z mano vsi, Ki jih ne teže skrbi. Kot dobri kristijani, S križem začeli današnji smo dan S »Križem" končam jaz svoj govor zaspan. Malo kje se dobi toliko K r i ž e v (velicih in malih) kakor na našem obširnem učiteljskem polji: Križ pri Trstu — Križ na Krasu; K r i ž v Vipavi — Križ na Štajerskem; križ na desni in levi, križ od spredaj in zadej, križ od vseh strani. — Največi »križ" je pa seveda: Crux domestica ali »domači križ" — v podobi: bolezni, nesreče, težav, skrbi, nadlog, smrti in celo v podobi ženske, kar nam spričuje sledeča resnična dogodba: Dan pred procesijo sv. Marka reče gospod župnik cerkveniku: »Jože jutri pa prinesi ,t.a večji' križ v procesijo". Druzega dne prinese cerkvenik svojo »dulcamara polovico" oprtiv ali cucibaci na hrbtu. »Gnadlivi gospud farman, ta je muoj ta vječi križ". — Da pa ne zamerite častite gospe in in gospodičine, povem Vam, da smo tudi mi možje ženskam velik križ, in — tako je pobotano. Mi smo vaš težki, močni, nerodni, Vi ste pa naš lahki, šibki, nežni, sladki križ. — »Križ koromačev" sem Vam tudi jaz sedaj — a vem, da je danes dan, ki Vas nagiblje k posebni potrpežljivosti; radi tega dovolite mi, da tudi jaz dam odduška svojim ču-tilom, ter vskliknem iz globine svojega srca, kateremu se pridružijo srca častitih to\arišev in to-varišic: Prečastite domače gospe, gospice in gospodje! Nepozabni, neizbrisni, globoko v naša srca vdol-beni ostanejo nam spomini, ki jih ponesemo seboj v mirni naš domači kraj. Trenutki ti krepčali in oživljali nas bodo ne-le vse leto, temveč vse življenje v težavnem, trudapolnem našem stanu. Ni-kedar ne zabimo, da »Srce ste nam Vi dali" — in radi tega »Srce Vam damo mi" zaklicaje: Bog ohrani gostoljubni biser dolenjske strani, Tebe Novo mesto in obvari Tvoje Tebe vredne prebivalce krepke, čile in zdrave še mnogo mnogo let! Gospod urednik! Obljubo spolnil je, sedaj pa lahko gre Vaš Vam udani Agul Ref. Dopisi in druge vesti. Šent Vid pri Šmarji. „Šmarsko-rogatsko učit. društvo" zborovalo je 1. sept, v Šmarji. Gospod predsednik otvori zborovanje, prisrčno pozdravljajoč navzoče, posebno goste gospo Javornik-ovo, ki nas je že tolikrat počastila s svojo navzočnostjo, gosp. Hinkota Šumer-ja in g. Ivana Žolnir-ja ml., oba učitelj, pripravnika, ter obžaluje ob jednem preobilno število izostalih. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Izmed dopisov prečita se pismo g. Bezjak-a, v katerem se opravičuje, da ne more k glav. zborovanju „Zaveze". Potem podava g. Strmšek o lepopisji. Pokazal nam je jako dobro pot, po katerej se da lepa pisava doseči, in kako se z njo lahko zvežejo tudi pravopisne vaje. V zahvalo bilo mu je polnoglasno odobravanje. Ko se je še določilo, da se prihodnjič snidemo 2. nov. pri Sv. Križu poleg Slatine, zaključilo se je zborovanje. Razšli smo se z željo, da bi bile bodoče počitnice vsem v okrepčanje telesa in duha, ter da bi se zopet čvrsti shajali v korist šole, da bi prihajali tudi tisti gosp. tovariši, ki so nas med letom prav marljivo — na cedilu puščali. Sežana. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj bode zborovalo 3. oktobra t. 1. ob 10 uri do-poludne v Nabrežini. — Dnevni red: Od 9—10. ure petje. Potem 1. Volk — praktičen poskus v 6. š. 1. 2. Kritika. 3. Verifikacija zapisnika slednjega občnega zbora. 4. Predavanje. (Referenti naj se blago-vole oglasiti v dobi S dnij.) 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Društveni vestnik. Ljutomer. (Okrajna učiteljska k o n f e-rencija.) [Dalje.] IV. Gospod nadučitelj Robič — Ljutomer je govoril prav dobro „o telovadbi v ljudski šoli s posebnim ozirom na najpripravnejša telovadna orodja in njih vporabo". Poročevalec je povdarjal važnost telovadbe (ne samo za dečke, ampak tudi za deklice) in njen velik pedagogični upliv, omenil je predsodke, katere ima ljudstvo na deželi še vedno o telovadbi, iz česar sledi pomanjkanje telovadnih priprav. Da ljutomerski slavni krajnošolski svet ni imel nikakoršnih pomislekov proti telovadbi, priča izborno urejena telovadnica Franc-Jožefove šole, katera je dobila pretečeno zimo nove telovadne priprave (izdelala jih je graška firma Schulz in Kollsch in stanejo 780 gld.) in sicer : ročna, gredna, skakalna, natvezna in opiralna orodja. Ker pa takšna priskrbitev telovadnih priprav v manj premožnih šolskih občinah ni izvedljiva, priporočuje poročevalec šolskim voditeljem, naj delajo na to, da bi krajni šolski sveti priskrbeli vsaj poletno telovadišče z lestvinim plezalom, izdelanem po načrtu meščanskega učitelja Stockl-na v Gradci. (Slike tega plezala je poročevalec razdelil šolskim voditeljem.) To razpravo je potem pojasnjeval gosp. Ceh — Ljutomer s praktičnimi vajami (ročki, gred, roči, navpične plezalice in lestve, skakalice, bradlje in drog) učencev 4. razreda ter nam podal z izborno discipliniranimi dečki prav lepo telovadno sliko za višjo stopnjo. Gospod predsednik je pohvalil najprej izvrstno izvežbane učence in posebej še je pa izrekel v imenu konferencije gg. poročevalcema priznanje in zahvalo, katero sta res v polni meri zaslužila. V. Gospod nadučitelj Sadu — Ščavniška dolina je poročal o vprašanji: „Kako si more učitelj pridobiti in ohraniti neobhodno potrebni svoj ugled v šoli in izven šole?" Poročevalec je govoril obširno in temeljito ter nas seznanil v sledečih stavkih z tistimi sredstvi, katera se učitelju v to svrho po-nujajo: 1. Temeljita, vsestranska izobraženost, skrbna in vestna priprava na pouk, vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti, cenitev stanovske časti, prava ljubezen do poklica. 2. Ljubeznjivo in nepristransko ravnanje z otroki. 3. Negovanje šolskega vrta, gojitev cerkvenega in narodnega petja, razstave raznih del učencev in učenk. 4. Odkritosrčni in plemeniti značaj v zvezi prave nabožnosti, versko-nravno in domoljubno življenje in njega gojitev v svoji obitelji, sploh vzorno urejeno družinsko življenje. 5. Varično in umno gospodarstvo s svojim imetjem. 6. Udanost in pokornost do višje oblasti. 7. Dobro sporazumljenje z roditelji in drugimi uplivajočimi osebami, z občinskim in krajnim šolskim svetom, z dukovništvom in med učitelji pospeševanje prave kolegijalnosti. 8. Ogibanje političnih agitacij. Razgovora so se vdeležili gg. Erženjak, Šijanec ml., Robič, Cvahte in predsednik; stavke smo deloma jednoglasno, de-loma z dostavki omenjenih govornikov odobrili in sprejeli. (Konec sledi.) Boštjan Kregar f. 12. t. m. je v Celji umrl učitelj tamošnje okoliške šole in soustanovnik »Popotnikov", gospod Boštjan Kregar. Zadela ga je kap v najboljši dobi — 52. let. Rajni bil je blag tovariš ter ne le med učiteljstvom, ampak v vseh slovenskih krogih splošno priljubljen. Blag mu spomin ! N. v m. p.! (Upamo, da nam kateri njegovih bližnjih tovarišev vpošlje obiirneji životo-pis. — Ured.) (Umrl je) v noči od 16. na 17. septembra v Trstu po dolgi bolezni gospod Miha Jagodec, učitelj veronauka na c. kr. deški meščanski šoli. Pokojnik je bil vzoren duhovnik, obče priljubljen, pravi oče mladine in zvest rodoljub. Dosegel je starost 51 let. Njegovo truplo se je prepeljalo v domačo župnijo Mengeš na Kranjskem. Naj v miru počiva! (Josip Lendovšek f.) Koroške Slovence je zadel hud udarec. Umrl je 19. t. m. na Malem Strmcu odlični slovenski pisatelj in uneti rodoljub profesor Jos. Lendovšek. Umrl je v najlepši moški dobi, star šele 42 let. Bodi plemenitemu, nepozabnemu rodoljubu časten spomin. N. v m. p.! (Imenovanje.) Suplent na I. državni gimnaziji v Gradci, dr. Jožef Murauer imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Mariboru, nadučitelj na Schulvereinski šoli v Ljubljani, Janez Benda in Franc Gabršek, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem, pa provizoričnim glavnim učiteljem, in sicer drugi na možkem, prvi na ženskem učiteljišči v Ljubljani. (Mariborsko učiteljišče) šteje v novem šolskem letu v IV. letniku 18, t III. 23, v II. 27, v I. 37, v pripravljalnem tečaji pa 42 gojencev. Z zavodom združeno vadnico pa pohaja 100 učencev in sicer tretji razred 43, drugi razred 39 in prvi razred 18. (Gospod Hrabroslav Volarič) učitelj v Devinu in nadarjeni skladatelj slovenski, obolel je prav opasno za mačuhom ali tifusom. (Učiteljstvo goriškega okraja), zbrano pri uradni konferenciji v Št. Petru pri Gorici dne II. t. m. je jednoglasno sklenilo: 1. Prositi visoko c. kr. vlado, da blagovoli sprejeti šolo v svoje področje, t. j. ljudska šola naj se podržavi. 2. Prositi c. kr. okr. šolski svet, da poviša doneske za kurjavo in za snaženje šolskih prostorov — sicer se s prihodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem oziru. 3. Prositi preslavni c. kr. deželni šolski svet, da razveljavi t. 1. izdani ukaz, s katerim se učiteljstvu nalaga, da mora po zimi zamujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega leta, ker s tem ukazom se jemljejo učiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državni zakoni. Preraembe pri učiteljstvu. Gospod Franc Žemljic, podučitelj. pri Sv. Frančišku postal je učitelj-voditelj pri Št. Vidu nad Valdekom. — Gosp. Franc L i ch t en w al 1 n e r, podučitelj v Središči, dobil je učiteljsko mesto pri Št. Ilji v Slov. gor. — Pomožna učiteljica v Brežicah gdč. Gabrijela Tschurn je nameščena za definitivno podučiteljico ravno tu. — Gospod Alojzij Sachs, učitelj v Vipavi, je dobil učiteljsko službo v prisilni delavnici v Ljubljani. — Novo sta nameščena: učiteljska kandidatinja gdč. M i cika Vučnik, kot prov. podučiteljica pri Sv. Juriji ob Pernici in učiteljski kandidat gospod Jakob Preindl, kot prov. podučitelj v Hočah. — Gospod Ivan Weixl, nadučitelj v Iiamnici je dobil jednoletni dopust; gosp. Boš tj a n Kregar, učitelj v Celji je umrl. N. v m. p.! Poziv. V mnogih spisih, podavanjih in pogovorih o vinarstvu se je pokazalo, da se imenstvo (terminologija), tičoče se vinarstva, ne rabi vselej pravilno in dosledno in da se jemljejo včasih brez vse potrebe umetno skovani izrazi (termini), katerih narod ne pozna. To pa oteži razumevanje in dela zmešnjavo. Nujno potrebno je torej, da se po vseh slovenskih pokrajinah, kodar se prideluje vino, zbero, uredijo ter uvedejo v književni jezik (ako se to ni že zgodilo) lepi, v narodu živeči izrazi (termini) o vinarstvu. Spoznavši to potrebo, sklenila je pri letošnjem zborovanji »Zaveze" slov. učiteljskih društev v Novem mestu dne 4. septembra sekcija za šolsko vrtnarstvo, da se obrne s pozivom in prošnjo do slov. učiteljstva, čast. duhovščine in drugih p. n. razumnikov, naj blage volje zbirajo med narodom izraze o vinarstvu in sicer: a) o legi vinograda (nizka, visoka, strma, položna lega . . .), b) o delih vinograda (znožje, zglavje, meja . . .), cj o delih trsa (koren, starina, rožje, viničje, reznik, šparon . . .), ej imena trso-vili vrst (mušica, šipon, belina, črnina . . .), d) imena trsovih sovražnikov in bolezni (krtica, vohar, — pikec, sinod, zoba . . .), e) izraze za gnojila, priprave, naprave in orodja (vejnik (naloga), kolje, prakolje, brajde, križak, rutanca, vinjek, klada, krnica, koš . . .) f) o opravilih (grobanje, kot-lanje, rez, kop, vez, trgatev . . .), g) o osebah (viničar, rezač, kopač, vezač, trgač, mejaš . . .), h) o kletarstvu (kad, sod, lakavnica (nalijak): pretakati, polniti, polnež, birsa . . .) itd. itd. Nabrani izrazi (termini), kateri pa morajo biti toliko označeni, da čitatelj ve, za kaj (za kateri pojem) jih rabi narod, pošiljajo se naj uredništvu »Popotnika" Maribor, ReiserstralJe 8. Naj ne ostane ta naš poziv in naša prošnja »glas vpijočega v puščavi", kakor se to pri nas le prerado zgodi; truda ne bo mnogo, a korist velika, če zberemo in uredimo, jedinstveno imenstvo o vi- narstvu. Torej na delo! Vsak naj stori, kolikor more. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. V Mariboru, dne 10. sept. 1895. Koprivnik. Zalivala. Podpisano predsedništvo „Zaveze" izreka svojo najtoplejšo zahvalo povodom glavnega zbora v Novem mestu: preblagorodnemug. županu za prijazni sprejem; slavni čitalnici, oziroma nje odboru za velikodušno prepustitev prostorov »Narodnega doma"; zavednemu novomeškemu ženstvu za prijazni sprejem; slavnemu učiteljskemu društvu novomeškega okraja, posebno pa pripravljalnemu odboru in njega načelnikom ; gg. pevkam in pevcem in njih neumornemu pevovodji g. L. Potrebinu; ljubkim gospicam tamburašicam; slavnej novomeškej godbi in vsemu prebivalstvu novomeškemu za izkazano gostoljubnost in sploh vsem, ki so pripomogli, da seje VII. glavno zborovanje tako sijajno zvršilo. Predsedništvo ..Zaveze slov. učit. društev" v Šent Juriji pri Kranji, dne 10. sept. 1895. Ivan Sega s. r., L. Jelene s. r., t. č. tajnik. t. č. predsednik. Razpis natečajev. št. 428. Podučiteljska služba. Na petrazrednici v Središči je namestiti jedno podučiteljsko službo z dohodki po 111. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje s spričevalom zrelosti, eventuelno tudi s spričevalom učne sposobnosti in z domovnico opremljene prošnje predpisanim potom do 2. oktobra t. I. pri krajnem šolskem sveiu. Okr. šolski svet Ormož, 3. septembra 1895. 2—2 Za predsednika: Ranner s. r. št- s11 Podučiteljsko mesto. Na štirirazrednici pri Sv. Antonu v Slov. goricah ima se popolniti podučiteljsko mesto z dohodki po 111. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom o zrelostnem izpitu oziroma učni spo-sobljenosti in z domovnico redno opremljene do 15. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu S v. Antona. Okr. šol. svet Še n ti en ar t s k i, 17. sept. 1895. 1—2 Predsednik: Ka.nkowsky s. r. -riL Podučiteljsko mesto. Na ljudski šoli v Crešnjevcih, sedaj v štirirazredno razširjeni, ima se do 1. novembra popolniti podučiteljsko mesto definitivno ali provizoričjo. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje prošnje s spričevalom o izpitu zrelosti oziroma učne sposobnosti in domovnico opremljene do 18. oktobra t, I. pri krajnem šolskem svetu v Crešnjevcih. Okr. š. s ve t S1 o ve nj eb is triški, 17. sept. 1895. l_2 Predsednik: Kankowsky s. r. št. 37«. Razpis natečaja. (Mesto učiteljice ročnih del.) Pričetkom prihodnjega šolskega leta je popolniti mesto formelno usposobljene učiteljice ženskih ročnih del na trirazredni ljudski šoli na Ilečici in na dvorazrednici v Gorici z letno nagrado 118 gld. — iu potnino 8 gld. — proti dolžnosti poučevati na Retice po pet, v Gorici pa po tri ure na teden skozi 10 mesecev v letu na vsaki šoli. Prosilke za to m sto naj vložijo svoje z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) in s spričevalom učne usposobljenosti opremiljene prošnje do 10. oktobra 1895 pri kraju. šol. svetu na Rečici. Okr. š. svet Gor n j egr aj ski, 20. sept. 1S95. Predsednik: Wagner s. r. 38S"* P. n. naročnike, lci so z naročnino še na dolgu, prevljudno prosimo, da se nas prih. 1. blagovolijo spomniti. — Oni gg. naročniki pa, ki so nam tekoči mesec poslali naročnino in še jim tega nismo na adresnem pasu potrdili, naj nam oproste, storili bo-demo to natančno prihodnjič. To številko smo poslali tudi vsem nekdanjim naročnikom — starim dolžnikom, katere opozarjamo na današnje poročilo o VII. glavnem zborovanji „ Zaveze", oziroma na sklep zbora odposlancev, tičoč se postopanja proti zanikernim dolžnikom. Naj bi jih ta sklep vzdramil, da storijo svojo častno dolžnost, preden bodemo primorani dotični sklep zoper nje izvršiti. Upravništvo „Popot)iiJzci?'. Vsebina. I. Sedmi občni zbor „Zaveze slov. učiteljskih društev" v Novem mestu 4. in 5. sept. 1895. — II. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (IV.) — III. Zborovanje „Pedagogiškega društva" v Novem mestu. — IV. Zborovanje štajerske učiteljske „Zaveze" v Voitsbergu. — V. Listek. (Tostran Skočidol.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji in Lastnik in založnik: „Zaveza': Tisk tiskarne sv. Oirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)