GLASOVA
0 zim;. na Gorenjskem
KRANJ, 19. JANUARJA 1963
ŠTEVILKA 3
Prelisieena zvitorepka
Sedemnajstletni Franc Leben iz Selc nI pravi divji lovec. Po cesti korači s čudnim bremenom, ki mu običajno visi preko levega ramena. Z lisičjih lovov ne prinaša nagačenih Usic. Zvit in spreten je bolj kot premetena žival. Fant lisicam nastavlja zanke. Toda kako? Z očetom nastavljata cian-kalijeve ampule zašite v prašičev mehur, ki ga običajno zakopljeta v gnoj na polju. Predlanskim je tako prelesičil 9 lisic, lani 2, letos pa je to prva žrtev.
Zima nas
razočara
Res je, vsako leto smo imeli zimo, če ne pravo, pa vsaj koledarsko. Letos se je ta tradicija vsaj trenutno zelo spremenila.
VREMEN OSLOVCT SE NISO ZMOTILI
Ko smo še pred meseci po-slušali dolgoročne vremenske napovedi, ki so napovedovale izredno ostro zimo, se je marsikdo smejal češ, saj vremenoslovcem ne moreš verjeti. Vedno se zgodi ravno obratno. No tudi zadnje dni preteklega leta smo bili še prepričani, da tudi tokrat z zimo ne bo nič. Toda ljudje pravijo, da nezmotlji\ih ni. Vsi tisti, ki so o zimi dvomili so to ugotovili prav 6edaj.
Tisti, ki so se vsaj malo spoznali na vreme, so enoglasno ugotovili, da bo letos huda zima. No in tako se je pričelo. Navdušeni športniki so pričeli z urejanjem smučarske opreme in komaj čakali na dan ko bodo lahko smučali bli/u svojega doma. Drugi so spet preklinjali vreme in samo ob besedi mraz ugotovili, da v »kole-
nu spet trga«. Napoved vremenarjev je bila pravilna. Zima je prišla in celo taka kakršne že dalj časa ne pomnimo. Kljub temu. da je marsikoga zeblo ko je živo srebro zdrknilo na komaj -5 stopinj, je temperatura vztrajno padala. Termografi so beležili: —7, —10, —15 stopinj Celzija... Le kako se bo nadaljevalo? Odgovor je bil kaj hitro jasen. Termometer je zabeležil minus 20 stopinj mraza in celo več.
PO SVETU JE VSE NAROBE
Spet smo poslušali poročila. Ekspresni vlaki na Poljskem zaradi mraza ne vozijo več. Temza je zaradi debele plasti ledu neplovna. V ZDA zmrznilo 37 ljudi. Tudi pri nas smo občutili Sibirske zimo. Igman —37 stopinj, Murska Sobota —31 stopinj. Separacije v rudnikih so zamrznile. Vprašanje preskrbe s premogom je postalo pereče. Mraz je prizadel tudi cestni promet. Nekatere eeste so zaradi snežnih žametov postale težko ali sploh neprevozne. Avto-
busi vozijo z znatnimi z*, mudami, prav tako turi; \\a* ki. Zaradi neprimernih hi* tresti po zasneženih in poledenelih cestah beležimo avtomobilske nesreče. Mraz je prizadel tudi gostince. Ljudje se držijo bolj dr^na.
KAKO PA JE Z GORENJSKO?
Popolnoma razumljivo je, da je tudi zima na Gorenjskem prinesla veselje, drugim pa skrbi in težave. Sne* ga je dovolj povsod in mraz* ki marsikoga priklepa na 7apeček je zadosten porok, da bo sneg še nekaj časa obstal. Vse je kot preračunano. Semestralne počitnice, smučarski tečaji .sankanie, drsanje — in vsi ljubitelji belega športa bodo zadovol ni. Večina gorenjske mladine le smuča in prav"tem smo namenili nekaj podatkov o snežnih razmerah in mrazu: Planica —17 stopinj, 80 c;n snega, Vršič —16 stopinj* snega prav toliko, Kranjska gora —20 stopinj, 73 cm, Lesce -*17 stopinj, 44 cm, Jezersko  —11  stopinj,  39 cm,
(nadaljevanje na 5. str.)
SREČANJA Z LJUDMI - SRECA\JA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI
Starcst stisne vsakega brez razlike v svoj obroč. Še tako nemirni značaji, ki so prepotovali devet dežel, se ji ne morejo upreti. Starost človeka spremeni in umiri.
V Kranjski gori je zelo priljubljen ameriški rojak JAKOB CUZNAR, ki je star že 81 let. Tri četrtine svojega življenja je preživel v tujini. Potikal se je >*s trebuhom za kruhom« v Ameriki, dokler na stara leta ni našel počitka med svojimi rojaki v Žgomjesavski dolini. Ker je za izgradnjo zdravstvenega doma v Kranjski gori ta trden gornik prispeval precejšnjo vsoto svojih prihrankov, 6em ga hotel obiskati, pa ga tnisem našel doma. »-Pri zobozdravniku ga boste dobili«, so mi pojasnili sosedi. In res eem ga našel tam.
Pot okoli sveta
t Pravijo, da ste za izgradnjo te hiše segli globoko v žep?
Možakar je z roko pokazal na stroj za vrtanje zob z zračno turbino v zobni ambulanti jn pristavil:
— Tale stroj sem kupil. Mislim, da sem odštel za njega nekaj več kot 580 dolarjev (okoli pol milijona dinarjev).
0 Kako ste kot izseljenec živeli v Ameriki?
— Delal sem trdo in v znoju. Največ čj-u sem prebil v rudnikih, delal pa sem tudi kot mizar. V tujini človek ne dobi ničesar zastonj.
0 Ste se srečali s kakšnim slavnim Človekom?
— Ko sem služil vojake, sem bil skupaj z generalom Eisenhovverjem, ki je bil takrat kadet.
£ Gotovo ste veliko potovali?
— Res je. Napravil sem pet okoli sveta, dvakrat sem bil na Filipinskih otokih in preplul Atlantik, ko sem se vračal domov.
POLDE U L AGA
nižinski
prepir
^rcna operacija
Pred kratkim so v Sout-hamptonu napravili življenjsko nevarno operacijo; operirali so 12-letno Jacqueline Furnell. Potek operacije so dovolili posneti na film. Ker je mlada deklica operacijo uspešno prestala, so ji zavrteli   film.   Jacquelina je
Zakonsko zvestobo je razrahljal majhen družinski prepir — sprva giedaia nim z zanima-
,    ,   , t i .1.1. er>i •  n-em' pozneje se je prestra-
De Gaulle ima bolj kosmata ušesa, kot so mislili — Slona m šiia in gieđaia nim do konca z največjo zaskrbljenostjo. Sele ob koncu filma je spo-
Ker so mednarodni odnosi često podobni družinskim odnosom, kjer vladata prepir in zvestoba, so duhoviteži II r-     I i  n <ct posrečeno razdelili položaje v zahodni družinski skupnosti
JLlV/UlI S'LP • • • Velike družine imajo veliko število članov. Ni b.'lo preveč
lahko zbrati vsem ustreznega imena. Kennedy je bolj po svojem položaju ket po očetovskih izkušnjah zadržal mesto poglavarja v družini, Macmillan spi z ameriškim predsednikom v skupni zxkcnski postelji, de Gaulle je sitna tačča, povzročitelj družinskih prepirov, Adenauer posinovljenec, ki v družino ni prišel zaradi ljubezni, temveč zaradi računov, in končno Fanfani, najstarejši otrok, ki je na-
mogoče prepričati
»Z obveščevalnimi službami je prav tano kot z ženskami. Čim man] o njih govorimo tem bolje je.* Lindon Johnson, ameriški podpredsednik
»Predloga 2a sprejem Kitajske v Združene narode ne smemo zamemati z nagrado za lepo vedenje. Razorožitev na svetu je nemogoče doseči, dokler je Kitajska pred vrati Združenih narodov.*
Džavaharlal Nehru, predsednik indijske vlade
»Današnja dekleta so strašna: puloverji so Hm za tri številke premajhni, de-kolteji pa za tri številke preveliki.*
Maurice Chavalier, francoski filmski igravce
»Za veliko filmsko igrav-ko je najbolj žalostno, če je na ulici več nihče ne spozna.*
Sophia Loren, italijanska filmska igravka
»Moje izkušnje kažejo, da -si moramo za zakon vedno izbrati zelo lepe žene. Samo tako- mož lahko Upa, da mri jo bo prej ali pozne;c kdo prevzel.* Eddie Fisher, ameriški pevec
»Najlepša kn::ea, ki sem jo letos prebral, je slovar angleškega jezika.*
Frank Sinatra, ameVlfci pevec
»Kako se pocu^m po dodelitvi Nobelove nagrade? Tako kot razpletena mreža.*
John Steinbeck, ameriški književnik
»Ver;amem,  da  je zelo pomembno za našo državo, da razpne jadra, namesto da miruje v zalivu.* John Kennedy, ameriški predsedn-k
»Anglija   bi   bila boli zdrava, če ne bi imela Ox-^forda in Cambridgea.* Colin VVillson »Zanimivo je živeti, ie ste jezni.*
Jevgenij Jcvlušenko, sovjetski pesnik
znala, kaj so zdravniki z njo storili.
Miši v obrambnem ministrstvu
v
V menzi zahodnonemškega obrambnega ministrstva sb se zaredile miši in kuhinjski ščurki. To je ministrstva sklenilo odpraviti z veliko skupno akcijo komornih lovcev. Poslopje ministrstva v Hardthohe blizu Bonna je v pri«« pravnem stanju.
pravil zrelostni izpit in enakopravno soodloča.
Eifflovega stolpa niso postavili Američani
i meričanom   in Frančo-
zom kliub naporom, da
jezo zakrijejo, to ni uspelo. Ta jeza ni prišla zaradi dejstva, ker imajo Američani najvišjo stavbo na svetu, Francozi pa Eifflov stolp. — Zaradi nacionalnega ponosa Francozi nikoli ne prikrivajo, da je njihov stolp za nekaj sto metrov nižji kot najvišji ameriški nebotičnik. Arhitektura ima na splošno v francosko-ameriških odnosih posredno vlogo. Jeza v francoskem  glavnem mestu
se nabira zaradi raket in - evropske zaveznike atomskega orožja. Za sedaj zajem narodov, ki Američani 6icer še govorijo, da bo čas pokazal, kdo ima prav, toda de Gaulle in njegovi ministri so zadržano ogorčeni. V živi razpravi o ustroju zahodnih nuklearnih sil, v katero se je na zadnji tiskovni konferenci v Parizu vključil tudi sam general, so živci marsikdaj že popustili in v Parizu niso prav nič previdni, ko grajajo in zavračajo ameriške napake.
v družinskem krogu včasih že
Monopol orožja
in monopol razuma
meriški monopol nad nuklearnim orožjem je že nekaj časa glavna tema žive razprave v Franciji in Veliki Britaniji, posebno sedaj, ko 60 Američana enostransko preklicali dobave rakete »Skvbolt« Britancem. Se bolj jezni od Britancev so seveda Francozi. Njih je jeza pograbila, ko so zvedeli, da so Američani brez posveta z zahodnimi zavezniki v kubanski krizi ukazali svojim nuklearnim 6ilam stanje pripravljenosti. Komentator pariškega lista »-Figaro-« je ob kubanski krizi zapisal, da so Američani izenačili 6 polo-so pod
protektoratom. Odvzem Britancem rakete »Skvbolt« si v »starem svetu« razlagajo, da hočejo Američani ostati edina nuklearna sila v zahodnem svetu. Francozi pravijo, da rakete »Polaris«, ki so jih Američani obljubili Britancem v zameno za rakete ~Skybo!t«, niso nič vredne, ker jih lahko uporabijo samo s podmornic. De Gaulle pa je ameriško ponudbo teh raket za francoske oborožene sile brez pomisleka zavrnil.
Papirnati
Dvratniki
Britanski premier MacmH« lan se je potožil svojim prijateljem, da mora na svojill srajcah nositi trde ovratnike iz papirja. Njegova žena meni, da so takšne srajce zelo praktične, ker ovratnic kov po nešnji ni treba prati, temveč jih kratko malo vrže med odj?adke. ,
Ameriški način mišljenja
A
meriški strokovnjaki razlagajo svoja stališča brez olepševanja: nemogoče je, da bi zahodni vojaški tabor razpolagal z dvema ali tremi nuklearnimi udarnimi silami, ki bi bile resnično neodvisne v odločanju in izbiri udarca. V kratkem času bo ameriška nuklearna moč dosegla 90 odst. nuklearnih zmogljivosti zahodnega zavezništva. Ce tako gledamo stvari, pravijo Američani, bi Francozi s 6vojo neodvisno nuklearno silo lahko uničili le majhen del sovjetskih mest, kjer so nakopičena nuklearna orožja za povračilo. Preostala sov-
Rakete »-Skvbolt«, za k£ Zdaj je ta up padel v
tere so vodo
si  Britanci že odpravili bombnike, ki bi jih nosili.
jetska orožja bi se po takS-nem udarcu usmerila na zahod z nekajkrat močnejšim sunkom in v tem primeru tudi razpoložljiva ameriška nuklearna orožja ne bi mogla preprečiti uničenja Francije in zahodnega sveta. Zaradi tega je skrajno nespametno dati Franciji pravico, da prevzame pobudo za nuklearno vojno. 1
Slona ni mogoče prepričati )
A \
Ameriška stališča se zdijo uradni Franciji sebična, in nemogoča. Francozi pravijo, da Američani ne morejo prepovedati Franciji neodvisne nuklearne sile, če sami ne dopuščajo, da bi evropske sile odločal« glede uporabe te sile. Kot smo videli v kubanski krizi, evropskih držav niso vprašali za svet. Razen tega pravijo Francozi, da bodo Američani najbrž uporabili nuklearno orožje, ko bo šlo za vitalne koristi Amerike, ne bodo pa jih uporabili, će bi šlo za vitalne koristi Francije.
Francoski očitki so ostri. Njihov prispevek v družinskem prepiru izhaja iz dejstva, da so evropski narodi močni narodi z ogromnim tehničnim zaledjem in nikoS. ne bodo pristali, da bi bili povsem odvisni od zaveznikov, katerih interesi ž« sedaj niso povsem enaki, kot so njihovi. i
9 Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža •
Vtisi s poti po Bolgariji
Spr
Pogovor v hotelski sobi
Ko sem gra spoznal, sva bila; takoj sredi primerjave. V Bolgariji zasluži vsak intelektualec z visoko izobrazbo poprečno 100 levov mesečno, in če računamo po uradnem kurzu en lev 750 din, je to 75.000 din. Naši zdravniki pa zaslužijo povprečna gotovo več kot toliko. Zanimivo je, da imajo vsi strokovnjaki z isto izobrazbo enake plače, le profesorji in učitelji zaslužijo več od kolegov z isto izobrazbo. Primerjala sva tudi, kaj lahko kdo kupi za ta denar in ugotovila, da jugoslovanski zdravnik lahko kupi s svojo mesečno plačo najmanj deset parov dobrih čevljev, bolgarski pa komaj tri do štiri pare. Tudi pri primerjavi cen hrane se jehtnica nagnila na mojo stran. Kar nekoliko ponosen sem postal na naš jugoslovanski standard, obenem pa mi je bilo hudo, ker sem razočaral prijaznega veterinarja.
Tretji gost v moji sobi je bil kaj redkobeseden. Poklic: politični funkcionar, ki je prišel v Sofijo na posvet. Ko sem mu povedal, da sem iz Jugoslavije, mi je prijazno voščil »lahko noč«, se obrnil in »zaspal«. Jaz pa sem si mislil, kljub mnogim spremembam se še niso do-končnoo tresli stare miselnosti.
Preteklost Sofije
Ce se le malo sprehodiš po glavnih ulicah Sofije in se razgleduješ po arhitekturi in prebivavcih, takoj brez vsake razlage spoznaš, kako bogato preteklost ima to mesto, v katerem se še danes mešajo vplivi vzhoda in zahoda. Ze imena Ulpia, Serdika, Sofija so dokaz, da so se cb toplih vrelcih na vznožju čudovite planine Vitoše ustavljali Rimljani, Serdi in tudi mongolska in slovanska plemena, ki so tam osnovala eno izmed prvih slovanskih državic na Balkanu. Skoraj petstoletno vladanje Turkov je mestu vstisnilo svoj pečat. Se dandanes kipijo v nebo vitki minereti, čeprav v mošejc ne hodi nihče več. Ostanki pestre zgodovine pa razstavlja arheološki muzej v opuščeni džamiji. Muzej hrani lepe grške in rimske spomenike in arhitektonske ostanke, zlato po-sodje iz grobov itd.
Kaj si mora vsak tujec ogledati v Sofiji
Ze vratar v hotelu mi je naštel znamenitosti Sofije. V tolažbo pa je pristavil, da so vse kulturno-umetmško-zgodovinske znamenitosti zelo blizu v nekakšnem »kulturnem centru«, ki prehaja v moderni del mesta. Najprej sem ugotovil, da si na Ploščadi 9. septembra lahko ogledam bivši cesarski dvorec. V njem sta sedaj nameščena dva muzeja — bolgarska narodna galerija (prikazuje razvoj bolgarskega slikarstva od srednjeveških ikon do najnovejših platen sodobnih slikarjev) in etnografski muzej (prav takrat so odprli razstavo čudovitih, z zlatom vezenih makedonskih narodnih noš). V tem centru je tudi sodobna galerija, kjer bo do febru-i arja 1963 »Splošna umetnostna razstava 1962«; kot vse sodobne kulturne stvaritve je posvečena VHL kongresu BKP. Ko sem si ogledoval to zbirko skoraj 500 kiparskih, slikarskih del in grafik sem z ostalimi obiskovavci ugotovil, da je blogarska likovna umetnost naredila velik korak naprej in se tematsko in oblikovno precej sprostila.
Mimo spomenika osvoboditve izpod turškega larma in bolgarskega »sobranja« pa sem prišel do največje znamenitosti Sofije - spomenika — cerkve.
Aleksander Nevski
Stoji na rahli vzpetini sredi nekropole nekdanje Serdike. Samotni, obdani z obširnimi parki, druguje samo prastara bazilika sv. Sofije in prav na robu parka spomenik pisatelju Ivanu Vazovu. S prispevki vsega blogarskega ljudstva so jo zgradili v spomin padlim ruskim borcem, ki so padli v bojih za osvoboditev Bolgarije v rusko-turški vojni. Priprave za gradnjo so trajale 31 let. Z deli so pričeli leta 1904, impozantna zgradba pa je bila dograjena 1. 1913. ' Osnovni tloris posnema bizantinsko baziliko s petimi ladjami v izmeri 73 x 53 metrov. Največja kupola je visoka 53 metrov, v njej pa visi 12 zvonov s skupno težo 22.000 kg. Notranjost je vsa v marmorju, mozaikih in freskah. Izdelali so jih znameniti ruski in bolgarski slikarji. Izredna akustika pride pt;.sebno do izraza, ko zapoje mogočni zbor pesmi v staroslovanščini. V zadnji vojni je bila cerkev precej poškodovana. S pomočjo SZ so jo obnovili in pozlatili štiri kupole, tako je še bolj podobna ruskim cerkvam in že od daleč vabi s svojim bleskom radovedne obiskevavce. Tako imenovani »kulturni center« zaključuje moderna betonska zgradba.
Narodna knjižnica Vasil Kolarov
Zglasil sem se pri vratarju in takoj so mi za ogled dodelili posebnega vodiča. Razkazal mi je vse oddelke in zanimivosti največje knjižnice v Bolgariji. Hrani 760.0C0 knjig in ima posebne-oddelke s čitalnicami za medicino, politiko in tehniko. Kataloge imajo urejene po ruskem sistemu — ločeno za cirilico in latinico. Hranijo ogromno rokopisov in inku-nabul. Največja znamenitost pa je ogromen koran v orientalskem oddelku, ki tehta 70 kg. Najbolj pa sem se začudil, ko mi je vodič povedal, da dela v knjižnici 230 uslužbencev. V tem so pa Bolgari gotovo pred nami.
Najbolj nestrpno pa sem pričakoval nedelje, da si bom lahko ogledal in obiskal mavzolej.
Mavzolej Georgija Dimitrova
Mavzolej je odprt samo ob sredah in nedeljah popoldne.    Vsakokrat, ko sem šel mimo mavzoleja in občudoval stražarje v rdečih, z belimi trakovi obšitih  uniformah in sivih
kučmah z orlovim peresom — mimoidoči so mi razložili, da te uniforme izvirajo še iz prejšnjega stoletja — sem si vedno znova zaželel, da bi stopil tudi v notranje prostore. V nedeljo je padal sneg, kljub mrazu pa se je nabrala že dolga vrsta ljudi, vključil sem se v' to verigo* ki se je počasi in disciplinirano pomikala po zunanjem hodniku v notranjost. Marmor, intimna razsvetljava in počasno premikanje v grobni tišini te prevzame. Tudi tam stojita na posebnih marmornih podstavkih dva stražarja* kot da sta zrastla skupaj z mrtvim kamnom* tako sta negibna. Georgij Dimitrcv pa leži v marmornem sarkofagu s steklenimi stenami. Oblečen je v temno civilno obleko, glava in roke pa so intimno razsvetljene z rožnato lučjo, da je videti kot živ. Zazdelo se mi je, da bo zdaj, zdaj vstal in spregovoril. Molče so se pomikale množice po ozkem notranjem hodniku in s kratkim postankom počastile spomin velikega revolucionarja. Zunanjost navzoleja je po-t sebno lepa ponoči, ko se beli stebri kopljejo v intimni zeleni svetlobi. Arhitektonsko predstavlja mavzolej povezavo z modernim poslovnim centrom Sofije ob Ruskem bulvaru. Zgrajen je v tradicionalnem ruskem stilu z masivnimi stebri. Vse zgradbe: Bolgarska narodna banka, partijski dom," hotel Balkan in veleblagovnica CUM (Centralni univerzalni magazin) so si podobne. Ker sem si hotel nabaviti nekaj spominkov, če drugega ne, vsaj tiste tradicionalne lesene okrogle škatlice z rožnim oljem, sem zavil z množico, ki je valovila ob vhodu, v trgovino.
Centralni univerzalni magazin
Seveda si ne smete predstavljati, da je urejen po vzoru sajnopstrežne trgovine ali super-marketa. Vsak prodajavec ima svoj pult in vsak prodaja svoj artikel, npr. samo nogavice za moške ali samo ženske rokavice, igrače, cigarete, televizorje itd. Vsak prodajavec ima svojo blagajno in tako meraš za vsak predmet, ki ga kupiš, trikrat stati v vrsti, najprej, da dobiš listek za blagajno, potem pri blagajni za plačilo in končno zopet pri prodajavcu, da dobiš blago. In ker sem hotel kupiti rožno olje, pa bonbone* sadni sok in sendvič sem kar dvanajstkrat stal v vrsti, da se mi je že kar mešalo. Potožil sem sestrični, da bi postal živčen zaradi zamega nakupovanja, pa me je lepo potolažila — rekoč: »Jaz vsako nedeljo celo dopoldne porabim samo za nakupovanje in še med tednom po nekaj ur.« Gotovo vas zanima tudi, kaj prodajajo v CUM — če bi naštel v kratkem: češke čevlje, kitajske rokavice in svilo, bolgarske radioaparate in kmetijske pridelke, ruske televizorje in druge električne aparate, nisem pa videl izbire izdelkov iz umetnih vlaken in plastičnih mas.
Janko KREK
Pogled na Sofijo, bolgarsko prestolnico, z lepim vznožjem planine Vitoše v ozadju
Atomska letalonosivka
Atomska energija se vse bolj in bolj uveljavlja kot nova vrsta energije, ki ne bo služila le uničevanju, temveč predvsem človeškemu napredku. Se najbolj uspešno se je uveljavila kol vir energije za pogon ladij, pri čemer 60 Amerikanci še najbolj delovni, škoda, da pri tem le vse preveč mislijo na svoje vojaške potrebe. Tak nov dokaz je letalonosivka »Enterprise«, ki je ob tem času na poizkusni vožnji. To je prva letalonosivka, v katero so vgradili atomske reaktorje, in 6icer vsega skupaj osem tipa »VVestinghousc«, ki bodo razvili 280.000 Ks. Ladja bo največja te vrste na svetu. Pri povprečni hitrosti 20 vozlov bo lahko z enkratnim polnjenjem prevozila 400.000 morskih milj ali nekaj več kot 741.9M km. To je 50-krat več kakor dosedanje letalonosiv-ke in bo lahko 18-krat plula okoli zemlje — in to brez vmesnega polnenja z gorive m.
Stroški gradnje so bili sprva ocenjeni na 314 milijonov dolarjev, vendar so kasneje dejanski stroški narasli na 450 milijonov dolarjev. Da bo ta ogromna številka vsaj nekoliko jasna, naj omenimo, da je le sto milijonov manj, kolikor je leta 1961 znašal ves jugoslovanski izvoz in bi s tem lahko zgradili več kot 1000 sodobnih šol.
Od skupnega zneska odpade samo na stroške za atomske naprave 165 milijonov dolarjev, kar je ocenjeno 3—4 krat več kakor stroški za naprave pri navadnih letalono-sivkah.
W»
Na svetu je vedno več visokih peči, ki za topljenje železne rude uporabljajo nove vote energije
i\'E STEGUJ PRST
Štabe ključanice - Glasne sirene - Budna »očesa«
Avtomobili so pač take vrste blago, ki mnogmi vzbujajo skomine, zato ni nič čudno, da si, jih marsikdo preskrbi legalno ali ilegalno. No, če si ga omisli z lastnim denarjem ali posojilom ni nič hudega. Toda težje je s tistimi, ki mislijo, da parkirani avtomobili brez garaž samo čakajo, kdaj bo kdo na njih preizkušal svoje vozniške sposobnosti. Taki — povečini mladi dolgoprstneži — sicer zaključijo svojo vozniško kariero v »marici« in v najboljšem primeru dobi lastnik svoj avtomobil nazaj, toda splošni glavoboli in skrbi, ki jih imajo lastniki avtomobilov s tem niso potešeni.
Domači recept
Naši svetovavci pravijo, naj avtomobilisti pritrdijo na vrata še eno ključavnico, ki naj bi zagotovila popolno varnost avtomobila. V tujini imajo v ta namen posebne varnostne naprave, ki lastnika z alarmom opozorijo na dolgoprstne občudovavce njihovih vozil.
Tudi neki Kranjčan si je omislil tako napravo. Ko jo je pritrdil, je avto zadovoljen pustil na parkirnem prostoru. Verjetno je bil tako brez skrbi, da je ob vrnitvi pozabil nanjo in seveda nehote sprožil alarm, ki je med tem, ko je lastnik iskal prekinjevavec, priklical kar čedno gručo »firb-cev«. i
Tehnika proti tatovom
Seveda ne mislimo tu navadnih tatičev, temveč tiste, ki so si s svojimi podvigi pridobili že mednarodni sloves in ki kradejo še vse kaj drugega kakor pa avtomobile. Skupina takih je vdrla v neko trgovino z nogavicami v Chicagu, ki je imela najmodernejše signalne naprave. Prvi so 6e izognili, ker so opazili zelo tanko žico aparature, ki je bila pritrjena pred vhodom. Zato so naredili luknjo v zidu v prepričanju, da je njihovo početje nenadzirano. Preden pa 60 lahko karkoli odnesli, so mo-
rali bežati pred policijo. V bistvu so bili žrtve nekega zelo majhnega aparata — skritega visoko v temni trgovini in ki ni bil večji od polovice pomaranče. Ta naprava neslišno oddaja ultrazvočne valove, ki napolnjujejo vso trgovino. Potreben je samo majhen premik v trgovini, pa so paznki takoj opozorjeni.
Vsemirski detektorji
To so naprave, ki jih uporabljajo astronomi za razločevanje zelo oddaljenih teles in delujejo na principu, da vsi premični predmeti vzbujajo in odbijajo drugačno frekvenco kakor pa nepremični. To so si izposodili tudi izdelovavci varnostnih naprav in je več deset tisoč takih ultrazvočnih instrumentov že v uporabi, od katerih se nekateri lahko prenašajo kar v aktovki. Ce se tak sistem namesti v hotelski sobi in pri tem zapre vsa vrata in okna, nastane, ob vlomu tako tuljenje, da mo-
ra pretresti še tako prekaljenega vlomivca.
Drugi aparati delujejo na povsem drugačnih sistemih. Tako na primer eden izmed njih oddaja cel sklop elektronskih pasov, pri katerih zadostuje, da se jih dotakne katerokoli telo. pa se prižge luč in televizijska kamera začne snemati. Drugje imajo zopet nameščene fotoelek-tronska očesa, ki so postavljena na taka mesta, da se jim ne moremo izogniti.
Prevelika občutljivost
Pr; vseh teh napravah pa je včasih zelo neprijetna njihova izredna občutljivost, ker »odkrivajo« tudi vse ti-eto. kar ne bi bilo treba in pri tem po nepotrebnem dvigajo prah. Tako so recimo aparati, ki »slišijo« človeške korake ne glede na to, kako so tihi, na daljavo 15 metrov. Toda te naprave signaliziralo tudi v primeru, če se jim približa kakršnakoli žuželka ali gosenica do razdalje nekaj desetin centimetrov. Prav tako zaznajo avtomobile,   ki  so več sto
Zanimivosti
Porast proizvodnje avtomobilov v Evropi
Strokovnjaki po doseda njih podatkih domnevajo) da bo proizvodnja avtomobilov v Evropi še nadalje neovirano naraščala. Od sedanjih 6 milijonov naj bi se v letu 1970 povzpela na 8,7 milijono* avtomobilov, s tem pa bi se znatno popravilo razmerje med številom pre-bivavcev in številom avtomobilov. Za primerjavo naj navedemo, da je prišel leta T955 v Evropi na 24 prebivavcev en avto, "1970 pa predvidevajo, da bo na 8 prebivavcev.
Nova podmornica na atomski pogon
V poizkusnem obratovanju je nova podmornica, ki so jo izdelali v In-galls Shippnilding Corp. To je 23. podmornica na atomski pogon, kar so jih do sedaj izdelali.
Radio-budilka
/ Nemška tvrdka Telefun-ken je izdelala zanimiv in praktičen tranzistor-ski sprejemnik. Navadne budilke nas s svojim strašnim ropotom vsako jutro spravijo v nejevoljo in nam načnejo živce za ves dan. Novi tranzistor pa ima vgrajeno uro, ki nam ob zaželenem času sama vključi radijski sprejemnik in nam namesto z ropotanjem vošči dobro jutro z glasbo. Po 30 minutah se lahko aparat sam izključi. Uporabimo ga pa lahko tudi za vključevanje v posamezne oddaje, ki jih želimo ob določeni uri poslušati, na primer: poročila, šport, koncert, predavanje in podobno. Ura je antimag-netna, radio sam pa je • 137 X 78 X 37 mm velik.
metrov oddaljeni. Podobno je tudi z varnostnimi napravami, ki s pomočjo infra. žarkov zaznajo toploto, ki jo oddaja človeško telo. Reagirajo pa tudi na toploto, ki jo oddaja motor še zelo oddaljenega avtomobila.
Koristnost in zanesljivost takih varnostnih naprav se je že pokazala tudi v praksi.' Tako zii bilo v ameriški državi Nebraska v zadnjem letu nobenega vloma, kar je povzročilo zaskrbljenost uprave jetnišnice, ker so vlomivci predstavljali »jedro« in »temelj« »gostujočih«. Zaradi pomanjkanja le-teh pa bodo morali v zaporu zmanjšati število paznikov, kar bo pa na drugi strani povečalo število brezposelnih.
MRAZ NAJDE
v
oci
Zelezničarski
upokojenec
obležal
v snegu in zmrznil
i
Zima ima zahrbtne oči in mrzle roke. Že stari Slovani so jo čakali v kučmah in kožuhovini. V mrazu ima zima najboljše orožje, ki se mu težko upirajo nezaščiteni ljudje. ; Pred zimo beži vse, kar je živega. Mraz priklene ljudi na zapeček, živali pa se mu upirajo iz zavetij. Marsikdaj pa zaščitna sredstva človeka pustijo na cedilu, če podcenjuje meč mraza.
i Letošnja zima s svojimi kr-Cevitimi sibirskimi sunki je zahtevala že prve žrtve. Do teh človeških žrtev je prišlo p kraju, kjer nevarnost pred anrazom le bolj poredko ogro-fža ljudi in med njimi išče svoje žrtve. Mraz najde svoje žrtve vedno med lahkomiselnimi in nepreskrbljenimi vaščani. Takšna žrtev je postal tudi zelezničarski upokojenec iz Bitnja Alojz Hafner, tki je v ponedeljek zjutraj ('zmrznil dvesto metrov vstran od svoje hiše, ko se je »dobre volje« in pogret z žganjem vračal domov in obležal na v,aški poti, kjer je dočakal svojo zadnjo uro.
Od zibeli do groba
Nekdo na vasi je rekel, da pijancev ni škoda, če zmrznejo v snegu. Morda bi lahko tej trditvi opo-
Zioii nas ni razočarala
(Nadaljevanje s 1. strani)
Krvavec —17 stopinj, ICO cm, Komna —21 stopinj, 200 cm snega. Smučarjem naj ome> nimo, da povsod staro snežno odejo pokriva plast pr-šiča, ki ni nikjer tanjša od 15 cm. Torej dobro smuko.
Seveda sneg in mraz nista edina znaka ostre zime na Gorenjskem Tudi led na Blejskem in Bohinjskem jezeru nam zgovorno pričata o sibirskem hladnem valu, ki nas je zajel. Le-ta je celo iako hud, da je pri Martuljku zamrznila Sava Dolinka.
Izgleda, da so nad zimo navdušeni le športniki. Kaj pa je a koristniki naših cesta. Prcnekateri šofer komaj čaka odjuge, saj so prav zaradi mraza in snega prene-katere ceste na Gorenjskem zaprte in slabo prevozne.
T. POLEN EC
rekali. Življenje je podobno loteriji: nekateri izvlečejo iz njega lepe dobitke, drugi pa ostanejo praznih rok.
Pred leti, ko je Hafner delal še na železnici, je bilo z njim še vse v redu. Plel je plevel na železniški progi in menjal črvive pragove. Potem so ga upokojili in našel je svoj pokoj, ki pa se je kmalu spremenil v pekel. Vdal se je pijači. Žganje je zalezoval s takšno voljo kot fantje dekleta. Povsod na vasi, kjer so kuhali žganje, je bil zraven. Kmetje so se ga otepali, vendar je priletni starec od časa do časa staknil kakšen »vaški izvir«, iz katerega je gasil svojo neprestano žejo po pijači. Z alkoholom se je združil močneje kot s svojo družino. Nekoč je svoji ženi dejal: »če bi vedel, da bi dobil kaj na zob, bi šel tudi do Planice«. Tako je upokojeni zelezničarski delavec prosil pijačo od hiše do hiše. Večkrat je ponoči kje obležal, vstajal je iz postelje in odhaial v najhujšem mrazu za alkoholom.
Žganje mu je skočilo v želodec
Vaščani so imeli upokojenega železničarja za utelešenega korenjaka. Nikoli ni bil bolan in nikoli ni nobenemu potožil. Ko je bila v vasi še gostilna, je že ob zori čakal, da so gostilno odprli. Poleti je včasih pozabil na pijačo, ko je nabiral gobe.
Pijača ga je spremenila tu-1 dj na zunaj. Postal je venomer bolj neroden in vaščani so mu pravili, da kolovrati kot polomljen kolovrat..
Sladko življenje na vasi
Bitnje je premajhna vasica, da bi vaški čudak lahko dobil širšo tovari-šijo. Ko so pomrli nekateri njegovi  znanci,  je popival
sam in tožil, da je pijača njegova največja tolažba. Večina starejših vaščanov pravi, da je bil poštenjak od nog do glave.
V ponedeljek je proti večeru prišel v hlev k oskrbniku državnega posestva, ki je imel pozimi vedno kakšno kapljico žganja pri roki. Žganje, ki mu ga je oskrbnik z vsemi zadržki odstonil, je kar 6kočilo v njegov želodec. Cez dobre pol ure je iz hleva odšel in se napotil proti domu. Spravil se je v posteljo, vendar je sredi nbči skočil iz nje in odšel na' vas v neko hišo, kjer so se po stari navadi zbirali vaški veseljaki in preganjali dolge zimske noči s kartami. Kjer se ljudje kar-tajo, tam se tudi pije in po-nočuje. »Sladko življenje« je prišlo tudi že do naše vasi.
Smrtna ura pri vaški lipi
Januarske noči so mrzle, da včasih od mraza pokajo gozdovi. V takšni uri sta lahko pod milim nebom samo volk in pijan človek Upokojeni železničar se je v noči od ponedeljka na torek klatil po vasi in okoli pete ure zjutraj obležal na poti blizu Lukčeve lipe. Tam
so stekle njegove zadnje ure. Ni nobenega dokaza, ki bi povedal, koliko časa je vaščan »v rožicah« ležal na mrazu. Pol ure, preden so ga na poti našli ljudje, ki so hiteli na delo, na kraju še ni ležal, ker bi ga sicer zalotili potniki, ki so odhajali na prvi jutranji vlak. Vendar nekateri dvomijo, da bi pol ure ležanja v sr.egu že zadostovalo za smrt. Ko ga je ob pol peti uri zjutraj našla na poti neka ženska, je bil vaški železničar še pri življenju. Smrt ga je objemala okoli vratu. Toda ženska je bila tako iz sebe, da je vsa prestrašena odhitela do hiše državnega posestva, kjer je oskrbnik Anton Fre-bar že hranil živino. Njemu je povedala, da na poti nekdo zmrzuje.
Noge so bile še mehke
^skrbnik je prišel do pre-mrznjenega vaščana v eni   sapi.   Najprej je vprašal:
— Kje pa si se ga tako na-lezel?
Odgovora ni dobil. Upokojeni železničar je že čutil objem smrti. Ležal je z iztegnjenimi rokami v snegu, ki je bil ves krvav. Mraz zlasti hi-
tro obračuna s človekom, ta se je napil žganja. Do smrti pride, ko je normalna odpornost telesa oslabljena, ker je telo dalj časa podvrženo velikemu mrazu. Takrat zaradi utrujenosti živčnih središč, kar pospeši tudi alkohol, pride do paralize in širjenja, krvnih telesc in nastane lažni občutek notranje toplote. Prizadetega prime spanec, preneha se boriti z mrazom in občutek notranjega zadovoljstva prevzame vso njegovo telo. Človek v takšnem primeru sanja svoje zadnje sanje.
i
Rešilnega so klicali prepozno
neševanje ponesrečenega vaškega upokojenca ;e bilo počasno. Nihče ni vedel, kaj bi z njim naredili. Prvi, ki so prišli na kraj nesreče, so hiteli po svojce, namesto da bi mu nudili prvo pomoč. Dovolj bi bilo, če bi ponesrečenega, ki. je bil ša pri zavesti, drgnili s snegom. Vse, kar so vaščani naredili, je bilo čakanje in odlašanje. To pa je bilo najslabše in za življenje usodno. V rešilnem avtomobilu je med prevozom v bolnico zmrznjeni vaščan izdihnil.
Tako se je končala zgodba vaščana, ki je bil suženj piia* če. To suženjstvo v vasici Bitnje ni osamljeno. Pijača ie pokopala že veliko ljudi. Mraz je bil v tem primeru samo posrednik, ki je svoje delo opravil brez usmiljenja.
HOROSKOP
(Velja za oba spola od 19. do 26. januarja)
OVEN (21. 3. - 20. 4.) -Čeprav so težave mimo, je treba biti še previden. Denar še ne pride. Obisk te razveselL Kljub mrazu vroča ljubezen. Nahod.
BIK (21. 4. - 20. 5.) -Načrtnost s prejetim denarjem. S precej truda uspe načrt. Hinavski objem v četrtek. Pozor: nekdo ti hodi v zeljnik! Glavobol.
DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) — Prijeten teden. Zaupaj svojim močem. Nekdo se hvaležno izkaže. Pazi na svoje besede. Dvojni obisk in pismo. Iskrenost.
RAK (21. 6. - 22. 7.) -Se vedno skrbi zaradi preskrbe s kurjavo. I Kuga oseba te ne razočara. Ne pusti se vplivati od oseb, ki hočejo spletke. Potrpežljivost.
LEV (23. 7. - 22. 8.) -Finančne perspektive so povezane s precej drzno pobudo. Obujaš spomine na nedavna srečanja. Spremembam v službi si kos. Doma vse dobro. Po svoji krivdi s težavo pre-ženeš nahod.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.) — Ne počivaj na uspehih minulega tedna. Nepredvideni izdatki se obrestujejo. Nekdo pričakuje toplih besed. Več pobud v službi. Zanimiv večer.
TEHTNIICA (23. 9. -22. 10) — Proti pričakova-niu usoeh pri delu. Koketiranje te spravi v zadrego. Ne zmeni se za obrekovanje. Sprejmi povabilo. Zvestoba.
SKROPIJON (23. 10. -21. 11.) Zaupaj tegobe prijatel jem. Draga oseba te bolj ceni kot misliš. Smotrno izkoristi prosti čas. Smisel za humor. Ugodne vesti.
STRELEC (22. 11. - 21. 12.) — Teden bo precej razburkan. Neizbežno srečanje z osebo, ki se je izogibaš. Urediš domače zadeve. Obeta se ti sreča v igri.
KOZOROG (22. 12. -20. 1. y— Nekdo te obišče zaradi osebnih in ne službenih interesov. Prijetne novosti v službi. Srce bo močneje zabilo. Izlet.
VODNAR (2L 1. - 19.
2.) — Z besedami se uveljaviš. Nekdo te preseneti z darilom. Pazi na zdravje in odnose z drago osebo. Privošči si počitek.
RIBI (20. 2. - 20. 3.) -Varuj se prenagljenih odločitev. Materialno stanje se izboljša. Slabi vplivi pri sentimentalnih odnosih. Sprijazni se s spremembo v službi. Bolezen v hiš!. Zaman pričakuješ neki odgovor.
Radijski spored
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7*, S., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.C5, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 19. januarja
8.05 Poštarček v mladinski
glasbeni redakciji 8.35 Glasbena medigra 8.40 Divertimento v G-duru 8.55 Radijska šola za nižjo
stopnjo 9.25 Zabavni akordi 9.45 Francoske osvobodilne in revolucionarne pesmi •
10.15 Orkester RTV Ljubljana z deli starih moje', rov
10.40 Seznanite se s Parker-jevimi
10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — ing. Janez Hvastja: Delo kobilarne Turni-šče
12.15 Kvintet in trio bratov Petrič iz Maribora
<12.30 S police za nove posnetke iz slov. glasbe
13.30 Nekaj ritmov za razvedrilo
14.05 Paganini v interpretaciji Manuhina-
14.35 Naši peslušavci čestitajo in pozdravljajo
15.15 Zabavni orkester Bob Moore in kitarist Al Caiola
15.40 Romunske ljubezenske in svatovske zborovske pesmi
16.00 Vsak dan za vas
17.05 Gremo v kino
17.50 Lahka glasba z orkestrom Mantovani
18.00 Aktualnosti doma in v svetu
18.10 Biseri iz Wagnerjevih »Nibelungov«
18.45 Naši popotniki na tujem
19.05 Glasbene razglednice
20.00 Naš variete
22.15 Oddaja za naše izseljence
23.05 Sobotni ples
NEDELJA —- 20. januarja
6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s peslušavci 8.00 Mladinska radijska igra
8.40 Satire francoske otroške pesmi 9.05 Z zabavno glasbo v
novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... ' 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
11.30 Zabavni zbori Miška Hočevarja
12.05 Naši peslušavci čestitajo in pozdravljajo - L
13.30 Za našo vas
14.00 Koncert pri vas doma
14.15 Naši peslušavci čestitajo in pozdravljajo - II.
15.15 Ob zvokih zabavne glasbe
15.30 Našj pevci v italijanskih operah 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami
17.05 Mandoline in godala 17.15 Radijska igra 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.15 Skupni program J RT 23.05 Glasbena medigra 23.12 Skupni program JRT
PONEDELJEK — 21. januarja
9.45 Zabavala vas bo Kmečka godba
10.15 Koncertira violinist Svzmon Goldberg
10.40 Napredujte v angleščini
10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka
univerza 12.15 Srbska kola 12.30 Melodije na tekočem
traku
13.30 Minute za Chopina 14.05 Slavni mojstri —
slavne arije 14.35 Po naši lepi deželi 15.15 Ansambla  Aca Muller-
ja in Jožeta Kampiča
15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah
peslušavcev 13.00 Aktualnosti doma in
v svetu 18.10 Iz zlatih dni zborovske
glasbe 18.45 S knjižnega trga 10.05 Glasbene razglednice 20.00 Intermezzo. z godali
20.15 Radijska igra
21.15 Plesne metamorfoze
21.40 V ritmu latinske
Amc-r.ke 22.15 Sku-ni program JRT
I 23.05 Nočni akord;
23.20 Skupni program JRT
SREDA — 23. januarja
8.05 Jutranji koncert 8.55 Pisani svet pravljic
in zgodb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Med članj
skladateljske skupine 10.41 Kladevca 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš
prednosti 12.05 Kmetijski nasveti —
Vet.  France Skušek:
Zreja telet 12.15   Poje Gorjanski
vokalni kvintet 12.30 Joan Harr.mond in
Charles Craig
v znamenitih operah 13.30 Vesele in popularne 14.05 Za šolarje 14.35 Ljubljanski akvareli
15.15 Glasba na šestih
strunah 15.30 Rumur.ski pianist
izvaja Sonato 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih
instrumentov 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Petnajst minut
z orkestrom »Ad hoc« 18.25 Na planincah
luštno biti ... 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet
in .domovino . 21.15 Naš nočni
kaleidoskop 22.15 Simfonija v E-duru 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zapoznelim plesavcem
ČETRTEK — 24. januarja
8.05 Odakova in Hatzejevi zborovski rapsodiji
8.25 Glasba ob delu ,
8.55 Za mlade radovedneže
9.25 Violončelist Ciril Skerjanc
9.45 Sovjetske borbene pesmi
10.15 Zaključni prizor opere
»Kavalir z rožo« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.C* Radijska kmečka
univ»rza 12.15 Orglice igra Andrej
Blumauer 12.30 Panorama veselih
ritmov > 13.30 Uverture in arije iz
Mozartovih oper
14.05 14.35
15.15 15.40 16.00 17.05
17.15 18.00
18.10 18.30
18.45 19.05 20.CO 20.45 22.15 22.50 23.05
Simfonija
Naši peslušavci čestitajo in pozdravljajo -Poj o zabavni zbori Literarni sprehod Vsak dan za vas Obdobja slovenskega samespeva Portret v miniaturi Aktualncsti dema in v svetu
Z lokom po strunah Poje Komorni zbor iz Maribora Radijska univerza Glasbene razglednice Skupni program JRT Novo v znanosti S popevkami po svetu Literarni nokturno Zaplešite z nami
TOREK — 22. januarja
8.05 Baritonske arije
iz Verdijevih oper 8.35 Popevke za vas
8.55 Za šolarje 9.25 Majhni ansambli v plesnem ritmu
8.05 Skladbe
Stephena Fcsterja 8.20 Zvoki z južnega morja 8.35 Dva sodobna
hrvatska skladatelja 8.55 Za šolarje 9.25 Odlomki iz
slovenskih oper 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za
novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan
nova popevka 11.00 Pozor,
nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Ansambel
Srečka Dražila 12.30 V ritmu
današnjih dni 13.30 Simfonični plesi 14.05 Pri skladatelju
Mihaelu Rožancu 14.25 Za vaš oddih
14.35
15.15 15.30 16.00 17.03
18.00
18.10 18.45 19.05 20.00
20.45
21.00 21.40 22.15 22.45
23.05 23.20
Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Godala v ritmu Turistična oddaja Vsak dan za vas Glasba iz Talijinega hrama A ki v. al n osti dem a in v svetu prvi večerni ples Kulturna kronika Glasbene razglednice Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Petnajst minut z orkestrom Paul Westen Literarni večer Serenada za godala Po svetu jazza Intermezzo z orkestrom Helmuth ZaCharias Godala v noči Skupni program JRT
PETEK — 25. januarja
8.05 V narodnem tonu 8.40 Sejem plošč 8.55 Pionirski tednik 9.25 Spomin na recital violinista Edvarda Grača 9.50 Štiri ljudske pesmi iz
Nove Škotske > 10.15 »Noč na Kleku« iz
opere Mefistofeles 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan
nova popevka 11.00 Pozor,
nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti
Jože Kregar:
Rastlinske posode 12.15 Slovenske
narodne pesmi 12.30 Naši pihalci 12.45 Ansambel in
Al Caiola 13.30 Plošča za ploščo 14.05 Za šolarje 14.35 Pesmi in plesi
jugoslovanskih
narodov
15.15 Napotki za turiste 15.20 Petindvajset minut
ob zabavni glasbi 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glazunov in Schumann 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Zabavajo vas
orkester Ray Connif
in ansambel
The Shadcvvs 18.30 Hclandske
narodne pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 12.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz repertoarja
zabavnega orkestra
RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Štiristo let
klavirske glasbe 21.00 Medigra z majhnimi
zabavnimi ansambli 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 Igra orkester
Percy Faith 23.20 Skupni program JRT
ČETRTEK - 24.1.
Drugi program
SOBOTA - 19. januarja
19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer
20.00 Revija jugoslovanskih solistov
22.15 Jazz na koncertnem odru
NEDELJA - 20. I.
12.00 Nedeljski komorni
koncert ob dvanajstih
13.10 Za ljubitelje operne ume:nosti
14.00 Popoldne ob zabavni glasbi
14.30 Simfonični plesi in
rapsodije 15.15 Primer za Paula
Ten.pla 19.05 V n-sieljo zvečer ' 20 00 Od valčka do jazza 20.20 Nekaj poljudne glasbe 20.45 Mala suita 21.00 P:s^n spored zabavne
glasbe 22.15 Komorna soareja
PONEDELJEK - 21. I.
19.05 Seznanite se
s Parker je vi mi 19.20 Glasba iz dežele
vzhajajočega sonca 19.55 Odrske luči 20.45 Drobci iz češke
solistične glasbe 21.00 Melodije po pošti
petek - 25. januarja
19.05 Napredujte v angleščini 19 20 Venec na Wolfov grob 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj
20.45 Zabavni omnibus
TOKEK - 22. januarja
19.05 Iz muzeja plošč 19.55 Iz j>rogramov
francoskega radia 20.45 Petinštirideset minut
ob zabavni glasbi 21.30 Mednarodna radijska in
televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00
SREDA - 23. januarja
19.05 Zapišite narek 19;20 Minute oddiha 20.05 Drugi godalni kvartet 20.45 Zabavni intermezzo 21.00 Komorni koncert za
klavir in orkester 21.30 Nenavadne zgodbe iz
znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00
19.05 Tečaj ruskega jezika
19.20 Po svetu jazza
19.50 Iz starejše komornoan-
sambelske Literature 20.45 Z orkestrom Ray
Martin skozi prerije 21.05 Odlomki iz opere
»Bagdadski brivec-«
SOBOTA — 19. januarja
SREDA - 23. januarja
Evr ovi zija 12.55 Smučarsko tekmovanje
RTV Zagreb 18.15 Matija Gubec - TV igra
RTV Beograd 19.15 Slike in skulpture
RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik
RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik*
RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu
RTV Beograd 21.05 Zabavni spored
RTV Ljubljana 22.05 Prigode Charlija Chana
NEDELJA - 20.1.
Evrovizija 9.05 Smučarska tekmovanja
RTV Zagreb 11.30 Kmetijska oddaja
RTV Ljubljana 12.00 V šoli
Evrovizija 13 25 Smučarska tekmovanja
RTV Ljubljana 18.00 Ladja, ki je umrla od
sramu — angleški film 19.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk 21.45 Koncert orkestra
Mantovani
PONEDELJEK - 21.1.
RTV Ljubljana 18.30 Crni pirat - lutkovna
oddaja 19.00 Igra - kratki film
RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza
RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Športni pregled
RTV Ljubljana 20.45 Njegova najboljša
režija — TV drama
RTV Zagreb 22.00 Ekran na ekranu
TOREK - 22. januarja
RTV Beograd 18.45 Otroški spored
RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik
RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Viktor - luč!
RTV Zagreb 21.30 Reportaže
Četrtek - 24. i.
RTV Zagreb 18.00 Mendov spored
RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik
RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik
RTV Beograd 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Koncert orkestra
Mantovani
RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni
filmi
RTV Beograd 21.00 »Posjelo na vrelu
Bosne-« 22.00 Knjige in pisatelji
PETEK - 25. januarja
RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 Pot v Rezijo, pot v
davno slovensko
preteklost 19.00 Kratki film 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV LJubljana 20.30 Velika iluzija -
francoski film
RTV Beograd 19.00 Prenos športnega dogodka
SOBOTA - 19. januarja
Center jug. barv. CS film OBRAČUN ob 16. in 18. uri; j premiera franc. barvnega CS! filma SALAMBO ob 22. uri I
Storžič Rat barv. CS f'hi MAŠČEVALEC VIKING . / ob 18. uri. jug. barvni CS film OBRAČUN ob 20. uri
Svoboda amer. film SEVE*R-NA ZVEZDA ob 18. in 20. uri
NEDELJA - 20. januarja
Center jug. barv. CS film OBRAČUN ob 14., 16. in 18. uri; amer. film SEVERNA ZVEZDA ob 20. uri
Storžič amer. film. SEVERNA ZVEZDA ob 13. uri; ital. barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 15., 17. in 19. uri; jug. barv. CS film OBRAČUN ob 21. uri
Cerklje amer. barv. CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI ob 15., 17. in 19. uri
Naklo franc. barv. CS film BABETTE GRE V VOJSKO ob 16. in 19. uri
PONEDELJEK - 21.1.
Center — španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
Storžič — italijanski barvni film HERKULES IN LIDIJ-SKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri
TOREK - 22. januarja
Center — španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
Storžič — francoski barvni film AMBICIOZNA ob 16., 18. in 20. uri
SREDA - 23. januarja
Center — španski barvni film GREH LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri
Storžič — italijanski barvni CS film ANA IZ BROKLINA ob 16., 18. in 20. uri
Svoboda — premiera franc. filma POBALINA ob 18. in 20. uri
ČETRTEK - 21. januarja
Center - španski barv. film film   GREH   LJUBEZNI ob' 16., 18. in 20. uri
Storžič - amer. barvni film TRIJE   NASILNEŽI   ob 16,' 18. in 20. uri t
Je.onice »EADIO<,
17. do 18. januarja ameriški film GOLO MESTO
19. do 21. januarja franc W film NE POKOPAVA SE V NEDELJO
22. do 23. januarja jugoslovanski film ZGODNJA tE-SEN
24. do 25. januarja jugoslovanski film VELIKA TURNEJA
Jesenice »PLAVŽ-«
19. do 20. januarja ameriški film GOLO MESTO
21. do 22. januarja francoski VV film NE POKOPAVA SE V NEDELJO
24. do 25. januarja zugosl film ZGODNJA JESEN
*Jrovnica
19. januarja ameriški w film PRESENEČENJE PRETEKLEGA STOLETJA
20. januarja amer. barv. CS film NA MUHI
23. januarja ameriški film GOLO MESTO
Dovje
19. januarja amer. barv. CS film NA MUHI
20. januarja amer. barv. CS film. PRESENEČENJE PRETEKLEGA STOLETJA
24. januarja franc. w film NE POKOPAVA SE V NEDELJO
Koroška Bela
19. januarja jugoslovanski film ZGODNJA JESEN
20. januarja amer. barv. CS film ZAKONSKI VRTILJAK
21. januarja amer. barv. C S film NA MUHI
Kranjska gora
19. januarja italij.-španski film PREISKOVALNI SODNIK
20. januarja jugoslovanski film ZGODNJA JESEN
22. januarja ameriški film GOLO MESTO
23. januarja fronncoski film MONTPARNAS 1925
Kropa
19. januarja francoski film VROČI ASFALT ob 20. uri
20. januarja amer. barv. VV film DREVO ZA OBEŠANJE ob 15. in 19.30. uri
24. januarja domači film KOČIJA SANJ ob 19.30. uri
Ljubno
19. januarja ameriški barv. film PRERIJA, KI IZGINJA ob 19.30. uri
20. januarja ameriški barv. film PRERIJA, KI IZGINJA ob 16. uri
24. januarja ameriški barv. film PRERIJA, KI IZGINJA ob 16. uri
Duplio£
19. januarja nemški barvni film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 19. uri
20. januarja nemčki barvni Kini MED ČASOM IN VEC-
, NOSTJO ob 15., 17. in 19. uri
23. januarja sovjetski barv. film NOČNI DIREKTOR ob 17. uri
24. januarja sovjetski barv. film NOČNI DIREKTOR ob
19. uri
Radovljica
17. januarja froncoski film RIFIFI PRI ŽENAH ob 20. uri
19. januarja francoski film RIFIFI  PRI  ŽENAH ob 20.
uri
20. januarja francoski film RIFIFI PRI ŽENAH ob 18. uri
20. januarja ameriški film AVANTURE HUCKEBERRY-JA FYNNA ob 16. in 20. uri
20. januarja sovj. barv. risanka MACKINA HIŠICA ob
10. uri matineja
22. januarja šponsko-argen-tinski film ŽEJA ob 20. uri
23. januarja špansko-arge.n-tinski  film ŽEJA ob 18. in
20. uri
24. januarja amer. barvni film NA MUHI ob 20. uri
25. januarja amer. barvni film NA MUHI ob 20. uri
uri Durrenmatt: FIZIKI komedija za IZVEN — Gostuje SNG — Drama iz Ljubljane
SREDA - 23. januarja -
ob 20. uri VEČER UMETNIŠKE BESEDE - ob zaključku tečaja »Odra mladih«
Športne prireditve
SMUČANJE
Gorje — Včeraj popcHne se je tu s skoki za kombina- j cijo pričelo republiško pr-venstvo v klasičnih disciplinah. Danes ob 9. uri bodo v okviru prvenstva na sporedu teki posameznikov, jutri ob tej uri pa še štafetni teki. j
Kranj — Na Joštu bo jutri ob 10.30 start »Ručigajevega 6laloma« z medklubsko ude- . ležbo.
SANKANJE
Bohinj — Jutri ob 8. uri bo v Bohinju tradicionalno tekmovanje sankačev s tekmovalnimi sanmi.
KEGLJANJE NA LEDU j
Jesenice — Jutri ob 8. uri , bo na drsališču pod Mežak-Ijo tretja (zadnja) kvalifikacijska preizkušnja kegljačev na ledu za sodelovanje na evropskem prvenstvu. Na istem mestu bo ob 11. uri republiško prvenstvo posameznikov v zbijanju in bližan ju.
JUDO
Kranj — V nadaljevanju republiške judo lige se bodo triglavani drevi ob 20. uri pomerili z moštvom mariborskega Branika, jutri ob 10. uri pa še z moštvom Maribora. Obe srečanji bosta' v telovadnici kranjske gimnazije.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU
NEDELJA — 20. januraja —
ob 10. uri URA PRAVLJIC -filmski prizori, ob 16. uri Fosa PLEŠOČI OSLIČEK
TOREK - 22. januarja -ob 16. uri Durrenmatt: FIZIKI komedija za ISKRO; ob 19.30.
informator
KRANJ
V hotelu »Evropa«, kjer je vsak dan razen torka ples. razpolagajo s 55 prostimi posteljami, Pri »Jelenu« je 10 nezasedenih postelj, medtem ko je v zasebnih turističnih sobah prostih 6 postelj. V domu na Joštu je sicer 28 prostih ležišč, vendar so danes (19. t. m.) vsa zasedena, zakaj jutri priredi SK Triglav RUClGAJEV slalom.
JEZERSKO
V gostišču dom na Jezerskem je na voljo 60 postelj, v privatnih turističnih sobah pa je prostih 67 postelj.
PREDDVOR
V gostišču »Grad Hrib«~ je danes zasedenih vseh 17 ležišč. Med tednom pa bo še moč dobiti dovolj prenočišč.
KRVAVEC
Novi dom je popolnoma zaseden, v starem je na skupnih ležiščih prostora za 44 izletnikov — smučarjev, v sobah pa 24 postelj.
PODVIN
V novem gostišču prenočitvene kapacitete še niso izkoriščene. Prostih je 45 ležišč.
POSAVEC
V gostišču je še moč dobiti prenočišče. S 7 ležišči pa razpolaga tudi turistični dom Brdo pri Ljubnem.
TRŽIČ
Tudi v tržiškem hotelu »Pri Pošti« je dovol- prostora za čez noč. Pr<: V lahko do 25 ljudi. V zasebn.h sobah pa je prostih 14 postelj.
PODLJUBELJ
V gostišču »Ankele« imajo polovico postelj zasedenih* vendar je prostora še za 6 ljudi. V planinskem domu ped Storžičem bo med zimskimi „ šolskimi počitnicami vse zasedeno, medtem ko je v domu na Kofcah prostih še nekaj ležišč.
POKLJUKA
V »Sport hotelu« je na skupnih ležiščih še nekaj prostora, sicer pa je 80 gostov.
V domu v Planici in v hotelu »Erika« v Kranjski gori pa imajo zasedene vse zmogljivosti.
PREVOZNOST CEST
Na Gorenjskem so zar.idi snega zaprti naslednji cestni odseki: Petrovo brdo — Pod-rošt, Tržič — Ljubelj in prelaz Ljubelj. Zaradi snei h žametov in poledice pa je otežkečen prevoz: Gor.ie — Pokljuka. Mrzli studenec — Bitnje, Podrošt — Sorica* Kokra — Jezersko, Lesce — Begunje — Tržič, Dovje — Mojstrana in Rateče — Piani-ca. Tudi preko odprtih prelazov Jezersko in Podkoren je otežkočen prevoz.
PRIREDITVE
KUD »Prežihov Voranc« iz Zaloga pri Komendi nam je sporočil, da bodo z moškim pevskim zborom jutri ob 15. uri nastopili na Sp. Brniku. Koncert bo obsegal slovenske narodne pesmi.
6
7
DOM c URVZI\A « MODA    % DOM * DRLiŽlt\A # MODA   # DOM o DRLZl\A * MODA   m   DOM # DRUŽINA # MODA
Ljubljanska modna revija
oda 63«
Preveč zahtevno bi biio pričakovati, da bi se že vso naše bravke ogledale MODNO REVIJO 63 v Ljubljani, zato spregovorimo nekaj besed za le in one, ki revije niso videle, za tiste pa, ki so se same potrudile tja, nekaj kritičnega kramljanja.
obleke ne nosimo vse večne di na tem področju ne cap-čase, »dokler se ne pregubi«, ljali desetletje za ostalim temveč se trudimo, da bi tu- svetom.
Mali nasveti
Ker je revijo pripra\'ilo več »kreatorjev«, smo lahko videle tudi več stilov, revija Stilno res ni bila enotna.
Za že znanimi, čednimi spalnimi srajcami »Nade Dimio« iz Zagreba so se razvrstili kostumi v preprostem športnem kroju z globokimi gubami (pogosto srečujemo podobne že na cestah). Veselo so poživeli paletoji in plašči krojeni kot pelerine, če se navdušujete za modne muhe, bo vam gotovo ugajali. (Le Skoda, da so vzorci volnenih blagov tako pusti, lahko bi se njihovi ustvarjavci seznanili z modnimi barvami in vzorci za leto 1963.)
Led je prebit v kopalkah
Prav vso pohvalo zopet zaslužijo pletenine, .e, da so vam ugajali modeli in tudi barvno se ne bi mogli želeti lepših. Letos priljubljena biljardno zelena je prav gotovo trium-firala. Verjetno ste bili navdušeni nad zelenim in črnim kompletom g telovnikom (Rašica). Dolgo pogrešane kopalne obleke je pokozala Pletenina Ljubljana in izdelala modele enodelne in bikini), kakršne smo doslej lahko videli le na slikah tujih modnih časopisov. Na žalost potiskanega blaga še vedno tavajo in se jim kar ne posreči ,da bi bila lepa. (So pa tudi izjeme!) Nekateri modeli so bili dokaj domiselni (z na borki na prsih, s prekri-žanimi naramnicami, koket-nimi hrbtnimi dekolteji) in so skušali »izmazati« blago. Pri oblekah je pas ali poudarjen ali zanemarjen, životek je pogosto kratek.
Kljub temu da je težnja modnih ustvarjavcev poudariti pri večernih oblekah ženskost, je učinkovala le rahlo oprijeta, dolga črna obleka z našitki očarljivo (Angora, Ljubljana). Prj elegantnejših oblačilih pogosto zasledile motiv »bolero« Dekoltirana oblačila (pogosto eop rekriža-ne naramnice nah rbtu ali preko ključnih kosti, kar se je uveljavilo že v letošnji zimi) dopolnjujejo bolera, ki so ali preprosto gladka ali se ob robu končujejo z bogatimi na borki ali pliseji. Coktail oblačila eo bila v glavnem izdelana iz lameja ali žakar-
nega moireja. Kljub temu da že skoraj dve leti dominira-jo za večerne toalete tkanine kot' sifon, organca in muse-lin, smo lahko videli le obleko izdelano iz zadnje tkanine in veselo prisluhnili zagotovilu, da bo Svila, Maribor prišla na trg 6 to tkanino.
Obljubljajo nam gradove v oblakih
-M-*redvsem ena stvar je pri w^ nas v navadi, človek bi težko rekel zakaj: navadili smo se proslavljati jubileje, tako zelo nam je to že prešlo v meso in kri, da se takemu rposlavljanju ne moremo odreči niti takrat, ko je škodljivo — 6eveda pri tem mislim na letošnji in vsakoletni sejem spomladanske in poletne mode. Ali bi ne bilo mnogo bolj pametno urediti tako, da bi v začetku pomladi gledali revijo spomladanskih in poletnih novosti, v prvih dneh jeseni bi si pa ogledali jesensko in zimsko modo?
Sploh pa moramo tudi ob letošnji modni reviji povedati, kar ponavljamo iz leta v leto: da nas namreč popade jeza, ko primerjamo pokazane modele z izbiro v naših trgovinah. Se vsako leto so nam obljubljali gradove in zlate kočije — potem pa iz tega ni bilo nič. Videti je, da se pri nas še vedno držimo dobre stare navade: najprej bomo videli, če se izpiača, potem pa vrzimo na trg, Seveda pridemo potem do tega, da se po naših izložbah, »sonči« blago, ki je bilo v modi leto ali več prej, medtem ko si naša žena le s težavo nabavi obleko, ki ustreza vsem modnim zahtevam. Kočno je vendarle res, da se je pri nas standard že dvignil na raven, da ene
Ajdovi žganci na koroški način
/ / ajdove moke, 21 kropa, sol, 6 dkg masti. Ajdovo moko mešaj v železni kozici, da postane vroča in sipka. Za-rumeneti ne sme. Nato priliva; med mešanjem slan krop, in ko nastanejo žganci,. polij Z vročo mastjo. Pusti pri kraju štedilnika pokrito 15 minut, potem nadrobi z vilicami žgance v skledo. Če hočeš, zabeli povrhu z ocvirki.
Klet
G Klet bo suha, če postavimo vanjo posodo z živim apnom. Ko apno razpade v prah, ga moramo obnoviti.
Gumbnice
0 Gumbnice na puloverjih ali pletenih jopicah zmeraj pred pranjem z nekaj šivi zašijemo. Tako preprečimo, da se ne raztegnejo.
Gumbnico naredimo eno četrtino večjo, kot je gumb; premajhne se prehitro obrabijo.
Čiščenje obleke
% Zaprašene obleke laže očistimo z vlažno gobo kakor s krtačo. Tudi pasje ali mačje "dlake najlaže odstranimo z obleke z vlažno gobo.
Košare
# Košare kdaj pa kdaj ©krtačimo z raztopino kuhinjske soli. Svetile se bod« kot nove.
Kljuke
# Kljuke in žeblje v ko* palnici in kuhinji takoj prebarvamo z cmajlno barvo. — Tako se bomo izognili rja-Pomladni plašček, ki ga je kreirala Nada Souvan, smo stim madežem na krpah in lahko videli na Modni reviji 63 v Ljubljani brisačah.
Kako preuredimo spalnico
Prav gotovo z malo volje in denarja lahko prijetno spremenimo spalnico. Ne mislimo svetovati, kako bi se dali stari kosi pohištva predelati, ker je temu kos le dober mizar, ampak kako z raznimi dodatki — zavesami, stenskimi prevlekami ali posteljnimi pregrinjali — obnovimo sobo.
Na steni ob postelji visi stara stenska prevleka, ki je zbledela in je zamazana.
Dobro jo poglejte in premislite, če vam res krasi sobo. Prav gotovo ne; čeprav varuje steno, bi bilo dosti lepše, če bi se mesto nje omislili moderno rogoznico ali tapeto.
Drug predlog, in to za za-
Šminkanje
Nekateri popolnoma odklanjajo šminkanje oči. Res je, da pretirano našminkano oko deluje nenaravno in ostro, če pa uberemo srednjo pot, lahko precej polepšamo naš videz.
Čez dan ni potrebno, da bi si očesni kotiček obrobile s temnim svinčnikom, pač pa- si lahko stuširaie trepalnice. Namesto črnega tuša naj brinet-ke uporabljajo modro-črnega, plavolaske pa rjavo-črnega. Zvečer, če boste šli v gledališče ali na ples, lahko sežete
po temnejšem svinčniku za obrvi in si potegnete ob trepalnicah rahlo črto, ki jo malenkostno podaljšate ob očesnem kotičku.
Pred spanjem si ^oste pa dobro izmile vso šminko in trepalnice prekrtačde z ricinu-sovim oljem.
Star trik, ki so ga verjetno Uporabljale že naše babice pa je, da so si veke namazale z mandeljnovim oljem, "o učinkuje bolj mladostno kot šminka.
kansko spalnico, zelo lepo pristoja na steni dragocena stenska preproga; če tako globoko ne moremo seči v žep, bo stena za vzglavjem zakonske postelje prav sijajna, če jo boste prevlekli do stropa z blagom za zavese. Tkanina naj bo v vsej širini 140 do 150 cm.
Pri izbiri preprog premislimo, kakšne bodo bolj ustrezale pohištvu in barvam v sobi. Ce so že stane živo pisane in pohištvo v svetlih in veselih barvah, bomo raje izbrale solidne enobarvne preproge, ki jih prodajajo na meter.
Preobleke za blazine iz bombažastih tkanin z roža-stim ali progastim vzorcem lahko sešijemo same. Ce? dan vtaknemo posteljno bla' zino vanjo in blazine bodo prav gotovo poživile sobo.
Verjetno se boste še same spomnile kakega pametnega predloga in ga znale tudi pravilno uporabiti. Z dobro voljo in malce spretnosti vam bo gotovo uspelo, da boste modernizirali spalnico.
PROPAD HOLLY
Deset let ameriškega Uma
posledice svoje mlade, toda hitro rastoče tekmice- — televizije: leta 1946 je šlo vsak teden v kino 90 milijonov Američanov, leta 1956 pa le še 46 milijonov in leta 1961 samo 42 milijonov. Hollv-vvood je popadel paničen strah in — rodil se je odre-šenik, vsaj mislili so tako: CINERAMA. Prvega tako imenovanih globinskih filmov po tem sistemu so predvajali konec septembra 1952. Toda sistem je bil prekom-pliciran in predrag, da bi mogel prodreti v vse kinematografe, zato ga je že čez eno leto nadomestil drug si-sistem — cinemascope, ki mu je sledila nato še cela vrsta sistemov za široko platno.
Nadalje je Hollywood v preteklem desetletju vedno bolj opuščal snemanje drugorazrednih filmov in se posvetil manjšemu številu razkošnih prvorazrednih filmov v barvah in cinemascopu s pretežno lažjo tematiko: me-lodramsko, glasbeno, komedijsko, »zgodovinsko« itd.
Razen teh najbolj znanih elementov hollywoodske politike v bližnji preteklosti pa je nastalo tam še nekaj sprememb: povečalo se je število snemanj v tujini (zaradi davčnih olajšav), zvezdniški sistem je doživel polom, največji zvezdniki so pomrli ali pa jim je zbledela slava, razmahnilo se je svobodno producentstvo igrav-cev   in  drugih,   iz vodstva
Na naši filmski strani bomo •j krajših presledkih skušali bodati pregled svetovne filmske ustvarjalnosti v zadnjem desetletju in njenega sedanjega stanja. Na prvo mesto smo postavili ameriško kinematografijo, ki je na začetku, tega razdobja zavzemala prvo mesto na svetu, a je danes zdrknila vsaj že na četrto mesto — za Italijo, Francijo in Japonsko, če ne celo nize.
Ameriški film je stopil v petdeseta leta z vrsto pomembnih del, ki so dokaj pogumno in pošteno obravnavala problematiko sodobne Amerike — kolikor jim je to pač dopuščal »Kodeks nravnosti«. Tako so načeli: Rob-senav »Dom junaka« črnski problem, Kazanov »Gentle-manski sporazum« ameriški antisemitizem, Davesova »Zlomljena puščica« pa krivično prikazovanje Indijancev. Med vojnimi filmi kaže omeniti Milestonov »Sprehod po soncu« in Wylerjeva »Najlepša leta našega življenja«.
Težave
in spremembe
Toda vsa ta in mnoga druga prizadevanja je prekinila vrsta gospodarskih in političnih činite-Ijev, ki so nastopili na prehodu v petdeseta leta. Prvi veliki udarec je ameriškemu filmu zadal senator McCart-hy. Njegovo že kar histerično preganjanje protiameri-ške javnosti je tudi filmski ustvarjalnosti uplenilo desetine najbolj talentiranih režiserjev, igravcev in scenaristov. Kvaliteta je nujno padla. Pa ne samo to: pod vplivom te gonje se je Holly-wood odel v črni plašč konformizma in obravnavanje socialne ali humanistične tematike je postalo v filmski Moki sumljivo in celo nevarno.
V  tem   času  je ameriški film že v polni meri občutil ugleda ameriškega filma. Ladia.se nočasi notacija
»RIO BRAVO« amer. režiserja Hovvarda Kavvksa spada med tako imenovane klasične \vestcrne, in to med najboljše. V zgodbi o šerifu, ki s peščico ljudi brani ječo z morivcem pred tolpo mogočnega posestnika, ki hoče rešiti zaprtega brata, igrajo John YVayne, Dean Martin, VValter Brennan in Angie Dickinson. — Kot vvestern   je film uspel.
»POBALINA« sta francoska fantiča, ki na počitnicah pri babici s svojimi vragolijamj zabavata sebe kot druge. Film v režiji Roberta Vernaya in z igralcema Sophie Desmarets in Phillipom Clayem pa je STANDARDNA FRANCOSKA KOMEDIJA. .
Elisabeth Taylor tudi z vlogo Kleopatre ni mogla dvigniti
filmskih družb so za vedno odšli mogočni diktatorii in z njimi strogo enotna organizacija posamezne družbe.
Redki so ostali
Vtakih pogojih je jasno, da Hollywood ni mogel ustvariti mnogo vrednega. Med tistimi redkimi, ki bodo ostali zapisani v filmski zgodovini, naj — čisto primeroma, nikakor ne izključujoče! — omenim nekaj del: med klasičnimi vvesterni Stevensovega »Shanea«, med superwesterni Zinnemannov »Točno opoldne«, med socialnimi dramami Kramerjev »Beg v verigah« in Lumeto-vih »Dvanajst jeznih mož«, med musicali VVise-Robinso-vo »VVest Side Story«, med komedijami »VVilderjevo »Nekateri so za vroče«, med spektakli Wylerjevega »Ben-Hurja« in Kubrickovega »Spartacusa«.
Med ustvarjavci so sicer nekateri veterani — Ford, Hitchcock, Wyler, Huston, Stevens — ostali brez resnih tekmecev, toda zbledela je figura Roberta Aldricha in Kubrick je postal »holly-woodski«.
Nič ne kaže, da bi Holly-vvood nameraval v naslednjem desetletju spremeniti svojo politiko zabave za vsako ceno. Po vsej verjetnosti bo še naprej iskal izhod tam, kjer ga za nobeno umetnost, najmanj pa za tako dinamično, kot je to film, ne more biti: v mamutskih biblijskih »dramah«, po-cukranih komedijah, glasbenih filmih brez vsebine. Razen tega pa bo še vedno upal na dobičke od proizvodnje filmov za televizijo. Nihče pa ne stori nič resnično radikalnega, da bi rešil nekdanjo filmsko Meko te vsebinske in umetniške revščine in jo premaknil z mrtve točke. Zato prihodnost ameriškega filma ni v Koilywoodu ...
Prihodnost je v New Yorku
Tam namreč dela skupina talentiranih dinamičnih in povsem nekonformi-stičnih mladih ustvarjavcevi ki obetajo dati novo vsebino pojmu ameriški film. Naj omenim samo dve imeni in dve deli, ki sta tudi pri kritiki dosegli uspeh: Johna Cassavettcsa in njegove »Sence« (ki jih bomo še letos videli tudi pri nas) in pa LIo-i nela Rogosina in njegov film »Vrni se Afrika«. Morda bo ta skupina mladih režiserjev, ki jim distributerji in lastniki kinematografov sicer še vedno delajo težave, uspela ustvariti nove perspektive ameriškemu filmu.
Pogoji za to so namreč tudi pri ameriški publiki že dani^ O želji občinstva po filmih,-ki bodo bližji življenju, ki ne bodo zapirali oči pred socialnimi in drugimi problemi in ki bodo obenem tudi po oblikovni plati* novi, . riča npr. nastajanje vrste filmskih gledališč. Ta imajo značaj resnih umetniških ustanov in so najbolj razširjena v Ne\v Yorku. V njih kažejo veliko zanimanje pO * eni strani za klasična dela,-po drugi strani pa za vse novo v svetovni filmski ustvarjalnosti. Spet je bil New York tisti, ki je predstavil Ameriki velike itali* janske neorealiste, Šveda Ingmarja Bergmana, Indijca Satjajita Rava in Argentinca Leopolda Tcrre-Nilssona, britanske filmske »jezne mladeniče« pa novi ruski in poljski film.
Zelje in pogoji za preporod ameriškega filma torej so — toda ne v Hollywoodu.-Ta se še vedno zadovoljuje s preskušanjem starih receptov in zato nadaljuje pot, ki jo je hodil v preteklem desetletju — pot propada.
DUŠAN OGRIZEK
Nekoliko se je še obotavljal, potem pa je le zapustil kino. In je s tem zamudil največjo senzacijo dneva — večjo, kot je pa bila ona na dirkališču, kjer je med triletnimi konji zmagal »Vihar« in potegnil 85:1.
Uslužbenec kina je dejal: »Menda imate prav, gospod! Zdi se, da mu je res slabo. . . No, kaj pa je to, sir...!«
Oni drugi je hitro povlekel svojo reko nazaj s prestrašenim vzklikom in je strme zrl na lepljiv, rdeč madež na svojih prstih,
»Kri ...«
Uslužbenec kina je zatajil krik. Videl je kako se izped sedeža mrtveca sveti nekaj rumenega.
»Saj... čujte ...,« je 'vzkliknil, »knjiga ... ABC — vozni red!«
25
Mr. Cust je zapustil Royal kino in se ozrl proti nebu. Lep večer... zares lep večer! Ves svet je bil tako miroljubno razpoložen! Toda dostikrat se je le zdelo, da je tak, si je mislil. Smehljal se je sam pri sebi in je usmeril svoje korake proti »Labodu«, kjer si je vzel sobo. Povzpel se je do svoje sobe, majhnega, zatohlega prostora v drugem nadstropju, z oknom na tlakovano dvoriiče in garažo. Ko je vstopil, je smehljaj hipoma zamrl. Na njegovem rokavu, blizu manšete, je bil madež. Potipal je po njem s prstom — vlažen in rdeč — kri...
Segel je v žep in iz njega izvlekel — dolg ozek nož. Tudi klina je bila rdeča in se je lepila ... ~* _
Dolgo je Mr. Cust sedel nepremično. Njegov pogled je hitro preletel sobo — pogled zasledovane živali — v mrzlici se je z jezikom obliznil izsušene ustnice ...
»Nič ne morem,« je dejal Mr. Cust. Prav tako je zvenelo kot da bi rad nekoga prepričal — kot da se šolarček skuša zagovarjati pred učiteljem.
Spet se je potipal po rokavu. Potem pa se je njegov pogled ujel na umivalniku. Viil je vanj vede iz staromodnega vrča, siekel suknjič izpral rokav in ga trdo cžel. Voda je bila rdeča. ..
Potrkalo je. Obstal je nepremično, kot oka-menel, njegov pogled je bil top, mrzel. Vstopila je zajetna sobarica z vrčem v roki. »Oprostite naj,« je dejala, »tople vode sem prinesla.«
»Hvala! Umil sem se v mrzli,« je stisnil iz sebe.
Cemu je to rekel? Takoj se je njen pogled oprl v umivalnik. Nervozno je nadaljeval: »V ... v prst sem se urezal... v roko ...«
Mflik. Dolg molk... predolg — potem pa je dejalo dekle: »Da, gospod,« in je šla.
Mr. Cust je stal kot okamenel. Tako daleč tedaj ... končno... Prisluhnil je. Glasovi, so bili to glasovi?... Glasni vzkliki? Po stopnicah? Toda nič drugega ni slišal, le utripe svojega srca...
Naenkrat pa se je njegova okamenelost sprevrgla v mrzlično naglico. Oblekel je plašč, se splazil po prstih do vrat in prisluhnil. Nič. Odprl je... nič, le glasovi iz gostilniških prostorov. Neslišno je hušknil po stopnjieah navzdol ...
Nihče ga ni srečal. Imel je srečo. Na zadnji stopnici je postal. In zdaj? Kam? Naglo se je odločiL Hitel je skozi vežo na dvorišče. Dva šoferja sta se ukvarjala z vozili in govoričila o dirki. Mr. Cust je hitel čez dvorišče na cesto.
Desno okrog ogla ... potem levo ... spet des-no... Ali bi smel do kolodvora? Da, da, mnogo ljudi bo tam... posebni vlaki zaradi dirk... če mu bo sreča mila, se mu lahko posreči, da.».
Ce mu bo sreča mila...
26
Inšpektor Crome je poslušal izjavo razburjenega mr. Leadbetterja. »Zagotavljam vam, inšpektor, srce mi zastaja, če pomislim nazaj! Saj je moral sedeti ves čas poleg mene!«
Ne da bi se kaj dosti zmenil za Leadbetter-jevo srce, je inšpetor Crome vprašal: »Povejte mi jasno in določno; ta mož je zapustil kino sredi med glavnini sporedom...?«
»V božjih rokah« — s Katarino Royal je mrmral avtomatično mr. Leadbetter.
»... šel mimo vas in se spotaknil — «
»Le delal se je tako, kot da se je spotaknil, kot sedaj vidim. Potvm pa se je sklom'1 čez naslonjalo sedeža v prednjo vrsto, da bi pobral svoj klobuk. Pri tem pa je moral zabosti reveža!«
»Ali niste ničesar slišali? Nobenega krika? Nobenega stoka?«
Mr. Leadbetter ni ničesar drugega slišal kot presunljivi, hripavi glas Katarine "na platnu, vendar je njegova živa fantazija zdaj le iznašla neko stokanje. .
Inšpektor Crome je temu stokanju pripisoval prav toliko važnosti, kolikor jo je zaslužilo in je pozval gospoda Leadbetterja, naj nadaljuje s pripovedovanjem.
»Nato je šel ven. — « »Ali ga lahke opišete?«
»Zelo visoke postave. Najmanj meter pelin-osemdeset. Velikan!«
»Svetlolas ali temnolas?«
»Ja — tega pa — ne vem natančno. Zdi se mi,
da je bil plešast. Tak, veste — črnogled človek!« »Ali ni morda šepal?«
»Da — da, zdaj ko me spominjate na to, se mi zdi, da je šepal. Zelo temnega obraza, morda kak mešanec«
»Ali je sedel že poleg vas, ko se je stemnilo?«
»Ne, prišel je šele po začetku velikega filma.«
Inšpektor Crome je pokimal, dal gospoda Leadbetterju podpisati protokol in ga odslovil. »Priča, kot bi si slabše ne mogel želeti,« je priznal pesimistično. Ce mu nekoliko pomagate, izpove vse, kar želite. Cisto jasno je, da nima niti pojma, kakšen je bil možak! Uslužbenec kina, ki od kazuje prostore, naj še enkrat pride!«
U službene — poznalo se mu je, da je bil svoje čase podčastnik — je stal strumno, pogled uprt v polkovnika Andersona.
»Torej, Jameson, povejte, kako je bilo!«
Jameson je salutiral. »Torej, sir, proti koncu predstave mi je rekel neki gospod, da je nekomu prišlo slabo. Nekemu gospodu na prostora za dva šilinga. Na sedežu je zlezel skupaj, drugi gospodje so v gruči .stali okrog njega. Eden Izmed njih je iztegnil roko, prijel za suknjič in mi jo pokazal. Kri, gospod! Možak je bil mrtev — zaboden! Pod sedežem sem opazil vozni red ABC. Hotel sem se ravnati po predpisih in se ga nisem dotaknil, temveč sem takoj javil policiji, kaj se je zgodilo.«
»Cisto prav, Jameson, obnašali ste se popolnoma pravilno!«
»Hvala lepa, sir!«
»Ali ste opazili, da je kakih pet minut pred koncem odšel iz kina človek, in sicer s prostorov po dva šilinga?«
»Več, sir, več jih je odšlo!«
»Ali mi jih lahko opišete?«
»Zal, ne, sir. Eden izmed njih je bil mr. George ParnelJ, potem mlad gospod s svojo ne-
vesto. Sam Baker se piše. Drugega pa nisem poznal nobenega, sir.«
»Skoda! Dobro je, Jameson!«
»Da, sir!« Uslužbenec je salutiral in stopil stran.
»Zdravniški izvid imamo,« je dejal polkov-.nik Anderson. »Zaslišimo zdaj moža, ki ga je našel!«
V tem je vstopil stražnik in pozdravil, potem je javil: Gospod Poirot z nekim gospodam, sir!«
Inšpektor Crome je namršU\čelo: »Na, če že mora biti, pa naj vstopita!«
27
UMOR V DONCASTRU
Vstopil sem tesno za Poiroiom in sem cul zadnje Cromejeve besede. On in policijski poveljnik sta bila zaskrbljena in potrta. Polkov nik Anderson naju je pozdravil z nagibom glave; »Veseli me, da sta prišla, Poirot,« je dejal vljudno. Uganil je najbrž, da sva slišala zadnjo Crome j evo opazko.
»Spet smo jih dobili po glavi, ali veste?«
»Se en umor ABC?«
»Da! Pa še zelo predrzen k temu! Sklone se naprej in zabode gledavca v hrbet!« »Zabodel ga je?«
»Da! njegovi načini moritve se menjajo — pobiti, potem zadaviti, no, in zdaj zabosti! Mno-gostranski falot, kaj? Tu je zdravniški izvid, če ga hočete pogledati.« Potisnil je Poirotu zdravniški izvid. »ABC vozni red ob nogah umorjen-ea,« je dopolnil.
»Ali se je dalo ugotoviti, kdo je umorjeni?« je vprašal Poirot.
»Da. Tokrat se je Abeceju pripetila majhna pomota — če je to kaka tolažba za nas. Umor-jenec je neki Earlsfield — Gecrge Earlsfield," brivec«
»Čudno,« je rpipomnil Poirot. »Morda je preskečil eno črko,« je dejal polkovnik.
Moj prijatelj je v dvomu zmajal z glavo. »Ali naj zaslišimo naslednjo pričo?« je vprašal Crome. Možak bi šel rad domov.« »Da ,da — le naprej!«
Pripeljali so meža srednjih let, podobnega žabjemu kralju. Zelo razburjen je bil cvaleč od vznemirjenja.
»To je bilo najstrašnejše, kar se mi je moglo pripetiti,« je kvakal. »Slabo srce imam, sir, zelo slabo srce! To bi lahko bila moja smrt!«
»Kako se pišete, prosim,« je vprašal inšpektor.
»Dovvnes. Roger Emanuel Dovvnci.«
»Poklic?« š
»Učitelj na higfieldski deški jiol'.«
»Pripovedujte nam o prigodn mr. Do\vnes!«
»To bo prav kmalu opravljeno, gospodje.« je začel s povestje Dovvnes. »Ob zaključku predstave sem vstal. Prostor poleg mene je bil prazen, na naslednjem pa je sedel mož Ju je po vsej priliki zaspal. Rad bi šel mimo njega ven, pa nisem mogel, ker je molel nogi daleč naprej. Poprosil sem ga, na me pusti naprej, in ko se ni za mojo prošnjo nič zmenil, sem jo ponovil — nekoliko glasneje. Se vedno se ni ganil. Prijel sem ga za ramo, da bi ga zbudil. Zdrknil je še globlje v sedež in opazil sem, da je... Za-klical sem: »Gospodu tu je slabo, pokličite uslužbenca, ki nakazuje prostore!« Uslužbenec je takoj nato prišeL Ko sem odtegnil roko z rame tistega človeka, sem opazil, da je bila krvava. Prepričal sem se, da je moral moža nekdo zabosti. Takoj nato je uslužbenec odkril vozni red... Prepričani ste lahko gospodje, da me je to strašno pretreslo! Kaj vse bi se mi lahko pripetilo! In pri tem bolujem že leta za srčno slabostjo. — .«
Polkovnik Anderson je pomenjljivo pogle-t dal mr.'Dovvensa. »Priznati morate, gospod Do-wens, da ste imeli srečo!«
»Kajne? Saj sem jo res imel! Niti nobenih težav z dihanjem — «
»Ne razumete me, gospod Dovvens! Sedeli ste dva sedeža stran, kajne?«
V začetku sem sedel čisto ob umorjene u <| potem pa sem se presedel za sedež naprej, da sem imel pred seboj prazen sedež in mi si ni h* če zastiral pogleda na platno.« j
Rešiteli
HlllllBOIlOV Ifudi
Penicilin — prvi antibiotik
Prvi antibiotik — penicilin — so izumili povsem slučajno.  Iznašel ga je Škotski bakteriolog dr. Alek-
nt l a
ras
sander Fleming, ki je delal v laboratoriju bolnice sv. Marije v Londonu.
Leto 1928 je bilo v Veliki Britaniji hladno in vlažno. te samo ta okoliščina je zadoščala za zadovoljive pogoje za razvoj znane plesni, ki se hitro razširi po siru in kruhu. In Fleming je prav tega leta mnogo delal v svojem laboratoriju. Proučeval je najmanjša živa bitja - klice, ki izzovejo razne nalezljive bolezni. Njegov laboratorij je bil majhna soba, katere okna so gledala na hišne strehe in na železniško postajo, ki je bila oddaljena le nekaj metrov.
Neko jutro, ko je Fleming prišel v svoj laboratorij, je spoznal, da je podloga, na kateri se klice brane razmnožujejo, prekrita z neko umazanijo. Jezen sam nase, ker se mu je to dogodilo, je Fleming vrgel stran umarano pcsođo in vzel novo, da bi pcnovil neuspeli ogled. Toda pn nekaj dneh se mu je zgrdilo isto. In kaj je rekel Fleming?
»Kakor hHro odprem plošče s kulturami, takoj naletim na težave. Ves prah in umazanija iz zraka padejo na kulture... In to, kar še nikoli nisem videl, je bila sprememba v stafilokokih okrog inficiranega meita. — Vsekakor nekaj zelo nenavadnega ...«
Potrpežljiv človek
Tedaj  je   Fleming opazil še nekaj: okoli zamazanega mesta se kliče niso razmnoževale, a nekoliko dalje so bile skupinice kužnih klic.
Fleming je bil zelo potrpežljiv človek. Pazljivo je pregledal plesniva mesta in začel raziskovati, kaj je v njih. Delal je dneve in noči. Opravil je nešteto poizkusov. Končno je dognal, da je v njih glivica, ki se v znanosti imenuje peniciltum no-tatum. Po tej glivici je Fleming imenoval novo materijo »penicilin-«, ker je ločila neko substanco, ki je ubijala in preprečevala razmnoževanje raznih klic.
Dcktor Aleksanfer Fleming in njegovi sodelavci so rabili še veliko časa, preden so proizvedli zdravilo, ki je
Dragi mladi prijatelji
Zazvonilo je! Konec, konec prvega polletja; za štirinajst dni se bodo Zaprla šolska vrata, klopi bodo osta-le tihe in mrzle, bela pobočja pa bodo oživela. Vsi, prav vsi bodo odhiteli na svetle strmine. Peter že komaj čaka, da bo -preizkusil svoje nove smuči, Metka pa misli, kako čudovito se bo spustiti s sanmi, prav z vrha sosednega griča. Morda bodo nehateri cd vas odšli tudi v smučarske tečaje, da se bodo tako v nekaj dneh naučili novih smučarskih veščin in tako postali pravi mojstri na sne^u. Prav gotovo bo dovolj zabave za vse, saj nudi sneg vesel-a vsem, tudi vam, ki se najraje drsate na vaškem ribniku ali posebno uživate ob ke fianju.
Drugače pa bo s tistimi, ki so se danes — ob prejemu spričeval nekako žalostno rres-ndi. Prav nič ni pfijetno spričevalo, v katerem so enice. Vendar nikar ne obuoajte! Prav semestralne počitnice so čas, ko lahko nadomestite za-mneno snov in vam bo kljub temu ostalo dovolj časa, da se Priključite veselemi živžavu.
Želimo vam veliko smeha in veselja, saj je zima prav letos pošteno nagradila prav vse, ki so bili pridni in poslušni, Z debelo snežno odejo. Tako se boste v začetku drugega polletja vrnili v šolske klopi veseli, zdravi in polni volje do dela!
danes znano pod imenom penicilin in s pomočjo katerega se danes zdravi veliko število bolezni, ki jih izzove-, jo nalezljive klice.
Priznanje — Nobelova nagrada
if zr.četku je bila proiz-W vodnja penicilina zelo draga. V drugi svetovni vojni pa so začeli proizvajati večje količine'. S tem so bili' releni gotove smrti tisoči ranjencev, milijoni ljudi, ki so bili bolni na pljučih ali pa so imeli razne nalezljive bolezni, so ostali živi — prav zaradi penicilina. Ta izum je prinesel tudi priznanje doktorju Aleksandru Fle-mingu: leta 1919 je dobil Nobelovo nagrado za medicino, v Veliki Britaniji pa plemiški naslov. Umrl je 1. 1955.
Z uvedbo penicilina v medicino je nartala nova doba v zdravljenju. Iz tega so nastala nova zdravila, kot so sirepiomicin, aeromicin in druui — s skupnim inenora antibiotiki. Ta zdravila proizvajamo tudi v naši državi.
Smučarska trojka z Gorij, ki je zmagala na tekmovanja v Lancovem i
V Prešernovem gledališču: „\ekoč je bilo"
Bi radi slišali pravljico?
Potem stopite v nedeljo dopoldne v Prešernovo gledališče, kjer vas čakata Ke-kec in' Spelca, da vas popeljeta v pravljični svet.
Da, prav vsako nedeljo so pripravili za vas — najmlajše — v Prešernovem gledališču »Uro pravljic«. Deli se v živi program in filmske enodejanke; Kekec in Spelca vas bosta popeljala v čudoviti svet Sneguljčice in Rdeče kapice.
Tudi tisti, ki radi gledate balet, ne boste razočarani. In če ste pesebno bistri za reševanje ugank, boste lahko pokazali svojo spretnost.
Ste pogumni? Potem se boste morda ojunačili, stopili na oder in povedali pesmico. Vsi dobri recitatorji pa so nagrajeni.
V programu sodelujejo tudi otroci od petega do štirinajstega leta. Podmladek ima 60 članov, vodi pa jih
tovariš Kovačič. Na vajah spoznavajo začetne kulturne momente, učijo se deklamirati, najboljši izmed njih pa nastopijo celo v mladinskem gledališču in se pozneje vključijo v dramsko sekcijo odraslih.
Pred novim letom so z »Uro pravljic« obiskali Cerklje, Zalog, Besnico, Jezersko, Zabnica, Gorice, Duplje, Trboje, Voklo in Vele-sovo. Tudi z mladinsko igro
»Plešoči osliček« so naredili nekaj gostovanj. Igro so si ogledali tudi otroci iz Pod-brezij, Naklega, Cerkelj, Vi-] sokega in Mavčič.
Pionirji podmladka imajo tudi svoj odbor — vodijo zapisnik o štu-diju in sami odločajo o nastopih. V naslednjih predstavah vas bodo uvedi tudi v prometne predpise — seznanili vas bodo s prometnimi znaki in semar forji.
Dražgose ■ nov zimski center
Jutri zjutraj, 20. t. m. ob pol osmih, bo iz Kranja posebni avtobus odpeljal 50 otrok na zimsko letovanje v Dražgoše.
Tam so prav letos v šoli uredili novo bazo za pionirska letovanja. Otroci bodo preživeli teden dni v lepo urejenih prostorih, pod skrbnim nadzorstvom vzgojiteljev, smučarsko šolo pa bo
vodil profesor fizkulture. H zabavi v večernih urah bo pripomogel projektor z diapozitivi, in tako se bodo otroci obenem seznanili Vudi z dražgoško bitko.
Pionirje bodo obiskali člani RTV Ljubljana in tako a kratko reportažo seznanili tudi ostale pionirje, kako so otroci iz Kranja preživeli teden na smučeh.
JeZe*, se zcpzt 6Clć.cčasi,ne ve kaj pcče ti • • ■
folLLOUHFC.ĐAJ LCVIMO SE ler j
bOLLOVUCV
KAKO 61 JU PUlPAAVii btif
[HA, iCAiCCZ HOČETA I" j \CtaLB LUltCA $
Ki
J3EE
ii
11
t
Zabavna stran O Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran
Zabavna stran • Zabavna strah
-:-JjSm
Križanka It 3
Strah Ima velike oči
Mali mož
Samec in ženske
	1	1		4	t	>	
	*					J	
	t						10
	W		12				
	13					H	
1		15					
E							1
Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, drugra pa za navpično.
JU, 1. pisatelj, začetnik česa, 6., 2. alkoholna pijača, 8., 13. avtomobilska oznaka Turčije, 9., 12. bodeč plevel, 11., 4. zelo redko iglasto drevo podobno smreki, 13., 5. največji narod v Evropi, 14., 16. kemijski simbol za talij, 15., 17. spreten poveljnik, 17., 10. žrtev fašizma med NOB.
REŠITEV KRIŽANKE št. 1 Vodoravno: 1. kantina, 7. Avari,
8. Nada, 9. de, 10. traktat, 12. ii, 13. Toni, 14. danes, 15. ametist.
REŠITEV KRIŽANKE št. 2 Vodoravno: 1. Tovariš, 8. ilovica,
9. če, 10. Ibar, 11. aga. 12. klin, 14. Ob, 16. Radovna, 18. aranžer.
— Tvoj strah pred bacili m počasi že na živce!
Iznajdljivost
— Ali imajo kralji tudi samo enkrat na leto rojstni dan, oče?
Vzgojni predlog
— Prinesite mi jed, ki jo redno pa-
užijete!
— Zaposli se kolikor te je volja očka — sam se bom medtem zaposlil malo s tvojimi novoletnimi darili!
— Včasih se kot samec blazno zagledam v kakšno žensko bitje, gospodična Elvira!
POŽAR
Zgodilo se je v nekem malem hotelu. Neka učiteljica, ki je prespala več večerov zaporedoma v hotelski sobi, je bila zelo zaskrbljena zaradi požara.
Prvi večer, preden je legla v posteljo je pregledala, če so v redu vse protipožarne naprave. Pozanimala se je tudi, če so v hiši posebne stopnice, po katerih lahko steče ob izbruhu požara. Ko je tako iskala po hiši, je prišla do vrat, ki so bile zaprte. Zdelo se ji je, da bi lahko vodila po stopnicah. Odprla jih je in vzkliknila. Bila je to kopalnica, v njej pa je stal neki gost v Adamovi obleki.
— Oprostite, iščem aparat za gašenje požara — se je učiteljica opravičila in zaprla vrata.
Ni prestopila še niti pet korakov, ko je zaslišala za hrbtom ropot. Obrnila se je in imela je kaj videti: nag mo^ki iz kopalnice je tekel za njo in vpil ves preplašen:
— Kje je požar ...?
dokumenti # dokumenti % dokumenti • dokumenti % doki;memli a dokumenti  « dokumenti © dokumenti s dokumenti
Takoj sem odšel z dvorišča, vendir sem zaslišal policista, ki je kričal: »Kje je krompir? Semkaj z ostankom!« Zavpil je še nekaj, vendar nisem razumel, kaj. Zdaj, sem pomislil, je vse končano. Ko so vse naložili, so se odpeljali na stražnico. Očka pa ni tukaj, kaj naj počnemo? — Mama je odšla s teto na stražnico. Zelo sem bil potrt, vse, kar smo imeli, so odnesli, zdaj bomo morali beračiti za kos kruha. Kmalu je prišel Anciel in dejal, da so ujeli tudi očka in bratranca. Sele zdaj sem začel jokati. Očka so nam vzeli, kar je bilo našega, so nam vzeli, šele zdaj sem začutil hrepenenje po očku. Pozabili smo na blago, mama je odšla na židovski svet, naj izpustijo očka, saj je vendar bolan, brez zdravila sploh more živeti in zdaj naj bi odšel delat v taborišče, to je strašno! — Dejali so, da bodo izpustili očka, brž ko bo preiskan, upali smo, da ga bodo izpustili. Sam nisem odšel na ulico, ker bi me lahko tudi ujeli, le brat in Anciel sta jim odnesla hrano in Anciel je, ko se je vrnil z ulice, povedal, da so zaprli tudi njegovega svaka. Panika je bila strašna, vsakdo, ki je imel še čas, se je skril in sorodniki onih, ki so jih odpeljali in ženske so grozno jokale, kakor nihče pri nas. Pri raciji so biii tudi policisti iz Eielina. Ko se je malce pomirilo, sta prevozila mimo dva avtomobila, eden je Imel zadaj ploščad. — Ko sem ju zagledal in pomislil, da bodo odpeljali očka, sem pričel
strašno jokati. Očka je naročil bratu, naj prinese hrane, nekaj perila in majhen lonček, in ko sem videl ,kako vse odnaša, sem začel spet jokati. Mama je bila Ves čas pri Židovskem svetu in se zavzemala za očka, dejali so samo, da ga bodo izpustili. Brat je prišel po toplo čepico — vendar ni ničesar opravil... avtomobil je bil že na drugem trgu. Ko so pripeljali bliže, sem glasno zahli-pal in zaklical: »Očka, kje si, rad
Ostal sem v stanovanju in premišljeval, kakšna usoda čaka očka in kak "na nas je že doletela, pa je nenadoma prišla sestra in dejala, naj gre z nekom na stražnico, ker so nam vse vrnili. Stekel sem tja z Ancielom, med potjo sva srečala mamo, Anciel je vzel, kar je nosila in sam sem šel z njo. Nekajkrat smo morali ifi, preden smo vse prinesli domov. Nihče si ne more predstavljati, kakšno je bilo veselje, vendar pa je bilo le
DNEVNIK
Davida R u b i n o w i c z a
bi te še videl!« in zagledal sem ga na zadnjem avtomobilu, joka-jočega, gledal sem za njim, dokler ni izginil za ovinkom in šele tedaj sem slasno zajokal in spoznal, kako rad ga imam in on mene in da je bilo vse, kar sem zapisal 1. maja, da me nima rad, laž in kdo ve, če se ne bom še kesal, ker sem ga obdolžil, ko ni res. Ce bog da in se vrne, ne bom več takšen do njega. Se dolgo sem jokal in ko sem spet videl pred seboj očkov objokani obraz, sem še močneje zajokal. Vzeli so nam najdražje na svetu in vrhu tega je še. bolan... Ko smo se pomirili, je mama odšla na orožniško postajo, kajti šlo je že proti drugi uri. —
na zunaj, v srcih vlada žalost, ki je ni mogoče popisati. Mama je prosila nekaj ljudi iz Židovskega sveta, naj bi ji pomagali, da bi nam vrnili reči, vendar ni hotel nihče iti in bog je hotel tudi brez tega, da smo vse dobili brez njihove pomoči. Ko smo se vrnili s postaje, je prišel k nam orožnik in vprašal, če so nam vse vrnili. Ta Nemec je zelo dober, če ne bi bilo njega, nam ne bi ničesar vrnili. Mama je tako izčrpana od današnjih doživetij, ko da bi vse trajalo že štiri tedne. Legel sem v posteljo in spomnil sem se očeta; sam ležim tukaj v udobni postelji, očka pa je tam, morda celo brez slame v baraki. Srce me je
bolelo, da nisem mogel zadržati joka in jokaje sem zaspal.
7. MAJ — Nikakor ne morem pozabiti tega, kar se je zgodilo včeraj, in kako naj bi tudi. Mama hodi venomer ""na svet, naj ji pomagajo. Nekdo je dejal mami, da se bodo 12. odpeljali v Skar-zysk po bolnike, takrat naj bi prišel tudi očka. Kaj imamo od tega, če nam obljublja, bog daj, da bi prišel očka. Vsi hodimo okrog kakor zmedeni. Ni trenutka, ko ne bi pomislil na očka.
Prisilno delovno taborišče za Zide »Ha.sad« (oboroževalni koncern Hugo Schneider A. G. s sedežem v Leipzigu) v Skarzvsku je v dokone.ni obliki nastalo šele avgusta 1942. leta, razvijati pa se je pričelo aprila. Razen večjega števila Zidov iz Skarzvska so prignali v taborišče še 2000 Zidov iz Kielca, 500 iz Checin ter med drugimi tudi po 150 moških iz Radoszvc in Bodzentvna. Med slednjimi je bil tudi Davidov oče. V tem razdobju so morali židovski prisilni delavci trebiti gozd, graditi cesto med posameznimi poslopji nastajojoče tovarne, iztovarjati vagone in podobno. Kasneje, po avgustu 1942. Lj je bilo v tem taborišču povprečno 8000 Zidov. Skupno pa so Nemci poslali tja 15.000 prisilnih delavcev. Delali so v tovarnah karbida in granat, izdelovali razstreliva (trofil, soliter, pikrin) in polnih' z njimi izdelke.