a
<J> v-
k i'
11 n ia

\
i "11 ' ?> il
Kdo je kanonik Karol Mecchia
Je-li še dostojen, da opravl]_a različne svoje službe?
Vsej duhovščini tržaško-koperske škofije.
— Ne sovraštvo nasproti sobratu ne želja mu škodovali ali ga videti ponižanega; ampak edino-le splošni blagor vse škofije me sili, da sem napisal sledeče vrstice.
Z mirno vestjo se sklicujem na Onega, ki vidi naj-^krivneje kotičke našega srca usque ad divisionem animae et spiritus ; sklicujem se na razsodnost vseii onih, ki me poznajo bolj od bli'-u, in ved6, da nisem nikdar gojil jeze nasproti kateremukoli in da nisem storil niti enega koraka, da bi v najmanji stvari zagrenil življenje svojemu bližnjemu.
In tudi v sedanji žalostni okol^čini sera prijel zrt pero, ne da bi siedil trenotnema nagonu opravičene nevolje, marveč sem
—	po dolgem obotavljanju — poslušal nasvete modrih in razumnih oseb, ki so me vspodbodle, da napišem vse, kar že več let teži in muči vso škofijo.
V svesti sem si, da sem storil vse možno, jjar je bilo v moji oblasti, da preprečim, da pride ta m^idna stvar v javnost; toda vzroki, neodvisni od moje dobre volje — kar bo nižje ra-cvidno — so mi narekovali ta 6in, ki utegne imeti za posledice, da se vzpostavi med Ordinarijatom in duhovščino oijo medsebojno občevanje, ki nahaja v pravičnosti svoj lesk in ima svojo avreolo v ljubezni.
Kako je despot začel.
Minulo je že sedemnajst let, da je bilo
—	žal — vodstvo naše škofije poverjeno dr. Karolu Meccliia.
Nočem tu preiskovati s kako machia-veiističiio umetnostjo se je znal Mecchia držati na vladi v raznih dobrih' in pod škofi različnega mnenja. Omeijiti mi je,
au ae je že v V.atSeilvu. aVOjuga^ ileiuVirija
odlikoval z nenavadno prevzetnostjo v vedenju in z izredno neuljudnimi dekreti.
Stvar je šla kmalu tako daleč, da so nekateri isterski duhovniki, po pravici vžaljeni, začeli nabirati podpise, da bi odstranili surovega uradnika kurije.
Žal. da je prevelika dobrota nekega pobožnega moža provzročila, da ni bila do-tična spomenica odposlana na določeno mesto ill da je to imelo usodnih posledic, kakor bom omenil nižje.
Kaka čutstva so že tedaj vladala v kan-celariu in spe, dokazujejo slednče besede, ki jih je izustil nekega dne nasproti meni, ko sva skupaj šla iz stolnice sv. Justa — jaz sem bil tedaj tamkaj kooperator — proti farovžu.
Govori o duhovščini sploh in o kaki nepravilnosti uri njej, sem nakrat slišal mrmrati dr. Mecchia: <.Ah, Če bi trpeli nekoliko lakote /»....
Na ta način sem že pred petnajstimi leti slučajno zvedel, kako divjega značaja je ta človek, navidezno blag in pobožen kakor kak sv. Alojzij : in od tedaj sem bolje začel proučavati njegovo delovanje, primerjevati in izvajati posledice — stvar, ki morejo koristiti vsej škofiji v 6asu, ko bi pač nihče tega ne pričakoval.
«Ukazi» in procesi.
Mej tem je despotizem tega človeka čim dalje bolj naraščal. Dekreti nad vse surovi so sledili dekretom sličnega tona, tako, da so po zakristijali začeli nadevati tem dekretom naslov: ukaz, dočim je krnita malega carja zadevala mnogotere duhovnike pod obliko «kanoničnega procesa». -
Ne tajim, da mora mnogokrat kurija proti kakemu duhovniku uporabljati stroge odredbe, mej temi odredbo Redde ratio-nem, da se ga pozove na odgovor pred cerkveno sodišče.
Konstatujem pa tu dejstvo, da se n. pr. med dolgim škofovanjem škofa Legata lahko na prste našteje kanonične procese kakor mi je to zatrievala neka ugledna oseba. Pod režimom dr. Mecchia so se ti procesi naravnost množili kakor gobe po dežju.
Kolikokrat bi resna očetovska beseda mnogo bolj uplivala, nego petdeset pol zapisnikov, sestavljenih v navzočnosti od veselja poskakujočega Torquemada 11
Sramoten protekcijonizem.
Da bi se bilo pa vsaj nasproti vsem članom duhovščine uporabljalo enak zi-stem !
Kaj še I
Odredbe so bile različne, kakor je bila kaka oseba več ali manj v milosti pri nepristranskem kancelarju.
Tudi tu naj fakt okrepi mojo trditev.
Med duhovniki v Trstu se nahaja oseba, ki je nočem imenovati, ki je vohunila lastne sobrate in tako malo po malo postala najbolji prijatelj dr. Mecchia.
Omenjena oseba je večkrat, izlasti pa povodom neke ne preveč vspele razsvit-Ijave — ob petdesetletnici proglašenja Brezmadežnega Spočetja — pisala Ordi-narijatu taka nesramna pisma, da bi bila omenjena oseba zaslužila ne le samo ka-noničniproceSj marveč suspenzijo ipsofacto.
In kaj se je zgodilo ?
Omenjenemu opravljivcu ni bil skriv-Ijen niti las, ker je bil prijatelj in zaupnik vse časti vrednega' kancelarja.
Vohunstvo mej duhovščino.
Samo ob sebi je umevno, da je po takih izbornih vspehih ovajanja neka druga črna duša hotela slediti stopinjam omenjenega vohuna.
To hočem dokazati z drugim faktom :
Pred tVemi leti je škofijska kurija naložila vsem mestnim katehetom da morajo poučavati veronauk v talarjn
Ta dekret, ki ga niso — izjeme so bile le redke — vsprejele s prevelikim navdušenjem niti najbolj pobožne duše, je napotil nekatere kateliete (mej katerimi je bila tudi moja malenkost), da so se privatno- sestali na konferenco, kjer naj bi razpravljali o novi odredbi in da bi o tem eventualno storili analogen ukrep.
Zbralo se je devet katehetov in vseh devetero je začetkom konference priseglo varovati tajnost glede razprave, ki je imela slediti. Bilo je torej skupaj devet duhovnikov, iti devet duhovnikov je priseglo tajnost.
In vendar se je onega istega večera — dve uri po konferenci — zamogel dr Mecchia hvaliti, da ve natančno, kaj se je tamkaj zaupno govorilo.
Med osem bratov je prišel Juda, zaupnik '^pregoitčega kancelaiji».
Skrajen terorizem.
Omenjeni procesi in vohunstva, organizirani na tako izboren način, so morali uplivati na duhovščino.
Povsod se je opažalo grajanje in obsojanje, toda v zakristijah je večkrat odkritosrčno besedo zaprla narekovana previd nost: ,Pozor pred vohuni!»
Marsikdo bolj odloi^en, bi bil morda pričel energičen boj proti takemu tiran-stvu. Ali kdo bi mu bil sledil ? ? ?
Vedno je bilo po sredi strašilo «procesa» in suspenzije «a divinis», skrivnostno žuganje silne oblasti, pred katero je moral ob splošni nezadovoljnosti vsakdo ukloniti tilnik, čeravno s stisnjeno pestjo.
Da-si ni mogla naj viša cerkvena oblast na ta način pridobiti simpatij pri duhovščini, je stvar povsem jasna. Toda iz vsega je bilo možno razvideti, da je oblast oziroma premoč kancelarja bila nad škofovsko avtoriteto.
Nad škofom!
In da to mnenje ni le moja osebna sodba dokazuje sledeča izjava omenj. dr. Mecchia : Ko je bil pred štirimi leti č. g. Ivan Apol-lonio po večkratnih premeščenjih imeno-novan kooperatorjem pri Novem sv. Antonu, ga je Mecchia nagovoril s sledečimi besedami: Ne mislite, da Vam želim slabo. Znajte, da če bi Vam jaz ne hotel dobro, bi Vi ne prišel k novemu sv. Antonu in tudi če bi bil to hotel mons. Nagi.
In č. g. Apollonio — kikor znano železnega spomina — je pripravljen s prisego potrditi resničnost te izjave.
Z bičem!
Ker se je g. kancelar smatral tako vzvišenim nad diecezanskim škofom, se ni mogel več brzdati. A njegovo delovanje ni bilo naperjeno samo proti nižji duhovščini, ampak tudi proti župnikom, mej temi so bile tudi osebe, ki niso ves čas svojega življenja nikdar kuriji dale povoda za kako pritožbo.
Tako se je zgodilo, da ni mogel lansko leto župnik pri sv. Mariji Veliki vč. g. Hugo Masten, vsled raznih ovir, ki se bile znane dr.u Mecchia, poslati kuriji v določeni dobi nek dokument. Nekega dne je došel g. župniku sledeči drakonični dekret : Zahtevani akt morate predložiti tekom dveh tednov, ako ne, boste najprej plačali denarno globo, a potem sledi su-spenzija a divinis I
Sličen dekret je bil istodobno dostavljen nekemu drugemu duhovniku odličnemu po starosti ter vzglednem ponašanju ia gorečnosti, ki bi bil, videvši, da še ž njim tako lopovsko postopa, kmalu obolel.
Seveda se pobožni kancelar onim, ki mu zalučajo v obraz tsjke gorostasnosti, skriva za škofovski podpis, kakor da bi ne bilo znano, da so yninistri oni, ki koncipirajo in stilizirajh dekrete in da dotični vladpr, kije mnok^krat preobložen z delom, kar na slep(iJ|jjçlja^.e. .z:Ä.U^aje_ v poštenje in — v naseiö slučaju — člo večnost — svojih podlo.i.aih.
Ali tudi če bi bila v !,lučaju višja oblast silila, da se izda kak d6kret omenjenega načina, bi bil kancelar. kSkor značajen mož raje odstopil, kakor da oi bil tak dekret sopodpisal Zato ni tu nobenega izgovora : Ako je dr. Mecchia sam' koncipiral in sti-hziral obžalovanja vredne dekrete, je to slabo. Ako jih je pa brezpogojno previdel s svojim sopodpisom, jo to še slabše,
Maščevanja.
Vkljub terorju, ki je >na ta način obdajal kurijo, so se semterija našle osebe, ki so imele poguma kritik/)vati na dr. Mecchia, kar je bilo kritikcfiranja vredno.
Toda kmalu so neprevidni cenzorji morali svojo odkritosrčnosi drago plačati
Nočem govoriti o mîîji osebi, navesti pa hočem kazen, ki je radi tacega razloga zadela nekega motega kolego v Trstu.
Vsem je znana, izredna sposobnost č. g. Germek a, enega najodločnejih, najuče-nejih in najbolj nadarjenih duhovnikov škofije
Že dolgo let. člen draštva sv. Vincenca, je Germek uvidel, kako je društvo vsled neumestnega nakupa nekega zemljišča vsako leto izgabilo HiOO K, vrhu tega 8000 K, ki jih ni društvo prejelo od nekega znanega dobrotnika, ki ni tako gospodarstvo gledal mirnim očesom.
Č. g. Germek se je torej kakor človek, ki misH z lastno "glavo, v odboru omenjenega društva primerno pritožil.
Protestiral je proti ..nakupu zemljišča. -T- Mesec dni noipiy» ii- bVi prfimesčfin v Milje.	"
Zakaj ?
G dr, Mecchia, kakor bomo videli nižje
—	nezadovoljen, da pašuje nad duhovščino, si je bil tedaj zabil v glavo, da mora biti na čelu vsem katoliškim insti-tucijafn, smatrajoč se v svoji vzgledni ponižnosti, da le povsod neobhodno potreben.
Mecchia je — če tudi ie morda imel najbolje namene — storil vse možno, da se je kupilo omenjeno zemljišče Ko je pa videl, da se ta nakup ni odobravalo, ker se je uvidevalo. da je nepotreben, je takoj "napravil repulisti onemu, ki se je bil previdno uprl polnpolomu toli zaslužne družbe.
G Germeka so poslali v prognanstvo v Milje, a mejtem so radi zgrešene speku-cije kanonika dr. Mecchia siromaki sv. Vincenca v samo štirili letih izgubili ne malo svoto 38.000 K ! I !
Druga žrtev.
Omenil sem, da se je Mecchia nekako smatral neobhodno potrebnim povsod ; in zato ga nakrat vidimo, da se tudi v „Salezijanski družbi*' obnaša kakor vrhni patron in seveda — kakor despot iste.
Vč. don Alessandro Veneroni, prvi'su-perijor «Oratorija» v ulici deli' Istria — oseba, ki vživa tudi sedaj spoštovanje in naklonjenost vseh, ki ga poznajo — bi zamogel lepih stvari pripovedovati o nepristojnem umešavanju famoznega kancelarja, ki videvši, da ne more v tOrato-riju» gospodovati, je toliko roval in pisal, da je nekega lepega ^ne 'don Veneroni
—	kakor poprej g. Geirmek — prejel dekret premeščenja.
Ali tu prihaja najgorje. Na 'poslovnem večeru, prirejenem na čast očrnjenega ravnatelja se mu je z licem povsem oro-senim predstavil dr. Mecchia, ki je — kakor perfekten hinavec — kakor da bi to ne bil njegov čin, rekel da se je zelo začudil, ko je zvedel .... novico o njegovem odhodu.
Čast pa komur čast.
Ki je pa vspričo takih stvari imel poguma, da je povzdignil glas nevolje proti tako malovrednim spletkarijam. to so bili dečki .Oratorija", ki jih je don Veneroni toliko ljubil in jim toliko dobrega storil. Ko so namreč dečki naslednjo nedeljo zagledali na dvorišču zavoda strupenega kancelarja, so mu priredili ne kaj simpatično demonstracijo vsklikaje : <Mecchia ven !*
Neverjetne surovosti.
Gori sem omenil neuljudne dekrete, ki so pod kancelarstvoia dr. Mecchia po-
plavili škofijo. Tukaj moram omeniti, da je njegova neuljudnost semtertja dosegla že višek.
Evo : Župnik novega sv. Antona mons dr Pederzolli se je na seji mestnih župnikov ki se ie vršila 26. marca t. 1. na Jkofijskem J^rdinarjig^ v razgovoru_o tem predmetu, izrazil nastopno: Jaz imam v pisarni telefon, a ker odgovarja dr. Mec chia vedno v tonu naravnost nedostojnem sem uvedel zistem, da niti ne odgovar- • jam, ko me on kliče. Še ni dovolj.
Kdo ne pozna 80-letnega mons. Antona Ternpesta, izbornega pisatelja in bivšega novinarja, zlato srce, angeljsko dušo ?
In glejte ' Ko je nekega dne lanskega leta prišel v kurijo in želel govoriti z dr. Mecchia, mu je ta na zaničljiv način pokazal vrata.
Pred dvema tednoma je bil mons. Tem-pesta zopet v kuriji in vsprejem .^je bil takrat še bolj bestijalen. Kanonik Mecchia mu jeV kar na prosto zaprl vrata pred nosom 11 I
Lepa morala 1
Kanonik Mecchia — ki se pripravlja na sv. mašo četrt ure, ne minuto več ne minuto manj — poseduje razun že ome njenih tudi kvalifikacijo, da ima gotova moralna načela zelo.... kurijozna Dva fakta :
Na neki kapitularni seji (Glej nižje), ki se je vršila v nedeljo 1. t. m. sem icon-statiral, da je on po krivem označil kakor lažnike in obrekovalce vse mestne ž ip-nike. Mecchia je nato jecljaje do^ilovno odgovoril sledeče besede: „Da, ... res je,.... nisem .... mislil .... rekel sem tako.... ali da se branim"
Res lepa obramba poštenjaka! Zanikati luč resnice in žaliti na podlagi laži in obrekovanj lastne sobrate ' !.. .
Lansko leto se je neki gospod — ki ga hočcrn za slučaj imenovati na sodi.š5u — pritoževal kanoniku dr.u Mecchia radi nekih poslov, malo.... Iransparentnih, sklenjenih od X. F, ki je vedno imel v kanoniku samem na odločnejega branite-Ija. Omenjeni gospod je prejel za odgovor sledeče izraze pomilovanj i : „Treba je imeti ž njim usmiljenje, ker je oče mnogoštevilne obitelji".
Kakor se vidi drugi krasni inaksim ultrarnodernista, ki naj bi se vsprejel v traktat de justitia et jure, za tar zamo-rejo biti kanoniku Mecchia hvaležni vsi tatovi in oderuhi.... ker so , očetje številne obitelji".
Dve meri.
Vsakomur je znano, kako je kanonik Mecchia ustmeno in pismeno imel vedno V visoki časti načelo avtoritete.
Mi vsi pa vemo, kako je on sam to načelp popolnoma zatajil, ko si je naj viša cerkvena škofijska oblast dovolila oporekati temu ali onemu njegovemu načrtu. Dva fakta :
Videli bomo, kako je Nj. Prevzvišenost mons. Nagi smatral za pravo, da je predložil Nj. Vel. cesarju mojo malenkost kakor kanonika-župnika naše stolne cerkve.
Je-li bil mons. Nagi tudi v tem slu aju škof tržaški ali ne ? Je-li bil naslednik apostolov ? Je-li bila Nj. Prevzvišenost popolnoma v svojem pravu, da je med več prosilci izbrala osebo, ki se jej je zdela najbolj sposobna za tako mesto ?
Gotovo — mora odgovorili vsak vernik, ki noče da se ga smatra za krivoverca.
Nu, ker se je šlo za imenovanje osebe, ki ni kanoniku Mecchia preveč ugajala, si je on, mesto da bi hvalil božje sklepe, dovolil uprizoriti lastnemu škofu take prizore, da mu je po besedah samega škofa — «napolnil dušo z britkostjo» in to ravno zadnje dni njegovega bivanja med nami....
Po vsakem traktatu o ascetiki bi bili vsi verniki obvezani ne le da izvršujejo odredbe cerkvene oblastnije, ampak da tudi ustrezajo celo vsem željam iste.
In s kakšno unemo je znal kanonik dr. Mecchia tolmačiti taka načela n. pr. nekaterim katehetom, ki so bili malo naklonjeni nositi v šoli talar!
Zdelo se je, da je kak sv. oče 1 Ali ko je Nj. Prevzv. mons. Nagi izrazil željo, da bi , Amico' — nesrečno glasilo dr. Mecchia — premenil način pisanja, ko je Nj. Prevzvišenost z odprtim pisuiom indirektno in javno pisarenje tega lista grajala, kaj je storil famozni učitelj ascetike, misijonar katehetov?
Pustil je škofa govorili kakor je hotel;
a vzlic temu je ostal..... nasprotnega
mnenja.
Zverinsko srce.
Da rabim izraz Zveličarjev — morajo ljudje spoznali njegove privržence iz medsebojne ljubezni. Zato moram pa oIižhIo-vanjem konstatirati, da kanotiik Mecchia, ako ga proniatramo od te strani, ne za-dlužJiie nHl iniLHa	' "
V	dokaz, da nm popolnonia manjka ljubezen do bližnjega, bi zamogel navesti mnogo dejstev. Eno samo pa' in morda najbolj groznih bo dovolj, da ga tudi od te strani postavi v pravo luč. .
V	župnem uradu Novega šv. Antona je že 17 let nameščen kakor pisar brat ne kega pokojnega duhovnika, dobra duša, sedaj že precej v letih Isti e iz te svoje edine plače preživljal sebe in svojo ženo.
Ker se ni nikdar učil latinski, je samo ob .sebi umevno da je semterte prevajaje n. pr. iz Giceronovega jezika, pogrešil ime kakega mesta ali, slično.
V	takem slučaju se je dr Mecchia vedno pritoževal pri župniku dr.u Pederzolli ju,
in ob taki priliki vedno rabil bolj____
„mecchianske' izraze. Koncem minolega leta je pa izustil sentenco : «Odpustite ga iz sjužbe.»
In ubogega pisa-ja so res odpustili.
Ko so pa kooperatorji pri Novem sv. Antonu zvedeli to nouico, so se in cor-pore podali k svojemu župniku in so toliko govorili v prilog tega nesrečneg^^-preganjanca, da se je mons. Pederzolli— je mož dobrega srca — že hotel udati pr|^ ■ nji, ali med dobro voljo, da sioridobro m v očigled bogsigavedi kakega novega prt- ... tiska od strani dr. Mecchia, se je udajal volji kurije.
«Kaj kurija !» — sem tedaj vskhknil; «Mi vemo predobro, kaka zverina poose-buje kurijo. Dobro, monsignor. Vi se jio-kažite, da ste nad zverino in v zahvalo Vam bo naša hvaležnost!»
In čast komur i'ast — mons. Pederzolli se ni u-dal krutemu ukazu in omenjeni pisar je še dandanes na svojem mestu.
Toda ako bi bilo po volji trdosrčnega kanonika Mecchia, bi se bedni pisar skupaj s soprogo nahaja! na c--sti, oziroma bi oba bila že v mestni ubožnicil
Šolski nadzornik.
Novo polje za šikane se je odprlo za dr. Mecchia onega dne, ko je bil imenovan natl-zornikcm vseh italijanskih mestnih ljudskih in nekaterih srednjih šol. Tudi tukaj je že zjutraj rekel, kak bo potem dober dan
„Jutri storim plesali katehete» — to je bilo geslo, ki ga je nespametno izustil proti nekemu mežnarju Starega sv. Antona. Pod avspicijami tega gesla je torej ta učitelj krščanske popolnosti šel na svoje delikatno delovanje.
Neki katehet. vč. g. Matej Grškovič, ki je sli.šal o stvari, se je na prvi konferenci, ki jej je predsedoval novi nadzornik, oso-kolil in mu očital tak izraz.
Dragi sobratje !
Ako bi živel sto let, ne bi pozabil pogleda naravnost zverinskega, ki ga je v onem hipu kazal obraz obtoženca.
Ves bled od jeze, izbuljenimi očmi je skočil po konci in pozabivši za trenotek na običajno machiavelislično mirnost, je pričel z glasom,-ki je razodeval želo po kaznovanju onega ki je znano frazo raz-nesel: .Vem vem, kdo je to pripovedoval ali ta bo to drago plačal, drago pla čal Ga že ukažem kaznovati kakor zasluži. Bomo videli! Bomo videh !" - Temu izbruhu je napravila konec mirna in trpka opazka g. Grškoviča : „Zdi se mi, da se laki maščevalni naklepi pač malo strinjajo z nauki vere, katere ste Vi služabnik !»
Nove šikane.
In nadzorovanje je pričelo ; in to nadzorovanje traja še dandanes z narobe-blagoslovi skoraj vseh katehetov. šikani ranih od tega človeka na naravnost nezaslišan način
Ta spis bi postal predlog, ako bi hotel tu našteti vse nagajive odredbe novega nadzornika.
Naj omenim samo, da prihaja v posamične razrede ne da bi prej potrkal n • vrata. In ni mu dovolj da je nadzoroval n. pr. samo eno vsporednico. ampak nad zoruje vse, čeravno poučuje v njih en in isti katehet. Vslanu je s svojo na zoč-nostjo mučiti veroučitelia skozi 3, 4 in celo 6 ur zaporedoma. Čeravno nadzoruje že tri leta in pozna način poučevallj^l in delovanja posamičnega kateheta. vendar ne opušča, da vsakikrat ponavlja slvaii, pregleduje registre, izprašuje manj na-
(
darjene učence, sploh da stori vse možno, da seje okolu svoje lastne osebe antipatijo posebne vrste.
Pa da bi imel vsaj malo spoštovanja do duhovnikov starejih nego je on, in ki so ostateli v poučevanju veronanka.
Omeniti hočem vč, profesorja Hieronima Curto, ki bi zamogel biti oče našega nadzornika in vendar ga je isti koj v začetku natančno, fiskalično, da policijsko na vse strani izpraševal, tako, da je Gurto po pravici izgubil potrpežljivost in je ozlo-voljen sestavil osoljeno satirično pesem, ki se je v kratkem razširila po vseh šolah ter je že itak antipa ičnega nadzornika napravila še bolj antipatičnega.
Nagajiv in neuljuden.
Nova veksatorična odredba za katehete je bila naredba treh konferenc na leto z dotičnimi zapisniki, pozivi, nalogami itd.
Vsem je znano, koliko koristijo taki sestanki (tudi izven katehetskega polja). In zato je ^grçvidnost njegovih ^prednikov omejila take'sestanke na strogo potrebo.'
Ali sedaj tri konferece na leto vedno ob sredah, .tako da ukrade veroučiteljem tri cele popoludneve, ki bi se jih v pro-tivnem sluiiaju zamoglo z boljim vspe-hom drugače porabiti.
In treba je videti s kako pompoznostjo se g. nadzornik stavlja na čelo vsem lem sestankom, ne oziraje se na starost in dostojanstvo kakor ôe bi bil on sam popolna izkušenost, sama častitljivost per excellence.
Evo tipičnega sluČa a : Sklicana je bila n. pr. konferenca veroufiileljev srednjih šol.
Med došlimi je bil tudi prélat mons. Ivan Buttignoni, ki se — če bi bil ne moj brat, ampak moj nasprotnik, bi govoril na enak način — posebno odlikuje med duhovščino po uôenosti, delavnosti in kreposti.
Res je, da je po svoji volji sedaj navaden profesor veronauka, torej jiodvržen nadzorniku. In kdo bi, nahajajo.! se na mestu dr. Mecchia -t- ki je še nosil hla-čice, ko je mons. Ivan Buttignoni bil že katehet — kdo bi, pravim, takega—moža ne povabil, da prevzame na sestanku vsaj častno predsedstvo ?
Vsakdo izvzemši Mecchia, ki ne pozna čina uljudnosti !
Prečastni mons. Petronio, ki je — če ■se ne molim — nekoliko časa bil prisoten na omenjeni konferenci, se je že nasproti meni izrazil sledečimi besedami : Ko sem zagledal Vašega brata med drugimi vero-učitelji, nasproti, na vzvišenem stolu sedečemu nadzorniku, pograbila me je jeza.
Nit božje previdnosti
Kanonik Mecchia se je nahajal tako na vrhuncu svoje poguhljive oblasti, ko je umrl v Ljubljani kanonik in župnik sv. Justa mons. Martelanz.
Ni mu bilo še dovolj, da je absolutno vladal v škofiji, ni mu Wlo še dovolj, da je teroriziral skoraj vso duhovščino, tedaj je napravil načrt, da čim bolj učvrsti svojo lastno slabo vladanje in da čiradal e bolj ospgura svoj despotizem Uvedel je v kapitelj kakor svojega adlalusfi svojpga brata dr. Antona Mecchia, osebo — to zamorem dokazati s fakti — navidezno neškodljivo, ali ki je istotake naravi kakor on.
V ta namen si je kancelar Mecchia v svoji zvijačnosti izmislil slepilo, ki bi mu po njegovem mnenju prav dobro služilo. Med duhovščino je raztrosil vest, da je njçgov brat že kanonik in pectore mons Nagla in tako je hotel že v naprej odvrniti vsacega prosilca.
Nočem trditi, daje resnično moje mnenje. Konstatujem pa dejstvo, da je nek uradnik kurije nekega dne meseca oktobra v družbi več duhovnikov vskliknil : «Kaj konkurz ! Novi kanonik je že izbran, brat kancelarja Mecchia, to se razume "
Jaz sem se nahajal na drugem koncu zakristije. Manjkalo je še deset dni, da poteče konkurz. Nikdar — in to zamo-rejo reči vsi, ki me poznajo bolj intimno — nisem niti sanjal, da bi menjal barvo kolarja. Ali na one tako jasne besede, mi je šinila misel : Da se ne bo pozneje govorilo : Morali smo imenovati brata kan^ ceiarja Mecchia. ker ni bilo drugih konkurentov, hočem tudi jaz žrtvovati krono za kolek.
In v zadnjem trenotku sem vložil prošnjo.
Kanonik Meccliia se je gotovo smejal, ko je med druge prosilce zabeležil tudi moje ime, kajti naslednjega dne se mi je omenjeni uradnik, njegov prijatelj, približal in mi stavil dobesedno vprašanje: „Zakaj ste vrgel proč kolek??'
„Tako za šalo" — sem odgovoril.
Tako je prišlo, da sem predložil prošnjo za kanonikat. In kdo me je nato vzpod-bodel ? ?
Sam kanonik Mecchia, ki bi bil v tej stvari raje videl, da bi zmagal sam vrag, kakor pa moja malenkost.
Zbesnel.
Bilo je dne 8. januarija t. I. zjutraj, ko le kanonik Mecchia od prijateljske osebe, došle teiaj z Dunaja, zvedel, daje cesar, mesto da bi imenoval za kanonika njegovega brata — kakor je on do tedij smatral za povsem gotovo — imenoval mene.
Neverjetno, nemožno je postala gola resnica.	^
Ni umrl, kajti Bog ni tega" hotel, alf tako se je razsrdil in tako besnil, da si | je mishl vsak lo, kdor ga je videl, da bo ^ treba poslati po Trevesa.
Letel je naravnost k škofu mons. Naglu in „skočil nanj kakor furija* — to so besede neke intimne osebe, ki jo bom po potrebi lahko imenoval.
Srečal je mons. Flego-ta — bilo je tik pred težavno operacijo, ki ga je imela spraviti v grob, torej smrtno bolno osebo!! in smatrajoč ga kakor zagovornika mojega imenovanja, „ga je napadel" - po besedah gori omenjene osebe — «s celo kopo očitanj.» -
In konečno je v zakristiji pri sv. Justu pred zakristani začel skakati in mahati s rokami in kričati na tak način, da ga je moral mons. Petronio posvariti, naj se obnaša bol dostojno, vsaj pred mežnarji ! !
X
Smešni protesti.
v silnem srdu, ne znajoč, na kak način bi mogel onemogoMti imenovanje njemu tako sovražno — in ker je dobro vedel, da so mi bila znana vsa njegova zla dela — je pograbil polo papirja in kakor «fiskalni prokurator Ordinarijata", je spisal formalen protest, izjavivši, da ho"'e, da Be moje imenovanje razveljavi, češ, da je škof med osmimi prosilci predložil cesarju .najmanje vrednega".
Tako je nesrečneža zaslepila jeza, da je mislil, da čim predloži tak protest, bo Nj. Veleč, cesar Fran Josip L — da ugodi kanoniku Mecchia — takoj razveljavil svoj podpis! Pri tem pa ni siromak po mislil, da je krvavo žalil najvišo cerkveno dijecezansko avtoriteto in prevzvišeno osebo cesarjevo kakor da bi bil prvi one-častil svojo misijo s tem, da je izbral župnikom in kanonikom sv. Justa nevredno osebo, drugi da je pa s . svojim podpisom tako gorostasnost potrdil.
Protest je končal na ukaz mons. škofa Nagla, kakor je zaslužil, to je — v ognju.
Toda «prokurator» ... sv. sinoda ni bil še s tem zadovoljen.
Ko je bil uničen njegov protest, je predložil drugega. Tega je spisal njegov brat, ki se je s pohlevnostjo posebne vrste britko pritožil, da ni bil on izvoljen češ, da ima le on vse najbolje kakovosti.
Dva tedna je ležala tadi ta listina na mizi mons. Nagla. Potem jo je pa rnoral predlagatelj po sili umakniti,
Iskra na mini.
Malo nad dva meseca sem bil župnik pri sv. Justu, ko sem 24. m. m iz nekega katoliškega lista zvedel, da je kanoriik Mecchia imenovan prodekanom namesto pok. mons, Flego-ta,
Kakor jaz, tako so vsi mestni župn ki vsprejeli lo vest s pravo inJignacijo.
Edino polje, doslej svobodno od razde-vajočega delovanja tega človeka, e imelo biti tudi podvrženo njegovemu obsovraže-nemu fiskalizmu l!
Sklenilo se je protestirati; in v resnici so naslednjega dne vsi mestni župniki (zastopniki nad polovico škofije) prišli v kurijo, in po govoru podpisanega, ki je končal s prošn o. naj se odstrani od dekanata. osebo, ki je povsod sejala samo solze, razvaline, prokletstvo', je govoril mons. kapitiilarni vikar nad eno uro in pojasnil, kako je prišlo do tega imenovanja
Mons Petronio je rekel, da obžaluje, da je tako ozlovoljil došle župnike, pojasnil je vzroke ki so ga navedli, da je
—	ker ni bilo dtugih — začasno imenoval dr. Mecchia prodekanom ; slednjič se je na prošnjo vseh navzočih župnikov izrazil pripravniiri, da umakne tozadeven dekret.
Ob tej priliki je bil sestavljen sledeči zapisnik, ki tvori za omenjenega kanonika pravo in slovesne
Spričevalo nespoštovanja.
Evo vsebine:
«Zapisnik sejai- vseh čč. gg. mestnih župnikov pod predsedstvom prečastnega kapitularnega vikarja mons. Frančiška Petronio.
«Z ozirom nato, da je bil prodekanom tržaškega okraja- imenovan prečastiti kanonik dr. Karal Mecchia ;
z ozirom nato, da so bili ob tem imenovanju vsi podpisani ogorčeni; z ozirom na malo vlji^n način vedenja omenjenega kanom^^msproti vsem diihovni-k'orü tir /go/Kb«^; ozirom na kaj malo simpatijo, ki jo \§iva omenjeni pri vsej duhovščini škofije (izvzemši tri ali štiri osebe), nujno prosijo podpisani prečastnega mons. kapitularnega vikarja, da bi preklical dekret imenovanja, zagotavljajoč ga njihove hvaležnosti.*
Just Butignoni
kanonik-zupnik sv Justa Anton Lupetina kanonik-župnik Starega sv. Antona
Dr. Trifon Pederzolll kanonik-župnik Novega sv. Antona Anton Ulcigraj župnik mestne bolnišnice
Hugo Masten župnik Sy.^Marije Velike Dr. Anton Vattovaz župnih sv. Jakoba
Naslaitä do vladanja.
Protest je kanoniku Mecchia priobčil dan potem sam naons. Petronio, ki mu je ob enem razložil vse pritožbe, ki jih je šest mestnih župnikov dvignilo proti njemu.
Vsak človek, začenši od tajnika kakega društva analfabetov do predsednika kake republike, ki bi dobil tako moralno plju-sko, bi se kar na kratko zahvalil na svoji službi.
Ali dr. Mecchia ne I
Ker prevladuje v njem nad človeškim dostojanstvom naslada do tiranstva, ni le ostal na svojem mestu, ampak se je
—	kakor mi je pripovedoval mons. Petronio — predrznfi označiti kakor obrekovanja in laži vse gorenje obtožbe, ter je s tem krvavo ^lil šest dotičnih župnikov, ko iih je trafftirar kakor lažnike in obrekovalce.
Ne vem, če so osi ali moji kolegi doslej protestirali proti taki nečuvenosti; jaz za-se sem vsaj storil- svojo, dolžnost v varstvo svoje časti.
To se je zgodilo malo dni zatem na kapitularski seji; .
Ko sem med sejo razložil vse, kar je gori omenjeno, sem s prstom pokazaje na kanonika Mecchia rabil sledeče do-slovne besede: Iz'razlogov gori navedenih. proglašam tukaj v navzočnosti vsega kapitolja kanonika Mecchia kakor nesramnega lažnika, ter sem tem besedam pri-dejal še kak drug bolj pekoč izraz.
Višek nesramngsti.
Kaj je storil dr,' Mecchia, ko se je tako nahajal obkrožen od ognja od vseh stkani in ko je na omenjeni seji slišal, kako ga jaz postavim na sramotni oder pred vso škofijo, ako se v malo urah dobrovoljno ne odreče kancelarjatu, nadzorništvu šol in dekanatu ? Kaj je li storil ?
V svoji brigantski duši si je izmislil nov infernalen načrt,
Neznajoč kako bi me odprto pobijal, me je hotel napasti zavratno z grdim obrekovanjem, ter se je v to svrho po-služil svoje služkinje, ki so jej že več časa sem, kakor se splošno ve, znani posli ti-čoči se vladanja škofije, delovanja raznih duhovnikov itd.
Ali to še ni vse !
Da bi oblatil dober glas človeka, duhovnika, župnika, svojega lastnega kolego v stolnem kapitelju, le kanonik Mecchia izvršil zhi^m, prekršil'je namreč uradno tajnost, pripoveduje ^omenjeni ženski zgodovino neke obtožbe, naperjene pred tremi
leti proti moji osebi, ne da bil dostavil, da je cerkveno sodišče onkrat priznalo mojo popolno nedolžnost.
Ta čin nezaslišane kakovosti, ki bo sam zadostoval, da se vrže iz kapitelja zločinca takega kalibra, hočem dokazati na kompetentnem mestu s celo vrsto neovržnih okolščin in tudi z dokumentom, ki nii ga je Izročil isti dr. Mecchia, ko je videl, da ga utegnem radi razžaljenja ("asti pozvati na kazensko sodišče.
Bog je hotel, da je ona ženska začela svoj plemeniti obhod prav v stolnici, ter pripovedova a nekemu mežnarju, kako je Mecchia sklenil storiti vse možno, da me odstrani od župnije obrekovaje me na uprav nezaslišan način.
Ko sem slučajno zvedel o taki nesramnosti, sem v navzočnosti mons. Petronio
—	naravnost izven sebe — izjavil dr. Mecchia, ki je bil tudi navzoč, in ki je bil videti kakor zadet od strele
da ho'em uložiti tožbo proti nesramni ženski — tožbo, ki bi odsevala tudi "na kanonika Mecchia — ako ta v par urah popolnoma ne umakne svojih besed.
In v resnici je plemenita služkinja ne manj plemenitega gospodarja, na kolenih dala analogno obširno izjavo, nikakor pa ni hotela povedati (seveda radi
izvestnih priseg, danih____se razume pred
kom ! I !) osebe, ki jo je na tak način spravila na pot, ki vodi v ulico Tigor."
Zaključek.
častiti sobratje !
Ponavljam kar sem rekel v prvih vrsticah.
Ne sovraštvo nasproti sobratu me je napotilo, da sem prejel za pero, ne njegov nizkoten boj proti mojemu imenovanju kanonikom sv. Justa ; toda edino ie
—	Deus seit quia non mentior - blagor škofije in želja, da vidim vzpostavljene bolje odnošaje med duhovščino in Ordi-narijatom.
• Vem, da mi utegne kdo očitati, da sem se pregrešil zoper ljubezen do bližnjega.
Na to odgovarjam, da mora ljubezen nasproti ßoo sobratom, ki so skoraj vsi šikanirani. prevladati nasproti enemu samemu nadzorniku sužnjev, kateremu sicer želim milost resnega poboljšanja.
Vem, da bo hotel kdo opravičevati dr. Mecchia, z nervozuostjo, ki lahko slabo upliva na njegovo duševno razpoloženje.
Na to odgovarjam : Jaz prvi bi njemu v prilog vzel v opravičenje ta edin razlog, toda pripomniti moram, da je edino pripraven kraj za take bolnike sanatorij, ne pa škofijska kancelarija.
Vem, da bo škandal neizogiben. Res je Vae homini Uli per quem scandalum venit, Sem pa li jaz provzročil škandal ; jaz sem prosil dr. Mecchia naj dobrovoljno odstopi od svoje službe, ali pa on, ki me je, — to moram priznali — zaslepljen od Gospoda, gluh nasproti vsem dobrohotnim opominom, proti moji volji prisilil, da objavim ta spis ?
Vem, da se bo mor 'a kateremu nado meščenje dr. Mecchia zdelo težavno.
Na to odgovarjam : Vsi koristni, nobeden potreben. Kakor je škofija obstojala pred letom 1893, tako bo o*>stojala tudi po smrti dr. Mecchia in nas vseh. In v škofiji je — v slučaju ga bom imenoval
—	duhovnik ki bo po svoji pobožnosti, učenosti, pravičnosti, dobroti, popolnem znanju vseh deželnih jezikov zamogel kar najbolje nadomestiti sedanjega kancelarja.
Sobratje !
Nikakor ne misliin, da bi hotel enemu samemu Vas uriniti moje mnenje Eno stvar pa se nadejam od Vas vseh, to je, da boste hladne krvi prečitali ta životopis, sestavljen ne iz praznih besed, ampak dejstev, ki sem jih pripravljen dokazati pred vsakim sodiščem, bodi cerkvenim, bodi civilnim.
Čitajte, premišljujte in potem iustum indicium indicate; in eventuelno podpi-pišite priloženo prošnjo na Ordinariat, da se tako osebo - nesrečo vseh — odstrani od kancelarstva in od vseh njego ih služb.
Vsi pa naj vedo, da če podpišejo priloženi formular, se nobeden ne izpostavi najmanji nevarnosti kakega preganjanja.
Naj gre Mecchia ali naj ostane na svojem mestu — to je odvisno od Vas častiti sobratje ■— doba terorizma je minula. Kapitularni vikar pozna izborno tega člo-
veka, tržaški župniki so ga označili kakor zaslužuje. In v konsistoriju — bodite zagotovljeni — je in bo tudi v bodoče oseba, ki se bo z vso energijo znala zo-perstaviti, da maščevanje despota ne zadene nobeno nedolžno osebo.
Častiti sobratje !
Ko se je v Olomucu nadškof omrzil lastni duhovščini, ga je ta s čii om solidarnosti dala odstraniti z njegovega sedeža. In- ko je pred leti v Splitu ta mošnji škof hotel imenovati generalnim vikarjem osebo obsovra/eno in antipatično je zadostoval protest vseh župnikov in dekanov, da je bil tozadevni dekret razveljavljen. -
In bomo li mi trpeli, da bo na čelu škofijske kancelarije ostal človek, fiskalec, terorist, osvetljivec, farizejec, neuljudnež, nesramen lažnik; oseba, ki prevzeta od silne ambicije, samo da doseže svoje svroe je sposobna vsake najbolj neverjetne infamije in ki že očitno kaže s pogledom inmefistofelii-nem nasmehom rabeljsko dušo ?
Tako sramoto za vso škofijo je treba vendar enkrat zbrisati; in zbrisana bo, če stori vsak svojo dolžnost in podpiše priložen formular.
Na nekaj Vas pa moram opo oriti: Ne dajte se pregovoriti od kakih opraviče-valnih pisem, ki bi Vara utegnila biti dostavljena, ali pa od kakega prisiljenega čina ponižnosti!
Sedanji kancelar bi bil pripravljen poklekniti na kolena pred vso duhovščino škofije, samo, da ostane na svojem mestu. In to se ne sme zgoditi.
Kakor sem že gori omenil, od Vas častiti bratje je odvisno to.
Meni gotovo ne more ta oseba več ni najmanje škoditi.
Kar sem pisal, sem torej pisal ne v mojo, ampak v Vašo korist.
Na vsak način spominjajte se da ako bi po Vaši malomarnosti Mecchia ostal še na vladi škofije. Vas bo on — in jaz ga poznam prav dobro, da kaj tacega prorokujem in se ne bojim preklica — če Vas je doslej tepel z biči (seveda ko mine doba eventuelne farizejske ponižnosti) potem tepel s škorpijoni,
Podpišite torej vsi priloženo prošnjo. In vihar, ki je sedaj izbruhnil naj ima za epilog mavrico onega miru in one ljubezni, po kateri že dolgo let vzdihuje in jo zastonj želi vsa škofija.
TRST, dne 12. maja 1910,
Ju^t Buttignoni
I kanonik in župnik sv. Justa.
Vč. gospodje kolege so naprošeni, naj izvolijo podpisati priloženo prošnjo in sicer: ime, priimek, značaj in bivališče ter naj jo tako podpisano čim pvej pošljejo v priporočenem pismu na mej naslov : Just Buttignoni vja Zonta 2 — Trst Ako mi hoče kak vč. župnik ali dekan poslati več prošenj skupaj^ toliko holje.
Da se pa izvršitvi take prošnje podeli slovesriejo obliko^ si dovolim svoječasno pozvati vse vč, gospode dekane na sestanek v Trsi.
Ne dvomim^ da se vČ. gospodom dekanom pridružijo tudi mestni župniki in drugi ugledni duhovniki, ki komaj Čakajo, da bo omenjena oseba odstranjena od vodstva škofijskih poslov.
Izdajatelj in odgovorni urednik Just Buttignoni. — Tiskarna Dolenc — Trst,