84
Za očetov god.
(Prijazm sobicft. Hilta, detlica o dTanajstem letu. sedi pri risanji. lvaaelt, qje dTe leti ml&jfii br&tec, iM« nekaj metl zveiki iu kajtgami. N» oknu stoji kletk& in kan&rec v njej prep«ra aa vse grlo.)
Ivanek. MtMi vemlar ute enkrat, ali Tsaj tako glasno ne poj, da bi človek skoraj oglušil. — Jiorda nema kaj jesti? Mtlka! ali ma si uU posula danes konopelj in mii premenila T0d6 ?   Gotovo, da tega ie nijsi storila!
M i 1 k a.   Oh, saj res ne!   čisto sein pozabila na ljubega kanarca.
Ivanek. Ti pa tndi na vse pozabiS, kadar si pri STOjem risanji. A rad bi znal, kaj tičii toliko časa pri tej podobici, vsaj si jo aže zJavnej iz-gotovila, a ti im&š veadar še vedao kaj popravljati — \& glej, da nazadoje še t«ga, kar si naredila, ne pokrariš s avojim veCnim popravljaBjem.
M i 1 k a (kanarcu konopljinega semena sipajoč). Ti pa užč tsš, kako je treba risati. Kaj ti moja risarija mar? Skrbi rajše za svoje reSi, ki ao v mnogo večjem neredu, nego li moje. Jaz už6 vem, kako oii je risati. Nij dosti, da je le povrina podoba izrršena, nego treba jo je do Bajmanjic pi6ice nataaCno izdelati; a ravno s tem je mnogo dela, posebno z Dasenčanjein.
iTanok. Pojdi, pojdi, kaj bi tako nat&nčno delala, vsaj oče ne vedS, kako je treba risati, in tudi ne bodo pozuali, ali je podoba natančna. ali ue. Še bolj 3o jim bode podoba dopadla, ako narediš vse bolj jasno in razločno, ter oe narediš toliko sence, da se skoraj podoba ne ridi. Meni se to vii Dii dopade.
M i 1 k a. Oče už4 dobro poznajo in umejo, kako je treba risati. In <Se bi tudi ue poznali, rendar želim podobo natančoo izdelati, ker le dobro iz-nšmo delo je nekaj rredno, — A kaj boS dal ti, Ivanek, o6etn za god? Nič, kaj ne ? To je aajlepae. — Potlej bodo lchko veseli, niii, da si tako leu ter se niti njihovega godd ne spomniS. — Še jaz se jim skoraj ne upam po-dobe darovati, ako tudi ti nekaj ne napraviš. Očeta bi gotovo žalostilo, ko bi videli, da si samo jaz prizadevam napraviti jiro majheno veselj«, a ti ne storii ničesar k temu. N6, ne, to ne sme tako biti. Bolje je, da mislijo, da sem tudi jaz tako pozabljiva kakor si ti.
Ivaaek. Ali res mislii, Milka, da sem tako brezskrben in pozabljiT. 0 ažl Glej, nii davno sem mislil, kaj bi napravil očetu za god, da bi jim bilo v veselje, a nič pravega si nijsem mogei izmisliti. Risati in pisati že m znam tako lepii, kakor ti, da bi jim mogel kaj enacega podati. — Moje iiačke in kljuke bi jim Ie. malo dopadle. Sklenil sem toraj naučiti se aa izust kako kpo pesenoo iz berila, da bi jim jo znal prav gladko poTedati. A to se mi je zdelo pivmalo. Tudi ne Dajdem v berilu uobene priroerne pesence, v katerej bi bilo to povedauo, kar od srca želim Ijubemu ofetn. Kad bi zložil sam tako pesenco, ako bi le inal. A ker ti>ga no snam, hočem to prav po svoje narediti.    Ute s«n prevdaril, kako to naredim.    PosluSaj me tedaj!
Pojutranjem je očetov god. Jaz na ?se zgodaj vstaneni, potlej se lepo uuiijein, snažno in čedno oblečem, opravim jutranjo molitev zase, za vse, po-sebno pa Se za ljulifiga nčeta, — in potlej lepo mirno čakam do zajntreka. Ko piideiuo k 2;ijntrobi, ^ri.topim k ooctu in jim reOem:
H nLjubi moj oč«! Danes je Vaš god, in jaz tega nijsem poiabil. Ker Htmam nobene stvarc«, da bi Vam jo mogel podariti ? zpamenje svoje Iju-^Koi do Vas, vzemite torej majbeno vošilce, ki pride iz dobrega, §e nepo-Hvarjenega srca. Ljnbi Bog naj Vas ohrani zdravega še moogo mnogo let, a meni naj podeli toliko močf, Ja bi bil vedno priden, in bi Vi bili redno z menoj zaJovoljui. To prisrčno željo hočem vsaki dan vpletati v svojo jotranjo in večerno molit«T."
Tidiš t&ka jim reijem ia gotoro bodo zndoroljai i menoj; rsaj do&ro ve<Ji5, da jim nemain kaj druzega dati, kcr sem siromak! — Kaj porečeš zdaj ti, draga Milka? Je-li, da boS zdaj tudi ti dala očetu narisano podobico zagod. — In glej, od tebe ait tudi lehko kaj tacega pričakujejo, kcr se uže dalj^ časa učiš, in si tudi sUrejša od mene.
Milka.   Prav goforiš, Ivanek. — Bes je tak6.
Ivanek.    Ali so pa znabiti ora uU videli, kaj jim pripravljaž?
Milka.   m.
I v a n e k. To je dobro, ako res Se uič od tega ne vedii. Samo pžai se, da te pri delu ne zasačijo; ker mnogo bolj jih bode veselilo, Ce jih popol-noma iznenadiS s STOjim delom.   Kaj ne, da je res tak6, Milka?
M a t i (stopivsi pn zadnjih btscdali v sobo). Kaj pa aU spot imata tako akrivnega ?
Milka (skoči k materi, oklene se jih okoli vratii in jira tibo zašepta:) Mati! aikar oe povejte oiSetu ničesar poprej; rada bi jib hotela iznenaditi. Glejte, to-le podobico sem jim narisala za god. A prej ne smejo niiiesar vedetL So li uM domii? — Dajte, da skrijem!
Mati.   Wi6 se up boj, saj jih še nij dom<Sv.
M i 1 k a.   Kaj ne, da jim poprej ne boste nič povedali ?
M a t i. Nid, ni6, le brez skrbi bodi! — Lepo je, da sta tako pridna, in skrbita, kako bi dobremu očetu veselje narftdfla. A že mnogo več veselja lehko delata svojim starišem s temt ako ostaneta vedno bogaboječa, dobra in pridna.                                                                                    Sv. P.