P.b.b
JHaš
kulfurno^potiHtno
!	svetovnih in domačih d d go d kov
CELOVEC, DNE 13. AVGUSTA 1964
ng!iafwtai»ii BM»aTOiaw mm mmmamnmmmEmmmm
Turoja napadla otok Gper
Turška letala že večkrat bombardirala otok — Vasi v razvalinah le, če se Grki umaknejo — 300 mrtvih na Cipru.
Mir možen
V	zadnji številki našega lista smo poročali, da so na Cipru ponovno vzplamteli v Kirenijskih gorah novi boji in da je središče bojev znana trdnjava St. Hilarion, ki je še zmerom v posesti ciprskih Turkov.
Sedaj pa so se vmešali v boje nenadoma turški lovski bombniki, ki so v nedeljo, ponedeljek in torek večkrat napadli otok Ciper s strojnicami ter z raketami in bombami. Kakor je izjavil predstavnik turške vlade, so napadli bombniki le vojaške cilje in skladišča orožja na območju Erenk6y.
Boji na otoku Cipru so se v teh dneh razširili v pravcato vojno. Zračni napadi, ki so jih izvedli turški bombniki v nedeljo, so zahtevali okoli 300 mrtvih, med njimi 8 bolniških sester In mnogo civilistov. Več mest in vasi na severozahodni obali otoka so porušila turška letala.
Turška vlada je zahtevala od ciprskih Grkov ustavitev bojev na otoku. Poleg tega morajo oni vrniti zasedene turške kraje. V nasprotnem slučaju bodo Turki nadaljevali z letalskimi napadi.
Ob 8. uri zjutraj so Turki napadli pristanišče Polis, potem ko je potekla noč od nedelje na ponedeljek mirno. Iz napadenega pristanišča poroča neki novinar „Asso-cieted Press“ sledeče: „Ljudje so sedeli v kavarnah ali stali na cestah in razburjeno razpravljali o dogodkih zadnjih dni. Nenadoma smo zaslišali brnenje letalskih motorjev. V naslednjem trenutku so že žvižgale krogle na nas. Zbegani iščejo ljudje zaščite kjerkoli že: pod mizami, v hišah in pod hišnimi stopnicami. Ne vem, koliko je bilo tokrat zopet ubitih in ranjenih.*4
V	prvem odgovoru na ponovni napad turških bombnikov, ki je sledil kljub mirovnemu oklicu Varnostnega sveta, ameriškega predsednika Johnsona, sovjetskega predsednika Hruščeva in britanske vlade, je iz-
javil nadškof Makarios: „Mi spoštujemo mirovni poziv varnostnega sveta Organizacije združenih narodov."
Ciprska vlada je takoj po letalskem napadu, v ponedeljek zjutraj, zaprosila varnostni svet Organizacije združenih narodov za sklicanje takojšnje seje. Predsednik Varnostnega sveta, Norvežan Nielsen pa seje ne more sklicati, dokler ne dobi poročila glavnega tajnika OZN U Thanta o vojnem položaju na Cipru.
Turška vlada postavlja pogoje za izpolnjevanje mirovnega oklica Varnostnega sveta:
a Ciprski Grki morajo takoj končati napade na ozki obalni pas, ki ga imajo Turki še v posesti.
ih Ciprski Grki morajo takoj izprazniti tri kraje, ki so jih pri napadu 5. avgusta zasedli.
Medtem pa je zasedal tudi že svet Atlantske zveze ,in pozval Grčijo in Turčijo, da takoj ustavita sovražnosti. Obe državi sta glasovali za sklep. Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je poslal telegrame obema vladama, v katerem jih poziva, da naj rešijo vse spore med seboj z mirnimi sredstvi in brez vmešavanja tujine.
Tudi Združene države Amerike so včeraj poizkusile po diplomatski poti pripraviti tako Grke kakor tudi Turke k pameti.
Vodja avstrijskega sanitetnega oddelka OZN na Cipru, polkovni dr. Wech je v ponedeljek telegrafično sporočil na Dunaj: »Področje, na katerem so Avstrijci nastanjeni, ni nič prizadeto od vojne vihre.**
Obrambno ministrstvo na Dunaju ne bo trenutno podvzelo nobenih mer v zvezi z avstrijskim kontigentom. Tudi avstrijski policaji in orožniki na Cipru so izven nevarnega področja.
Peking izziva obrambo ZDA
Skupine kitajskih reakcijskih letal na poletu na Južni Vietnam
Poleti rdečekitajskih reakcijskih letaliških eskadrilj na Južni Vietnam so sprožili že večkrat stroge mere pripravljenosti v oporiščih Združenih držav Amerike.
Kitajske letalske vojne eskadrilje, ki so priletele s kitajskega otoka Hainana, so prišla letalom Združenih držav Amerike tako blizu, da so jih ta lahko prepoznala za kitajska. Verjetno hočejo Kitajci s tem preizkusiti obrambno pripravljenost Združenih držav Amerike.
Kakor poročajo iz Saigona, glavnega mesta Južnega Vietnama, kitajska letala niso prekršila zračnega prostora Vietnama. Pri ameriških letalih, ki so se srečala s kitajskimi, gre za reakcijska letala tipov: F 102, F-4 ,in F-8, ki so nastanjeni v Južnem Viet-
namu in opremljena z najmodernejšimi ra darskimi aparati. V nekaj primerih so po* letela kitajskim letalom nasproti tudi letat ske enote 7. ladjevja Združenih držav Arne’ rike. Ta letala so vzletela z letalonosilk „Ticonderoga" in „Costellation“.
Politični opazovalci v jugovzhodnem delu Azije poročajo, da so rdeči Kitajci te dn mobilizirali 4,5 milijonov ljudi, ki so demonstrirali proti agresiji ameriških imperialistov v Vietnamu. Samo v Pekingu, glavnem mestu Kitajske so našteli preko 2 milijona manifestantov, v Šanghaju pa 800.000 Istočasno je bilo objavljeno 307. resno sva rilo Združenim državam Amerike, v katerem trdijo Kitajci, da so Amerikanci po novno prekršili kitajski zračni prostor.
Pottni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt LETO XIV. / ŠTEVILKA 33
Veliko znamenje
Rimski cesar Domicijan, ki je vladal svetovno rimsko državo od 1. 81 —96 po Kristusu je pregnal sv. Janeza apostola in evangelista na otok Patmos. V pregnanstvu je bil deležen božjega razodetja. Bog mu je govoril in mu razodel boj Kristusove Cerkve do konca sveta in drugega prihoda Kristusa Kralja in sodnika narodov. To nam je zapisal v Skrivnem razodetju, ki je edina preroška knjiga novega zakona. V grandioznih slikah nam opisuje boj satana in sil teme zoper božje kraljestvo. Končna zmaga pa bo zmaga Kristusova in njegove Cerkve.
V	12. poglavju Skrivnega razodetja je zapisal sv. Janez: „In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd...“
Na praznik Vnebovzetja prebl. Device Marije začenja mati sv. Cerkev vstopni spev sv. daritve s temi besedami Skrivnega razodetja. Veliko znamenje na nebu, žena obdana s soncem, luna pod njenimi nogami s krono iz dvanajstih zvezd je prebl. Devica Marija, ki je bila izbrana za mater Odrešenika. Obvarovana ije bila izvirnega greha, ki srno ga podedovali otroci Eve. V prvem trenutku življenja je bila njena duša polna milosti, prejela je božje življenje v polnosti kakor noben drug človek.
'Njeno zemeljsko življenje pa je potekalo liho, skrito v Nazaretu, gorskem mestecu v Palestini. Opravljala je preprosta dela v hi-& in družini v skromnih razmerah. Molitev in delo, žrtve ... to je bila vsebina njenega zemeljskega življenja. Vsemogočni Bog pa je ravno to dekle izbral za deviško mater Odrešenikovo. V polnosti časa pošlje angela 2 velikim -božjim poročilom, da je izbrana za mater obljubljenega Odrešenika. Ponižno vpraša angela, kako se bo ta skrivnost izvršila. Ko ji angel pove, da je učlovečenje božje besede delo Svetega Duha, ponižno odgovori: »Dekla Gospodova sem, zgodi se flu po Tvoji besedi...“ Kot zastopnica ve-sojjnega človeštva, vseh narodov sveta je govorila veliko besedo, svojo voljo je podvrgla otroško vdano božji volji. S tem je Postala »Veliko znamenje" za vse čase človeške zgodovine.
V	vsakem položaju življenja je svojo Boso dano besedo vršila. V revščini betlehemskega hleva zagleda Zveličar luč sveta. Begati mora pred kraljem Herodom kot be-Sunka v Egipt. Tam živi v vseh težavah brezdomstva in pregnanstva. V Nazaretu dala v hiši kot gospodinja in mati, služi svojemu Sinu in Jožefu. Molitev in delo je ^jan dnevni red. Ko Zveličar javno nastopi kot učenik, ko dela čudeže, stopi v ozadje. Ko pa je na smrt obsojen in nese kot hudodelec in obsojenec križ na Kalvarijo, je v ojegovi bližini. Kot junakinja stoji pod krijem in je priča njegove smrti na križu, priča prebodenja njegovega srca. Z njim je svoje življenje darovala Bogu. S tem je postala mati vseh odrešenih. Vsem daje zgled, kako naj svoje življenje uredijo po božji
volji.
Hrepenela je po večni združitvi z Bogom, Pa kot dekla Gospodova je po Gospodovem vstajenju in vnebohodu še nekaj let živela v Jbladi Cerkvi kot mati apostolov. Ko je pri-sla po božjem načrtu določena ura, je za-Pastila solzno dolino. Vzeta je bila v nebo. perkev je skozi vsa stoletja verovala, da je bila ne samo z dušo, temveč tudi s telesom vzeta v nebo.
Ta verska resnica pa še ni bila slovesno Proglašena. Papež Pij XII. je na praznik ■^seh svetnikov 1. 1950 kot nezmotljivi vr-b°vni učitelj Cerkve oznanil slovesno ver-sko resnico, da je Marija z dušo in tudi s 1 e 1 e s o m že vzeta v nebo.
Mi smo po sv. krstu udje skrivnostnega
.Kristusovega Telesa. Kristus nas je odkupil s ceno svoje Krvi, on je tudi kot človek z dušo in poveličanim telesom v slavi Očetovi. Marija, njegova brezmadežna mati, ki je bila obvarovana izvirnega greha, je bila oproščena posledice Adamovega greha. Njeno telo ni razpadlo v prah, temveč je bilo takoj po smrti poveličano.
Ta verska resnica nam daje upanje našega poveličanja tudi po telesu. Kjer je mati, tam bodo tudi njeni otroci. Naše telo bo sicer razpadlo v prah, toda ob koncu sveta bo vstalo poveličano k novemu življenju, če smo s Kristusom, v njegovi milosti končal' svojo zemeljsko pot.
Je pa tudi opomin nam, da tudi s svojimi
telesnimi udi in močmi služimo Bogu. Bog nas je ustvaril z dušo in telesom, da ga spoznavamo, mu služimo in dosežemo cilj življenja. Spoštovanje mora veljati tudi našemu telesu, ki bo položeno v zemljo kot seme, da vstane k novemu življenju. Kako se danes dostojanstvo človeškega telesa tepta in pozablja, da moramo z vsemi udi telesa služiti Bogu in vršiti njegovo voljo.
Marija je »Veliko znamenje" za današnjo človeško družbo. Kot srednica milosti hoče vsem narodom posredovati mir in rešenje. Zato hočemo posnemati njen zgled, hoditi po njenih stopinjah in poslušati njen materinski glas.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
KRATKE VESTI
•	V Loiri so utonili trije otroci in odraslo dekle, ki jih je skušalo rešiti.
•	(Preiskava je pokazala, da je 21-letna tajnica na pariškem ministrstvu za prosveto 'sprožila znano sleparijo pri letošnji maturi na francoskih srednjih šolah. Priznala je, da je kot skrivnost varovane naslove maturitetnih nalog zaupala poklicnemu kolegu, ki jih je dal nekemu študentu iz Marseilla.
•	Južna Afrika bo letos prodala tujim živalskim vrtovom skupno dvanajst belih nosorogov, šest izmed njih v Hannover.
•	Globo 22 funtov je plačal Anglež, ki se je 6. junija letos zaletel v avto, v katerem sta se peljala kraljica Elizabeta in princ Filip.
•	O »najhujši zimi v našem stoletju" poročajo te drti južnoafriški listi. Zaradi snežnih zametov so težave v železniškem prometu; prezeba precej ljudi v Johannesburgu lin Pretorii, kamor ne morejo spraviti dovolj premoga iz rudnikov v severnem delu Natala. V johannesburških stanovanjskih blokih teče topla voda le nekaj ur dnevno.
© V letošnjem poletju je utonilo v Bodenskem jezeru že dvanajst ljudi. Lani je bilo v tem jezeru vse poletje le pet smrtnih žrtev.
9> Kakor poroča Reuter, je utonilo okoli 90 ljudi, ko se je potopila rečna ladja na reki Padma približno 65 km od Dake v Pakistanu. Ladija se je zaletela v majhen otok, nasedla na plitvini in se prevrnila.
Po prvih poročilih se je rešilo 60 nepoškodovanih brodolomcev.
•	V južnofrancoskem okrožju Lot-et-Ga-rone je v nekaj dneh zbblelo za otroško paralizo 14 ljudi, med njimi največ otrok v starosti 3 do 8 let. Bolezen je zahtevala tudi že prvo smrtno žrtev.
© Z barikadami na cesti je skupina sardinskih razbojnikov prisilila 14 avtomobi-lisitov, da so ustavili svoja vozila. Potem so jim oboroženi roparji drugemu za drugim pobrali denar, skupno nekaj nad 120	•
tisoč lir.
•	Lev, ki je .pobegnil iz živalskega vrta, je raztrgal desetletnega dečka v okolici Bayonna, mesta v jugozahodni Franciji ob Atlantiku.
•	V nekaterih gorskih dolinah in na pobočjih Piriinejev so se pojavili medvedi. V dolini Mauleon so raztrgali deset ovac.
© Na območju Apeninov severno od Rima so zaznamovali v noči na ponedeljek več potresov, ki so povzročili preplah med prebivalstvom in poškodovali telefonsko-brzo-javne napeljave. Nastala je manjša gospodarska škoda, razpokalo je nekaj zidov, človeških žrtev ni bilo.
Norebitni sporazum za ..obzidje*'
Zapadnoberlinski župan Wiilly Brand je izjavil, da zaupa v bližnji sporazum, za zopetno odprtje »obzidja", ki deli zapadni in vzhodni sektor bivše nemške prestolnice.
Britanski laboristični »leader" HarOld Wilson je izjavil ob nedavnem obisku v Moskvi, da je na svojih srečanjih s Hrušče-vom dobil vtis, da nemško vprašanje ne predstavlja več vprašanje neposredne rešitve, kakor tudi ne skrajno težkega vprašanja.
Župan Brandt pa je pojasnil, da v tem času ni ničesar konkretnega, kar se tiče nadaljnjega sporazuma o »odprtju obzidja". Glasovi o tem so se razširili v berlinskih političnih krogih in pa po zvezni prestolnici ob obisku Alekseja Adžubeja v Zvezni republiki. Iste vesti so bile v nekem smislu potrjene ali od pankowskih oblasti vsaj ne preklicane. V zvezni prestolnici pa pravijo, da so to bile izumetničene vesti iz virov nemške demokratične republike, da bi tako poudarili uspeh Adžubejeve misije v Bonnu.
Politični teden
Po svetu
INCIDENTA V TONKINŠKEM ZALIVU
Trije severnovietnamski torpedni čolni so
2.	avguslta napadli s topovi in torpedi ameriški rušilec „Maddox“, ki je plul 150 ikm jugovzhodno od Hanoja. Rušilec je odgovoril z ognjem. Eden izmed torpednih čolnov je bil hudo poškodovan in'je ostal na mestu spopada, medtem ko sta druga dva čolna — prav tako poškodovana — nadaljevala vožnjo.
Rušilec je bil, kakor piše v sporočilu poveljnika ameriškega ladjevja, na „navadni patruljni vožnji", približno 50 km od sever-novietnamske obale.
4. avgusta pa so sevennovietnamski torpedni čolni ponovno napadli dva ameriška rušilca „Maddoxa“ in Turnerja Joya“. Zato se je Amerika odločila, da so njena letala bombardirala štiri severnovietnamska pomorska oporišča in skladišče petroleja. Objekte so napadla ponoči. To je sporočil ameriški obrambni minister McNamara novinarjem na tiskovni konferenci 5. avgusta.
McNamara je še povedal, da po teh napadih na pomorska oporišča Severnega Vietnama zdaj ni v teku nobena druga akcija proti tej državi, razen da se nadaljuje pomorsko patruljiranje.
Ameriška vlada smatra napada na „Mad-dox“ in „Turnerja Joya“ 2. im 4. avgusta kot nekaj osamljenega, ne pa kot začetek odprtega in splošnega napada s strani Severnega Vietnama.
Da okrepe svoje mnenje, da sta to le osamljena slučaja, se ameriški opazovalci opirajo na vrslto mnenj, da je to bolj ali manj primerno iz vidika Hanoja, ali naj poseže odkrito v boj ali ne. Če se že Severni Vietnam odloči za tak korak, mora imeti hrbet popolnoma krit. In to ne le s kitajsko podporo, kar je izven dvoma, temveč tudi s sovjetske Strani. HrUščeva izjava, ki jo je dal nedavno načelniku Foreign officea Richardu BuClerju, da se ne zanima za Laos, pa je morebiti dala komunistični kitajski in Severnemu Vietnamu povod za prosto pot, da na svoj način uredita vprašanje na azijskem jugovzhodu. Po natančnem pregledu položaja se zdi, da sovjetsko zadržanje izhaja izključno iz želje, da se Moskva izmota dz skrajno delikatnega diplomatskega položaja, to pa zaradi sovjetsko-kitajskega nesoglasja. Toda sovjetska brezbrižnost pa ne more preko določenih meja in to je dobro znano v Hanoju in v Pekingu. V ameriški prestolnici pripominjajo, da bi Hanoj le težko mogel računati na materialno pomoč (to je na vojaške dobave) s sovjetske strani. Hroščev umik pred Butlerjevimi predlogi bi lahko tolmačili kot znamenje, da ne mara komplicirati zadev sedanjemu ameriškemu predsedniku tik pred volitvami, prav tako pa tudi, da ni naklonjen ciljem, ki si jih postavljata Peking in Hanoj.
PEKING JE ODGOVORIL:
„ZDA prekoračile ameriško geslo o politiki ,na robu vojne’."
šele 24 ur po ameriški akciji v Tonkin-škem zalivu je kitajska vlada reagirala in izdala sporočilo, v katerem je rečeno „Agre-sija Združenih držav Amerike proti Severnemu Vietnamu pomeni tudi agresijo proti Kitajski. Kitajsko ljudstvo ne bo nikdar odklonilo pomoči ljudstvu Vietnama. Vietnam je član socialističnega tabora, zato ne more nobena socialistična dežela mirno gledati, kako je Vietnam izpostavljen tuji agresiji."
Sporočilo tudi ugotavlja, da so Združene države Amerike s tem prekoračile ameriško geslo o politiki „na robu vojne".
To, v ostrem tonu sestavljeno poročilo, bi se lahko tolmačilo tako, da bi Kitajska odgovorila z enakimi merami, kakor tudi, da si ona pridržuje vse potrebne korake, če bi Združ. države Amerike nadaljevale z novimi vojnimi ukrepi proti Sev. Vietnamu.
Politični opazovalci se pridružujejo drugemu pojmovanju, češ da Kitajska tačas ni sposobna voditi vojne z Združenimi državami Amerike, predvsem še zato ne, ker si ni na jasnem, če bi ji v tem primeru pomagala Sovjetska zveza.
ZDA — SOVJETSKA ZVEZA ZA MIR
Medtem ko je položaj med ZDA in rdečo Kitajsko na daljnem Vzhodu od ure do ure bolj kočljiv, pa iso Združene države Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza izdale 5. avguslta — ob obletnici, odkar je bil sklenjen sporazum o prepovedi poskusov z
atomskim orožjem v atmosferi, vesolju in pod vodo — objavile skupno izjavo, v kateri potrjujejo svojo privrženost ciljem miru na svetu. V tej izjavi poudarjajo, da je sporazum približal svet ciljem miru, omejil oboroževalno tekmo in okrepil upanje človeštva, da bo zaživelo v „čistejšem in manj zastrupljenem ozračju na svetu."
Tri vlade izrekajo priznanje državam, ki so na ženevski razorožitveni konferenci pripomogle k temu sporazumu in olajšale prizadevanja generalnega sekretarja OZN. Nad sto držav je podpisalo ta dokument in odtlej so bili storjeni še drugi, čeprav omejeni koraki za zmanjšanje nevarnosti atomske vojne. Med te korake prištevajo tri vlade resolucijo Generalne skupščine, ki prepoveduje prevažanje orožja za množično u-ničevanje v vesolje, in sporazum o zmanjšanju proizvodnje plutonija in obogatenega urana.
Na koncu izjave je rečeno: ,,Ob prvi obletnici sklenitve sporazuma izjavljamo, da je naš namen, storiti vse, kar je mogoče, da bi sedanje mednarodne probleme reševali s pogajanji in da bi okrepili splošni mir, v korist vsem deželam in narodom, velikim in majhnim."
VOJAŠKA POMOČ ZDA — KONGU?
Napredovanje uporniških sil v Kongu je imelo pretekli teden za posledico tudi povečanje aktivnosti na političnem polju.
V	Bruselj je prispel ameriški državni podtajnik za politične zadeve Averall Harri-man, da bi razpravljal s tamkajšnjimi visokimi politiki o položaju, ki je nastal v zvez; z novimi uspehi gverilcev v Kongu. V središču posvetovanja stoji klic na pomoč, ki ga je predsednik vlade Konga Moise Combe poslal ameriški in belgijski vladi.
V	belgijskem glavnem mestu pravijo, da so dobili vojni svetovalci v Kongu striktna
navodila nevmešavanja v notranje kongo-ške zadeve. V Bruslju namreč nočejo, da bi si zapravili dobre šanse pri upornikih, ki imajo do sedaj že šestino dežele zasedene. Belgija pa ima ravno na tem od gverilcev zasedenem ozemlju čuvati važne interese.
■Po neuspelem poizkusu vladnih čet zopet osvojiti v protinapadu Stanleyville, je dal general Mobutu narodni vojski povelje obkrožiti Stanleyville, v katerem je še zmerom neznana usoda 450 belcev, ki so ostali v mestu.
AMERIŠKI VESOLJSKI USPEH
V prejšnji številki našega lista smo objavili kratko notico o uspešnem poletu ameriške vesoljske ladje „Ranger VII" na Luno. Na tem mestu pa objavljamo še nekaj o poletu.
Velik uspeh poleta 380 tisoč kilometrov, ki ga je opravil „Ranger 7“ je napolnil z zadovoljstvom in ponosom Američane in je tako nagradil prizadevanja tehnikov, ki so leta in leta imeli pred seboj ta cilj. četudi je 4000 fotografij, ki so bile odposlane z izredno preciznostjo iz šestih kamer, ki so bile razmeščene na krovu lunine ladje, stalo državo nad 200 milijonov dolarjev, nihče v ZDA ne misli, da uspeh ni bil vreden teh stroškov: to pa iz tehničnih ozirov (gre namreč za poizkus izredne točnosti), kakor tudi iz razlogov prestiža. S poizkusom „Ranger 7“ so znanstveniki onstran Atlantika prekinili z dolgo vrsto ponesrečenih poizkusov na Luno. Obenem pa so odvzeli Sovjetom prednost na področju fotografiranja površja naravnega satelita zemlje. Sovjeti so namreč septembra 1959 izstrelili prvo sondo proti luni in ob koncu istega leta še eno, vrste „iLunik III", kateremu je uspelo, da je fotografiral zadnjo stran lune. Sedaj pa so znanstveniki Združenih držav daleč premagali te podvige, ker je sovjetska sonda fotografirala površje lune iz razdalje kakih 60 tisoč kilometrov, dočim je „Ran-ger VII" fotografiral in odposlal na zemljo iz razdalje 600 metrov od površja lune.
... in pri nas v Avstriji
REFORMA PRI AVSTRIJSKEM RADIU
NA VIDIKU?
Kot smo že svoječasno poročali, so trije avstrijski strankarsko nevezani časopisi, in sicer „Kleine Zeitung" (Celovec-Gradec), „Kurier“ (Dunaj) in „Wochenpresse“ (Dunaj), pokrenili v letošnjem marcu akcijo narodove odločitve o reformi v vodstvu in programu avstrijskega radia in televizije v zvezi z odpravo nedostatkov — zlasti odprave premočnega vpliva istrank. V začetku julija se jim je pridružilo še 41 drugih avstrijskih časopisov.
Ta akcija posebno socialistom ni bila po volji; zatrjevali so, da je naperjena v glavnem proti socialističnim zastopnikom v radijskem vodstvu. S to trditvijo pa se nikakor ne strinja večina avstrijske javnosti, ker je medtem imela priliko, seznaniti se z osnutkom novega zakona o reformi radia in televizije, katerega je po naročilu akcijskega komiteja omenjenih štiriinštirideset neodvisnih časopisov skrbno sestavil krog strokovnjakov in znanih pravnikov.
Hkrati naj omenimo, da je bil glavni povod za pokrenitev te akcije tedanji sklep politikov obeh koalicijskih vladnih strank, po katerem naj bi radio in televizija še bolj prešla pod strankarski vpliv. Namesto že dolgo obljubljene reforme bi na ta način prišlo v vodstvo obeh institucij po načelu zloglasnega koalicijsko-strankarskega „pro-porca" še več politikov.
Tega udarca proti pravi demokraciji avstrijski narod ni hotel več prenesti. Rezultat poziva omenjenih treh časopisov je bil, da je v dobrih treh tednih bilo zbranih v njihovih uredništvih nad 370.000 protestnih podpisov z zahtevo po izvedbi ljudskega glasovanja o reformi radia. V sklopu svoje zavlačevalne taktike sta obe vladni stranki nato obljubovali, da bosta najkasneje do 30. junija t. 1. izvedli že leto in dan obljubljano reformo. Še ta zadnji dan so bila pogajanja med OeVP dn SPOe na dnevnem redu, tako rekoč do zadnje minute zastavljenega termina (t. j. do polnoči), a zopet brez uspeha
Zato so omenjeni trije časopisi, katerim se je sedaj pridružilo še 41 drugih, ponovno pozvali avstrijski narod, naj zahteva izvedbo ljudskega glasovanja; obenem so objavili predmetni zakonski osnutek. Temu pozivu se je odzvalo nad 200.000 Avstrijcev. Po določilih avstrijske ustave je v takem slučaju notranje ministrstvo dolžno ugoditi želji oz. zahtevi podpisnikov in izvesti zaželeno glasovanje. V predmetnem slučaju
radijske reforme (za dosego depolitizacije radia in televizije) je preteklo soboto izdalo notranje ministrstvo odločbo, po kateri naj bo predmetno glasovanje izvedeno v času od 5. do 12. oktobra t. 1. To so neke vrste volitve, le da se mora vsak, ki želi reformo pri radiu, podpisati na svoji občini v tozadevnem seznamu. Po končanem roku pride vsa zadeva pred parlament, o katerem pa upamo, da bo pozitivno odločil dn ugodil želji večine naroda.
KRIZA PROMETA NA CESTI
CELOVEC—BELJAK
Vedno večje skrbi povzroča cestni upravi stalno naraščajoči promet na državni cesti med Celovcem in Beljakom, tako da je položaj na tem cestnem odseku včasih prav kritičen in pride do večjih zastojev prometa in do številnejših prometnih nezgod, ki še povečajo zamude. Zato pristojni cestno-prometni organi poizkušajo z različnimi ukrepi odpomoči tej resni nevarnosti za cestni promet, dokler ne bo zgrajena nova avtomobilska cesta med obema mestoma in še naprej. Med drugim priporočajo domačinom, naj se zlasti poleti bolj poslužujejo rožanske državne ceste. Preden pa bo zgrajena nova avtocesta, bo verjetno preteklo še precej vode po Dravi, kajti do sedaj se :še niso niti o tem zedinili, kje naj gre nova cesta.
PREMESTITVE OROŽNIŠTVA NA
NIŽJE AV STRI J SKEM
in Predarlskem, ki so še pred nekaj meseci razburjale skoraj vse politične duhove v Avstriji — zlasti na Nižjeavstrijskem, so po nedavni odločitvi Vrhovnega ustavnega sodišča pravilne In po zakonu utemeljene.
Kot znano, je notranji minister Olah pred meseci premestil večje število orožniških organov oziroma uradnikov na Nižjeavstrijskem in na Dunaju, ter manjše število na Predarlskem, kar je imelo za posledico ostre kritike v javnosti, po časopisih in v parlamentu. Nekaj prizadetih se je pritožilo na Vrhovno sodišče, češ da so te premestitve protizakonite. To sodišče je te dni odločilo, da so bile premestitve utemeljene in zakonito pravilne. S tem je zaključen precej oster spor, ki je razburjal zlasti socialistom nasprotne politike in časnikarje; sedaj je dokončno odločeno, da ima notranje ministrstvo pravico, v takih slučajih izvesti premestitev svojih organov.
SLOVENCI
doma in po sneta
Iz Kanalske doline
Nedavno so obhajali v belopeških Fu/inah veli ko slavje. Jeklarna in tovarna verig je obhajala stoletnico obstoja. Podjetje, ki daje več sto delavcem kruha in ima za življenjske potrebe delavcev
dober socialni čut.
|
Med Slovenci v Italiji
Poročali smo že o ustanovitvi nove italijanske dežele „Furlanija-JulijSka Benečija”. Prav tako smo tudi poročali, da je bil pri prvih volitvah v parlament te dežele izvoljen tudi slovenski demokrat dr. Škrk.
Ta slovenski zastopnik je doslej krepko posegat v debato na raznih dosedanjih razpravah v deželnem svetu in dosegel nekaj lepih uspehov.
V teku teh razprav je deželni predsednik De Ri-natdini izjavil, da bo v deželno upravo sprejetih primerno število Slovencev. Predsednik deželnega odbora (vlade) Berzanti je izjavil, da bo deželna vlada skrbno obravnavala in reševala tista manjšinska vprašanja, ki spadajo v pristojnost dežele. De Rinaldini je poleg tega izjavil tudi, da lahko njemu kot predsedniku sveta vsak piše v slovenščini in da bo dal pisma prevesti po uradnem tolmaču. Dr. Škrk je dosegel, da ima slovenski sve-tovavec, če je le eden, vseeno pravico, da spada med tiste svctovavce, ki nastopajo v skupinah. To je važna načelna pridobitev za Slovence, ker priznava slovenskemu zastopniku neko pravico prav zaradi tega, ker je Slovenec.
če pomislimo, da so v začetku hoteli iti kar mimo Slovencev, češ da jih ni, so te pridobitve lep uspeh.
Dušnopastirski tečaj
Č. g. duhovnike obveščamo, da bo od 18. do 20. avgusta na romarskem kraju Tricesimo pri Vidmu v Furlaniji (Udine) letošnji dušnopastirski tečaj z a m e j s ki h slovenskih duhovniku v. Udeležujejo sc ga lahko tudi tisti, ki sc še niso prijavili. Vsi vabljeni!
Arhitekt J. Vurnik — 80-letnik
Veliki slovenski arhitekt Ivan Vurnik je obhajal te dni svojo 80-lctnico. Svoj čas je arhitekt Vurnik predaval na ljubljanski univerzi, zdaj, ko je v pokoju, pa živi v svojem domačem kraju v Radovljici.
t Stanislava Kosič
V Buenos Airesu je 13. julija 1964 umrla v 66. letu starosti Stanislava Kosič por. Beltram, doma it Mirna pri Gorici. Njen dom s čevljarsko delavnic« na Patemalu je bil vedno odprt vsem Slovencem) starim in novim naseljencem. Za njo žalujejo njen mož Albert, sin Albert in hčerka Milena por. Jamše.

Nova Javorškova knjiga
Slovenski pisatelj in dramatik Jože Javoršek je objavil te dni knjigo »Temperaturni listi”, ki je izšla pri založbi »Obzorja”. Javnosti jo je predstavil s tiskovno konferenco, ki jo je priredil kar na domačem vrtu. Tja je povabil predstavnike tiska in druge kulturne delavce. Kot poročajo, jc minilo to, za slovenske razmere še nekoliko nenavadno, o*iroma novo srečanje v prijetnem vzdušju.
Srebrna maša v Clevelandu v Ameriki
Dne 2. avgusta jc daroval v cerkvi sv. Lovrenca r Clevelandu srebrno sveto mašo slovenski rojak nia-rijanist č. g. Gabrijel Rus, ki je profesor za nto derne jezike na univerzi v Daytonu v Ohio. Sre-brnomašnik jc po rodu z Bleda, rojen 1. 1910. Poldrugo leto star je odšel z materjo in bratom Cirilom za očetom v Ameriko. V Ameriki ima še žive mater in več sester, oče pa mu je leta 1958 umil-Srebrnomašnik je preživel maldostna leta pri Sv. j Lovrencu, kjer ga je vodil tamkajšnji župnik nisgt- j Oman. Leta 1927 je vstopil v družbo marijanistov; I v tej družbi je sedaj že 37 let. Po končanem bogo- , slovitem študiju v Švici jc leta 1939 daroval not« mašo v svoji rojstni župnijski cerkvi na Bledu. ' redu jc opravljal najrazličnejše posle in je bil dalj časa v vrhovnem vodstvu marijanistov v Rimu-Kljub temu, da je študiral v tujih jezikih — »edaj poučuje francoščino na univerzi v Davtonu — lep* govori slovensko in povsod nastopa kot zaveden Slovenec.
t Dekan Franc Krhnč
Dne 10. julija t. 1. je umrl v Vipavi, v 82. leti' starosti, veliki trpin, postojnski dekan msgr. TtaPf Kritne. Rodil sc jc leta 1882. Za mašnika pa je bi* posvečen leta 1996.
Njegovo življenje je bilo ena sama grenka kupa-Zato mu naj Bog po smrti plača, kar mu je nan** dolžan!
Neke vrste soeializacija je koristna
(Kardinal Cicognani španskemu socialnemu tednu)
0,b (priiliiki letošnjega 23. španskega socialnega tedna je vatikanski državni tajnik kardinal Cicognani poslal v imenu papeža Pavla Vil. predsedniku tega tedna msgr. Moraleju pismo z voščili in vzpodbudami.
V lisitini, ki je napisana v španskem jeziku in datirana z dne 29. maja, kardinal omenja, da je program tega socialnega tedna zelo aktualen. Visa predavanja so namreč povezama v eno misel ^Socializacija in svoboda". Pojav socializacije, tako pravi med drugim kardinal, je značilen znak sodobne družbe. Današnji človek je vedno bolj povezam in integriran z družbendmi od-našaji. Njegovo človeško blagostanje je vedno bolj odvisno od družbenih organizmov, ki so ustanovljeni v ta namen. Pri svojem delu, kot pri izkoriščanju svojega prostega časa, v iskanju varnosti! pred nepredvidenimi nevarnostmi življenja, pri svojem naporu, da ibi dosegel višjo stopnjo izobrazbe, v skladu s svojo težnjo, da bi se družbeno in človečansko dvignil in v miru preživel svojo starost — človek industrializirane družbe, kot tiste, ki je na poti razvoja, upa, da mu bo ta družba sama pomagala, mu opgamiziirala življenjske pogoje in odstranila občutek negotovosti in skrbi, ki ga mučijo.
Kardinal je nato opozoril na nevarnosti neuravnovešene socialižacije In tiste, ki je pripuščena enostranskim silam, kakor tudi tisfte, v kateri tima državna oblast izključne pravice, kakor socializacije deformiranih ideologij. Vsaka taka napačna socializacija
privede namesto k večjemu blagostanju človeka, k dejanskemu zmanjšanju človeških vrednot, kot so: občutek odgovornosti na družinskem, poklicnem in državljanskem področju, ustvarjalna pobuda posameznih osebnosti, in sama svoboda pri izvajanju temeljnih dolžnosti in pravde življenja. Tendenca moderne družbe po vedno novih oblikah socializacije se mora uresničiti tako, da jamči državljanu večje število koristi in prepreči neugodnosti.
V svojem pismu kardinal nato poudarja, da mora sedanji družbeni razvoj vedno bra-
niti ibradioionalne človeške vrednote, to se pravi: družino in osebno odgovornost, in preprečiti, da ne postane posameznik zgolj sredstvo brezimnih isrill, ki so za to neodgovorne tako iz lideološkega, upravnega kot iz organizacijskega vidika. V dobi socializacije, tako nadaljuje kardinal, je treba opustiti idejo, da je treba javne zadeve pustiti v rokah tistih, ki imajo ambicijo, da bi jih vodili. Zlasti kristjani ne smejo pozabiti, da s svojimi poštenimi obveznostmi i:n plemenitimi deli prispevajo k ostvariltvi družbenega reda, ki bo vedno bolj vreden človeka, pri čemer sodelujejo pri samem načrtu božje Previdnosti. Vsaka socialna akcija, tako zaključuje kardinal Cicognani, mora biti sad dobro proučenih in premišljenih načrtov in ne sporadičnih zagonov tja-vendan.
Papež je obiskal Orvieto
Staro papeško mesto v Umbriji, Orvieto, se je mrzlično pripravljalo, da sprejme papeža Pavla VI. Zgrajeno je na griču, ki obvladuje obsežno in cvetočo dolino reke Paglia, ki se izliva v Tibero. V svojih glavnih strukturah in stavbah je še vedno povsem srednjeveško. Nad vsemi kraljuje slovita stolnica. Orvieto, ki je slikovito tudi po svojih tesnih in vijugastih poteh, zavzema prvo mesto v zgodovini Cerkve, saj je bilo večkrat rezidenca papežev.
V 12. stoletju se je to cvetoče mestece, takrat že avtonomna in v celoti guelfska komuna, postavilo na stran papeža in postalo za „gibeline“ neosvojljiva trdnjav^.. Leta 1157. so prebivalci tega mesta prisegli rimskemu papežu večno zvestobo. Tej pri-
Knjige v sodobnem svetu
Direktor UNESCO: štirje jeziki v večini knjig
,,-Svetovna proizvodnja knjig je koncentrirana v desetih deželah, skoraj tri četrtine (70 odst.) vseh prevodov zavzemajo štirje jeziki — angleščina, ruščina, francoščina in nemščina," je dejal Renč Maheu, generalni direktor Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO), na nedavnem mednarodnem kongresu knjigotržcev v Parizu.
Podatki nazorno kažejo, je rekel Maheu, da je prišel čas, ko morajo razvite dežele pripraviti načrte za izdajanje, tisk in razdeljevanje knjig. Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo se udejstvuje predvsem v Južni Aziji in v Afriki, kjer podpira razvoj tiskarstva in knjigotrške mreže.
Povečanje svetovne proizvodnje knjig
,.Prizadevnost je za zdaj vsekakor .preskromna," je izjavil direktor Maheu, „čim-Prej jo je treba povečati in razširiti, kajti nanaša se na dejavnost, ki jo čakajo velikanske naloge. Tehničnega razvoja, ki je omogočil tisk knjig v visokih nakladah in v zelo kratkih rokih, kar pomeni tudi u-strezno nižjo lastno ceno, naj bodo čimprej deležne vse dežele v razvoju, kjer se muči vsako leto pisati in brati mnogo milijonov •judi, tako otrok kakor odraslih."
V opisu velikih sprememb, ki jih je vnesla sodobna tehnika v tisk dn sploh v knjižni promet, je dejal Maheu, da so prav kot dnevni tisk, radio, televizija m film tudi
knjige zelo pomembno množično sredstvo na področju prosvete in kulture ter za razvedrilo. „Dežele v razvoju odpravljajo nepismenost, prosvetna dejavnost se širi, ljudje imajo čedalje več možnosti za reden oddih, zato vsepovsod naglo narašča število bralcev knjig."
..Udeleženci kongresa pod geslom „Knji-ga v sodobnem svetu" so posebno poudarili pomen Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo kot mednarodne organizacije," je izjavil Maheu, „ka-tere naloga je izboljševati menjavo misli v besedi in sliki ter zagotoviti vsem narodom dostop do tiskane besede, objavljene kjerkoli po svetu."
Japonska tiska letno 200 mil. šolskih knjig
Na Japonskem hodijo otroci obvezno šest let v osnovno šolo, nato pa še tri leta v višjo. Zato je letno potrebno do 200 milijonov šolskih knjig. Vsak založnik lahko izdaja šolske knjige, potrdi jih pa ninistr-stvo za šolstvo. Za osnovno šolo obstoji sedaj izbira med okoli 700, za višjo stopnjo pa okoli 500 naslovov. Za osnovno šolo je 70 odst. knjig opremljenih štiribarvno, za višjo pa z neznatnimi izjemami le enobarvno. Povprečne naklade so 170.000 izvodov, mnoge pa tudi do 500.000. Cene mora odobriti ministrstvo. Format knjig je večinoma navadna osmerka, obseg pa med 88 in 208 stranmi.
Primorska je dobila svojega škofa
le Nove Gorice je dospela vest, da je sv. °če Pavel VI. imenoval dosedanjega upravitelja jugoslovanskega dela goriške nadškofije dr. Janeza Jenka za naslovnega škofa.
Monsignor dr. Janez Nepomuk Jenko ie bil .rojen v Mavčičah na Gorenjskem 5- maja 1910. V mašnika je bil posvečen v ljubljanski stolnici 8. julija 1934 in potem Pel doma novo mašo. Bil je nato prefekt v škofovih zavodih v St. Vidu pri Ljubljani. Leta 1939 je postal doktor bogoslovja. Raj-'n,‘ nadškof Ujčič ga je povabil za sodelav-v beograjski nadškofiji. Pri tem delu je Postal papeški prelat leta 1950, v letu 1955 generalni vikar v Beogradu, naslednje leto je bil odlikovan z naslovom apostolski Protonotar. Bil je dolgo let urednik verskega mesečnika „Blagovest“. Letos je bil po-L^can na odgovorno mesto v svoji domo-vloi, ko je bil Imenovan za naslednika dr. Loroša, rajnega apostolskega administratorja Vipavske, Goriške, Tolminske in drugih ;krajev goriške nadškofije, ki so vsled nove
šegi so ostali vedno zvesti in je ta kraj med drugim zmagoslavno prestal obleganje Henrika VI. in večkrat nudil varno in dolgo bivanje papežu in rimski kuriji od papeža Honorija II. do Urbana IV., od Bonifacija VIII. do Klemena VIL
V času bivanja papeža Urbana IV. v Or-vietu je prišlo leta 1263 v kapeli svete Kristine v Bolseni do čudeža. Ko je neki češki duhovnik daroval sveto mašo, je iz posvečene hostije pričela kapljati kri na korpo-ral, ki ga še danes hranijo v dragocenem re-likviariju v stolnici v Orvieto. Leto kasneje 11. avgusta 1264 je papež s posebno listino razširil praznik svetega Rešnjega Telesa, ki so ga poprej slavili samo v Ličgeu v Belgiji in v Nemčiji, na vso Cerkev.
Za 700-letnico je mesto Orvieto že lani pričelo s proslavami čudeža v Bolseni in omenjene proglasitve. Obisk papeža Pavla VI. v Orvietu dne 11. avgusta je bil prav višek teh proslav. S tem obiskom je hotel papež poudariti njihov duhovni pomen in izdati nov poziv, da se dajmo vsi vedno bolj zavedati božje ljubezni do ljudi. Nad eno stoletje že ni prišel v to mesto noben papež. Zadnji je bil Pij IX., ki je obiskal Orvieto 31. avgusta 1857. Obisk papeža Pavla VI. naj bi konkretno izrazil željo, ki jo je papež poudaril v nedavnem apostolskem pismu, ko je dejal: ,,Potrebno je, da razlije Orvieto, evharistično mesto, postavljeno na griču, na ves svet novo luč in približa ljudi Kristusu."
Papež je obiskal Orvieto popoldne v torek, 11. avgusta brez velikih ceremonij v zasebni obliki. Njegov obisk je imel izključno verski značaj. Sv. oče Pavel VI. je daroval sveto mašo ob 17.30 v zgodovinski stolnici. Med mašo je nagovoril vernike. Papeški sprevod je vozil tja in nazaj po znani italijanski „avtamobilski cesti sonca".
Htahke, UuMucm> u&sU
♦**♦♦*<>•*»»**♦»♦♦*
JUBILEJ V CELOVŠKEM RADIU
Te dni je praznoval Peter Goritschnig, dolgoletni direktor radia Celovec, 50-letnico svojega življenja. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih čestitk z vseh 'krajev.
Jubilantova zasluga je tudi, da so prišle na celovškem radiu do veljave tudi slovenske oddaje, ki so jih naši ljudje tako veseli. Če pomislimo samo na verske oddaje, ki jih ima radio Celovec vsako nedeljo v slovenščini že leto za letom, in pa na domače petje in domačo glasbo, ki razveseljuje slovensko srce, smo lahko hvaležni vsem, ki nam to oskrbujejo in omogočajo. Med temi je tudi jubilant direktor Goritschnig.
Vsi slovenski poslušalci .se čestitkam pridružujemo.
WALMANN V NEW VORKU IN MOSKVI
Svetovno znana režiserka — dunajskega porekla — Margarete Walmann bo za prihodnjo sezono inscenirala v New Yorku in Moskvi Donizettijevo opero „Lucia di La-mermoore". Uprizoritev v moskovskem Bolšoj-teatru bo v okviru enkratnega gostovanja milanske Scale in bo inscenira-na v stilu 19. stoletja.
V newyorški metropolitanski Operi pa bo Margarete Walmann inscenirala opero Lucia di Lamermoore v stilu Shakespeara.
RAZPRODANI BREGENZ
Dvanajstkrat je na sporedu Lebarjeva opereta ,,Dežela smehljaja (Das Land des Lachelns) na letošnjih bregeniških slavnostnih igrah. 2e prve tri predstave so privabile 20.000 gledalcev. Škoda je samo, da niso imeli še več vstopnic, ker je bilo povpraševanje po njih ogromno. V blagajno je prišlo okoli 1,5 milijona šilingov. Prireditelji upajo, da bodo vsaj deloma krili ogromne izdatke, ki so jih vtaknili pri letošnjih bre-genških slavnostnih igrah.
V ŽENEVI MRGOLI PIANISTOV
K znamenitemu glasbenemu tekmovanju v Ženevi, ki bo od 19. septembra pa do
3.	oktobra, se je do sedaj prijavilo skupno 272 kandidatov. Samo pianistov je med njimi kar lepo število 95. Poznani glasbeniki, ki tvorijo žirijo tega glasbenega tekmovanja, govorijo naravnost o poplavi pianistov v Ženevi. Med 95 pianisti je deset Avstrijcev, od katerih ima največ izgledov na zmago Dunajčan Robert Majek.
PROF. BOECKL PREJEL ČASTNI PRSTAN
Profesor Herbert Boeckl, rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost, je prejel v počastitev njegovih izrednih umetniških zmogljivosti častni prstan mesta Dunaja. Tega so mu podelili ob priliki njegove 70-letnice rojstva.
Moč tiskane besede
meje med Jugoslavijo in Italijo odtrgani od Gorice, ki je ostala v Italiji.
Novi slovenski škof dr. Jenko bo posvečen še ta mesec in sicer 24. avgusta. Posvečenje bo v znameniti primorski romarski cerkvi v Logu na Vipavskem, ker ni druge dovolj velike cerkve za tako veliko slavje naše Primorske. Dvajset let je čakala naša Primorska, da dobi spet enkrat svojega slovenskega škofa. Sedaj ga ima in kar je še zraven veselo, je to, da je postal škof dr. Jenko tudi upravitelj tistih delov tržaške in reške škofije, ki so slovenski in so sedaj pod Jugoslavijo. Tako je vse ozemlje, ki je bilo prej pod Italijo, združeno pod enim upraviteljem. Ta primorska škofija, če smemo tako reči, ima nekaj nad 100.000 vernikov. Novi škof ima namen pozneje prenesti svoj sedež v Koper, ki je danes nekako najpomembnejši kraj na Primorskem, kolikor ga je v Jugoslaviji.
Ob tej lepi novici se vsi Slovenci veselimo.
O marsikaterem človeku je znano, da ima silno prepričevalno moč; „Tako govori, da moraš verjeti!" Tako se pozneje opravičuje, ko vidi, da je bil preveč lahkoveren. V mnogo večji meri moremo isto trditi o knjigi; saj je vendar vsaka knjiga tiskana prav zalto, da svoje čitatelje pridobi in prepriča. Govorijena beseda ne more biti nikdar tako pretehtana, kakor je pretehtano postavljena v knjigi. Izrazi so tako nanizani, da bi čiihbolj potegnili za seboj in prepričali čitatelje.
Pred vsako važnejšo odločitvijo se človek nehote vpraša, kako neki drugi mislijo o tem im kako ob podobnih prilikah drugi delajo. In če je kaj že večkrat bral, si bo pač mislil: to že ne bo tako strašno slabo, saj se večkrat dogaja in je še v knjigi pisano o tem. Življenje je pač tako in ljudje so bili vedno taki, kakor poročajo knjige. Tudi velika zla dejanja in hude zablode začne človek polagoma opravičevati pred seboj in pred drugimi, če pogosto in v lepi obliki sliši ali bere o njih. Vstaja mu misel, da bi jih še sam storil, saj je posnemalni aagon v človeku mnogo večji in vplivnejši, kof bi si kdo mislil; zlasti v mladem človeku je ta nagon zelo razvit.
S kakšnim zaničevanjem bi čitatelj marsikdaj vrgel knjigo v ogenj, če bi vedel, kakšen je tisti človek, ki jo je napisal. Pa saj bi najbrž tudi tak pisec ne mogel verjeti, če ne bi vedel, da ljudje njegove izmečke sprejmejo za resnico.
Nadškof Jeglič opozarja: ,,Koliko je pa tako učenih ljudi, ki bi znali vse zmote zavrniti? Koliko?. Skoraj nič! In to ne le v
kmetskem, delavskem stanu, ampak tudi v drugih stanovih, tudi izobraženih? Kdo pa more vse sam preiskati? Ni mogoče, ker ni ne časa ne prilike. Vsi so navezani na pisatelja."
Pisatelju večkrat založnik določi vsebino in način pisanja. Naroči mu, kaj in kako naj piše, da bo knjiga vlekla in šla v denar. Tedaj si bo brezvesten pisatelj prizadeval tako pisati, da bo vzbujal nagone ■in strašti, da bo knjiga „vlekla".
Kakor me užijemo vsega, kar vidimo, tako tudi ne bomo vsega brali, kar nam pride pod roke. Že en sam stavek more človeku zelo škoditi, ker ga morda ne zapusti več, ampak se oprime njegove domišljije in v njej neti strast, voljo pa hromi. Naj se nikdo ne zanaša, češ: kaj mi pa more škodovati, saj sem utrjen in močan. Tudi drevo je močno in zakoreninjeno, pa mu neznatni voluhar izpodje korenine, da se posuši.
Vsak pisun slabe knjige je velik zločinec. Njemu še posebno velja vzklik: „Gorje človeku, po katerem pride pohujšanje!"
ZASTONJSKA DOBAVA PAPIRJA KOT POMOČ K RAZVOJU
Švedska vlada je poslala lansko leto 14 tisoč 500 ton papirja v Burmo, Indijo, Indonezijo im Pakistan. Ta pošiljka v jugovzhodne azijske države maj služi za tisk okoli 70 milijonov novih šolskih knjig. Vrednost darila je blizu 14 milijonov švedskih kron ali preko 70 milijonov šilingov. Predtem pa je dala Švedska v isti namen kar 30.000 ito papirja.
mjjjjlffii ms miJicmkem
Dumpelmkovega očeta zadnja pot
PODGORJE (Velika Gospojnica)
Na Veliko Gospojnico so v Podgorjah sv. maše ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Ob 10. uri je sv. maša pri Kapelici. Popoldne ob 14. uri rožni venec in pete litanije.
POIZVEDBA
Škufca Venceslav (po domače Jerglev), roj. 25. 7. 1909 v Ratju 6 (sedaj Ratje 20) pri Žužemberku, Slovenija — Jugoslavija. Od leta 1944 — 1945 je služboval v Višnji gori .pri Ljubljani. Tik pred koncem vojne, 8. 5. 1945, je odšel z drugimi v Avstrijo, v Vetrinje. 26. 5. 1945 je 'bil v Vetrinju v Avstriji. Eventualne podatke prosimo na uredništvo našega lista.
ZAHVALA
Za čestitke ob moji šestdesetletnici prisrčna hvala! — Dr. Vinko Zwitter, Št. Jakob v Rožu.
ŠMIHEL nad PLIBERKOM (Proslava)
Na predvečer sv. Jakoba je naš požrtvovalni organist Mihej Sadjak napovedal posebno pevsko vajo in nanjo povabil posebno starejše pevce. Po vaji so prišli v kapla-niijo tudi g. kaplan Zirgoj in podžupan mestne občine Pliberk. Skupaj z Zborom so počastili dolgoletnega in zaslužnega Jakoba Milšica, pd. Zilanovega očeta v Crgovičah, Zbor mu je zapel pesem „Zadoni nam“.
Podžupan Kumer Mirko pa je v naslednjih besedah Slavil slavljenca: „Svoj 80. god obhajajo Zilanov oče. Cez 60 let pa pojejo pri zborlih. Najprej doma v rodni vasi v Lovanlkaih in pri fari v Dobrli vesi, nato pa v Šmihelu, kamor so se pred desetletji priženili k Zilanu. Po poklicu so bili električar in so nadzorovali Svečevo električno napravo do prve svetovne vojne.
Pod organistom Štanglnom so sodelovali v moškem pevskem zboru „Gorotan“ in peli vsako nedeljo im praznik v cerkvi. Ustanovili so tamburaški zbor in sodelovali povsod na slovenskih prireditvah doma, po sosednjih farah in nastopiti tudi v Celovcu. NabaVili so tamburašem lepe trobojne kape in pisane vrvice pri inštrumentih. Temu živahnemu pevskemu, godbenemu in igralskemu delovanju je prva vojna naredila konec. Tem živahneje pa je njegova narodna zavest zagorela v letu pred plebiscitom: shodi, tabori, igre. Povsod nastopajo Goro-tanci in svirajo Zilanovi tamburaši.
A tudi po ljudskem glasovanju se Oče ne dajo oplašiti. Dvignili so zastavo visoko in pričeli z delom na kulturnem polju. Pobeglega Stangelna je nadomestil Kral, rajna kaplana Zupan in poznejši dekan Košir pa sta učila igre. Zilanov oče pa je vadil novo generacijo tamburanja.
Izvrševali so zidarski poklic. Ljudje so jih hvalili, saj so znali zidati tudi laške peči in postavljati svinjske kotle. Po delu včasih daleč od doma, pa zvečer na pevsko vajo. Očeta na vajah nikoli ni manjkalo. Peli pa niso samo v šmihelski cerkvi, tudi v Rin-SkOlah in Dvoru jih je bilo slišati im pa v romarski cerkvi pri Božjem grobu na Humcu.
Petek za petkom so v postu prihajali peš .ali s kolesom tja in s svojim prvim basom lepšali (bogoslužje. Bog jim je dal dočakati visoko Starost, ni pa bilo življenje vedno z rožcami postlano. Marsikatero pikro so morali od narodnih nestrpnežev požreti.
Pred deti jim je umrla žena in s sinom Valentinom sotipiljo. Tudi zaslužene rente ne dobijo, ker nimajo dovolj zavarovalnega časa, čeravno so vsa leta delali v obrti.
Zilanov oče, vi ste nam zgled rodoljuba, zgled kristjana, zgled nesebičnega človeka, ki nikoli ne vpraša, kaj bo za to dobil, ampak stori vse brezplačno v zavesti, da dela prav in dobro za blagor naroda in čast božjo. Tri generacije tamburašev ste vadili. Pri treh organistih ste peli in še pojete. Pogosto prejemate zakramente in tudi Ob delavnikih hodite k službi božji."
Prejmite prisrčno zahvalo za vse, kar ste v življenju žrtvovali za Boga in domovino. Ostanite zdravi še dolgo in 'imejte veselje z rodom, ki raste za vami.“
Nato je sledila prisrčna družabnost, h kateri je prispela tudi hčerka slavljenca Anica z Dunaja. Pozno v noč so se razlegale stare a vedno lepe ..Domovina, mili kraj“, „Luna sije“ itd., dokler se v zgodnjem jutru zbor ni razšel s sklepom, ostati istim idealom kot Zilanov Oče zvest do smrti.
Kakor smo že poročali in je prineslo tudi nemško časopisje, je umrl v nedeljo, 2. avgusta v zgodnjih jutranjih urah v Štebnu pri Globasnici čisto nepričakovano v domačem okraju tako priljubljeni ter daleč naokrog znani g. Tomaž Dumpelnik.
Sicer je že nekaj časa bolehal, toda nihče ni vzel tega preresno, tudi sam ne!
Tako je njegova smrt presenetila nas vse, ki smo pokojnika poznali in v njem spoštovali moža poštenjaka, ki je z vso svojo prirojeno ljubeznijo ljubil svojo zemljo, jo obdeloval, in ki je v svoji širokogrudnosti imel vedno odprto srce za potrebe zasebnega in javnega življenja. Ni čuda, da je izzvala žalostna vest o smrti tega kremenitega moža povsod potrtost in žalovanje.
Pogreb rajnega se je vršil v torek 4. avgusta ob udeležbi ogromne množice ljudstva! Od blizu in daleč so prišli ljudje obeh narodnosti in s tem izpričali, kako je bil pokojni Dumpelnik priljubljen in znan daleč preko rodne vasi. Bog mu je dal namreč to izredno posebnost, da se je znal izborno vživeti v miselnost in v potrebe svojega bližnjega, tudi svojega političnega nasprotnika in je tako znal omiliti vse medsebojne človeške ostrine. On ni bil človek, ki bi delal prepade med posamezniki in med narodnima skupinama, temveč on je gradil mostove, ki so navadno tudi držali.
Pred domačo hišo se je poslovil od pokojnika č. g. župnik Čebul, kateremu je bil preminuli boter. Po ziljski šegi je vzel mrtvaško laterno ter jo nesel na čelu mrtvaškega sprevoda. Sedem duhovnikov je spremljalo rajnega k zadnjemu počitku.
Ob odprtem grobu je domači g. župnik Posch v pretresljivih besedah orisal življenje in delovanje pokojnikovo. Naglasil je, koliko je pokojni gospod Dumpelnik storil za svojo družino, za vaško občestvo, za blagor svoje fare in vsega svojega ljudstva.
Kot zastopnik občine se je poslovil od pokojnika župan, g. Elbe.
V	imenu narodnega sveta se je poslovil od rajnkega g. Tolmayer, ki je v kratkih, jedrnatih besedah naslikal lik odločnega narodnega borca.
Za njim je povzel besedo g. črčej, ki je naslikal pokojnika kot kmetijskega strokovnjaka in bivšega zaslužnega svetnika deželne in okrajne zbornice.
črčej je povedal sledeče:
V	imenu skupnosti južnokoroških kmetov se Vam, dragi Dumpelnikov oče, iskreno zahvalim za Vaše požrtvovalno javno delo. Zastopali ste slovenske kmete v de-
MALA VES (Pismo iz Podjune)
■Splošno je znano, da danes dežela ni več talko zaprta vase kakor prej. Tujski promet, vožnja delavcev v mesto, radio, televizija, film in slaba literatura imajo slab vpliv na podeželske prebivalce. Moralne in verske vredndte se polagoma pa sistematično razkrajajo. Posebno film ima veliko privlačnost za mladino in povzroča, da ima ona čisto napačne nazore in mnenja o verskem dn moralnem življenju. Tudi zanimanje za pošteno družabnost in zabavo ter stare šege in navade pada. Mladina se podaja plehkemu veseljačenju in pijančevanju in jo je težko pridobiti za resno kulturno delo.
Imamo že več let katoliško filmsko komisijo na Dunaju, ki vsak film ocenjuje. Verniki so po svoji vesti dolžni prepričati se o vrednosti filma pred obiskom. 2e dve leti obstoji na Koroškem akcija „dober film", ki poziva vernike, naj podpirajo dober film. Pri mnogih cerkvah že visijo filmske ocene.
Za vsako župnijo je potreben en filmski referent, pa je težko najti pravo osebo. Pri potovalnem kinu je težavno pravočasno obvestiti obiskovalce o vrednosti filma.
V nedeljo 26. julija je bil film „Ich bin auch nur eine Frau“ (za mladino prepovedano). Zraven tega je bilo še na plakatu za tolmačenje pripisano sledeče: — Gestand-nis zwischen Kissen und KUssen — Ein
želni in okrajni kmetijski zbornici. Vaša osebnost je tam nekaj pomenila in Vaše tehtne in preudarne besede so zbudile vedno pozornost. Bili ste pri ljudstvu kakor tudi pri oblasteh visoko v časti. Nekoč je rekel sodnik stranki: „če imate Dumpel-nika za pričo, ;mi to popolnoma zadostuje in ne rabim drugih več.“
Bili ste Slovenec, niste pa črtili drugih narodnosti. Zavedali ste se, da samo mirno sožitje med narodi prinese srečo in blagostanje. Zato se tudi niste maščevali nad nasprotniki 1. 1945 ampak ste jim odpustili, zavedajoč se, da je maščevanje pridržamo Bogu.
Bili ste nam vzgled požrtvovalnega narodnjaka, vernega kristjana in dobrega gospodarja.
Želimo si, da bi Vas mladi rod posnemal kot neustrašenega borca za narodne in gospodarske koristi našega ljudstva, kot dobrega gospodarja, kristjana in prijaznega soseda na vasi.
Slava Vam!
a Greinerjev študent iz Globasnice je prebral nato rajnemu silno posrečeno recitacijo „Umrl je mož.“
Domači pevski zbor je zapel ob grobu v slovo temu blagemu možu svoje žalostinke in globasniška godba se je s svojimi žalujočimi akordi ujemala z bridkimi občutki navzoče množice.
„Umrl je mož,“ mož, ki je kot družinski oče vzorno skrbel za svojo družino. Sedem otrok z ženo vdovo je objokovalo prerani odhod svojega skrbnega očeta.
Umrl je mož, ki je nad 40 let vodilno posegal kot župan ali odbornik v dogajanje svoje občine in preko nje v naše gospodarsko, politično in narodno življenje.
Umrl je mož, kateremu je Stvarnik usodil kratko življenjsko dobo osemdesetih let, ki je pa na odru svojega življenja stoodstotno izvršil svoje poslanstvo ter si pri vsem tem nabral prijateljev, ki bodo za njimi žalovali še dolga leta. Lep pogreb je imel rajni Dumpelnikov oče, ker je bilo lepo tudi njegovo življenje. Slonelo je nepremakljivo vedno na krščanskih načelih, katerim je bil pokojni zvest vsa svoja življenjska leta.
Prižgana svetilka, katero je nesel na čelu mrtvaškega sprevoda duhovnik — rajnega botrinec, je simbolično izražala misel, naj bi naši možje in fantje, katere usoda bolj ali manj kliče v službo javnega ali občestvenega življenja, sledili svetlemu vzgledu tega velikega moža.
Slava mu! Naj mu je Bog izdaten plačnik! Težko prizadeti Dumpelnikovi družini pa naše iskreno sočutje!
Lustspiel liber das Thema: Warum nicht of-fen liber Liebe reden! Das verlockende Spiel zwisohen einer Eva und ihrem Adam! — Ein heiteres Spiel um den Mann.
S takšnimi opazkami si filmsko podjetje polni blagajno. Erotika in spolnost sta danes najbolj donosna trgovina.
Prosimo starše, naj se malo bolj zanimajo, kakšne filme obiskujejo njihovi otroci in mladostniki. Bil bi že skrajni čas, da se obnovijo cerkvene ustanove, ki bi skrbele za versko in moralno izobrazbo.
SELE
(Posvečenje nove cerkve)
Okolica farnega doma in nove cerkve je zadnje dni dobila lepše lice. V cerkvi se dela dovršujejo, da bo mogla biti v nedeljo, 23. avgusta od prevzvišenega g. škofa posvečena.
Začetek obredov bo ob 9. uri dopoldne.
Posvečenje cerkve je izredna slovesnost, ki jo doživijo le redki rodovi. Zato pričakujemo ta dan veliko udeležbo ne le domačih faranov, marveč tudi vernikov iz vseh dolin.
Vsi vabljeni in dobrodošli, posebno oni, ki so že prispevali ali ki bodo kaj darovali za gradnjo cerkve.
Žegnanje na (Sedlcah bo zato letos že v nedeljo po Gospojnici, dne 16. avg. ob pol desetih dopoldne.
Cerkveni svet v Selah
HIMEN DVEMA MLADIMA PAROMA
Dne 26. 7. sta se poročila v Št. Lipšu g. Flori Lipuš, poštni uradnik v Celovcu, znani urednik „Mladja“, naš sodelavec, z gdč. Marijo Petek. Obljubo njune dosmrtne zvestobe je sprejel pri poročni maši č. g. Mat. Nagele.
*
Isti dan sta se pa na Rebrci poročila g. I, ado Hajnžič, naš tiskar v tiskarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu in gdč. Judita Lube, uradnica v rebrški tovarni celuloze. Obljubila sta si zvestobo do smrti pred č. g. dr. Metodom Turnškom.
Obema mladima paroma prisrčne čestitke našega lista in njihovih prijateljev!
vik
ŠT. VID V PODJUNI
Zadnji čas so oskrbeli za cerkev v Št. Primožu nabiralnik. Vsak dober gospodar ve, da je treba pri poslopjih stalno kakšnih popravil, včasah še takih, ki se na zunaj skoraj ne opazijo. Tako so se v zvoniku naše ptice že vse preveč udomačile. Nanosile so blata, da so se morale napraviti v zvo-nikove line žične mreže. Potrebne okvire je napravil Luka Šumer, Finkovnikov oče.
Naša zgledna Muntrova Nana je zbolela in se podala v oskrbo k svojemu poročenemu sinu Vidu na Žirovnici pri Škocijanu. Želimo ji, da si kmalu opomore, ker bi jo pogrešali, če bi je dalj časa ne bilo nazaj.
BOROVLJE
(Tržiška godba pri nas)
V	soboto, 1. avgusta, je priredila godba na pihala iz sosednjega Tržiča, onstran Karavank, svoj koncert. To gostovanje je bilo v zameno za gostovanje boroveljskih godbenikov pred tedni v Tržiču. Tržiška godba šteje 48 godbenikov in jo vodi Marijan (Sajovic. Svoj koncert je začela s „Sloven-skim maršem11. Ob tej priložnosti smo slišali več pozdravov in nagovorov v nemščini in slovenščini. (Koncerta se je udeležilo veliko ljudi, kar pomeni, da je prišel čas mirnega sožitja in strpnosti. Vedno bolj moramo drug drugega razumeti in se med seboj spoštovati.
ŠMARJETA — ZAVRHOM
Julija sta stala pred poročnim oltarjem posestnik in gostilničar Maks Wernig in Anica Wernig, posestnikova hči Iz Galicije. Novi družinici mnogo blagoslova na novi življenjski poti.
CELOVEC
Dne 15. avgusta bo ob dveh popoldne v Celovcu, SudbahngUrtel 24, ljudsko slavje, na katerem bodo sodelovali ansambli iz treh sosednih dežel, namreč Koroške, severne (Italije in Slovenije (vokalno-inštru-mentalni ansambel iz Tržiča). Nastopi ansamblov bodo od pol štirih do petih
ŠT. VID V PODJUNI (Blagoslovitev poslopja požarne hrambe)
V	nedeljo, 19. julija popoldne, je bila v Rikarji vesi blagoslovitev poslopja požarne hrambe, ki jo je Izvedel mil. g. prošt dz Dobrle vesi. Poleg domačinov so se slavnosti udeležile ttudi sosedne požarne hrambe iz žitare vesi, Dobrle vesi in Kamna.
2IHPOLJE (Srebrna maša)
Letos smo že parkrat brali o srebrnomaš-nikih v Št. Jakobu, Šmarjeti, Hodišah, železni Kapli. V nedeljo, 9. avgusta pa smo tudi na Žihpoljah praznovali tako slovesnost.
Č. g. Arnulf Memmer si je namreč izvolil našo romarsko cerkev, da se v krogu povabljenih gostov in drugih vernikov v sveti daritvi zahvali Bogu za milosti, prejete v dobi 25 let mašništva. Ob asistenci mil. g. kanonika Zechnerja, profesorja Komarja in župnika Kanaufa, domačega provizorja in
Izgrcbalniki za krompir - Sadne stiskalnice Parilniki - Drobilniki za krmo - Dvokolesa - Mopedi itd.
Johan Lomšek
Tl HOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoj«!
13. avstrijski lesni sejem v Celovcu
Izvoz je za Avstrijo življenjskega pomena
Dci m Jčovaškem
številnih ministrantov je opravil slovesno zahvalno daritev. Njegov nekdanji bogoslovni profesor, sedaj profesor na univerzi v Innsbrucku, dr. Heinzel je v pridigi lepo raži ožil potrebo in namen duhovništva. Domači pevski zbor je slovesnost povzdignil z latinskim petjem in slovenskimi in nemškimi vložki.
iPo zaključku z zahvalno pesmijo so se duhovniki, sorodniki in povabljeni gostje zbrali v Kirschnerjevi gostilni k okrepčilu in izvencerkvenemu slavju, ki je poteklo v prijetni družabnosti.
č. g. Memmer je v naših krajih dobro znan. Po rodu Nemec iz Kampa v Labotski dolini se je že v gimnaziji zanimal za slovenski jezik. Kot bogoslovec je en semester študiral na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze in se je slovenskega jezika tako naučil, da ga gladko govori in piše. Ne samo to, on tudi s srcem čuti s Slovenci. Zato je tako rad služboval v slovenskih farah, kot kaplan kratko v Železni Kapli, v Pliberku in išmarjeti v Rožu, skoro pet let med vojno kot administrator v Selah, nato kot provizor v Blačah in v Glinjah. Povsod tod 'ga imajo ljudje v dobrem spominu. Žal ga je bolezen pozneje prisilila, da je moral izpreči in zdaj živi v kraju svojih otroških let, v Kampu. Iz srca mu želimo, da bi se ozdravil in spet mogel pastirovati med našim ljudstvom tam, kjer ga Bog hoče imeti!
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
Ford Gortina 1963 VW, Typ 11	1962
Triumph Herald 1964 Austin A 30	1957
Hillman Minx	1961
Opel Rekord	1963
Opel Rekord	1960
Renault Dauphine 1962 Triumph Spitfire 1963
JOSEF SINTSCHNIG
PRODAJA AVTOMOBILOV Klagenturt — Celovec, Sudbahngurtel 8 Telefon 53-20, 32-58
Trinajstič so letos odprli duri avstrijskega lesnega sejma. Od 6. do 16. avgusta, to je kratkih deset dni je Koroška v središču mednarodnega in domačega lesnega gospo-darstva.
Ko je pred leti sejem napravil korak od neznatne celovške razstave do koroškega velesejma in avstrijskega lesnega sejma, so verjeli le največji optimisti, da bo sejem v današnji obliki dosegel tak mednarodni sloves.
Kat gospodarski prelomnici med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom, je bila poverjena avstrijskemu lesnemu sejmu naloga, katere pomen danes še premalo cenimo.. Avstrija je že zaradi celinske lege prisiljena, da je njeno gospodarstvo usmerjeno na evropski trg. Zato je nujno potrebno ustvariti evropski gospodarski prostor in uresničiti skupno evropsko zamisel.
13. Avstrijski lesni velesejem, je s svojo gos p odarsk opoldtii čno pomembnostjo v teh dneh v ozadje potisnil druge pereče probleme. Je to strokovni sejem, katerega gospodarstvo obvladujeta in ustvarjata dve veliki komponenti: tujski promet in lesno bogastvo.
Vedno bolj se v avstrijskih gospodarskih krogih uveljavlja mnenje, da je cepljenje Evrope v več gospodarskih blokov zlasti za Avstrijo škodljivo, zato bi bilo nujno potrebno ustvariti nekak skupni evropski gospodarski trg. Vzemimo pri tem za primer naš izvoz gozdarskih in 1 e sn o go spo da r skih izdelkov: leta 1962 smo jih izvozili 84,6 odst. v države EW'G-bloka in le 6,4 odst. v države EFTA-bloka. Že samo iz tega primera vidimo, kako nujna bi bila uresničitev enotnega evropskega gospodarskega koncepta za avstrijsko lesno industrijo! Kajti za avstrijsko izvozno gospodarstvo je njena gozdarsko-lesna proizvodnja velike važnosti, saj je n. pr. 1. 1963 dosegla okoli 35 odstotkov celotnega avstrijskega izvoza.
Veliko napora in podrobnega dela je bilo potrebno, preden si je avstrijsko lesno gospodarstvo pridobilo in zagotovilo današnji položaj na evropskih lesnih tržiščih. In vprav vsakoletni lesni velesejem v Celovcu je najboljše ogledalo oziroma prikaz avstrijske lesne produkcije in dejavnosti. Njegova naloga je hkrati, razširiti in utrditi lesno trgovino.
Avstrijski lesni sejem izpolnjuje letos dve fukciji: 1. je izložba avstrijskih izdelkov in 2. je zbirališče mednarodnega gospodarstva, v kolikor je v zvezi z lesom.
Letošnji avstrijski lesni sejem prekaša po svojem programu vse dosedanje.
Gozdno gospodarstvo je na tem sejmu združeno z vrtnarsko razstavo.
Posebna razstava ,,turisti pri kmetu“ posveča pozornost tujskemu prometu v kmetijskih in gozdno-goispodarskih podjetjih.
Zvezno-lesni gospodarski svet prikazuje posebno razstavo o modernih gradbenih elementih in notranjo izgradnjo iz lesa. Medtem ko prikazuje lesna industrija obsežno področje papirja in papirnatih izdelkov, posebno 'še moderno embalažo (zavijanje).
Žagarska Industrija razstavlja lesne izdelke določene mere in kvalitete.
Velika razstava domačih in tujih strojev za obdelovanje in predelovanje lesa je letos še posebno bogata. Isto velja za množično pohištvo, moderne plošče iz lesnih vlaken in mnogo drugih tozadevnih razstavljenih predmetov.
Za časa velesejma so imele številne strokovne zveze zborovanja v Celovcu.
Tako je bil od 7. do 9. avgusta „dan tesarskih mojstrov1'. Zborovanja se je udeležilo preko 300 tesarskih mojstrov iz cele Avstrije.
Nadalje je bilo zborovanje lesno gradbenih podjetij, kakor tudi zborovanje zveze gozdnih posestnikov in pa zborovanje novinarjev lesne stroke, ki je bilo od 5. do 7. avgusta.
Lasten paviljon ima Jugoslavija, v katerem vidimo razstavljene predmete domače obrti in industrijske izdelke.
V tržaškem paviljonu prikazujejo tropski les iz Afrike. Preko 100 vzorcev tropskega lesa si lahko ogleda obiskovalec tega paviljona.
13. avstrijski lesni sejem v Celovcu prinaša letos zopet veliko novega.
Tako vidimo na področju poljedelstva številne moderne stroje, orodje In naprave. Posebno pisano sliko nudijo številna poljedelska vozila.
Tudi na področju ogrevalne tehnike najdemo novosti.
Gradbeništvo prikazuje novosti iz Avstrije, Italije in Francije. Velika je tudi ponudba orodja in naprav. Prav tako nudi sejem moderna pohištva za pisarne in šole.
Velik del sejemskega bloka zavzemajo razstavni predmeti za gospodinjstvo. Številna je tudi oblačilna in tekstilna industrija.
Krasen uspeh naših šahisfov
Jurij Deisinger zopet deželni prvak
Preteklo nedeljo je dosegel naš rojak Jurij Deisiniger zelo lep uspeh v šahu. On ni brartil uspešno samo mesto prvaka v šahu, marveč je dosegel s približno 90 odstotki nadvse razveseljiv uspeh.
Prav tako hrabro se je odrezal naš drugi mladi rojak Walter Lukan, ki je dosegel z drugim mestom dosedaj najlepši uspeh z 78 dostotki.
S tema 'dvema izvrstnima slovenskima ša-histoma je pridobila naša katoliška mladina priznanje in ugled med vrstami športnikov in igralcev. Na letošnjem mladinskem dnevu v Šentjanžu smo med športniki pozdravili tudi Walterja Lukana in Jurija Deisingerja, ki pa je bil žal zaradi izpitov zadržan.
K izrednemu uspehu Vama, draga rojaka iz srca čestitamo in želimo tudi v naprej mnogo lepih uspehov!
Končni rezultat:
1.	in deželni prvak 1964 Jurij Deisinger z 8 točkami.
2.	Walter Lulkan 7 točk.
3.	Bruno Griibler (Feldkirchen), 6 točk.
4.	Albert Legat (fiekštajn) 5 in pol točke.
5.	Valter Tišler (Celovec) 5 točk.
6.	Jožef Gallob (Bekštajn) 4 točke.
Ti ‘igralci so se kvalificirali za prihodnje deželno prvenstvo. Med temi šestimi igralci sta naša rojaka tudi Albert Legat in Jožef Gallob. Ponosni smo in veseli, da so želi tako lepe uspehe.
KRATKE DOMAČE NOVICE
« Na letošnji Kranjski sejem v Kranju na Gorenjskem je bila povabljena tudi godba iz občine Železna Kapla — Bela.
9 V dunajskem parlamentu so začeli razpravljati tudi o avstrijsiko-jugaslovanskem obmejnem železniškem dogovoru, ki ga naj bi jeseni sklenili. Gre za obmejno poslovanje na kolodvorih Špilje—Spielfeld, Pliberk, Dravograd, Jesenice in pa za uporabo železniške poti Pliberk — Dravograd — Labot.
e Tudi letos bomo praznovali po Koroškem „iDan naših starih", ko bo posebna pozornost posvečena upokojencem in upokojenkam. 'Določena je bila za to nedelja 27. septembra.
® V zadnjih treh letih je na Koroškem prenočilo ogromno tujih ljudi. Celotno število prenočnin je bilo:
1961	1962	1963
7,477.000	9,532.000	10.199.000
tuzemcev	2,549.000	2,939.000	3,071.000
inozemcev:	4,928.000	6,592.000	7,129.000

~ r
v . v: "

SONDERAUSSTELLUNG IM E I G E N E N
MESSEPAVILLON
A U F DER KARNTNER MESSE
Jtupufo pd ti/cdUaU, UL aplašuicia v našem tišin! MB
r()()letna razprodala! Zelo ugodno dobite: moške športne srajce	od	49.—
moške srajce z dolgimi rokavi	od	69.—
volnene jopice	le	238—
Tevtet'Jv&ueftl — DAS HAUS DER GUTEN OUAUTAT =	P
KLAGENFURT FELDM.-CON RA D-P LAT Z 1 • TEL. 71-4-41	
L		
ZAHVALA
Ob izgubi nadvse dragega nam očeta
Tomaža Dumpelnika
posestnika v Štebnu pri Globasnici
nam je prijetna dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so blagemu rajniku na zadnji poti izkazali zadnjo uslugo.
Predvsem se prav iskreno zahvaljujemo č. g. župniku F. Poschu za pogrebno sveto daritev, nagrobne obrede in poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsej častiti duhovščini, govornikom, farnemu pevskemu zboru, požarni hrambi, domači godbi ter končno vsem številnim pogrebcem, ki so našega očeta spremili in počastili ob njegovem pogrebu.
Prosimo za blagega pokojnika še spomina v molitvi.
V Štebnu pri Globasnici, dne 8. avgusta 1964.
ŽALUJOČA DUMPELNIKOVA DRUŽINA
ZA DEKLETA:
Kje je mesto za dekleta?
Za vsakega človeka velja, da moramo upoštevati njegovo naravo, če ga hočemo pravilno presojati. To velja še prav posebno za dekliško naravo, ki je vse bolj mehka in čustvena kot moška. Čustvenost in druž-nost dekliške narave sta tisti dve sili, od katerih ni odvisen le uspeh njenega poklicnega dela, temveč tudi njena vera in vsa njena sreča.
Gotovo dejstvo je, da dela dekle s srcem. Moč njene duhovne narave je v čustvu, v fantaziji. In prav vsled tega se ona lahko prilagodi otroški duši in je kakor ustvarjena za vzgojiteljico v družini, v javnosti in v vsem svojem okolju.
Dekle se največkrat ne da voditi od načel, temveč od tistega, ki idejo oznanja. .. Ta ji je živo poosebljeno načelo in to igra v dekliški duši veliko vlogo. To postane lahko ta dekle usodno; znala ibi slediti Slepo oznanjevalcem krivih življenjskih načel. Pa ne samo slediti, utegnila bi postati celo fanatična. Tudi pri nas smo ugotovili mnogokrat, kako so dekleta iiz vernih družin radi svojih prijateljev ali zaročencev, ki so bili nasprotnega nazora, v kratkem postale povsem njihovega prepričanja; večkrat so postale celo najbolj navdušene aktivistke nazorov svojih prijateljev.
Močan vpliv na mehko dekliško naravo ima javno mnenje: „Mora biti že res, saj večina tako misli in govori." Ta misel jo tako prevzame, da ne verjame drugemu, če bi ji še tako resnico dopovedoval.
Dekle ne ljubi samote, ona hoče živeti v družbi. Čuti se prešibko za borbe na življenjski poti. Stvarnik ji je dal lepoto, Id se izraža predvsem v ljubkosti; a poleg tega ji je dal tudi žensko čast.
Versko vzgojeno dekle ni težko pridobiti za duhovne ideale. Kmalu bo našlo pravo pot, primerno polje, kjer se bo lahko koristno udejstvovala, pa naj bo to pri vzgoji mladine v družini ali v društvu, na karitativnem polju ali vobče v javnosti.
Mlado verno dekle je prava junakinja v današnjem svetu, ki je prepojen s pohlepom po Uživanju in ne pozna več pravega idealizma. Zato je zanjo življenje zares težko, boj neizprosen in krut. Katera bi v tem boju začela omahovati in obupavati, ta ne more več dolgo vzdržati. V celotnem življenju bo -postajala vedno bolj podobna dekletom, katere življenje poteka brez lepote in brez idealov; kmalu bo postala njim enaka. Zato katoliško dekle ne obupa in stoji močna ■kot skala ter kljubuje sili viharjev. In tisto dekle bo našlo vso srečo in ves smisel življenja.
Poštenje več velja, nego kup zlati.
C *
Lažniku še resnice ne verjamemo.
*
Krivično blago teknilo ne bo.
Pred davnimi časi je živel kralj, ki je s trumami hodil v tuje dežele in požigal vasi in mesta in prebivalce vlačil v sužnost. Svoja dela je dal izklesati v pečine in ko je čutil, da se mu bliža konec, si je dal iz ogromnih kamnov postaviti grobno palačo in svoje truplo je velel dejati v dragoceno mazilo, da bi mu smrt ne mogla do živega.
Toda njegovo ime ne živi med nami, o-braz nam ne žari in srca nam ne utripljejo, kadar slišimo o njem. In prišel bo dan, ko bosta vihar in dež razdejala poslednji kamen njegovega spomenika in bo puščavski pesek vršal prek njegove sledi, kot da nikoli ni živel.
Pred davnimi časi pa je živel tudi kralj, ki ni imel vojakov in ni prelival krvi in ni požigal hiš. Svojega imena ni vklesal v pečine, ampak ljudem v srce. Segal je grešnikom v roke, bolnikom nežno gladil vroče čelo, svetil z lučjo usmiljenja v bedo siro-
makov in do križa vztrajal v odpuščanju in potrpljenju. Z onimi, ki so ga najhuje preganjali, je imel največje usmiljenje in hrepenel je, da bi jih s svojim vzgledom otel divjosti.
Ni si zidal grobnice kakor stari kralji — in vendar vidite, kako povsod po velikih mestih in po najmanjših vasicah strmi v nebo hiša, posvečena njegovemu spominu. Da, celo visoko nad človeškimi selišči blizu večnega snega zvoni kapelica v spomin na njegovo delo ljubezni — ko po vsem svetu praznujejo dan njegovega rojstva.
Glejte: moč njegove dobrote je večja in trajnejša kakor ves vojni hrup tega sveta. Vabi blodečega kakor luč ocetne hiše v temnem gozdu. Nikoli se ne bojte, da sta dobrota in prisrčnost potrata. Vsaka prijazna beseda in vsaka ljubezen je nesmrtna, užuga roganje in posmeh in se tiho slavi v zapuščenih srcih ...
Jz {Umskeiia sMta
JAPONSKI KATOLIŠKI FILM
Čeprav so katoličani na Japonskem v veliki manjšini, se vendar v kulturnem življenju močno uveljavljajo. Celo v filmski svet bodo stopili s prvim katoliškim barvnim filmom, ki bo prikazoval posvetitev nove stolnice v Osaki ter delovanje katoličanov v sedanjosti. To bo vsekakor velik korak, kajti ma ta način bodo široke plasti japonskega ljudstva spoznale misijonsko in kulturno delo katoliške Cerkve na Japonskem.
FILM POSTAJA SLABŠI
Kakor poroča ‘nemška katoliška filmska komisija, je na trgu vedno več slabih filmov. Kar v zadnjem letu je število dobrih filmov padlo za skoraj 10 dostotkov, pri čemer ugotavljajo, da je zadnji čas na filmskem trgu vedno več filmov serije ,,Mon-do — cane“. To so namreč filmi, ki so izdelani po italijanskem filmu režiserja Gual-tiero Jacopettija ,,Mondo-cane“, kar pomeni „:Svet — pes“ ali „Pasji svet". V tem filmu prikazuje življenje v skrajno naturalističnem stilu ter v najbolj perverznih slikah, kar še pogosto prepletajo najbolj resne in religiozne scene. Samo v Nemčiji so v zadnjih mesecih nad 20 podobnih filmov vrgli v promet in gmotni uspehi niso izostali. In prav to odločuje pri filmskih podjetnikih, zato opozarja kulturni svet pred poplavo tega „pasjega strupa" na filmskem
področju. Posebno pogubno bo to za mladino, za katero skoraj ni več primernih mladinskih filmov, ki bi bili zares priporočljivi.
USPEH FILMOV Z VZHODA
Letošnji filmski festival je prinesel filmu z vzhodnih držav izredno lepe uspehe. Skoraj vsa odlikovanja so odnesle te države. Tako sta prejela „zlati in srebrni pečat" češka filma „Črni Peter" in ..Visoki zid", nadaljnje premije pa so dobili še madžarski, poljski in japonski filmi, dočim so se morali Amerikanci zadovoljiti s pohvalo za najboljši nastop (igralec Gene Kelly). Celo v kratkometražnih filmih so odnesle največ nagrad vzhodne dežele. To je vsekakor znamenje propadanja zapadnega filma, ki hoče podajati sodobno življenje, a se izgublja v abnormalnih izrodkih 'sodobne pokvarjenosti, resničnih problemov življenja pa ne zna zajeti.
Nepotreben strah. — Ona: »Vidiš, prav pri tem drevesu sem pred loti prvega ubila.« — On: »Kaj? Ubila si ga? Ubogi fant, mene pa vendar ne boš, ikaj?« — Ona: »Ne govori neumnosti, Iti vendar nisi komar!«
Dvakrat zakaj. — »Zakaj si tako lepa in vendar tako zelo neumna?« — »Lepa sem zato, da Ibi ®e ti vame zaljubil, neumna pa zato, da bi se zaljubila v bedaka, kakršen si itd!« ■■
(Hcoštd UoiCcck
DELO
Jožek se je naveličal hoditi vsak dan v šolo. ‘Pa jo nekega dne mahne na travnik izven vasi.
Tam zagSeda konjiča in mu de:
..Konjiček, igraj se z mano!"
„iNe morem!" zarezgeče konjiček. „Ko nalože mrvo na voz, jo moram peljati domov, da bomo imeli pozimi dovolj sena. Kar sam se igraj!"	'
Jožek se skloni k čebeli, ki leta od cveta do cveta, in reče:
..Čebelica, igraj se z mano!"
„Ne morem!" zabrenči čebela. ..Nabirati moram med, da ne bomo čebele pozimi lačne. Kar sam se igraj!"
„Pa se ti igraj z mano," prosi Jožek ptičko, ki je skakala po drevesu z veje na vejo.
,,Ne morem," začivka ptička, ,,iskati moram črvičke za svoje lačne mladičke. Kar isam se igraj!"
Jožka je minilo veselje do igranja. Nenadoma se mu je zazdelo, da mu vse na travniku kliče:
„Lenuh, lenuh, potepuh, lenuh, potepata!"
r)laeek - paeek
Nacek - pacek pisal pismo:
„Očka moj!
To Ti piše iz daljine sinko Tvoj:
Zadnje čase strašno priden sem' postal. —
Kakšno mi zato darilo boš poslal?"
Očka pismo čital, brundal:
Lej ga, lej!
Tale da je vzor učenca?
Fuj in fej!
Same packe, same čačke
v pismu so---------
Nacek - pacek, v dar Ti pošljem — — figico —!“
Mirko Kunčič
Lepa je navada, da mož obdari svojo ženo ob njenem rojstnem dnevu. Zato je tudi prijatelj vprašal svojega poročenega tovariša: „No, ali že veš, kaj boš kupil svoji ženi za rojstni dan, Jakob?"
„Vem, odgovori ta," drugo leto dobi par uhanov."
„Dobro, dobro. Toda za letošnji rojstni dan, mlislim."
„Letos ji bom pa pustil zvrtati luknje v ušesa .. .,“ se odreže ljubeznivi Jakob.
Rudyard Kipling:	2
RIKI-TIKI-TAVI
Nato je prišla Tedyjeva mati, ga pobrala iz prahu, ga ‘božala, pa jokala, češ, da je Tedyja obvaroval smrti. Tedyjev oče je dejal, da ga je poslala sama božja previdnost v hišo, Tedy ga je pa gledal z debelimi, preplašenimi očmi. Riki-tikiju je naredil precej veselja in zabave ves ta vrišč, katerega seve ni mogel razumeti. Tedyjeva mati bi prav tako lahko Hjubkovala Tedy-ja samega, ker se je igral po prahu. Pa Riki-tiki se je dobro zabaval.
Ko je Ibisti večer stopal med vinskimi kozarci po mizi, bi si bil lahko trikrat nabasal želodec z dobrimi rečmi, a spomnil se je Naga in Nagaine in, dasi je hilo prav prijetno, ko ga je Tedyjava mati božala in ljubkovala in je posedal Tedyju na rami, so se mu včasih vendarle .pordečile oči in se je oglasil s svojim zateglim bojnim krikom: „Rik-tik-ti'ki-tiki-ck!“
Tedy ga je odnesel na posteljo in prosil, da bi smel spati pri njem. Riki-tiki je bil predobro vzgojen, da bi grizel ali praskal. A ko je Tedy zaspal, jo je mahnil na svojo nočno .pot okoli hiše. Pri tem je v temi naletel na čučundro, muškatno podgano, ki se je plazila ob zidovju, ■čučundra je majhna, klavrna živalca, ki prejavka in pre-čivka vse noči, da bi se ojunačila in po-
hitela v sredo sobe, kamor pa nikdar ne pride.
„Nikar me ne ubij," je dejala čučundra skoraj jokaje. „Riki-tiki, ne ubij me!“
,,Mar misliš, da ubijavec kač pobija muškatne podgane?" je odvrnil Riki-tiki prezirljivo.
,^Kdor ubija kače, ga kače ubijejo," je rekla čučundra še bolj žalostno. »Kako naj bom brez skrbi, da me v kaki temni noči Nag ne zamenja s teboj?"
»Prav nobene take nevarnosti ni," je odgovoril Riki-tiki. »Nag je vedno na vrtu, in jaz vem, da tja ne greš."
»Moja sestrična Čua, podgana, mi je pravila ...“ je pričela Čučundra, a brž umolknila.
»Kaj ti je pravila?"
»Pst! Nag je vsepovsod, Riki-tiki! Govoriti bi moral s čuo na vrtu."
»Doslej še nisem. Zato mi moraš ti povedati. Le hitro, čučundra, sicer te ugriznem."
čučundra je sedla in tarnala, da so ji solze tekle po bradi.
»Velika reva sem," je ihtela. »Se toliko poguma nimam, da bi pohitela v sredo sobe. iPst! Nekaj ti moram povedati. Ali nič ne slišiš, Riki-tiki?"
Riki-tiki je poslušal. V hiši je bilo vse
mirno .in tiho. Vendar se mu je dozdevalo, da je slišal .prav narahlo neko praskanje, tako rahlo, kakor leze osa po oknu — suho lazenje kače po opeki.
»To je Nag ali Nagaina," je rekel sam sebi; »in leze v kopalno sobo skozi žleb. Prav imaš, čučundra; res bi bil moral govoriti s Čuo."
Splazil se je v Tedyjevo kopalnico, in ker tam ni bilo ničesar, naprej v kopalnico Tedyjeve matere. Ob vznožju gladko ometane stene so odstranili opeko, da bi naredili žleb za odtekajočo se vodo. Ko se je Riki-tiki priplazil ob zidu, kjer stoji banja, je slišal, kako Sta se Nag in Nagaina zunaj v mesečini šepetaje razgovarjala.
»Ko ljudi ne bo več v hiši," je rekla Nagaina svojemu možu, »bo .tudi on moral od hiše in potem ho vrt zopet naš. Sedaj pa pojdi tiho noter .in pomni, da moraš velikega moža prvega pičiti, ker je ubil Kara-dta! Potem pridi zopet nazaj, da poveš, kako je bilo; nato pa pojdeva skupaj na Riki-tikija!"
»AH si pa tudi prepričana, da kaj pridobimo, ako usmrtimo te ljudi?" je vprašal Nag.
»Vse! Ko v hiši ni bilo ljudi, ali smo imeli ikakega mongusa na vrtu? Dokler je bila hiša prazna, sva bila midva kralj in kraljica tega vrta! In pomni tudi, brž ko se izležejo najini otroci iz jajc v gredici za melone, kar se lahko že jutri zgodi, bodo potrebovali prostora in miru."
»Na to pa še nisem pomislil," je dejal Nag. »Pa pojdem, a potem nama ne bo tre-
ba stikati za Riki-tikijem. Usmrtim velikega moža in njegovo ženo, in če mogoče, tudi otroka, pa pridem mimo nazaj. Hiša bo potem prazna in Riki-tiki pojde sam odtod!"
Riki-tiki se je tresel od jeze in sovraštva po vsem životu, ko je slišal 'take besede. Kmalu se je prikazala na žlebu Nagova glava, za njo pa se je priplazilo mrzlo, pet čevljev dolgo telo. Pri vsej jezi se je Riki-tiki silno prestrašil, ko je videl, kako velika je ta kobra. Nag se je zvil v svitek, vzdignil glavo in bistro gledal v temno kopalnico. Riki-tiki je videl, kako so se kači oči svetile.
»Ako se ga tukajle lotim," je dejal Riki-tiki, ,,'bo slišala Nagaina; ako ga pa napadem sredi sobe, je on na boljšem. Kaj mi je storiti?" je dejal Riki-tiki.
Nag se je zibal sem pa tja, nato ga je pa Riki-tiki slišal, kako je pil iz velike posode za vodo, ki so jo imeli, da so napolnjevali banjo.
»Vse je v redu," je rekla kača. »Ko je veliki možak ubil Karaita, je Imel palico. Le naj jo ima, a ko se pride zjutraj kopat, gotovo palice ne bo imel s seboj. Tukaj počakam, da pride! Nagaina, ali me slišiš? Ča' kal bom tukaj v hladu, dokler se ne zdani!1*
Ker od zunaj ni bilo odgovora, je Riki-tiki vedel, da je Nagaina že odšla. Nag se )e počasi ovil okrog vodne posode, Riki-tik* pa je stal nepremično na svojem mestu kakor mrtev. Sele čez eno uro se je pričaj oprezno premikati proti posodi. Nag je spa» in Riki-tiki je ogledoval njegov veliki hrbet, ugibajoč, kje naj bi ga popadel, da bi








POPOTNI UTRINKU IZ MAKEDONIJE:
I/ OUt&du, makedonski
„Pol devetih je ura. čas je, da odrinemo. Nocoj se moramo odpočiti, da bomo jutri lahko nadaljevali pot proti Bitolju,“ sem se kakor prebudila iz otožne zasanjanosti.
„Pol devetih?*1 sta se začudila sopotnika. „Nekaj minut manjka do osmih. Lahko še posedimo in gremo nato v mesto, v promenado. Pravijo, da je zvečer vse živo na ulicah. Doživimo še to,“ sta sporazumno sklenila in se udobno zleknila na stolu.
„Kaj promenada! Važnejši problem je zdaj moja ura. Odkar smo v Skopju, mi brez vzroka prehiteva. V treh urah za pol ure. Doma se mi to nikoli ne primeri. Mi pa vendar ne bo na potovanju kar tako od-povedala?** me je skrbelo.
Sopotnika se kratkočasita ob mojih skrbeli dn ob moji uri. Slaba roba, kaj hočete. Tudi najboljše švicarske ure je nekega dne konec, kaj ne bi bilo tvoje, ki še prave znamke nima.“
Nehote mislim na uro. Kaj ji je bilo tiste dni v Skopju? Ali nas je s prehitevanjem silila, naj kmalu zapustimo vroče mesto. V Ohridu se je drobna stvarica umirila in spet pravilno vrtela svoja kolesca. Vse do danes je do minute natančna.
Tudi noč ni ohladila nemirnega mesta. Do enajstih in še dalj so živahne ulice. Ne morem zaspati. Na bližnjem vrtu igra nekdo kitaro. Pred hišo se ustavljajo ljudje, se pogovarjajo in poslavljajo. Vstanem, grem k velikemu dknu v prvem nadstropju in gledam na slabo razsvetljeno ulico. Ne prenočujemo v moderno urejenem in bogato razkošnem hotelu Nova Makedonija ali v Skopju. Prenočišče smo si poiskali pn znanih domačih ljudeh, ki so zaposleni v Skopju. Dolgo v večer smo se pogovarjali o življenju in delu v velikem mestu nove Makedonije. Tudi več slovenskih sester bolničark dela v skopskih bolnišnicah. Vživele so se v novo okolje, zadovoljne so pri svojem človekoljubnem delu in ljudje jih imajo radi. Preprosti, vedri in z malim zadovoljili so ti ljudje. Svojo miselnost, navade in običaje imajo, toda srce imajo dobro in človeka, ki jim je izkazal dobroto, ne bodo nikoli pozabili. Kakšna dediščina utriplje v krvi teh ljudi. Grki, Slovani in Turki in v zadnjih dveh vojnah še germanske čete. Pač ni in najbrž ne bo zgodovinarja, ki bi znal prav prikazati trpljenje makedonskega ljudstva v teku tisočletja in več. Dobri svetli časi, dolgi morda za življenje enega človeka, potem spet noč In preizkušnje vsake vrste do katastrofalne povodnji letošnjo pomlad. Posledice so še po vsej deželi vidne.
Ce hodiš z odprtimi očmi in človeško ču-
tečim srcem po našem jugu, se moreš zelo mnogo naučiti, veliko reči razumeti in prav gotovo se vrneš po takem potovanju boljši človek v urejeno domovino. Nič več ne boš presojal, še manj zabavljal, ampak skušal po svojih močeh pomagati.
Topel spomin tudi vam, gostoljubni rojaki v daljnem tujem mestu. S svojo prisrčnostjo ste ga nam naredili za dva dni in noč varno in domače toplega. Upam, da vam je bilo v uri preizkušnje prizaneseno, kar od srca želimo.
Bilo je opolnoči.
Mitja Kuldarev je pritekel ves razburjen In nervozen domov naravnost v spalnico svojih roditeljev, ki so pravkar hoteli leči. Njegova sestra je ležala v zapeljivi pižami in s prekrižano nogo na drugi na divanu, kadila cigareto in prebirala najnovejši francoski roman. Mlajša bratca, oba gimnazijca, sta že spala.
,,Odkod prihajaš neki tako pozno?** so ga vprašali starši. :Se je 11 kaj pripetilo?**
„Ah, ne sprašujte, tega nisem pričakoval . .. Enostavno neverjetno ...“
Mitja je sedel na stol dn se je zasmejal na glas.
Sestra je zaprla knjigo, iskočila s postelje in stekla k Mitji. Medtem pa sta se tudi gimnazijca prebudila.
„Mdtja, kaj se je zgodilo?**
,,'Če bi vedeli, kako sem srečen ... Sedaj pozna cela Rusija moje ime... Prej ste samo vi vedeli, da živi neki kolegijev ase-sor Dimitrij Kuldarev, in sedaj ve zanj cela Rusija!**
Vstal je in nervozno koračil po sobi.
„Torej, kaj se je zgodilo? Govori že ven-dar!“
„Žiivilte kot divje živali, ne prebirate časopisov, zato tudi nimate pojma, kar se na svetu dogaja. Časopisi objavljajo čudovite stvari, če se je opoldne nekaj pripetilo, že pišejo večerniki o tem. Ljudje, ki berejo časopise, izvedo vse. Moj Bog, kakšna sreča! Listi pišejo samo o pomembnih osebnostih in tako je tudi moje ime v časopisu. Lahko ste ponosni na svojega sina!**
,,Kaj govoriš? Kje je kaj zapisano?**
Oče je pobledel, mama je pogledala na sliko Matere božje in se je prekrižala, gimnazijca pa sta skočila s postelj in stekla k bratu.
Nedeljo našega desetdnevnega potovanja smo preživeli v Bitolju. Sonce in praznična ubranost kakor v naši deželi. Na Peristru še leži sneg in zrak z visokih gora prijetno hladi mesto. Kakšna razlika od Skopja. Mesto je mnogo mirnejše, vendar prijazno in zgodovinsko bogato. Po velikem mestnem parku hitimo v nedeljo dopoldne k izkopaninam mesta Herakleje, kakor ga imenujejo. Marsikaj lepega in starinsko častitljivega je že videti, mnogo je še pod zemljo. Vsake počitnice prihajajo študenti arheološke znanosti, da tukaj oprezno in previdno odkopujejo. Kakšne prirodne katastrofe so uničile nekdaj cvetočo pokrajino, katero je čas pokril s prstjo, peskom in pozabljenostjo? Kdo bi vse to natančno vedel?
„Da, moje ime je v časopisu, tu je črno na belem ... Sedaj ve cela Rusija, cela Evropa, cel svet, da živim. Shranite dobro časopis za spomin ... Tu poglejte!**
Iz žepa je privlekel zmečkan časopis, ga izročil očetu in pokazal na s svinčnikom debelo obrobljeno mesto.
„Tukaj je!“
Oče si je oprezno nataknil očala, mama je pogledala še enkrat na podobo Matere božje in se pokrižala, bratca in sestra pa so nervozno zrli v očeta.
„8. junija, okoli 11. ure zvečer, je kolegijev asesor Dimitrij Kuldarev ...“
„Ali vidiš, beri dalje!. .. “
„ ... pijan zapustil Neptunovo krčmo na Veliki cesti...“
„Bil sem tam s Semenom Petrovičem ... Pazite le, vse je natančno opisano ..
„ ... in ker je bilo močno spolzko, je spodrsnil na pločniku in padel prav pod konja kočijaža Sotova, ki je stal s svojim vozom na križišču. Konj se je splašil, potegnil, tako da je prišel kolegijev asesor pod voz in ga še nekaj časa vlekel s seboj. Moža so prinesli na rešilno postajo, kjer so ugotovili le lažjo poškodbo. Po prvi zdravniški pomoči so ga odpustili...“
„Zdravnik mi je svetoval, da naj pokla-dam na rano mrzle obkladke. No, kaj pravite k temu? List bodo brali po celi Rusiji in sedaj bom slaven in poznan.** Iztrgal je časopis očetu 'iz rok, ga vtaknil v žep suknjiča dn zaklical: „Tako ... in sedaj skočim takoj k Makarovu, potem k Ivaničkiju, kasneje k Nataliji Petrovni... Vsem bom pokazal časopis, prav vsem!** Posadil je čepico na glavo, stekel na ulico, ponosen, da je njegovo ime v časopisu...
Spet moram misliti na Skopje, ponosno mesto Skopje. Dober teden dni za našim obiskom se je sesulo kakor otroško zgrajena stavba iz lepenke. Koliko dragocenih kulturnih spomenikov je pokopalo pod seboj ali jih uničilo. Težko nam je za njimi, mrzlimi dokumenti kulturne preteklosti, teže, mnogo teže nam je za tisoči in več življenj, ugaslimi dn strtimi pod težkimi, nevarnimi ruševinami. Vsem in vsakemu posebej naš spomin.
V nedeljo zvečer smo bili že v Ohridu, makedonski Opatiji. Kakor malo morje sanja pred nami jezero. Ohridska legenda, skrivnostna, neznane lepote polna. Vonj južnih vrtnic polni ozračje. Pridružimo se neznani množici ljudi, uživajoči nedeljski večer ob jezeru. Domačini so in tujci iz vseh delov sveta. Med njimi tudi trije slovenski učitelji.
častitljiv spomenik slavne preteklosti romantičnega Ohrida je cerkev svete Zofije, nekoč pravoslavna cerkev, ki so jo Turki spremenili v svojo mošejo. Danes je restavrirana in čudovite freske pripovedujejo o veri in ljubezni davnih makedonskih rodov.
Nocoj bo v cerkvi koncert filharmonije iz Skopja. Dobili smo še zadnje vstopnice. Hladna cerkev, resno vzdušje bizantinske umetnosti in nato izbrane skladbe klasičnih mojstrov, katere so skopski umetniki kar najlepše in v zadovoljstvo vseh, tudi razvajenih tujih gostov, dovršeno odigrali.
Višek je bila zadnja točka. Provizorične lesene stopnice na staro prižnico so napolnile mlade pevke, vse v blesteči tkanini bele svile. Cvet skopljanskih deklic. Ob navdušenem ploskanju je nato vstopila v črno koncertno obleko oblečena operna pevka-solistka iz Skopja.
Izvajali so v latinskem besedilu čudovito, večno lepo skladbo Stabat Mater . .. Mati žalostna je stala. Bolj kot z razumevanjem sem spremljala igro in petje s srcem. In to v daljnem Ohridu, sredi pravoslavnega sveta. Stabat Mater Dolorosa!
Razmišljam. Ali je bila večno lepa pesem kakor slutnja, ikaikor uvod v novo tragedijo mesta, ponosnega Skopja. Kje ste, mladi umetniki in pevci makedonski v tej uri? Kakor nekoč Doloroza pod križem, stojite tudi vi morda ob grobovih svojih najdražjih .in molčite in jokate. Silna je vaša bolečina in ni je besede, s katero bi vas mogli in znali potolažiti.
Vendar, bratje in sestre! Na gori trpljenja se je prižgala velika luč novega upanj« in življenja. Za vsako, še tako črno nočjo velikega petka vzide velikonočno jutro vstajenja in miru. Z vami, danes najbolj preizkušenimi, ga čakamo vsi dn vemo, da pride.
Odlomek mojih popotnih zapiskov vam, bratje in sestre, v tolažbo in spomin. Skopje, o mesto Skopje ...	D. K.
Konec
Anton Čehov:
Moje ime v časopisu
več zaleglo. „Ako mu ob prvem skoku ne zlomim hrbta,“ si je dejal Riiki-tiki, „se bo utegnil bojevati; ako pa se bojuje — ej, Ri-kNtiki, kje si pa ti potem?** Ogledal si je Ujegov debeli vrat pod oglavnico, a bil mu je Predebel. „Ako bi pa Naga ugriznil bliže re-Pa, bi ga samo razkačil."
.,V glavo ga moram," je dejal slednjič, ”v glavo nad oglavnico, in kadar ga imam tam, ga ne smem izpustiti."
Tedaj je poskočil. Nagova glava je ležala nekoliko od vodne posode pod njenim trebuhom, in ko jo je Rilci stisnil med zobmi, Se je uprl s hrbtom Ob posodo, da bi mogel Potiskati kačino glavo ob tla, a tako je pridobil le eno sekundo časa, ki ga je kar najbolje uporabil. Zatem se je pričel boj na življenje in smrt. Daši je Riki držal z zobmi bfaga za glavo, koliko je le mogel, je velika, 'nočna kača butala z njim sem in tja kakor opleta pes s podgano, in ga metala po tleh Sem pa tja, gor in dol, vse naokrog. Njegove oči so bile rdeče in stiskal je zobe, *° je kača švigala in se zvijala po tleh kakor bič, prevrnila posodo za milo, krtačo 'n udarjala ob kopalno banjo. Riki je vedno močneje stiskal zobe, zakaj prepričan N bil, da ga kača s takim butanjem gotovo nsnirti. Toda za čast svojega rodu je želel, da ga najdejo mrtvega s kačino glavo, med jeni mi zobmi. V glavi se mu je vrtelo, bolelo ga je po vsem životu.
Tedaj je nenadoma tik za njim nekaj za-grthelo, kakor da bi udarila strela; rdeč wamen mu je osmodil kožuh dn vroč puh je vzel sapo. Nenavadni hrušč je bil
zbudil velikega moža, ki je prihitel in sprožil obe cevi svoje puške v Nagovo glavo tik za oglavnico.
Rilki-tiki je z zaprtimi očipi še dalje stiskal glavo, saj je bil zdaj prepričan, da je bil mrtev. Ampak kačina glava se ni več gibala in velik mož je vzdignil Rikija od tal in rekel: „Zopet ta mongus, Aliče; ta mala živalca nam je to pot vsem rešila življenje."
Nato je prihitela Tedyjeva mati bleda kot zid in je videla vse, kar je še ostalo od Naga. Riki-tiki pa se je vlekel v Tedyjevo sobo, kjer se je še polovico te noči obiral po vsem životu, da bi našel, ali se je v resnici razbil na toliko kosov, kakor si je domišljal.
Ko je napočilo jutro, je bil ves trd, sicer pa prav zadovoljen s svojim uspehom. „Se-daj pa imam še Nagaino, da z njo obračunam. Ta bo hujša kot pet Nagov, in mimo tega še ne vem, kdaj se izležejo jajca, o katerih je govorila. Moj Bog! Požuriti se moram in poiskati Darzeeja!"
Ne da bi čakal zajtrka, je Riki-tiki odhitel k trnjevemu grmu, kjer je Darzee na vse grlo prepeval zmagoslavno pesem. Glas o Nagovi smrti se je bil raznesel po vsem vrtu, ker je dekla vrgla mrtvo kačo na smetišče.
»Ej, ti trapasti šop perja!" je Riki-tiki zavpil jezno. »Ali je sedaj čas za prepeva-vanje?"
»Nag je mrtev — mrtev — mrtev!" je žgolel Darzee. »Hrabri Riki-tiki ga je zagrabil za glavo in je ni izpustil. Veliki mož
je prinesel palico, ki grmi, in Nag se je razletel na dva kosa! Nikoli več ne bo žrl mojih mladičev!"
»To je že vse res, ampak kje je pa Naga-ina?“ je vprašal Riki-tiki, skrbno se oziraje krog sebe.
»Nagaina je prišla ik žlebu kopalne sobe in poklicala Naga," je pripovedoval Darzee dalje" »in iz žleba se je prikazal Nag na koncu palice od metle — dekla ga je potem pobrala s koncem paMce in ga vrgla na smetišče. Ej, pojmo v čast velikemu rdečeokemu Riki-tikiju!" In Darzee je iz-nova napel svoje grlo in prepeval in žgolel.
»Da bi jaz mogel priti do tvojega gnezda, ti zvalim vse tvoje mladiče iz njega!" je odgovoril Riki-tiki. »Kakor je videti, ne veš, da se mora vsaka reč opraviti ob svojem času. Seveda, tam zgoraj v gnezdu si dovolj na varnem, ampak tukaj spodaj na tleh imam jaz boj na življenje in smrt. Prenehaj vendar nekoliko s svojim žgolenjem!"
»Zaradi velikega, krasnega, imenitnega Riki-tikija bom res utihnil," je odgovoril Darzee. »Kaj pa je, oj zmagovavec strašnega Naga?"
»Že tretjič te vprašam: kje je sedaj Na-gaina?"
»Na smetišču pri hlevu, kjer žaluje za Nagom. Velik je Riki-tiki s svojimi belimi zobmi!"
»Pojdi rakom žvižgat z mojimi belimi zobmi! Ali si kdaj slišal, kje ima svoja jajca?"
»V gredici za melone na koncu, blizu zi-
da, kamor sije sonce malone ves dan. Tam jih je zvalila pred tremi tedni."
»In tebi se ni zdelo vredno, da bi mi povedal? Torej na koncu gredice blizu zidu, praviš?"
»Riki-tiki, pa vsaj ne boš jedel tistik jajc, kaj?"
»Jedel že ne, tisto ne. Darzee, ako imaš mrvico pameti v glavi, poleti takoj k hlevu in se delaj, kakor da bi imel eno perot zlomljeno, da te bo Nagaina lovila sem do •tega grma. Greš? Jaz moram do gredice za melone, in če bi sedajle šel tja, bi me videla."
Darzee je bil vihrav ptič, ki ni imel v glavi nikdar prostora za več ko eno misel hkrati, in samo zaradi tega, ker je vedel, da se Nagainini mladiči izvale iz jajc kakor se njegovi, mu je prišlo izprva na misel, da ni prav pobijati jih. A njegova žena je bila razumna ptica in je dobro vedela, da se iz kobrinih jajec izvale pozneje mlade kobre. Tako je odletela iz gnezda in pustila Darzeeja doma, da greje mladiče pa nadaljuje pesem o Nagovi smrti. Darzee je bil v nekaterih ozirih nrav podoben človeku.
Pri simetišču je prhutala in frfotala pred Nagaino in vikala: »Oj, peroti imam zlomljene! Deček iz hiše je vrgel kamen za menoj in mi jih zlomil!" In je še bolj obupana prhutala sem pa tja.
Nagaina je dvignila glavo in sikala: »Ti si svarila Riki-tikija, ko sem ga hotela umoriti! Res pa je, da si si izbrala kaj slab kraj za svojo ohromelost." Tako rekoč se je začela plaziti proti Darzeejevi ženi...
(D 80. DUNAJSKI
MEDNARODNI VELESEJEM
13. do 20. septembra 1964
•	Obiščite za časa velesejma razstavo
•	NARODNI VELESEJMSKI PLAKAT" v
•	Umetniškem domu na Dunaju, Karlspiatz!
•	(Vstop brezplačen!)
TEKSTILNO BLAGO IN MODA
Kjrzmaraki salon - Luksuzni predmeti - Umetna obrt - Igrače - Razstava športnega orodja ■ Modne revije - „Vse za dojenčka!" - Druge posebne razstave
•	Kolektivna razstava Institutov za pospešc
•	vanje obrti za Nižjeavstrijsko in Tirolsko
TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT
Stroji - Razno orodje in naprave - Umetne .snovi • Tehnika iv gospodinjstvu - Embalažna razstava
KMETIJSTVO
Posebna razstava - Razstava in predvajanje kmetij sikih strojev - Semena - P rehrana im nasladila - Vinska poskušnja.
•	Uradne kolektivne razstave iz 18 evropskih
•	in prekomorskih držav
Oba dela velesejma — Vclcscjmska |>alača in razstavišče na prostem — sta dnevno odprta od 9. mre dopoldne zlo 18. ure zvečer; vinska poskušnja im prehranbena razstava pa do 20. ure. Popust na železnici in avtobusih za zunanje obiskovalce! VelesejmSke izkaznice dobite pri Deželnih trgovskih zbornicah, pri Deželnih in Okrajnih kmetijskih zbornicah (razen na Tirolskem in P redarskem in p ri vseh z ustrezno tablo označenih prodajalnah (potovalnih uradih)

K04pLE:it
• OBLEKE
• SUKNJIČI • HLAČE
• PERILO
po veletrgovskih cenah
KLAQENFURT Herrengasse
PFAFF	PFAFF
NAHMASGHINEN
BOGELMASCHINEN
iSTAUBSAUGER
immer das ridhtige flir Haushalt uaid Gewerbe
Gebr. N&hmasehmen laufend lagernd nur im Fachgeschaft
M ondre
KLAGENFURT
10,-Oktober-StraBe 22
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried flnrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Strokovna trgovina zs umetno cvetlice, mirte in damske klobuke
KLAGENFURT. Aiter Platz 34
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
OBIŠČITE NAS NA VELESEJMU!
Velika izbita
perila in blaga
jC. Himm
Klagenfurt, Aiter Platz 35
Preisvrerte
SCHLAFZIMMES3 WOHNZIMMER KUCHEN
formachttn und In solider AuslUhrung
JtletsescUtaper.
POLSTERM&BEL
zu einmaligen Sonderpreisen
MOBE LHAUS SCHLEMMER
D>t> Koitenloso Zustcllung m. eigenem M&t»e(aufo t> t> Bequeme T«ilxahlung
Besuchen Sie uns wahrend der ..Karnt-ner Hesse" in unserem Geschaft
Klagenfurt. 8.-Mai-Str. 13. Tel. 71-3-37
OTVORITEV GOSTILNE
Naznanjamo, da smo po novodobni preureditvi ponovno odprli gostilno
^JllndenkeUev11 („pod lipo )
solidna in dobra postrežba! Moderne tujske sobe! — Priporoča se družina OSTERMANN, Klagenfurt Gelovec, Villacher Ring 9, tel. 53-18
Za čimprejšnji nastop iščem
iivilje (tudi začetnice)
Dober zaslužek HI Preskrba brezplačne sobe Sl Zelo dobre razmere v podjetju.
MANFRED GRABHERR
SCHWARZACH b. BREGENZ
H OEST El G ST RAS SE 43
VORARLBERG
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadi&kaiLS
KERN
Klagenfurt, Burggette
Obiščite nas na sejmu I
Dražba pisanega goveda v St. Vidu ob Glini
64. sejem „Alpske živinorejske zveze pisanega goveda za Štajersko in Koroško” bo v sredo, dne 19. avgusta v živinorejski hali v §t. Vidu ob Glini.
Prignali bodo: 80 bikov in 220 kraiv.
V	torek, 18. avgusta, ob 13. uri bo (posebna izbira živali.
V	sredo, 19. avgusta, ob 9.30 pa bo dražba goveda.
Vse živali so zdrave in prihajajo iz državno priznanih hlevov.
Živali so prvovrstne. Prireditelji nudijo daljnosežna poroštva.
Pojasnila daje .Alpska živinorejska zveza pisanega goveda za štajersko in Koroško', Judenburg, telefon 121 in Celovec, telefon 48-11.
MALI OGLAS Priložnostni nakupi pralnih strojev, hladilnikov, hladilnih skrinj iin vitrin, strojev za sladoled, električnih štedilnikov, ožemal-nikov (centrifug) ki perilo itd. — Jamstvo za vse stroje. Poceni kot še nikoli pri: LOIDL’s Ein-kaufszentrum, Klagenfurt - Celovec, Renngasse 1; tel. 43-19 Klappe 02.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC
PONEDELJEK, 17. 8.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zborovske pesmi. Pojejo slovenski zbori, ki so se med 9. in 12. julijem udeležili tekmovanja v Spštta-lu ob Dravi. — 10 minut za športnike. S športnih (igrišč poroča Mirko Bogataj. - 18,00 do 18.15 Za našo vas 'bo pripraivil oddajo Blaž Singer. - TOREK, 18. 8.: 14,15 do 14,55 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Dr. Metod Turnšek: Žegnanje. Narodopisna oddaja. — SREDA, 19. 8.: 14,15-14,55 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 20. 8.: 14,15 do 14,55 Poročila, objave. — Pretežno moderno... Glasbena oddaja. - PETEK, 21. 8.: 14,15 do 14,55 Poročila, objave. — (XI petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače novice. — Tako pojemo in igramo ob Žili in Dravi... SOBOTA, 22. 8.: 09,00 do 10.00 od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. Na dom obujaš mi spomin ... — NEDELJA, 23. 8.: 07,30—08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Uteiifte.
Knjigarna Družbe sv. Mohorja vam priporoča naslednje nove knjige:
•	Ravnokar je izšla na 144 straneh NOVA DRUŽINSKA PRATIKA.
•	SLAVA GOSPODU, 2.
izdaja molitvenika z večjimi črkami, 350 strani. Naredite z njim veselje starejšim ljudem! Z rdečo obrezo: 44. šil.
O MALI MISAL, 2. izdaja. Dr. Turnškov molitvenik z nedeljskimi in (prazničnimi mašami je pošel in je bila potrebna nova izdaja, ki vas preseneti s plastičnimi platnicami in priročno obliko. Črke so močnejše, besedilo povzeto po Rimskem misalu. 464 strani. Rdeča obreza stane 44.— šil.
® BEŽNA SREČANJA (Dr. Ludvik Čepon). Pisatelj popisuje, kaj je zvedel v Indiji, južnoazijskih deželah in na Japonskem o verah tamkajšnjih krajev. 224 strani, 60.— šilingov.
« LJUDJE POD BIČEM
(Karel Mauser), I. del obširnega romana. 440 strani. Broširana knjiga stane 85.— šil.
SAMONIG
Madchcnklcider
herzige Fasson
bel SAMONIG nur ......
Kincler-Unterhosen aus BaumwoIlc, kochedit
bei SAMONIG nur ......
Miidchen-Stickcreiblusen alte GrbOen
bel SAMONIG nur ......
Knaben-Badehoscn in verschiedencn Farben
bel SAMONIG nur ......
Pyjaniahoscn
fur Kinder aus I a Mako
bei SAMONIG nur ......
Kinder-Socketts aus Baumwollzwirn oder Helanca-Krausel, alle GrbBen
bei SAMONIG nur ......
Trcvira-Rocke in Creme. alle GrdBen
bei SAMONIG nur ......
Kinder-Knicstriimpfe
Markenvvare
bei SAMONIG ab .......
Kinder-Leibchcn
Mako
bei SAMONIG ab .......
Kindcr-Frottcehosen bei SAMONIG nur ......
Damen-
Seidcnuntcrkleidcr
maschenfest. mit Spitze bei SAMONIG nur ......
Damen-
Perlonunterkleider
mit schbner Spitze.
geblumt ........ 49.80
einfarbig
bei SAMONIG nur ......
Damen-Nachthemden
aus geblumtem Vistra, alle GrdBen
bei SAMONIG nur ........
Damcn-Sliphosen BaumwoIle. mit kleinen Schdnheitsfehlern. alle GrdBen
bei SAMONIG nur ......
Damen-
Seidenripphosen
gezvvirnt. alle GrdBen
bei SAMONIG nur ......
Damcn-VVaschcgarnitur Hemd und Huse
bei SAMONIG nur ......
Damen-
Ilalbuntcrrocke
aus Perlon ..... 39.80
Batist
bei SAMONIG nur ......
Damen-Pyjama
aus prima Makogarn
bel SAMONIG nur ......
Damen-
Krausclstriimpfe
nahtlos, Heianca-
Strapazgualitat . 13.90
Feinkriiusel
bel SAMONIG nur ......
Damen-Short moderner Schnitt
bei SAMONIG nur ....
Seidentiicher urasserabstoflend, in sehr schdnen Dessins
bei SAMONIG nur ......
Perlontucher Autotllcher, einfarbig
bei SAMONIG nur ......
Tiirkische Kopftiicher farbecht
bei SAMONIG nur ......
Gartenkleider
aus larbechtem Baumwoll-
druck, alle GrdBen
bei SAMONIG ab .......
Fraucn-
Triigerschiirzen
bei SAMONIG nur ......
Cocktailschiirzen mit Latz, aus farbechtem Buntdruck
bei SAMONIG nur ......
Servierschurzen
aus Batist....... 11.90
aus Nvlon
bei SAMONIG nur ......
Perlonstriimpfc
in Modefarbcn,
nahtlos ............. 7.90
mit Naht ............ 5.90
in Grau
bei SAMONIG nur
25.90
6.90
26.90
7.90
15.90
6.90 79.80
9.80
6J0
5.90
19.80
29.-
39.80
5.90
8.90
19.80
25.90
69-
12.30
49.80
12.90
10.90
15.90
39.80 9.80
16.90 9.80
4.99
Damen-
Krauselsocketts
sehr haitbar
bei SAMONIG nur ....
Damen-Knie-
Perlonstrihnpfe
nahtlos
bei SAMONIG nur ....
Damcn-
Gummischliipfer
30 em breit.... 14.90
12 cm breit
bei SAMONIG nur ....
X-Zug-
Gummischlupfer
30 cm breit. alle GrdBen
bei SAMONIG mir ....
Damcn-Schlafritcke aus geblumtem Baumvvollkrepp
bei SAMONIG nur ....
Damen-Batistblusen alle GrdBen
bei SAMONIG nur ....
Damcn-Orlonpulli
bei SAMONIG nur ....
Damen-Tricelkleider
bei SAMONIG nur ....
Damcn-Trcvirarocke mit 6 Falten, gefflttcrt. cremefarben
bei SAMONIG nur ....
3 Stiick Herrcnhemden Langarm, einfarbig
bei SAMONIG nur ....
Herrcn-Sporthemden
langarm ....... 49.80
Kurzarm
bei SAMONIG nur ....
Herren-Leibchen
Herren-Hoscn
aus Ripptrikot, aile GrdBen bei SAMONIG nur ....
6.90
7.90
11.35
19.80
79.80
29.80 69.-
69.80
89.-
89.-
39.80 9.80
Herren-Saint-
Tropez-Lcibchen
Hochmode
bei SAMONIG nur ..
39.80
Herren-
Kriiuselsocketts
erstklassige, hochelastische Oualitat. gemustert oder einfarbig
bei SAMONIG nur .......
9.80
Herren-
Sportstriimpfe
aus Baumwollzwirn
bei SAMONIG nur ...
Herren-Badeshort
mit Nvionsiip
bei SAMONIG nur ...
Herrcn-
Trikotpyjama
bei SAMONIG nur ...
12.90
39.80
98.-
Herren-
Perlonhcmden
in Modefarben,
Langarm .......... 89.-
Kurzarm
bei SAMONIG nur ......
Herren-Untcrhosen
kurz, I a Mako. alle GrdBen
bei SAMONIG nur ......
Handtucher Strapazqualitat, gesaumt. mit' Schlingerl bei SAMONIG nur ......
79.80
10.90
Gruben-Frottee-
handtficher
echtfarbig
bei SAMONIG nur ... Liege-Badetiicher aus Modestreif-Frottee bei SAMONIG nur ...
0.90
39.00
Strapazvvcbc
Baumivolle,
120 cm breit .... 80 cm breit bei SAMONIG nur
10.90
.... 7.90
Deckcnschliipfer
aus Farbdamast.
130x190 ......... 109.80
als Alpenbcttzeug.
130x190 ......... 59.80
aus Strapazwebe, 120x180 bei SAMONIG nur ........
49.00
Polsterbeziige
aus Farbdamast,
60x80 ............. 27.9«
als Alpenbcttzeug.
00x80 ............. 19.80
aus Strapazwebe, 60x80
bei SAMONIG nur ........
Lcintiichcr aus Glockner-Webe,
150x230
bei SAMONIG nur ........
15.10
49.80
Damen-Bikini
beste PaBform bei SAMONIG nur
6§.'
Gartcn-Tischtiicher
schdne Muster
bei SAMONIG nur ....
,.j§m
mm-

SAMONIG
VILLACI m SAM0NIG-ECK