Gočevski
Ženitne
ali
svatbine navade in napitnice.
Smešnice in narodne zastavice.
Zbral
Dragotin Bastiančic.
V Slovenj emgradcu 1892.
Založil in prodaja Dragotin Bastiančic.
Natisnil W. Blanke v Ptuji.
109255
Lani sem se omožila Letos me že griva,
Dobila sem hud’ga moža Je hujše ko kropiva.
Kropivo mi še mraz umori Pa moža mi ne more,
Ker mož moj za pečjo sedi Da mraz do nja ne more.
Jutri bo v Gelovci sejm Na semj ga bom peljala,
Ge ga ne bom zamenjala, Ga bodem pa prodala.
Prav po ceni ga ne dam Sem ga težko dobila,
Še rajši ga domov peljam Za peč ga’ m posadila.
Kadar se mladenči hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža navadno v sredo ali sa-boto zgodaj v jutro svatovat. Ko v hišo stopi, pozdravi domače s starim krščanskim pozdravljenjem rekoč: «Hvaljen bodi Jezus Kristus; dobro jutro vam Bog daj! Oglasil sem se danes pri vas. Zvedel
sem namreč, da imate prodati rumeno pšenico pa pitane voličke. Bomo se o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če je mogoče in nam vsem povoljno, tudi porazumeli.» Potem skuša izvedeti od staršev ali oskrbnikov nevestinih in tudi od nje, ali jim je po volji, da bi se deklica prostovoljno zaročila z imenovanim mladenčem.
Če dobi povoljni odgovor, pride ta mož (sta-rašina) poznej z ženinom, da se porazumejo in zaroko obhajajo, kar se navadno pozno zvečer godi. Ko si ženin in nevesta sežeta v roke, njima stara-šina v znamenje stanovitnosti vina po rokah polije govoreč: «Bog daj srečo.» Zvunaj pod oknom pa fanti po trikrat zauckajo.
Potem delajo priprave za gostovanje in grejo k notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer, pridejo godci na dom ženina, in — če je mogoče — tudi neveste, da zagodejo «kranclpint.» Zgodaj v jutro pa pride starašina z ženinom in njegovo družbo pred vrata nevestinega doma in začne takole klicati: «Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj! Hišni oče gospodar in oče starašina ali spite ali budite ali znabiti presveto Trojico premišljujete — to prvo pršono (osebo) Boja Očeta, kteri nas je stvaril? Je prav. —■ Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas —• in povoljen vsmilj enemu Bogu v svetih nebesih.»
Zdaj godci zagodejo.
Starašina: «Jaz sem klical k prvemu - kličem k drugemu: če premišljujete drugo Božjo pršono (osebo) — Boga Sina, kteri nas je odrešil, je prav, ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran, in nam dajte tak odgovor, da bo prav za nas in
za vas in povoljen Bogu vsegamogočnemu gor v svetih nebesih.»
Godci zopet zagodejo.
Starašina: «Jaz sem klical k prvemu — drugemu — zdaj še kličem k tretjemu: premišljujete znabiti tretjo Božjo prsono (osebo) Boga svetega Duha, kteri nas je pri svetem krstu posvetil, in se razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini (sveti deželi), kjer je sv. Janez Krstnik Jezusa krščeval? — Pustite vse na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bode prav za nas in za vas in povoljen troj edinemu Bogu v svetih nebesih.»
Na to godci spet zagodejo.
Potem notranji starašina vpraša zunanjega: «No, — kakšen odgovor pa želite od nas?»
Zunanji starašina pa odgovori: «Hodila sva s tem mladenčem pred 14 dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic (cvetlic), pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha, kot ponižna vijolica, obdarovana s krščanskimi čednostmi in vednostmi, — to želimo od vas, hišni oče gospodar in oče starašina! Da bi vam bila blage.volja, njo nam izročili, in sicer v znamenje sreče in blage volje z glažkom vina in rožmarinom v roki.»
Tedaj notranji starašina odpre vrata in potisne vun kakšno našemano baburo, ktero zunanji starašina godcem izroči in reče: «Dobra je ta, pa še za drugo se priporočimo.»
Potem pošljejo vun «vodiljo». Zvunanji starašina jo v svojo družbo vzame in še poprosi za drugo.
Pripeljejo potem vun «kranceljungfravo» (ven-čano devico, svatevco); zvunanji starašina se zahvali za njo, in jo izroči «brautfirerju» (združbi).
Potem še zopet nagovarja, in zdaj se vrata odprejo in stopi vun nevesta, z glažkom vina in rožmarinom v roki, in da glaž (čašo) vina ženinu. Ženin vino okusi, da ga štarašinu, starašina pa s tem glažkom vina tako-le napije in nagovori: «Napijem najprej na slavo in.čast trojedinemu Bogu, na čast preblagi Mariji Devici, vsem izvoljenim božjim svetnikom v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in vedno zadovoljnost ženinu in nevesti do sivoglave starosti v vedni milosti pri Bogu zdaj v življenji in po smrti v dolgi večnosti.»
«Napijem tudi našej celej companiji (družbi), da bi bili vsi enkrat povabljeni po našej smrti na ženitnino pred Božje Jagnje, da bi z Marijo in vsmi izvoljenimi Boga častili na večne čase.»
Sprejeti od očeta hišnega gospodarja grejo potem v hišo k zajuterku (fruštiku); — po zajuter-ku — če je čas, in so dobre volje za petje, pomagajo nevesti «slovne pesmi» popevati.
I.
Nevestino slovo.
Se solnce ozira lepo,
Ker jemlje od mene slovo;
Se bom omožila,
Samištvo pustila,
Stopila bom v zakonski stan.
Dekliči, vam rožce pustim,
Nedolžnost fantičem zročim;
Nedolžno živeti —
Najbolje na sveti —
Najlepši deviški je stan.
Mladenče, poštene može,
In moje prijatelje vze Zdaj v duhu objamem,
Od vas slovo vzamem In lepo zahvalim se vam.
Preljubi oj »juriši vi!
Zahvalim vas s solznim’ očmi: Vse vaše trpljenje In skrbno rejenje —
Vse naj Bog povrne vam sam.
Vi bratje in sestre moje.
Ki z mano izrastili ste,
Pošteno živeti In Bogu služiti —
Tak nauk za slovo vam dam.
Sosede in sosednje vi!
Vas prosim, odpustite mi,
Se lepo ločimo,
Prijazno živimo,
Bo tudi sam večni Bog z nam’.
K nebesom povzdignem oči;
Ker pri vas ostati mi ni,
Slovo moram vzeti Za možem po sveti Vsa voljna se z Bogom podam.
(P. E. Zagorec.)
II.
Odpravljanje k poroki.
Le jemlji nevesta slovo,
Na božjo pot gremo s tabo,
Zdaj vzeli te ledik-stanu In dali te bomo možu.
Le jemlji nevesta slovo K poroki it’ sram te ne bo; Devica poštena si b’la Poštena za možem boš šla.
Le jemlji nevesta slovo,
Od svoj’ga očeta lepo;
Skrbeli veliko za te,
Zahvali jih srčno za vse.
Le jemlji nevesta slovo,
Materi poljubi roko;
Oh kol’ko so ’meli skrbi,
Da zrastla poštena si ti.
Le jemlji nevesta slovo Od bratov in sestric lepo; Prijazno jim roko podaj.
Da preveč ne jokajo zdaj.
Le jemlji nevesta slovo Od znancev in žlahte tako,
Da bode nas Jezus vesel, Med svate nebeške nas vzel.
III.
Nevesta slovo jemlje.
Z Bogom, z Bogom, ljubi oča! Ker mi ni ostat’ mogoče,
Dajte mi še žegen svoj,
Naj od hiše gre z menoj.
Zdrava, ljuba moja mati! Moram se od vas podati;
Težko ste zredili me;
Zdaj objamem vas za vse.
Srečno bratje in sestrice!
Vi vrstniki in vrstnice!
Skupaj smo ižrastili,
Zdaj se mor’mo ločiti.
Bod’te zdravi in veseli,
Ki ste me' za ljubo ’meli;
Ker podam se jaz od tod,
Daj mi Bog prav srečen pot.
(P. E. Zagorec.)
Potem se podajo gostje z ženinom in nevesto v cerkev. Ge so le količkaj v himenu» svatje, saj če godce imajo, jih radi • gledajo po poti otroci in ženstvo in še v cerkev jih spremljajo. Nevesta, vodilja ali tudi svatje ubožnim gredoč kosce kruha, krajcarje itd. delijo.
Nekteri imajo nepotrebne burkeže z godci in tudi streljajo, s čemer se dosti nesreč zgodi, zato je pri strelbi mnogo previdnosti potreba.
Ko so svatje v cerkvi, pri sveti maši, primerna bi bila naslednja pesmica, da bi se ženinu in nevesti — med sv. mašo zapela.
IV.
Ženinu in nevesti.
KoFkor pomlad porodila Je po vrtu nam cvetlic,
Kar najlepših je povila Izmed sjajnih krasotic —
Iz teh šopek vama vije Pesem moja svatovska.
Zdaj, ko uro vama bije,
Da se v zakon združita.
Prva teh cvetlic rudeča,
’Z mučeniške je krvi;
V	srcih vera tak cveteča Vama ljubi mir deli.
OkoF nje pa se povija Vednoživka upanje,
Ki overe vse spodbija,
Vama zakon polehča.
Tretja roža snežnobela —
In se zove vrtnica,
V	Božjem vrtu razcvetela Je ljubezni polna vsa.
Ta naj vaju vedno druži,
Edno bodita srce,
Drug naj drug’mu voljno služi, Drug za druz’ga imej želje!
A cvetlica ta bliskeča,
Ki se zove vrtnica,
Tudi silno je bodeča,
Daši lepega duha:
To na tihem vaj’ spominja,
Da nebes na svetu ni,
Da je zemlja solz dolina, Potrpež le sad rodi.
K Veri, Upanju, Ljubezni, Tej Trojici Boženstva,
Lepa šmarnica se stavi,
In le ta na znanje da:
Da ljubezen zdaj začeta Kot spomladi vajnih dni,
Naj ostane vedno sveta In do groba tak cveti.
Šopek ta pa naj povije Roža spomeničica,
Zmir da vama srce bije Za dolžnosti do Boga;
Vse kar sreča že obeta,
Naj nebo nad vaj’ rosi,
Rajske vence vama vije Mnogo let vaj’ Bog živi.
(M. Torkar.)
V.
Sveti zakon.
Prelepo drevce zeleni.
Poganja žlahne vrhe tri;
Sam stvarnik ga zasadil je,
Svet zakon imenuje se.
Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hoče v njem le prav živet’
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Bog oče vsadil prvega;
Je stvaril ženo in moža.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Bog Sin posvetil drugega,
Po zakramentu zakona.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
In tretjega svet Duh živi,
Ki njemu milosti deli.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Pognaja žlahne vrhe tri;
Tri vrhe blagoslovil Bog, Očeta, mater, cvet otrok.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Najprvi oče zakonski,
Ki svoje lepo oskrbi.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; Drug vrh je mali zakonska, Ko vinska trta žlahna vsa.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri ;
In tretji vrh otroci so,
Ki kakor oljke rastejo.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri;
Bog Oče, Sin in sveti Duh, Skrbi za nja vsakdanji kruh. Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri;
Naj sveto drevo zeleni,
Naj zakon žlahen sad rodi! Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Pogonja žlahne vrhe tri;
Oj blagoslovi ti, o Bog!
To delo svojih božjih rok!
O srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Bog jim življenje srečno daj,
Po smrti vživat sveti raj!
Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hočo v njem le prav živet’ (A. M. Slomšek.)
Pri žegnovanji (blagoslovljenji) vina ževca» se zna ta-le stara, pa pobožna pesem zapeti:
VI.
Tamkaj v Kani Galileji Je ena srečna ohcet*) b’la.
Svati so bdi jogri božji,
Jezus ino Marija.
Ja, kak srečen je bil ženin, Srečna tud nevesta:
Bil je pri nijh sveti žegen In ta družba nebeška.
Lehko je ohcet držati:
Vse kar zmanjka, Jezus da; Rekla je ta božja mati:
«Moj sin! vina nimajo.>
*) Ženitev.
«Šentjan-
svatovska
Jezus je okol pogledal,
Rekel je služabnikom —
Šest jim vrčev zapovedal Napolniti je z vodo.
Svati dajo starašinu Le tih šest vrčev vode,
Jezus jih spremenil v vino — Čudež prvi je storil.
V tvoje roke se Marija, Priporočimo mi zdaj;
Da se Jezus bode vsmilil Tudi črez nas uselaj.
Sprosi, da bomo mi svati Pro nebeški ohceti,
Daj nam Jezus stanovati Tam v veseli večnosti.
VIL
Šentjanževa.
Zdaj pijemo šentjanževca,
Da b’ srečna naša pot bila!
Prej, ko se bom na pot podal, Koga si bom v tovarša zbral?
Oj Jezusa bom jaz objel,
In njega za tovarša vzel.
Jezus je majhen, pa je svet,
V rokah drži vesoljen svet.
Jezus je vsmiljen’ga srca,
Karkol’ ga pros’mo, vse nam da. Je v Kani na gostiji bil,
Je vodo v vince spremenil.
Tud’ nam ga bo on piti dal,
Ge pijemo ga, kar je prav.
Napij mi bratec tudi ti,
Naj se srce razveseli!
Ker si mi to zdravico pil!
Do b’ se v nebesih veselil!
Zdaj pa nam daj Bog vse povsod Prav lehko in veselo pot.
Ko svatje pridejo iz cerkve, gredo po navadi najrajši v kako oštarijo (gostilnico) na «šenkvajn» (darovanje, mal), vendar le za toljko časa;, da se doma vse pripravi; potem se podajo na dom novih poročencev. Starašina stopi v hišo z veselim pozdravom : «Hvaljen bodi Jezus Kristus, dober večer nam Bog daj! Vesela bodi vsa hiša, da smo pripeljali ta dva nova zaročenca. Bog daj, da bi do visoke starosti živela vedno v lepi zastopnosti, v vednem zdravji, sreči, zadovoljnosti in v milosti pri Bogu in v spoštovanji pri poštenih ljudeh.»
Potem se za mizo vsedejo od tistega kraja, kder solnce vshaja. Starašina nagovori stoječ tole zdravico: «Napili bodemo zdravico na zdravje ženina in neveste; tudi na zdravje našega čest. g. dušnega pastirja, ki so podelili našima ženinu in nevesti sv. blagoslov in ju poročili v zvezi zakramenta sv. zakona. Živi jih Bog!»
Potem napivajo tudi svatje tako-le: «Na ta glas, kar so oea starašina nagovorili in napili.»
Zatem pride na vrsto zdravica, ktero starašina nagovori pred daritvijo za nevesto.
«Dobro zdravje cele naše kompanije (družbe), tudi ženinu in nevesti!
Napijem pa zdaj na zdravje naši mladi nevesti, ki nas je z ročicami ozaljšala, da smo šli z njimi pred sv. altar.
Zato bomo zložili vsak en darek naši mladi nevesti. Jaz bom dal toliko-drugi pa kolikor kteri hoče.»
Tedaj godci zapojo:
«Le le sem, le le sem — Oča starašina;
No darujte tej mladej nevesti, —
Z darom in blagom in lepim poštenjem.
Ta mlada nevesta je tako govorila:
Ko bo sinke ženila in hčerke možila,
Tedaj bode vse povrnila in poplačala.»
V nekterih krajih pojejo naslednjo pesem:
VIII.
Darovanje ženina in neveste.
Ljubi oča starašina!
Le natoč’te kupco vina,
Jn poiščite mošnjico,
Pa prinesite petico!
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto,
Ž dobrovoljnim srcom.
Vi devir, le tud odprite Svoj karnir in prinesite,
Naj bo tolar alj petica,
Saj ne švara se mošnjiea.
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto
Z dobrovoljnim srcom.
Dragi in pošteni svatje,
Ljube sestre ino bratje,
Bližej, bližej pristopite In svoj darek prinesite.
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina ino nevesto Z dobrovoljnim srcom.
Ljube vujke in tetice,
Ljube botre in babice Bote kos tančice dale,
Mlado mater obdarVale.
Le darujte, le darujte Z enim ■ lepim darom Ženina in nevesto
Z dobrovoljnim srcom.
Le darujte dobre volje,
Njima bode veFko bolje;
Kar bo srce rado dalo,
Vam ne bode pomanjk’valo. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto
Z dobrovoljnim srcom.
(P. E. Zagorec.)
Potem pride na vrsto stara, pa imenitna zgovorna zdravica, ktero za očetom starašinom morajo vsi svati pri napitji ponavljati, kdor pa tega ne
more ali neče, mora za kazen toliko več piti ali pa kaj druzega storiti.
Zdravica se glasi:
«V imenu tega, ki nam vse da. * Na zdravje tega, ki na žegnanem kamni stoji, * to cartano rožo in celi svet v rokah drži * in našim dušam hrano deli * in nas s to vinsko kaplico razveseli.
V imenu tega, ki je prevzel naš dolg. * Ni ga. prevzel noben firšt, (knez) ne kralj, * tudi ne svitli cesar; * prevzel ga je sam večni Bog, * kakor vsaka mati svojih lastnih otrok.»
Potem še zapojejo več zdravic, zlasti radi to-le pobožno staro zdravico:
IX.
Veliko priglih nam v pesmih pojó,
Alj toti zdravici pa glihe ne ho;
Od rože Marije Device,
Ki nam je sprosila to vince.
Kak je Marija skrbela za nas Tam v Kan’ Galileji na ohcet’ ta čas; Rekla je svojemu Sinu —
«Svati pa nimajo vina.»
Jezus je usmiljen’ga srca,
Kar ga kol’ pros’mo, vse nam on da; Če zmanjka nam kruha alj vina,
On že pripravljeno ima.
Jezus je rekel učencem tako:
Napoln’te šest vrčev zdaj s frišno vodo; Nesite jo starašinu,
Da bo pohvalil to vino.
Zdaj ga popijmo v imenu Boga, Očeta in Sina in svefga Duha ; V imenu Marije Device,
Ki nam je sprosila to vince.
X.
Čast hvala Bogu, ker vince je tu,
Na mizi stoji, prot’ nam’ se smeji,
Je lepo rumeno, in k naš’mu veselju Sam Oča nebeški ga rasti pusti.
Prijatli le sem, pristopite k men’;
Vas nimam za špas, ’mo pili en glaž, Zdravico b’mo pili, in Boga častili,
Sam Bog bo tud’ take družine vesel.
Vsa žalost je tam, kjer vinca ni zrav’n Tak’ bilo nekdej, tam v Kan’ Galilej’, So svat’ žalovali, k’ so piti nehali,
Zato ker je vinca jim zmanjkalo b’lo.
Pa kaj se zgodi, da vse zveseli:
Šest vrčev je b’lo nalitih z vodo;
Se Jezus je vsmilil, ’z te vode je vino Na vel'ko veselje tem svatom storil.
Pa tudi pri nas je ljubljeni čas,
Če glih nam z vode nišč' vina ne st ri, Pa v žlahnih goricah na vinskih trticah Prav sladkega vinca prirase za nas.
Vi bratje, sestrice, prijatelji vsi —
Le pije naj vsak po svojih željah Iz tega studenca, z vesePga srca; Kater je pripravljen k veselju ljudem.
XI.
Dosti mi rožic na svetu cveti,
To vince pa mene najbolj z veseli,
Naj bo zima, pomlad — človek star ali mlad, Vsaki mi pije fo vince prav,rad.
KoPko mi glažkov na mizi stoji,
ToPko mi ljudi pri mizi sedi,
Glažke nalijejo, vun jih popijejo —
To je veselje moj’ga srca.
Prvi glažek ko bodem nalil,
Prvo zdravičko ko bodem napil,
Na zdravje možem, ženam, fantom, dekletamr Tudi tem drugim prijateljem vsem.
Drugi glažek ko bodem nalil,
Drugo zdravičko vam bodem napil,
Pred ko bom žel od vas, srečni ostanite,
Nič ne zamerite, d’ sem špasik pri vas.
Tretji glažek ko bodem nalil,
Vas Bogu, Mariji bom priporočil;
Pri vas ostane Bog, Jezus ta naš gospod,
Z mano pa pojde Marija gospa.
Ljubi prijatli! če smo si brati,
Tako naj vzdigne vsaki svoj glaž;
In bomo vdarli, tuško napravdi,
Na bo veselje zmiraj pri nas.
Blagi moj bratec, vinski prijatelj,
Bog te naj živi, pijmo ga vsi:
Da b’mo veseli bratovš’no pili,
Bog nas naj živi, prijatelje vse !
To je ta prava, zvoljena sraga,
Bog jo je hotel dati za nas,
Da b’ jo mi pili, žalost hladili,
•Kadar že hoče premagati nas.
To je veselje naše dežele,
Da nam Bog dobrega vinčeka da; Zato vsi v družbi vkupaj poskusmo, Kteri bol glažeke prazniti zna.
Moj je že prazen, alj pa narazen — Misli še nimam — iti od vas;
Saj je še v kleti mokro pri čepi, Bomo še pili šentjanževca glaž.
Le ga Še pijmo, Boga hvalimo,
Za te prežlahne božje dari;
Ker od nja roke božje dobrote
V	naših potrebah dosežemo mi.
Bog nas naj živi, da b’ ga še pili
V	milosti božji tukaj na svet’;
Enkrat pa da bi v nebeškem raji Mogli nebeško zdravico pet’.
Zdravica je le ta,
Ko jo sam Bog štima —
To vince je zares dobro, Da b’ ga prema! ne b’lo.
Ne pijmo ga preveč —
Da bi ne vedli več —
Le pijmo ga tako,
Da ved’li ’mo domo
XIV.
Ena nova zdravička — Poslušajte jo.
Je ’na tička zapela V slovenski dežel’:
Od solnčnega hribca, Od vinske gore,
•Od sladkega vinca,
K’ je barve lepe.
Še lepši je barva Še gorši je žmah,
Zavolje te družbe Ga spijem en glaž.
XV.
Bog te živi, bratec moj! Oj živi te, oj živi te; KoFkor kapljic, tol’ko let
Bog ti daj na svet’ živet’.
Živio! Živio!
Dobro zdravje, bratec tebi;
Ne le tebi — tudi meni —
Živi! bol a — —
Dokler se vince z glažka pit’ da. Živijo!
XVI.
Pripeljali so formani,
En glažek sladkega vinca, Dopeljali do hribčeka,
Opešala j’ živin’ca.
Pripregli so konjiče tri — Vozi, vozi Vanek ti,
Hot, hi — bi —
Ži-vi-jo! — — —
Take. si bratce ’meti želimo, Kteri nam radi pijejo vino, Pijmo ga, pijmo, saj nam diši.
XVII.
To žlahno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti,
Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti;
Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili!
Znabiti da je zadnjo krat,
Da vkupaj bomo pili?
Tekoči čas beži ko zver,
Nam kratko da živeti,
In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti:
Zato ne dajmo dolgo stat’
Te čaše bratje mili!
Znabiti da je zadnjo krat.
Da vkupaj bomo pili.
Sem zmiraj verno ljubil vas,
Ge tud’ ni b’lo poznati;
Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati!
Al’ danes dajmo si spoznat’,
Da smo si dobri bili —
Znabiti da je zadnjo krat,
Da vkupaj smo ga pili.
In prejde dan in prejde noč,
Ko v kolu bomo stali, ln desne roke si drugoč,
Ko stari znanci dali;
Zapeli bomo tistokrat:
Oj hvala, oče mili!
Sej ni bilo še zadnjo krat,
Ko vkupaj smo ga pili.
(V. Orožen.)
Potem se spet vrstijo govorne napitnice (zdravice) ; oče starašina napije navadno tako:
«Na zdravje cele naše kompanije (družbe), da
si je majhna, pa da bi bila ¡zveličana, in enkrat v nebesa poklicana!»
Potem ženin, nevesta in drugi svatje tudi tako napivajo:
«Na zdravje in na ta glas, ki so ga oče stara-šina napili in nagovorili!»
Potem drugi svatje napivajo:
«Na zdravje očeta starašine itd.!»
Potem na zdravje vodilje — na zdravje «braut-furerja* (ženinega vodja), — «kranceljunfrave» (sval evce), in vseh poštenih svatov.
Naposled še godci pridejo na vrsto s svojo:
„Larmo.“
Jaz vam imam razodeti Neke prav čudne reči,
Alj vi morate verjeti,
Če tud’ laž v mes tiči. — Šel sem bil na daljne rajže. Kače, grile kupovat,
Alj kjer je preveč korajže, Je nevarno dostikrat.
Imel sem en’ga konjiča Mladega in bistrega,
Ni se bal noben’ga griča, Kedar sem zasedel ga;
Ni ga bdo nazaj držati, Kadar se je prav razvnel; Strašno je začel dirjati, Noben polž bi ga ne vjel.
Vli kaj se je zgodilo?
—	Kol’ko naglost, vendar stri! — Enkrat se mi je mudilo,
Jezdil sem črez grabne tri;
Ogenj sem začel kresati,
Rad bi bil tobak kadil,
—	Groza me je ,pripoved’vati — Skoraj bi tam mrtev bil.
Ena iskra odlotela Po nesreči je v vodo,
Na to se je voda vnela, Začne goret' pod menoj.
Vse na enkrat je zgorelo — Konj in sedlo vse je preč; Da se to ne bo verjelo,
To ne hotel bi priseč’ !
Še ta čudež bom povedal,
Kaj se z mano tam zgodi,
Klical sem, okoli gledal,
Kar en orel prileti.
V kljun me prime, ven me nese, Tak’ sem vendar živ ostal!
Konj je proč na večne čase —
O kako bom zdaj kupč’val!
Ljubi oča starašina!
Ponižno se k vam podam.
Še imam en sodec vina,
Prav drago vam ga rad prodam,
Vem da bote vi kupili,
Nate, le pokus’t.e ga,
•Potlej bomo se zmenili,
Kaj še več imam blaga.
Grilov imam šest kardelov, Deset tavžent pa stenic, Sedem tavžent je kršelov, Žabje volne pet ladric. Petdeset, ino tri pare Samih grilovih \ mehov,
Tri breje mačke stare,
En _ raztrgan Žakelj nov.
Tud’ imam za tri bokale Same polževe krvi,
Deset centov prazne hvale,
S pajčevne deset vrvi;
Imam tri kokoši breje,
Pet sto miš in sto podgan, Kdor ne verje, ta naj šteje. Kter’ to kup’, ne bo goljfan.
Prodajal ne bom na dvoje, Ker najrajše skup prodam; Saj že veste, kako to je, Vam možem se v roke dam. Sami ceno naredite,
Naj bo dvajset alj deset, Samo tolko mi zložite,
Da bom kupil konja spet.
Ko kuharica na mizo prinese s klobasami, jabelki itd. ozalšano svinjsko glavo, štruce (kolače), močnike, purane, kokoši, petelina itd. tedaj godci godejo: «Oče starašina, rež’te petelina itd. — itd.»
Konečno še oče starašina nagovori zdravico za kuharico tako-le:
«Zdaj — na slednje še bodemo napili eno zdravico naši marljivi in skrbni kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedil napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In vse to nam je na mizo znosila, da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranjevali, in s tem naše novo-zaročence prve dni počestili; da smo po navadi naših praočetov in očetov te obrede, spomine in veselice, zdravičke — v govoru in pesmi opravili k našemu veselju, kratkočasnosti z vedno željo: na zdravje in srečo našim novozaročencem.
Napijmo še toraj zdravico naši dobrohotni in postrežni kuharici in vložimo jej vsak en dar; jaz dam tol’ko — drugi pa kolkor kteri hoče.»
Pri tej daritni zdravici godci zapojo in zagodejo :
«Na zdravje naši kuharici,
Nam dobre jedi napravljala,
Naša sera troštala —
Z rožmarinom roštala.»
Venčanje.
Res čuda prelepa — navada zori,
Da venec se spleta — in pušelc stori, »Vesela prigodba — svoj pušelc ima, Tud’ žalostna roža — otožno venca.
Nov’ dete rojeno, — k’ še kršeno ni,
Bo z rož’cam’ vpleteno, — že pušelc dobi, Pri krstu, glej k sveči, — se takšnemu da, Ko zrase pa veči — ga v rokah ima.
Na prsih dekličem — cvet rožni diši:
Na kapcah fantičem — prijazno smeji; Kjer likof od dela, — se pušelc poda, Je slovo veselo, — svoj naglic ima.
Če kdo je povabljen — v svet zakonski stan, Veselo bo zgrabljen — in ves ovenčan;
Alj tudi dekliči, — ki v klošter gredo,
In tudi fantiči — vsak venec dobo.
Požavbana glava — se tud’ veseli,
Če dojde ta prava, — da venec dobi; Svetnike venčajo — dekliči večkrat,
In KrižarJmu dajo — lep krancelček zlat-
Še pušelc leskeče, — ki tac’mu bo dan,
Ki bode iz ječe — pa k smrti peljan; Mrtvaška tud’ truga — svoj pušelc dobi, Alj solza je druga, —■ ki ga porosi.
Ko pušelček vežeš, — ko venček snovaš, Ker vrtnice režeš, — in z rožčam’ igraš: Le misli na dušo, — da ne posmuči Na jalovo pušo, — kjer rožič nič ni.
Le brumnim dušicam — se pušelc tam da, Svetnikom, svetnicam — zlat venec snova, Hudobnim smrdljivi — tam ogenj gori, Pošteno tu živi, d’ ne smukneš k njim ti!
(I. L. Rečiški.)
Naj potrebnejši zakrament.
Župnik: «Povej mi, Marijca, kateri je naj potrebnejši zakrament?»
Nevesta: «Meni je pač najpotrebnejši zakrament zakon.»
Poljub in zaušnica.
V Britaniji na Francoskem je bila navada, da je po poroki ženin nevesto oklofotal rekoč: «Takšen sem, kadar sem hud.» Takoj pa jo je poljubil rekoč: «Takšen sem, kadar sem dober.» Prigodi se pa, da je Francoz v tem kraju vzel Nemko, katera od tega običaja nič vedela ni. Ko je ženin nevesto udaril in poljubil, butnila ga je ona v nos, da se mu je kri s curkoma vlila rekoč: «Takšna sem, kadar sem ‘dobra.» Potem mu je še polovic las izdrla dodavši: «Takšna sem, kadar sem huda.» Od takrat je ni po vsem kraju več te ženitovanske šege.
Sveti Janez — mnsikant.
Ženin z nevesto pride h gospodu župnike na izpraševanje. Med drugim vpraša gospod župnik ženina: «Kaj je bil sveti Janez nepomuk?» Ženin dolgo in dolgo premišlja, a ker se nikakor ne domisli, pomaga mu gospod župnik: «No, mu-mu-mu- (mučenik.) Musikant! zadere se' nevednež misleč, da je pravo pogodil.
' Dobra glava.
Kmetica: «Ali bi prečastiti gospod župnik pomagali, da bi se moj France učil naprej, mora biti se bi za gospoda izučil?»
Župnik: «Ali ima fant dobro glavo?«
Kmetica: «Dobro glavo ima, čez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil.»]
Zdravnik in stara devica.
Stari gospodični je svetoval zdravnik, naj se omoži, potlej ne bode več tožila o malenkostnih boleznih. Gospica se mu nato kar hitro odreže: «Vzemite me kar vi gospod zdravnik.» Zdravnik pa tudi ni bil v zadregi z odgovorom, ter reče: «Zdravnik le zapiše zdravilo, zavžije ga pa ne.»
Verjetno.
Zdravnik: «Kako je po noči z vašim spanjem?»
Bolnik: «Spanja imam malo; še le proti jutru par ur.»
Zdravnik: «Tako malo spanja? od kod pride vaš ta nemir?»
Bolnik: «Veste, jaz sem ponočni čuvaj; pa se še le proti jutru vležem.»
Čudna bolezen.
Zdravnik: «Kakšno bolezen je pa imel vaš mož, da je tako naglo umrl?
Žena: «J ne vem, kaj mu je bilo. Zvečer je šel zdrav spat, zjutraj je pa mrtev ustal.
Tolažba.
«Kaj jokaš prijatelj» vpraša nekdo stariga stre-žaja. «Oh mojega gospoda tako noga boli, da mu jo bodo morali odrezati.» «Kaj boš zato žaloval, boš saj samo jeden čevelj snažil»
Kapucin in kmet.
Kapucina najeli so neko nedeljo na deželo, da je maševal in prepovedoval. Ko se spravi na lečo in začne prav iskreno propovedovati, ugleda hkratu pri stranskem altarju kmeta, ki se je jokal. Čim dalje je kapucin propovedoval, tem hujše je kmet
jokal in solze, kakor bob debele, udirale so se mu po lici. Po končani propovedi pokliče kapucin kmeta k sebi in ga upraša: «Oče, vi ste se mej prepovedjo tako brit,ko jokali. Povejte mi vender, kateri del moje propovedi vam je šel toli k srcu?» — «Pomislite mojo nesrečo!» odvrne kmet. «Pred dobrim tednom ukral mi je neznan, lopov najlepšega kozla. Bila je to lepa žival. Brado je imel kakor vi in kadarkoli sem pogledal v vas, vselej sem se spomnil nesrečnega kozla in jokal sem, in jokal..»
Kdo naj plača?
Nek zidar pogodil je po cerkvenem predstoj-ništvu popravljanje farovža. Ko je pogojeno delo zvršil, prosi ga župnik, naj še steno na hlevu popravi.
Zidar: «Kdo bo pa to plačal?
Župnik: «Popravite, popravite — to vam bo Bog plačal.»
Zidar: «Veste kaj, gospod župnik, plačajte mi vi, Bog naj potem vam plača, ker vas bolje pozna, nego mene.
Pek in čevljar.
Sta se pričkala, kterega stan je častnejši. — «Kaj bi govoril» reče pek, «moj stan je gotovo
3
častnejši od tvojega, kajti kar jaz napravim, pride vse na mizo, kar pa čevljar naredi, gre pa vse pod mizo!»
Skrbni hlapec.
Nek gospod se je na pot pripravil. Vsled tega naroči svojemu služabniku, naj ga ob dveh po polnoči pokliče. Služabnik pa pride že o polnoči k gospodu, ter ga na vse moči strese, da ga predrami. Gospod, še hudo zaspan nevoljno povpraša: «No. kaj je že dve po polnoči?» — «Ne!» dobi za odgovor. Hlapec reče: «Zdaj je še le polnoči, jaz sem vam le povedati hotel, da še lahko dve uri spite.»
Otroci govore pač resnico.
V. neko kmetsko krčmo blizo K. je prišel nedavno meščan. Zahteval je vina in vode. Oče krčmar gre oboje iskat. V sobi, kamor le po navadi kmetje zahajajo, pa običajno vode v krčmi ne tirjajo, stal je med tem le radoveden in zgovoren deček, kaleremu se je čudno zdelo, zakaj gospod k vinu vodo pije. Zato srčno in nedolžno vpraša: «Gospod čemu bode vam voda?» Meščan odgovori: «K vinu jo bom pil, da si bodem žejo prej pogasil.» Deček pa nato zopet mirno pravi: «0 tega ni treba; vsaj so oče sami včeraj dva škafa vode med vino telebnili.» —
Prebrisan Madjar.
Neki Magyar ember gleda na Dunaji v kovačnico, ravno je pomočnik nabijal s kladivom na
naklo. Kovač videč, da Madjar ni posebno bistroumen, pravi, da mu nastavi za par litrov piva roko pod kladivo, a da je ne zadene.
Madjar ves radovoljen prime kladivo in udari po roki. Seveda ni roke zadel, ker jo je kovač preje zmaknil. Madjar plača pivo in odide s trdnim namenom, to doma porabiti. Prišedši domov, zagleda soseda Janoša in precej ga vpraša, če ima kladivo in naklo. Kladivo je že imel, ali nakla ni bilo. «Ej, nič ne de, ti ne 'zadeneš moje roke,» pravi in položi roko na lice. Oni zamahne s kladivom, a ta roko izmakne. Ves ,krvav je upil: Ej teremtete, zadel je pa vendar nisi.
Ribničan v Ljubljani.
(Na mestnem trgu vre velika množica Ijudij vkupe.)
Ribničan: Za pet ran božjih, kaj pa j e to ? Meščan: Čudež, čudež! Ravno sedaj je krava jajce izlegla!
Ribničan: Iz jajca pa bode tele, kakor ste vi!
Ribničan na kamniški železnici.
Ribničan pride na Kamniško železnico in upraša na postaji: «No, koliko bodem pa plačal do Kamnika?» —: «Osem grošev,» odgovori mu uradnik. «Toliko ne dam, reče Ribničan, ako hočete 3 groše, se peljem, drugače pa ne.» — «Tukaj se ne da nič glihati,» reče uradnik. — «Kakor hočete, zavrne Ribničan, pa grem peš. To Vam pa povem, še nazaj me bodete klicali, jaz vam bodem pa figo pokazal.» In res Ribničan jo useka peš proti Kam-
3*
niku. Čez prav malo časa pridrdra pa vlak za njim ter zapiska. Ribničan pokaže mu pa hitro navskriž fige, ter zaupije: «Le piskaj le, kruota, kaj ti nisem povejdal, da me boš še klical? Zdaj se pa tudi za tri groše ne peljem. Le bajži z Bogom naprej!»
Smešnice o Seinbeftžanil
(Pripovedoval star Lemberžan. Zabisal Rok D. Gorski.)
«Lemberžki rihtar na pragu sedi,
Si hlače obera, in toče u . .»
Šribarja imajo iz bel’ga gradu.
Po cimri šprancira in joče gladu.
Po trgu šprancirata purgarja dva, «Zok-ure» iz repe imata oba.
Godce pa imajo od štirih vetrov,
Na «probi» so se stepli od samga gladu.
Smešnice o Lemberžanili.
1.
Na hribu nad Lembergom je stala in še stoji podružnica sv. Pankracija. Lemberžanom je bila postala cerkvica prenizka in preozka in sklenili so jo povekšati. Kako so to izvršili, pripovedujejo tako-le: Po zidu, precej visoko nad zemljo, potegnili so z žerinom čero in vestno do črte so krog cerkve navozili vse polno gnoja. Hoteli so ji namreč pognojiti, da bi bolj hitro kvišku zrasla. Čez nekoliko dnij, ko se je gnoj sesedel, bila je, naravno, črta visoko nad gnojem. «Glejte,» rekli so Lember-žani, «za koliko je cerkev hitro višja zrasla, ko
smo ji dobro pognojili.» Zdaj hitro posnažijo gnoj in se pripravijo na drugo delo, ker, kakor sem že rekel, črke v ni bila samo prenizka, ampak tudi preozka. Treba jo je torej bilo še raztegniti. Tudi to so zvršili, in sicer tako, kakor so jedino Lember-žani znali. Krog cerkve pogrnili so svoje suknje, in sicer tako na široko, za kolikor so mislili, da jim bo treba zid premakniti;«Kajti rekli so,» kadar bomo zid toliko naprej pomaknili, da bode suknje pokril, bo cerkev zadost široka. «Potem so šli vsi v cerkev in so se uprli s pleči v zid tiščeči ga na vse strani. Med tem časom, ko so se Lemberžani v cerkvi potili, šel je nekdo tam mimo in jim je neopažen vse suknje pobral, ter zbežal ž njimi v bližnjo goščo. Ko so Lemberžani potem prišli iz cerkve in niso nobene suknje več našli, so bili jako veseli, da se jim je posrečilo cerkev toliko raztegniti, da so se vse suknje pod zid skrile.
2.
Dva Lemberžana sta v gozdu drva cepila. Jeden ugleda lepo veverico na veji se zibati in ne po-mišljaje se spleza na drevo, da bi jo ujel. Veverica pa je bila urnejša in je skočila na drugo drevo. Lemberžan skoči za njo, a spodrkne mu, da pade na tla, in si nos razbije. Ko ga tovariš zagleda vsega krvavega okolu nosa in ust, veverice pa nikjer, razjezi se in počne ga zmerjati: «Vrag volčji ti, kaj si kar surovo požrl ?!»
3.
Šel je nekdo od »fureža,» in je bil zgubil kašnato klobaso na obeh krajih zašpaljeno. Ondu mimo šel je potem nek Lemberžan in zagledavši klobaso se je grozno ustrašil, da si skoro mimo nje domov ni upal. Vendar naredivši velik ovinek, prišel je srečno mimo nje in potem divje udrl v Lemberg, kjer je vse tržane spravil na noge. »Joj, ljudje božji, velika nesreča se nam bliža!» upil je
♦
38
dirjaje po trgu. «Strašna zverina gre proti Lembergu, ki ima zadaj in spredaj roge!!!» Nato so se začeli Lemberžani zbirati oboroženi z vilami, sekirami, puškami in vsakovrstnim orožjem in junaško gredo nad zverino, da odvrnejo še o pravem času nesrečo od sebe in trga. Kmalu jo ugledajo. Zdaj nastavijo puške in streljajo v njo, da je začela po vseh krajih kaša lezti ž nje. Ko so Lemberžani to ugledali so rekli: «Pač sreča, da smo to žival še prej umorili, predno je povrgla. Če bi se bili vse ti mladiči izlegli, lahko bi bili ves slavni Lemberški trg pokončali!»
4.
Sedem Lemberžanov je nekoč šlo na bližnje Dravsko polje mlatit. Za stezo so pa našli veliko njivo lanu, ki je bil baš v svojem modrem 'cvetji. Lahni vetrič ga je semtertja majal, da je bil podoben morskim valovom, kadar jih sapa razburja. Lemberžani cvetečega lanu še nikoli niso videli, pa tudi morja še ne. Pa ker so o morji bili že nekoliko culi, mislili so, da je to morje, in zatorej so se slekli, ter šli vanj kopat se. Ko so se zopet oblekli, začeli so se preštevati, ni li kdo izmej njih utonil. Šteli so in šteli, a ker vsak, kdor je štel, ni tudi sebe uštel, bilo jih je vedno le šest. Ustrašijo se: kaj ko bi bil sedmi utonil! — Mimo pride nek mesar. «Pojdite sem, mož!» prosijo ga Lemberžani, «in še vi nas preštejte! Mi smo se kopali tukaj v tem morji, prej nas je bilo sedem, sedaj nas je pa menda le šest. Bojimo se, da bi se ne bil sedmi utopil.» Mesar vidi, kaka je stvar, zato jim reče: «Jaz vas že preštejem, pa to mi pač morate dovoliti, da vsakega jedenkrat s palico udarim, ker drugače vas ne morem prešteti.» DasiLemberžanom ta predlog zastran palice ni bil posebno po godu, vendar so rekli mesarju, naj jih le prešteje kakor ve in zna, da
bojo saj vedeli, pri čem daso. Mesar jihieštel, pa vsacega tako pritisnil z batino po hrbtu, da je kar zajek nil. Ko je prišel do zadnjega je pa rekel, da se je v sredi zmotil in da mora zopet od kraja začeti. «O, ne ne,» ga začnejo Lemberžani prositi, «čisto prav ste nas prešteli, sedaj že vemo, da nas je sedem, kakor nas je prej bilo, in da se nobeden ni utopil.» Od tistega časa so Lemberšani baje nezmotljivi pri številjenji.
5.
Imeli so Lemberžani v celem trgu samo jedno kobilo lepega plemena, pa nobenega konja. Tedaj so bili v skrbeh, kako bi si brez konja njeno pleme ohranili. Sklenejo si 'v tej zadevi sami pomagati. V gozdu naredijo veliko gnezdo, in pod kobilo položijo več debelih tikev (buč). Hoteli so jo namreč prisilite, da bi iž njih mlade izvalila. Ker pa ni hotela radovoljno na njih sedeti, posekali so ji vse štiri noge,'da bi lažje valila. Ker si je kobila popravljala trda jajca, katera so jo tiščala v trebuh in se premetavala po njih, primerilo se je, da se je jedna tikva sprožila in se je kotala po bregu nizdolu. Tam se zaleti v grm, kjer je baš spal dolgouhi zajec. Ta se ustraši, skoči in beži čez drn in strn. Ker so Lemberžani videli kako se je v grmu iz tikve zajec izvalil, mislili so, da je to žrebec in so vsi udrli za njim, «Šment.», so rekli, «kako hitro nam je kobila lepega žrebca izvalila. Hitimo za njim, du nam ne uide!» Ker so opazili, da ima precej dolga ušesa in katek rep, klicali so ga, da bi jih rajši počakal: «Kratkorep, dolgouh, na na! Krat-korep, dolgouh, na na!» Pa zajec je tekel vstraj-nejše, nego Lemberžani in niso ga mogli ujeti, da bi si v Lembergu konjski rod ohranili.
Nečem biti župan.
Živeli so trije bratje, živeli so skupaj a niso se imeli radi po bratovsko. Starejša brata sta črtila mlajšega, ker je vse sam podedoval po očetu. Skleneta ga necega dne umorili, ali bolje, utopiti. Zavezala sta ga v veliko vrečo in ga zanesla k vodi. Bila je pa ravno nedelja in ljudje so ravno ob isti uri šli tam mimo od božje, službe. Hudobna brata tedaj hočeta počakati, da bi odšli mesarji in pustila sta vrečo z bratom ob cesti, povrnivši se sama domov. A bral. v vreči ni vedel kaj početi in začel je sam s seboj govoriti «Nečem biti župan!» To sliši nek mimo gredoč mešar, se poda k vreči in pravi:
«Pa bom jaz župan, če ti nečeš biti! Prepusti županstvo meni, pa ti dam vso to goved, ki se tukaj pase. Moja je.»
Dobro! odvrne uni v vreči —, odveži vrečo, pusti me na prosto in pojdi sam noter! Moja brata bodeta prišla in postavila te bodeta za župana!»
Kakor sta se pogodila, tako sta tudi storila. Uni je šel v vrečo in brat. je gnal čedo domov. Bratov ni več našel v hiši, odišla sta in vrgla vrečo z lakomnikom v vodo. Povrnivši se domov, prestrašita se zelo, ker sta dobila brata z govedo na dvorišči.
«Kje pa si dobil to čedo?» vprašata ga.
«J kje drugje, kakor v vodi, kamor sta me vrgla!»
«Ali bi še hotel nama pripraviti tako lepo živino?»
«.1 zakaj pa ne? Le pojdita z menoj k vodi!»
Peljal ju je na tak kraj, kjer se je ravno živina pasla ob vodi, tako, da se je videla na dnu reke.
«Glejta, kako lepa je ta čeda, glejta, kako lepo se pase!»
Brata sta veselo zažvižgala in skočila v reko a se nista nikoli več prikazala na svetlo.
Kako se je pozneje godilo ostalemu bratu, ne vem, ker nisem bil poleg. Ljudje pravijo, da dobro.

1.	Pomoč zoper pijančevanje.
Ko je pijanec nekega večera precej vinjen domu prišel in v svoji ženi dve videl, se je tako prestrašil, da se je pijančevanja celo odvadil.
2.	Očetovsko premišljevanje.
(Samogovor.) Imam še tri goldinarje. Zdaj pa ne vem, bi kupil svojemu sinku hlače ali hčerki jankico; pa nastal bi med njima prepir. Tedaj najbolje, da jih zapijem.
3.	Po obedu.
Gost: «Točaj, želim plačati!»
Točaj: «Imeli ste juho, govedino z zeljem, pečenko s krompiri — prosim kaj še imate?»
Gost: «Glad.»
4.	Velikodušnost.
(¡ost točaju: «Meni je denar pod mizo padel. Ako ga najdete, mi ga jutri nazaj daste, ako ga pa ne najdete, si ga obdržite za 'se.
5.	Naravno vino.
Gost: «To ti je vino, stavil bi vse, da je naravno vino.»
Gostilničar: «Po čem to sodite, prijatelj ?»
Gost: «Tako je kiselo, umetno nij mogoče takega ponarediti.»
6.	Petkrat nič je en goldinar.
Tuj gost obišče o priložnosti dunajske razstave restavracijo in si da prinesti vrček pive. «Kaj velja pivo*, vpraša točaja? — «20 kr.,» odgovori točaj. — Gost: «To je vendar malo preveč za pivo.» — Točaj: «20 kraje, je vendar zelo nič.» Gost: «Dobro, pa 5krat nič je en goldinar.»
7.	Ljubezen do rednosti.
Oče svojemu sinu dijaku: «Včeraj pa si bil po redu
pijan!» —
Sin: «Ja hvala Bogu, pri meni mora vse v redu biti!»
8.	Recept za hišne gospodinje.
Gospodinja naj vzame lt/4 klg. samovladanja, 1 ki. potrpežljivosti, 1 klgr. pravičnosti, */a klgr. preudarka, 1/,i klgr. discipline, a/2 klgr. prijaznosti in blagosti in vse to naj zmeša z enakoj kolikostjo lastne gospodarske pripravnosti in naj vzame od te mešanice vsak dan nekoliko; kedar je sila, vsako uro, ali saj na tešče.
9.	Zvijača.
Srečko: «Prijatelj, dobro veš, da sem že od neke-daj bil strasten tobakar in zdaj moja žena tega ne trpi, da bi doma v hiši pušil.« Šulek: «Tudi moja žena nij tega od kraja trpela — pa dal sem njeno podobo na pipo naslikati in zdaj ne samo, da smem v sobi pušiti, temuč mi še celo pipo z duhanom nabaše.»
10.	Nepoboljšani samec.
»Dobri stari prijatelj» vpraša nekdo starega samca, «Zakaj se ne ženiš, da bi vendar enkrat svojo domačijo imel? mislim, da ti je že skrajni čas!» — «Hočem ti vzrok povedati, zakaj da tako dolgo čakam in se še nisem oženil», odgovori
samec. «Deklica, katera bi bila za me, se še nij rodila in mati, katera bi jo imela roditi, je žeumrla, tedaj sprevidiš, radi česa moram do smrti samec ostati.»
11.	Prepovedano
«Ako vmerjem, vzemi si za ženo najstarejšo hčer hudega duha, da le ima mnogo denarjev», pravi neka na smrt bolna ženica svojemu možu skopuhu. «Čez to bodi zelo potalažena, «odgovori mož, «kajti naša postava nam prepoveduje dve sestri ženiti.»
12.	Očetov svet.
Nikdar ne ženi deklice1 zarad bogastva, moj sinr temuč iz ljubezni — par tudi nikdar ne pozabi, da je ravno tako lahko deklico ljubiti, katera ima miljon, kakor katera niti krajcarja nima.
13.	Dve Skrbi.
Žena (prišedša v sobo): «Oj mož! Tine se je na stopnjicah spodteknil in vrček pive v roki držeč padel. Pogledi ali se mu ni kaj pripetilo.» Mož: «Taje lepa! neumen deček je gotovo tudi pivo razlil.»
14.	Dvoženstvo.
Nek obsojenec izpričeval se je s tem, da je zmiraj bolje imeti dve ženi, kakor eno. Dokler je samo eno imel, se je vsak dan ž njim prepirala; odkar pa je imel dve, ste se med seboj prepirali in vjedali in njega pri miru pustili.
15.	Prazen izgovor.
Žena: «Kde pa si včeraj tako dolgo bil, da si tako pozno na noč domu prišel ?»
Mož: «Pri mojem dobrem prijatelju!» —
-Žena: «Tak! — In kje je bil tvoj dobri prijatelj?» Mož: «V krčmi!»
16.	Redkost.
Mož: »Pojdeš danes zmenoj v gledališče?«
Zena: «Bode li kaj posebnega?»
Mož: «Da, in sicer, kar že midva dolgo pogrešava: Domači mir.»
17.	Moder nauk.
Kadar v jutro vstaneš in si samičen. prosi ljubega Boga za dobro ženo. kajti dobra žena je vredna vsakdanje prošnje s.tem več, ker so dobre žene redke. Si pa oženjen, prosi za dober dan, kajti tudi najboljše žene imajo večkrat hude dneve.
18.	Sibika je ovadila.
Dorika : »Kako pa se godi sestri? Nisem je v teku te zime če enkrat na ledu videla!»
'Sibika! «0, njej se ni treba več po ledu sanjkati, — kajti ona je že zaročena!»
19.	Iz šole.
Strijc: «No, dečko, si s svojim učiteljem zadovoljen?» Tinek: «Celo ne! On nič ne ve, vse me vprašuje. Danes meje zelo vprašal, kdo daje Ameriko našel!»
20.	Nasprotno djanje.
Mali Bojtek pride jokajoč iz šole domov in vpraša očeta: «Oče! ali je res, da imajo mlinarjevi večje svinje, kakor mi?»
Očo: «Da, malo so večje, pa kaj se tak cmuliš?» Bojtek: «Ja mlinarjev Tine prinese zopet večo gnjat učitelju in sme zopet za prvega sedeti, med
21.	Iz šole.
Učitelj: «Kdo je bil od Boga šesti dan vstvarjen?» Ivanek (zapazi, da učitelj na se kaže): »Gospod: učitelj!»
Učitelj (razdražen): «Patinevednež! človek pa ne jaz.»
22.	Iz otročjega življenja.
Učiteljica: «Iz pridnih malih deklet zrastejo velika pridna dekleta, in kaj imamo od teh pričakovati in upati? povej mi Vesela!» Vesela:	«Drugoč malih deklet..»
23.	Šolsko naznanilo.
Kmetica pravi svojemu možu, ki je ravno slabo šolsko naznanilo svojih sinov bral: «Ti Jože, kaj naj storiva, da se bodo najni otroci bolje učili?»
Kmet: «Hm, pošlji učitelju par gnjat.»
24.	Ozir.
Mati:	«Dragomir, zadnjikrat si mi tako veliko
veliko veselje napravil, ko si prvi med učenci bil, sedaj pa si že zaostal.» Dragomir: «Pa mati, druga mati tudi želi enkrat enako veselje imeti!»
25.	Otroka boli.
Učitelj se pritožuje materi čez njeno hčerko.: »Vem,» pravi mati, «da je dekle leno in jezičljivo, pa kaj si hočem? Za besedo ne mara — če jo kaznujem, pa boli ubogega otroka.»
26.	Iz otročjega življenja.
Števo; «Števo! Danes se ne smeš iti kopat, ker se pritožuješ, da te trebuh boli!»
Števo: «Oj oče, to nič ne škodi, saj znam na hrbtu plavati.»
27.	Angeljske glave.
Otrok: «Mamica! so to tudi angeljci na podobi, kateri samo glave in peruti imajo?»
Mati:	«Da, moje dete.»
Otrok se začudi ter pravi: «Pa, mati, kako pa naredijo, kedar se vsesti hočejo?»
28.	Same kosti.
Naddesetnik (Feldvebelj): «Gospod stotnik, vojaki se pritožujejo, da dobivajo premalo mesa — pa preveliko kosti.» —
Stotnik: «Kaj še več! kosti! — .Jaz imam kosti, vi imate kosti, nezadovoljneži imajo kosti, sploh vsaki junak ima kosti.»
29.	Bober začetek.
Vitko: »Predragi prijatelj, imel sem grozovitne sanje. Sanjalo se mi je, da si ti prišel na kant. Od straha sem se zbudil, pa misleč, da še sanjam, skočim k omari, da vzamem denarjev in je k Tebi prinesem.» — Vlatko: «0 kako si dober!»
Vitko! «Pa pomisli, jaz nisem v omari nobenega vinarja našel, — pa bi premogel mi 150 gld. posoditi?»
30.	Milosrčna mati.
«Urno mi daj šibo, da zamorem razposajenemu fantalinu red v glavo zabiti,» pravijo oče. — «Taki, samo je hočem še malo segreti, kajti ona je tako mrzla,» rečejo mati.
31.	Iskan zdravnik.
A.	«Doktor Veselkovih je posebno iskan zdravnik!»
B.	«Res je, kajti, ako ga potrebuješ, moraš ga po vseh gostilnicah iskati!»
32.	Previdnost.
Hraber: «Povej mi, stari prijatelj, bi mi li mogel 300 gld. na četiri tedne posoditi ? Jaz bi sicer denarjev od mojega strica na posodo dobil, pa on trja 2 gld. obresti.»
Boris:	«Vedi prijatelj kaj? Tukaj imaš 2 gld.,
pojdi in si izposodi pri strijcu denarjev.»
33.	Eden, ki veliko obljubi.
Mozes: «Povejte mi gospod baron, kaj hočem li početi z baronom Nemaničem? 5000 gld. mi je že dolžen, 2000 gld. mi je hotel že pretečeni četrtek poravnati pa zmiraj me odpravlja s praznimi obljubami!»
Baron: «Da, da, moj ljubi Mozes, res je žalostno, ako človeka sreša zapušča, kateri toliko obljubi!»
34.	Dober izgovor.
Kmet se poda med tem, ko je vihar močno pihal,v svoj vrt, da tamkaj priveže mlada drevesca h količem ter zapazi, da njegov sosed krojač misli ravno debelo repo iz grede izpuliti. «No krojač, kaj misliš z mojo repo narediti?» «Jaz se samo za nat držim, da me veter vkraj ne popiše.»
35.	Ne suknja, temne jaz.
Gospod si misli pri prodajalcu novo zimsko suknjo kupiti. Prodajalec, Žid poišče mu lepo novo suknjo in mu jo ponudi. Gospodu se suknja zelo dopade samo pravi: »Škoda, suknja mi je zelo prav in se mi dopada, pa preveč smrdi po čebuli » «Odpustite gospod,» pravi Žid zelo vljudno, «ne suknja, temuč jaz!»
36.	Odkritosrčnost.
Nemanič: «Posodite mi sosed 5 fl., pozabil sem mošnjo z denarji doma.» —
Velikovič: «Sosed, vi pa velikokrat mošnjo doma pozabite!» «Res je, pa nič ne de, je tako prazna.»
37.	Pri durih.
«Janez, nisem ti že večkrat pravil, da imaš taki poklicati, ako kdo za me praša.» — «Jaz sem milostljivega gospoda v sobi in vrtu iskal, pa nikjer našel.» — «Pojdi, pojdi, ti si osel, kateri sebi enakega ne najdeš.»
38.	Slaba ura.
Dogša:	Želim si dobro uro kupiti — ali bi mi ne
priporočali dobrega in vestnega urarja!» Milanko! «Pojte, pojte z dobrimi urami. Pred kratkim časom kupil sem si pri prvem in najboljšem urarju lepo sreberno ankerco za 15 gld. Tri dni je dobro šla, potem pa sem jo mogel zastaviti.»
39.	Trd pogoj.
«Vidite, jaz potrebujem svoj denar tako silno, in trgovec tudi sili, da mu na skorem plačam!»
«Zdaj se mi le pa taki poberite, vi nesramnež ; delate sami dolgove in hočete, da bi vam je drugi plačevali. Prinesite mi pobotnico od suknarja, potem še vam le plačam, poprej ne!»
40.	Žalosten spomin.
Vedite ravno na tem 'le prostoru imel sem
Šivar: Dijak:
leta 1830 grozovito nesrečo. Pri veliki povodnji zgubil setu svojo pokojno ženo in klobuk. In klobuk je še bil zelo nov.
41.	Pametno.
»Slišal sem, da se hočete -s svojo gospodinjo oženiti, katera Vam že več let spodmika!» To je res! pa vidite, to je pametno. Ako jo v zakon vzamem, dobim z lepeka vse svoje reči nazaj!«
42.	Čuden duh.
Častnik (svojemu slugi): «Korol, ti-dišiš tako čudno.» Sluga: «Gospod častnik, jaz ne!»
Častnik: «No, kdo pa?»
Sluga: «Pes !»
Častnik: «Psa pa še tukaj ni!» —
Sluga: »Kmali bo tukaj.»
43.	Potrdilna prepoved.
Podčastnik: „Pevec, zakaj je vojakom prepovedano pri vožnji skozi prerov (tunel) glave iz železniškega voza moleti?
Pevec: «Da se tunel ne bi poškodoval.«
44.	Nik ako upravičenje.
A.	«Kaj mi bodete vi očitali? Jaz sem kot dijak na dveh vseučiliščih študiral!»
B.	«To vas zelo nič ne opraviči, dragi gospod! Jaz sem tudi imel tele,' katero sem dvema
' kravama pripuščal in vendar iz njega nič drugo ni bilo — nego junec.»
4
45.	Nepošteno.
Čevljar: «Vi ste čevlje že pred pol letom dobili; zdaj so že obnošeni, pa meni še jih niste plačali. Kdaj mi vendar mislite zasluženih 7 gld. dati?
Gospod; «Kaj za par raztrganih čevljev bi moral 7 gld. plačati. To je vender nepošteno!» —
46.	Lovska ošabnost.
Prvi lovec: «Bi li vi verjeli, da sem jaz v treh dneh 999 zajcev ustrelil?»
Drugi lovec: «Zakaj pa ne rečete taki 1000?
Prvi lovec: «Mislile vi, da bi mogel jaz zavolje enega zajca lažnik postati?»
47.	Kateri ima prav.
Jareninčan: «Kaj mislite sosed, kateri zvonik je v Slovenskih goricah najstarejši?» Marjetčan: «Prijatelj, Vaš gotovo ne, kajti tako star, kakor je. Vaš, je tudi naš!» Jareninčan: «Oho, prijatelj, ta pa ne bode! Naša cerkev že stoji čez 600 let in zraven tega še ima zvonik četiri mlade.» Marjetčan: «Res je bratec, da ima Vaš zvonik že štiri sine pa ti so mali in še doma. Naš zvonik pa je svoje že izženil. Sodi tedaj, ali imam prav!»
Harodne žasfaoice.
Kaj je sv. Zakon?
(•0UR)SO zrj}[ ums ud ‘azijod jop pjjs as jupe>[ — uuzBiuuu ofpais s zujj : at uojjbz)
Kaj je na Dunaji po sredi?
(•5[8)J190)
Pet krav za groš, po čem pridejo jedna k drugi ? —
(iliftojed oj)
Sčim revni ljudje repo belijo? —
(•ui9?ou z)
Kdaj je osel tako rigal, da ga je ves svet slišal? —
(■ppmq iAopoft a)
Kateri zajec se nobenega psa ne boji? — (■ofBAtizzi il'[A9o as uiua}U5{ s ‘masa^)
Kdaj zajca zobje bole ? —
(•auzuSn sad b§ anpu^i)
Kam gre zajec, kador je sredi gozda ? —
(*uua upzoS sp)
Kateri svetnik je najmodrejši? —
(muz
OAUlS ZI 9SA 9? J9>[ ‘opidUZ 0Sl[U5[ BUH I>[ ‘jSIJ,)
Na drevesu sedelo je osem vrabcev. Anže-ustrelil jih je pet. Koliku jih je še ostalo?.— (■t[9}9ipo a tu j pujso os jap ‘uapapoNj)
Kateri svetnik je živ v cerkvi? —
(■iqes A BAJ9 BUH |}j)
Ulegla sta se dva, ustal pa samo jeden? —
("3I9AOJO UBf|d)
Kadar je sit, kriči, kadar je lačen pa molči, Kdo je to? —
Om)
Kdo govori brez ust in jezika? —
(•0J9J)
Na križu visim, pa nisem mrtev, veliko sem vreden, pa nimam niti lota? —
('U9UIB5[
4*
Po noči budi, po dnevu spi. — Kdo je to? — (•uooas)
Oče stoji mati kleči, otroci vise Kaj je to? — (•afpzoaS ‘epi} ‘|o>])
Oče ne hodi v cerkev, sin pa vsak dan. Kdo je to? —
C0U!A)
Kdo je Bogu služil, nič zagrešil, pa vendar ni v nebesa prišel?
(qeqef uiajeznuaf a srnjsij}} of raoaote^ eu ‘[9sq) Kdo je zajcu najbolj podoben? —
OPtfez) . .
Zakaj drži ministrant pri povzdigovanji mašni plašč? —
(•qoa v,z)
Kje ima vol največ mesa? —
(o?oq poj)
Kdaj je vol zvunaj in znotraj kosmat? —■ (•ilojs nSead eu aepe\|)
Kdo ima v cerkvi največ oblasti? —
(-90oq Jouieq ‘apas aaq ‘eqnj/\[)
Za katero hruško ljudje umirajo? — («•ooiuopoA» v-z)
Ko gre je on, ko stoji je pa ona?
(•epOA — Z9(j)
Katerega svetnika je dva dni povrsti god? — (•piimoAs isa os uep jSnjp e ‘eaqoiqo uep iliipez af iq ‘equad[OA 'as) Katera riba je najboljša? —
(•eueqnq ed qe euaDaj)
Koliko ima polupeta koza parkljev? —
(qazoq padnpjd uoqi[0>])
Zakaj okna umivajo ? —
(•olaaoiu 9u pead qif aa}j)
Kateri svetnik ima največ brad? —
(Vanfp[ BAp nun J9q ‘aoiaj ij9Ag)
Dvakrat je rojen bil, dvakrat je kri prelil, pa vendar ni izveličan bil. Kdo je to? —
(■undo}])
Kdaj je človek brez glave v hiši? —
("Bpajg OUqO TZOJfS jnpn}])
Po dnevi prazno, po noči polno. Kaj je to? — (••efpisoj)
Komu denar težo dela?
(■iIusoivt)
Kdo ima glavo in samo jedno nogo? —
(Tl^Z)
Kranjski svetnik ima na glavi, koroški pa v žepu? —
(■ufng)
(Ta zastavica je iz one dobe, ko je bil še veljave takozvani ,,Scheingeld'‘. Uredn.)
Kaj imajo ljudje, česar Bog nima? — (•■etrepodsop))
Kdo je nekdaj prvi najlepši vrt naredil in ga nekoliko časa svojim ljubljenim otročičem izročil? —
(■1A3 ui nurepv — fu-i 110AS ‘§°a)
Kdo je bil prvi kmet? —
(■pqv)
Kdo je bil prvi mlinar na svetu? —
( nuT[iu uiouooj bu [ipaauu oqoiu ogdaifeu ures ureqe.iqv ef jnqsiqo ifiaSuu pnuappa z 3og 9f b3 03) iueqejq\r
Kteri možje so bili rojeni že v starih časih, pa še niso smrti okusili ?
(•up3['[9cIpo oqau A
uzoa mauafuSo uu as ujs i5f ‘Bfqg ui qouag)
Kteri tudi od žen rojeni pa še tudi niso vrnili? —
(•apfeu qitej5j[ i{uapei[9u a as qu9jq ‘touafuareqo)
Kdo je bil prvi tesar?
C0ON)
Kdo je bil prvi kovač ? —
(•ufiiq[uqnx)
Kdo je bil od nekdaj najmočnejši? — (•pojmqj)
Kdaj so začeli mesce šteti, in kdo je to pervič zapovedal? —
(■njdigg a nsazfoj\[ §og)
Kedaj je stvar stvarnika tolažila? —
(•Bsnisu}] f[a§uY auBuiaoag rpiA
Kedaj je stvar stvarnika nosila? —
(•qaiad innaA bu esnjsuji ?ijq poAS ui ‘oljopau oujaAO mi usnjsrj}] jaso)
Kedaj Kristus ni bil ne v nebesih, ne na zemlji? —
(■nguq uiajaAS bu [iq at’ o>j)
Bela njiva, črni ral! — modri mož po nji oral, kaj je to? —
(agid lapmj kresig)
Kteri človek na svetu še ni umrl? -—
(■}At? og U9i5i)
Kaj je'prej •— laž ali resnica? —
(Tooiusaj uz af zurj)
Kdo stoji v logu na eni nogi? —
(•uqoo)
Kdo vidi s konjskih kosti cerkev? —
(oopzop)
Kdo je zjutraj najprej dobre volje? —
(;ai[0iaci)
Tik tak — na vsakem kraju tak, ka je to ? — (•piiAoiom)
Kak je nek ta grad, ki je poln šlučastih hab? — (>liuoiiz)
Kde je proti nebu obrnjenih največ lukenj ? — (uAto^ od riogiuafs u^[)
V cerkev kliče, sam pa nikoli v cerkev ne gre, kdo je to? —
(•uoaz)
Ktera voda je največa na svetu? —
("9ui[op ui oquq HAij>{od .i85[ ‘usoy)
Kedaj še solnce na tem svetu ni zašlo? —-(•0u as sau(j)
Kaj jo to: v zemljo zija, v nebo vpije, krščen je — pa nima duše? —
(uoaz)
Kaj je v mašnih bukvah črez božjo besedo ? — (•q«Aqnq qiu§mii a
Kaj je v cerkvi nepotrebno ?
(•ooiuzud puu nq9j;g)
Kteri svetnik najdaije vidi? —
(•iuiqo ud ef iq utsijJ
Kje sneg najdaije obleži?
('PllPJa a)
Kako se more v dežji klobuk pokriti?
('OjOJtUO z)
Kaj je to: Brez nogač sem rogač celi hram nesem sam? —
Kaj je to: vsi sinovi imajo kapice, le oča je nima? —
(qsnaq ui poja^)
Kaj je to: slepec vidi zajca, hrom ga ujame in nag ga v nedrije dene? —
Od)
Kdo brez nog gor in dol hodi? —
(•aou[os)
Luknjica pri ljuknjici, pa vendar vodo drži, kaj je to? —
(•uqoj)s)
Kaj je to: lesena koklja im železna pišeta? — (mutua)
Katera je največa norost človeka?
('uajoumd l'[oqj'Bu 9[' up ‘qsiui 93)
Za kom vsi ptiči, letijo? —
( iuomi(E>i 132) •
Kterega sada si noben kmet ne želi?
("BpnsiJd)
Kaj je v pratiki naj večja laž? —
(•msp isnd ooiupdad poad of ng)
Kaj imata bahač in meh enakega? —
CqndeN)
Kterega imena mož ne ostane v dolini? —
(••1080.19)
Kdo piše brez peresa? —
(•jopa)
Kaj je to: sedež sem duhovskega kraljestva, če pa me bereš nazaj, me ljubijo vsa ljudstva? 0J!W — «ha)
Ktera žival ima kosti zvunaj, meso znotraj? — (■jpey)
Kaj je to: če ne tolčem, pa ne živim?
(moas)
Kterih delalcev vsak le enkrat potrebuje? — (•aoidoqog)
Kaj je to: kolikor bližje, toliko menjše? — (nouos)
Kdo ima očeta in mater pa vendar ni sin? — (•jooH)
Ktera reč je čim hujša tim boljša?
( qis3f)
Kako je to, da ti pisati znaš, brat pa ne ? — (•ou ud ;t3jq ‘{ion ipesid os mas znp))
Iz ktere sence vsak metul zleti? —
('9OU0SOS Zj)
Ka je popolnoma krivo, pa vendar ni greh? — (•Bsnqora)
Če bolj pleše, bolj je debelo; kaj je to? —
('UtBaAOlOJf BU OUOjOJ^)
Kaj je živo kosmato od zunaj, mrtvo pa kosmato znotraj? —
(■qnzog)
Kaj je višje, kot nebo? —
(•olosou zojfs oqou oq b;bja uuoa^jo^)
Kdo veliko okolo hodi pa daleč ne pride? — (•oaAUseu)
Ktera sina na nobeno kolo ne gre? —
- ( BUISB.lB|g)
Kaj je to: oče se še le rodi, sin pa že po strehi pleše? —-
OKI)
Zakaj ima dimnikar usnjate hlače? —
(•ooaiqo qif up ojbz)
Komu kmetje največ zaupajo? —
(•njpupoj^)
Pet krav za sto kron, po čem pridejo ena k drugi? —
(ipfpi.red oj)
Kedaj ima vsaka krava, vsak vol zvunaj in znotraj dlako? —-
(■idojs zojo aupog)
; '• a'	j; ■
Kdo na svetu največ zastopi? —
(■3[0jis [[oqfeu af ‘nj)
Kaj je prej, mož alj brada?
( opnjq ez of zoj\[)
Kdo pride k jedi sit, od jedi pa lačen? —
(mpspis)
Komu se odrtija v greh ne šteje? — (•nojapefuog)
Ktero čednost pijanci najbolj ljubijo? — (•ofundj)
Kaj je za vino najbolje? —
(•efpzojj)
V kteri kraj gre največ beržanke?
(•°!j8 a)
Kaj se vzame, kjer nič ni, in se dene kjer je kaj? —
(mdij)
Ktere duše nimajo življenja?
(qedure[ a 9§hq)
Kterega klobuka ni klobučar delal ?
(•mjisef uu u>[nqo[}i)
Kteri zaje se nobegena psa ne boji?
("BAnzzi or[A9JO iq ‘qs;x)
Kdo se božjega imena boji? —
(•ui0fzoq nuami a ipi 'saoai mn ao ‘on.ra^)
Koliko čerk ima sveto pismo? —
(•Pšagj
Kdo največkrat brez škode poči?
C:>!il)
V vodi vedno stojim, pa si vendar nog 'ne premrazim, kdo je to ? —
(“»soju)
Ktero blago kmetu najbolj nese? —
('Soqo5i)
Sem prav bran, me gospod je, nazaj bran me kmet je? —
(•qos — so>i)
Časa sem poletnega ime; prvo črko mi odvzemi; ostanek pove, da kar govoriš, niso laži, kaj je to? —
('S9J — S9J}])
Suči in beri me, zmiraj tepec? —
(•oadag)
kakor me hočeš, ostanem
Kaj je to: kri nosi, kri tlači, pa krvi nima ? —
C°IP0S)
Na desno če tečem, se vedno redim. Nazaj me zaženi, do konca zmedlim. Kaj je to ? — (■ouoleJA)
Kdo je najbogatejši kmet? —
(•pAlftt
ouo [iremieu prej pjbsa a etui joj[ ‘prag)
Kdo se zjoka, če ga solnce obsije? —
(■8aus)
Ktera črka je najmočnejša? —
(•iAejsn nj'uo>i p[ ‘o nsjag)
Kje ribe pokoro oznanujejo ? —
(•ppejd a)
Kaj dela kmet, ko po njivi hodi? — (■afuidojg)
Kaj je dobro namesto repe sejati? —
(•91U0S oud0y)
Kteri tiči radi štruklje jejo? —•
(•jap*iw)
Ktera ura gre in bije brez navijanja? — (•ooot ui o[9j}s s nun npnp[)
Ktera reč je napojtrpežljivša? —
(■jidBd)
Kje trta trto drži? —
(■npe.iSouiA a)
Kterega očesa, se človek voljno znebi? — (•nSofjnjj)
Dve glavi, dve roki, šest nog, dvajset prstov, kaj je to? —
(■oapzof)
Kaj je pri kosilu najbolj potrebno? —■
(■BISfl)
Nič niso pregrešile, pa jih vendar, ljudje zapirajo? —
(•9opasfBAQ)
Kaj je kramarju v pratiki najljubše?
(■raapas)
Kdo nese svojega gospoda, in gospod njega
nosi?
(f[9A9J0 ‘ifuaojfg)
Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič; iz vsakega očesa mi raste rep, kdo sem?
('jidmo.i»)
Kje rase drevje in trava? —
(■qBuraajo>[ njvj)
Koliko bremen slame gre v tri vozove na pret konj? —
("eSt!p3u 9s nsA onuiat ‘oi^j)
Kedaj dobijo delavci pogačo? —
(•Buooed ej” jBpeji)
Kdaj stopijo vsi ljudje v eno stopinjo? — .
(■n}9[ UI9A0U o)
Je leseno truplo, pa ima več sort las, kaj je to? —
(•irmi.iNl)
Se glasi, pa ne govori, kaže pa ne vidi, gre pa nikamur ne pride? —
On)
Kaj je to: les na les, leder (usnje) vmes? — (•odao 0up3|j\[)
Ktero ime ima na vsakem kraj A? —
("euy)
Imenuj mi sad in bolezen z eno besedo? (moiuapoA)
Kaj nikoli ne je, in je vender sito?
C°1!S)
Kateri konj zadej ravno tako vidi, kakor spredaj ? (•fuo>[ dajs)
Zakaj ima mlinar bel slamnik?
(*0U8p oab[8 bu b8 bq)
Stran
Nazadovoljna žena.......................................3
Zenitvanji med Štajerskih Slovencev.....................3
Smešnice...............................................30
Smešnice o Lemberžanih ................................36
Kratkočasnice . . .....................................41
Narodne zastavice......................................50