Listek. Iz boja za sv. vero. (Konec.) «Obljubim» rekel je poro6nik in njegove o6i so se zasvetile s sveto navdušenostjo. Potem vzame starka malo svetinjo, na kateri je bila podoba Matere božje in podajo6 mu svetinjo re6e: «To svetinjo ti dajem za spomin, in te priporo6am tisti, katere podobo tukaj vidiS, da te varuje, da je s svojo pomo6jo vedno pri tebi ter te brani pred skušnjavo.« Roke so se ji tresle in iz o6i so se ji potakale vro6e solze. Naenkrat so se oglasile vojaške trobente. Mati pritisne na svoje srce še enkrat ljubega sina in zaznamujo6 mu sv. križ na 6elo vzdihne: «S tem znamenjem sv. križa te izro6ujem Najvišjemu in božji Porodnici, kateri se boš zdaj daroval, s tem križem blagoslovim vsako tvojo stopinjo, da . . . . Glasneje so se oglašale trobente. «Dolžnost me kliče, ljuba mati,» rekel je 6astnik, objemajo6 jo. Starka ga je še enkrat poljubila na 6elo in še enkrat ga je pogledala, kakor da bi ga nikdar ve6 ne videla; mladi poro6nik se je oprostil iz ob- jema svoje matere, ki je milo vzdihovala in molila. Ko je Nikolajev prišel k svojim vojakom, videl je, da je sovražnikov veliko ve6je število in da besno napadajo svoje nasprotnike. Izmed njegovih vojakov jih je že ve6 padlo in nekateri so že začeli omahovati. Tega se je Nikolajev vstrašil, vstopil \e v prvo vrsto in zaklical: «Za Mater božjo! Naprej!» «Kakor da bi jih nevidna mo6 podpirala, so se njegovi vojaki ohrabrili in na sovražnika z novo mo6jo udarjali. Nikolajev je vzel vojaku, ki se je boril blizu njega, zastavo z Materjo božjo, in z me6era v roki se ie zagnal v sovražne Turke. Divje je besnel boj. Toda glej, v kratkem so se zaceli Turki nazaj pomikati, in nazadnje tudi bežati. Bolgari pa za njimi; in hvalili in častili so Mater božjo, ki jim je v hudi stiski prihitela na pomo6. In Nikolajev? Našli so ga mrtvega; v roki je držal zastavo božje Porodnice. Umrl je kakor junak in mu6enec za sv. vero. Blagoslov materin ga je spremljal v smrt. V bolgarskem narodu pa še živi njegov spomin. Slovenci v Marijinem Celju. Kakor je bilo po naSih časnikih naznanjeno, je vozil dne 10. avgusta t. 1. poseben vlak slovenske romarje v Marijino Celje. Ob dolo6eni uri je 6akal v Celju vlak zjutraj ob 240 in odvedel 6ez 300 romarjev iz Savinjske, Šaleške in Savske doline proti Polj6anam. V Št. Juriju in na Ponkvi pridružili so se drugi romarji, posebno velika 6eta je 6akala v Polj6anah; ko so se še v Slov. Bistrici pridružili nad 100 broje6i Bistri6ani, Laporjani in Pohorci, bil je vlak se svoiimi 19 vozovi prenapolnjen. Na Pragarskem morali so se priklopiti 4 vozovi, da so pobrali romarje, ki so čakali od Pragarskega do Maribora. V Mariboru je dobil vlak Se 13 vozov in še drugo lokomotivo, tako da se je železna ka6a s 36 vozovi impozantno zvijala proti slovenski meji, kjer je v Spielleldu zopet zadnjih 300 romarjev vstopilo. Zdaj je Slo urno naprej, ker je vlak le redko postajal. Iz vozov pa se je ob vshajajo6em solncu dale6 po Graškem polju in po gornještajarskih hribih razlegala slovenska molitev in odraevala slovenska pesem. V Kapfenbergu je bilo treba izstopiti in se preseliti na drugo železno ožjo tir, ki pelje proti Au-Seewisenu. Kar so imeli praznih vozov, so jih vpregli, pa vseh 1700 slovenskih romarjev vendar niso mogli naenkrat v vsakovrstne vozove stla6iti. Saj jih je bilo videti, da so v lozah in iz živinskiifvozov gledali, kakor 40 mu6enikov/^ kmetski pratiki. V Kaplenbergu zaostalim obliubil je načelnik postaje, da se peljejo za odšlimi z vlakom, ki odhaja ob pol 12 uri. Med tem časom je maševal za romarje v farni cerkvi poljčanski kapelan 6. g. Anton Šebat. Petje oskrbel je polj6anski organist z izurjenenimi svojimi pevkami. Nemcem je slovensko cerkveno petje 6udno dopadalo. Na6elništvo postaje pa besede ni držalo, ampak zaostali romarji so morali 6akati do pol 3 ure popoldne. Ko bi 6. g. Šebat se ne bil potegoval za zaostale, menda bi še bili tisti dan v Kapfenbergu zaostali. Ko bi na6elnik ne bil 93 zaostalih romarjev za 400 iinel, kakor je napa6no naprej porocal, bi jiin ne bilo treba tako dolgo čakati, ampak bi se bili v poštni vlak ob pol 12 uri prav lahko stlačili. Pa prestano je. Vsprejem v Marijinem Celju je bil posebno slovesen. Prišli so s križem, duhovnikom in godbo nasproti. Kaj lepo odrnevalo ie po mrzlih hribih odpev slovenskih Marijinih litanij. Po prihodu v cerkev milostne, 6udodelne Matere božje stopi polj6anski župnik in duh. svet. 6. g. J. Lenart na prižnico in v imenu romarjev pozdravi Marijo. Drugi dan darovale so se sv. maše pri milostnem oltarju. Slovesna sv. maSa in pridiga je bila ob 9. uri. Pridigoval je pre6. g. duh. svet. in župnik framski Simon Gaberc o težavah in o plačilu Marijinega romarja. Popoldne ob 5 uri je bila zopet pridiga, v kateri je 6. g. Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici slavil Marijo. Zvečer ob 8. uri so priredili romarji s svojimi spremljajočimi 15 duhovniki vrtce. Divni pogled je bil gledati toliko lučic v dolgi vrsti okrog cerkve in 6arobno-krasno se je razlegala slovenska pesen 17 stotin romarjev v tiho mirno noč. 12. avgusta maševalo se je že ob 3. uri zjutraj, da so romarji lahko pravo6asno odhajali proti domu. Marsikateremu romariu solzilo se je pri slovesu oko — Bog ve, ali se še kedaj zopet sem napotimo ali ne. Domu vra6ajoče romarje sre6al je v Au-Seewiesenu dunajski župan Lueger, kateri je postal in popraševal, kdo so ti romarji, ki tako krasno prepevajo. Dne 11. avgusta odposlale so se v imenu romarjev tudi trojne brzojavke in sicer 1.) svetemu o6etu Leonu XIII. v Rim, 2.) presvetl. cesarju Fran6išku Jožeiu I. na Dunaj in 3.) prevzviSenemu knezu in škofu Mihaelu Napotniku, ki so bivali omenjeni dan še pri zadnjem svojem birmovanji v videmski dekaniji. Povdarjalo se je v teh brzojavkah, da se verno slovensko ljudstvo spominja pri 6udodelni Materi božji v pobožni molitvi visokih jubilantov. Še tisti dan prišel je brzojaven odgovor milostljivega kneza iz Vidma v Mariiino Gelie glase6 se: «Bog blagoslovi lavantinske roraarje, kateri v Marijinem Celiu pobožno molijo za svojega nadpastirja. — Mihael, knez in škof.» Drugi brzojaven odgovor dospel ie 12. avgusta popoldne v Marijino Celje iz Rima, glaseč se: «Beatissimus Pater peregrinorum Lavantinorum devotionem apostolica benedictione amantissime muneratur. — M. Card. Rampola. (Sveti O6e povračajo za molitev lavantinskih romarjev iz srca radi z apostolskim blagoslovom). Letos je bila udeležba izvanredno velika; med romarji šteli smo tudi 15 slovenskih duhovnikov: Anton Hajšek, 6ast. kanonik in dekan v Slov. Bistrici; Jožel Kralj, dekan v Zaver6i; Simon Gaberc, duh. svet. in župnik v Framu; Janez Lenart, duh. svet. in župnik v Polj6anah; Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici; Štefan Pivec, kapelan v Skalah, Franc Višnar, kapelan pri Sv. Križu poleg Slatine; Anton Šebat, kapelan v Polj6anab; Kumer Karol, kapelan v Konjicah; Anton Šorn, kapelan pri Mariji Snežni; Anton Postružnik, kapelan v Šmartnem pri Šaleku; Anton Šalamon, kapelan v Apa6ah pri Radgoni: Anton Jerovšek, kaplan v Vojniku; Franc Hlastec, kapelan v Vitanji in Mirosl. Horvat, kapelan v Haidini. Vsi ti čestiti gospodje so pridno spovedovali doma6e romarje, za kar jim sr6na zahvala. Posebno hvalo izrekamo tudi pre6ast. superijorju in dekanu, našemu vrlemu rojaku iz Trbovelj, 0. Selevšeku, ki \e tako vesel bil svojih doma6ih romarjev in ve6ino duhovnikov v gostoljubnem samostanu z vsem preskrbel. Srčna hvala naj bo javno izrečena gsp. pridigarjem vele6. g. Simonu Gabercu, Janezu Lenartu in Mart. Medvedu. Iskreno zahvalo zasluži istotako gsp. Ferdo Ivanuš, trgovec v Polj6anah, ki se je mnogo trudil in ubijal pri prireditvi tega podjetja in zato nobene odškodnine ne zara6uni, temve6 ves eventualni čisti dobi6ek kakor prejšnja leta prepusti dobrim namenom, osobito polj6anski cerkvi. Cast, komur 6ast. Slednjič Se hvalo vsem, ki so po posameznih farah se trudili s prodaianjem voznih listov in sploh vsem, ki so pripomogli k tako krasnemu romanju. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Dalje.) Ko se Druzi nekoliko oddaljijo, poSepe6e Maron svojemu prijatelju: «Pokli6i jih še nazaj in vprašaj jih, katero maronitsko vas bodo zdaj prvo napadli. Če ti bodo povedali, potem zapovej poglavarju, da 6aka z napadom, dokler ti ne prideS.» Ali stopi nekaj korakov za Druzi in jih pokli6e nazai. Ko stopijo okoli njega, jim re6e: <Kaj ne, zdaj bodete najprvo napadli samostan Deir Mi§majši?» «Ne, gospod,> odgovori Druz nekoliko za6uden. «Naš poglavar je namenjem še to no6 odriniti proti mestecu Deir el Kamar. Tamkaj se namre6 zbira 6000 Druzov, da bi napadli bogato mestece.» «Dobro,» odgovori Ali. «Povej svojemu poglavarju, da je ta napad preložen. Poglavar naj 6aka na moj dohod.» >Da, mi bodemo vse pokorno sporo6ili,» pravijo Druzi in nadaljujejo svojo pot. Ko pride Ali zopet v pastirjevo ko6ico, ga vpraša Maron: «Kateri vasi velja prvi napad?» «Deir el Kamar ho6ejo napasti s 6000 možmi» re6e Ali. «Deir el Kamar?» se 6udi Maron. «Tam je vendar toliko Maronitov! Ako se Druzom posre6i ta napad, potem bodo prelili strašno veliko krš6anske krvi. Midva morava takoj na pot, da svariva tamošnje Maronite!« «Pa pota v raesto so zdaj že zasedena od Druzov» meni Ali. «To je res,» odgovori Maron. »Znabiti pustim tebe tukaj pri svoji materi in sestri in grem sam v Deir el Kamar. To si moram še premisliti. Kupi zdaj hitro 30 koz od pastirja in jih dobro pla6aj. Da pa ne bode ni6esar slutil in sumil, mu reči, da koze rabijo tvoji spremljevalci. Odkupi mu tudi ves kruh, ki ga ima.» Medtem prinese pastir dve skledici mleka in velik hleb kruha, ter vse postavi pred Alija reko6: «Jej in pij, moj mladi gospod. Alah li naj blagoslovi.* Ko pa ne zapazi ve6 Druzov v ko6i, vpraša Marona po njih. — Maron mu naznani, da jih je Ali poslal z naro6ilom v Djecin. Maron in Ali jesta in pijeta, da se okrep6ata. Potem re6e Ali pastirju, naj mu proda še 30 svojih lepih koz. Star možak v za6etku niti verjeti no6e. Ko pa zagleda rumene cekine, ki mu jih je Ali naštel po jednega za dve kozi, se» silno razveseli in re6e: «Mladi gospod, Vas je sam Alah poslal. Jaz sem se vedno bal, da me bodo hudobni Maroniti oropali mojih koz. Zlato je v tem nemirnem 6asu bolj varno, ker ie lahko zakopljem. (Dalje prih.)