p a je d o d an še pregled u n iv e rz ite tn ih doktoratov. V u v o d u je podan p reg led podobnih ozirom a an alo g n ih b ibliografij, k i so bile p re d to izdelane, tu d i za d ru ­ ga m a d ž a rsk a vseučilišča. Zelo zanim iv je k ra te k h is to ria t u n iv erze sam e, njen e člen itv e in ak ad em sk ih stopenj n a s ta v - ljencev. K n jižica im a v sestran sk i pom en, n e n a z a d n je s tem atsk o g rupacijo sv e­ to v n e zgodovine, ki je zelo p rak tičn o in dokaj d e ta jln o razčlen jen a in predložena v lu či dela n astav ljen cev te velik e u n i­ verze, u sta n o v lje n e le ta 1635. J. S a š e l O. Kleemann, E . Mioser, F. B . Naber, H. Schnitzler: Z e itsc h rif- te n - V erzeichnis des In stitu ts fü r V or- u n đ F rühgeschichte der R h ein isch en F ried rich -W ilh elm -U n iversitä t B onn (= B o n n er H e fte z u r V orgeschichte 1 [1971]), v e lik i 8°, 100 str., šap iro g rafiran o . P u b lik a c ija je o rientacijski p riro čn ik za re v ia ln i tisk s pretežno prazgodovin­ sko in zgodnjesrednjeveško tem atik o , v ažn a p red v sem za Nem ce, ki si z n jen o pom očjo m edbibliotečno lahko izposojajo tu d i težje dostopna dela. K ot preg led služi tu d i nam . P redvsem p a je ob tem d elu zanim ivo opazovati, k ak o resn o je m lje org an sk o izpopolnjevanje stro k o v ­ n e b ib lio tek e tu je c te r u živ a pri te m pod­ poro p o litičn ih činiteljev. K ako daleč sm o še m i od te g a k u ltu rn e g a nivoja n a p o li­ tičn i rav n i! P osledica je, da sm o n a re p u E vrope z a ra d i n ek aj dinarjev, k i v k n již ­ nico vloženi pom enijo — vsaj doslej in po našem p o jm o v an ju (ki ga očividno n e d e lijo vsi) — vselej v ečan je n aro d n eg a bogastva in n u jn o p o treb n o u s tv a rja n je p o ten cialn e m ožnosti za bodoči razvoj v določenih stro k ah . In s titu t je b il u stan o v ljen 1938. O b k o n ­ cu v o jn e je re v ia ln i tisk v njegovi b ib lio ­ tek i štel 3500 zvezkov, 1971 jih je im el 15.000, k a r je gotovo zelo mnogo, če p o ­ m islim o, d a je ozko specializiran. N a­ bave so ko o rd in iran e z veliko biblioteko R enskega deželnega m uzeja. V sega sku­ paj im a b iblioteka 434 revij, od teg a jih je — to je vzgledno! — 237 v kom pletih, vsebovana so tu d i n e k a te ra jugoslovan­ ska glasila (m ednje je zašel tu d i jeseni­ ški Železar). O d tu jih revij im ajo n a j­ več francoskih, k i jih je 56, dalje 40 polj­ skih. O stale d ržav e so zastopane z m an j­ šim številom . J. Sašel Jo an Liversidge, B ritain in th e R om an E m pire, R outledge and K egan Paul, L ondon 1968, vel. 8», 526 str., 187 il. v te k stu in 60 n a tab lah . B rita n iji v rim sk i dobi je bilo posve­ čenih toliko in s ta k o različnih vidikov n ap isan ih del k o t m alo k ateri rim sk i pro­ vinci. A vtorica k n jige, k ate re p rik az n a j podam , nam v uv o d u pojasni, zakaj se je odločila d odati še svojo knjigo tej ob­ sežni lite ra tu ri, k i je sicer razv id n a iz bibliografije n a koncu, v k a te ri p a ni še upoštevano za d n je in sedaj n ajvažnejše in n ajizčrp n ejše delo, k i je izšlo m alo pred n jen o knjig o k o t 1. zvezek p red n e ­ kaj leti zasnovane serije ‘R im ske pro ­ vince’, n am reč F rere, B ritannia. A vto­ ričin nam en je b il po d ati opis civilnega vsak d an jeg a ž iv lje n ja B ritancev, kakor so ga živeli ob postopni rom anizaciji, in to z vseh, p red v sem še tistih vidikov, ki niso bili doslej dovolj upoštevani. Da bi bila slika živ lje n ja v rim sk i B ritan iji čim bolj popolna, v sestran sk a in živa, se je av to rica odločila, d a poleg napisov, p i­ sanih virov in zlasti dom ačega arheo­ loškega g rad iv a p rite g n e še k o m p arativ ­ no g radivo iz d ru g ih zahodnih rim skih provinc, p red v sem p a iz sam e Italije, in tak o še s p a ra le la m i osvetli m estno in podeželsko ž iv ljen je v B ritan iji. D alje nas v uvo du p ra v n a k ratk o seznani z obdobji od p rv e poselitve otoka v kam e­ ni dobi do ted aj, ko so otok n aseljevala plem ena s svojim i k ralji, u trd b am i, la st-