Napovedniki doživljanja medvrstniškega nasilja z vidika slovenskih 15-letnikov: razlike po spolu med leti 2015 in 2018 Mojca Štraus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut Medvrstniško nasilje v šolah je v Sloveniji pojav, o katerem se v zadnjih letih vedno več razpravlja tako v šolskem prostoru kot v širši strokovni javnosti. Razlog za to je dokaj pogosta prisotnost različnih oblik medvrstniškega nasilja v osnovnih in srednjih šolah, ki se, glede na rezultate študije HBSC (Jeriček Klanšček et al., 2015 in 2019), z leti tudi povečuje. To predstavlja težavo, saj različne študije (npr. Gini in Pozzoli, 2009; Isaacs, Hodges in Salmivalli, 2008; Nabuzoka, Ronning in Handegard, 2009; Nishina in Juvonen, 2005; Rothon et al., 2011; Unnever, 2005) kažejo, da se doživljanje medvrstniškega nasilja, ne glede na vlogo posameznika v tovrstnih situacijah, pomembno povezuje z njegovo večjo odsotnostjo od pouka, zgodnjim opuščanjem šole, nižjimi učnimi dosežki, večjo pojavnostjo anksioznosti in depresije, nižjo samo-podobo, večjo osamljenostjo, negativnimi spremembami v prehranjevalnih navadah in izgubi zanimanja za različne aktivnosti. Je torej pomemben dejavnik, ki učinkuje na posameznikov psihosocialni razvoj, šolsko in razredno klimo ter uspešnost mladostnika v šolskem in širšem socialnem kontekstu. Namen tega prispevka je ugotoviti pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja, kot so ga poročali učenci in učenke 1. letnikov srednješolskih programov v okviru raziskave PISA 2018, primerjava omenjenih podatkov s tistimi, pridobljenimi v isti raziskavi leta 2015, ter ugotavljanje značilnih dejavnikov, ki pri učencih in učenkah zmanjšujejo verjetnost za izkušnje z različnimi oblikami medvrstniškega nasilja. Pri tem nas kot napovedniki posebej zanimajo pripadnost in občutek sprejetosti v šoli, čustvena opora staršev in bralni dosežek na preizkusu PISA, ki so se v že opravljeni BY-SA https://doi.org/10.}2}20/1581-6044.}1(1-2)109-129 izvirni znanstveni članek ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXXI, ŠTEVILKA 1-2 nacionalni sekundarni analizi podatkov PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) pokazali kot pomembni, preverimo pa jih lahko tudi s podatki raziskave PISA 2018. V nadaljevanju najprej navajamo izsledke nacionalnih in mednarodnih študij s področja pogostosti različnih oblik medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah. Temu sledi navedba izsledkov študij, ki so preučile povezanost medvrstniškega nasilja z občutkom pripadnosti in spre-jetosti v šoli, bralnimi dosežki in čustveno oporo staršev. Ker je pričujoča študija do določene mere nadgradnja sekundarnih analiz, opravljenih na podlagi podatkov raziskave PISA 2015 (ibid.), v kateri so bile do določene mere že preverjene povezave med medvrstniškim nasiljem, učnimi dosežki, socialnimi dejavniki in nekaterimi dejavniki varnega in spodbudnega učnega okolja, v nadaljevanju navajamo tudi te izsledke. Poglavje zaključujemo z oblikovanjem raziskovalnih vprašanj. Medvrstniško nasilje je v slovenskem šolskem prostoru relativno pogost pojav. Raziskovalci (Mugnaioni Lešnik et al., 2009) so na podlagi rezultatov nacionalnih analiz pogostosti različnih oblik medvrstniškega nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, socialno izločanje in spolno nasilje) na slovenskih osnovnih šolah ugotavljali, da je fizično nasilje pogosto doživljalo 15 odstotkov učencev in učenk. Kot najpogostejše se je v povprečju pojavljalo besedno in psihološko nasilje, manj pa so učenci in učenke poročali o fizičnem in ekonomskem nasilju ter socialnem izločanju. Omenjene rezultate potrjujejo izsledki mednarodne raziskave HBSC (Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju) (Jeriček Klanšček et al., 2015), kjer so 11-, 13- in 15-letniki poročali o tem, kako pogosto so v preteklih mesecih vsaj dvakrat sodelovali pri nasilju nad drugimi, kolikokrat so bili sami žrtev nasilja in kolikokrat so se v preteklih 12-ih mesecih pretepali. Rezultati so pokazali, da je leta 2014 9 odstotkov učencev in učenk v zadnjih nekaj mesecih vsaj dvakrat sodelovalo pri nasilju nad drugimi. 10 odstotkov se jih je v zadnjih nekaj mesecih pretepalo, 22 odstotkov učencev in učenk pa je poročalo, da so bili vsaj enkrat v preteklih parih mesecih žrtev nasilja. Podatki o trendih med leti 2002 in 2014 so v tej študiji nadalje pokazali, da se je sodelovanje učencev in učenk pri nasilju nad drugimi značilno povečalo (5 odstotkov v 2002 proti 9 odstotkov v 2014), in sicer predvsem pri 11- in 13-letni-kih (ibid.). Rezultati ponovne študije iz leta 2018 (Jeriček Klanšček et al., 2019) na področju trendov med leti 2002 in 2018 kažejo, da je odstotek 11-, 13- in 15-letnikov, ki so sodelovali pri nasilju nad vrstniki, ostal približno enak (8 % mladostnikov iz vseh navedenih starostnih skupin je v zadnjih nekaj mesecih vsaj dvakrat sodelovalo pri nasilju nad vrstniki), delež tistih, ki so bili žrtve medvrstniškega nasilja vsaj enkrat v zadnjih nekaj 110 M. šTRAus, K. STERMAN ivANCIC ■ NApovEDNIKI DožIvLJANJA MEDvRsTNISKEGA NAsiLJA ... mesecih, pa se je značilno zvišal predvsem pri 15-letnikih (21 % v letu 2018 in 17 % v letu 2014). Tudi izsledki raziskave PISA, ki omogoča vpogled v zaznavanje prisotnosti različnih oblik medvrstniškega nasilja (fizično, verbalno in odno-sno nasilje) pri 15-letnikih, iz leta 2015 (OECD, 2017a) za Slovenijo kažejo, da je 25 odstotkov učencev in učenk poročalo, da so nekajkrat v preteklem letu doživeli, da so se vrstniki norčevali iz njih. 20 odstotkov jih je poročalo, da so bili v zadnjem letu nekajkrat namerno izločeni iz dogajanja, približno desetina jih je poročala, da so jim v zadnjem letu nekajkrat grozili. Nekaj več kot petina jih je poročala, da so bili v zadnjem letu večkrat žrtev ekonomskega in fizičnega nasilja. Po poročanju učencev in učenk je bilo v največji meri prisotno odnosno nasilje v obliki obrekovanja oziroma širjenja grdih govoric, saj je kar 30 odstotkov učenk in 20 odstotkov učencev poročalo, da so to doživeli nekajkrat v preteklem letu. Verbalnemu in odnosnemu nasilju (norčevanje in širjenje grdih govoric) je sledilo namerno izločevanje iz skupnih aktivnosti, grožnje, ekonomsko nasilje (jemanje in uničevanje stvari) in fizično nasilje (udarjanje, porivanje). Podatki raziskave iz leta 2018 (OECD, 2019) kažejo, da je v Sloveniji petina učencev in učenk (21 odstotkov) poročala, da so najmanj nekajkrat mesečno žrtev različnih oblik medvrstniškega nasilja (v OECD 23 odstotkov), kar pomeni, da se je od leta 2015 delež učencev in učenk, ki so poročali, da so najmanj nekajkrat mesečno žrtev različnih oblik medvrstniškega nasilja, povečal za 4 odstotne točke. Rezultati raziskave PISA (OECD, 2017a) kažejo tudi, da prihaja v doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja do značilnih razlik med spoloma. V letu 2015 rezultati kažejo, da so na povprečni ravni držav OECD fantje v povprečju poročali o pogostejšem medvrstniškem nasilju nad njimi kot dekleta, in sicer so se med fanti kot pogostejše pokazale vse oblike nasilja razen govoric, katerim so bolj izpostavljena dekleta. Izsledki podrobnejših nacionalnih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič, 2017) teh podatkov, v katerih so bile preverjane razlike v doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja po spolu znotraj posameznega srednješolskega izobraževalnega programa, so pokazali, da prihaja do teh razlik predvsem pri doživljanju ekonomskega in fizičnega nasilja ter pri širjenju grdih govoric, ostale oblike nasilja pa tako fantje kot dekleta doživljajo približno enako pogosto. Tako je približno 10 odstotkov fantov in 5 odstotkov deklet poročalo, da so jim v preteklem letu nekajkrat vzeli ali uničili stvari, 6 odstotkov deklet in kar 20 odstotkov fantov pa je poročalo, da so bili v zadnjem letu večkrat žrtev fizičnega nasilja (udarjanje, porivanje). Nasprotno so dekleta poročala o pogostejšem doživljanju t. i. odnosnega 111 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXXI, ŠTEVILKA 1-2 nasilja v smislu širjenja grdih govoric (30 odstotkov pri dekletih v primerjavi z 20 odstotki pri fantih). Do razlik v doživljanju medvrstniškega nasilja pa prihaja tudi med učenci in učenkami z različnimi učnimi dosežki. Rezultati raziskave PISA 2015 (OECD, 2017a) kažejo, da na povprečni ravni držav OECD o doživljanju nasilja pogosteje poročajo učenci in učenke z nizkimi dosežki na preizkusu iz naravoslovne pismenosti PISA. Učenci šol, ki so v mednarodnem merilu beležile višjo prisotnost nasilja na šoli (kjer je več kot 10 odstotkov učencev in učenk poročalo, da so pogosto žrtve nasilja), so v povprečju dosegli 47 točk manj na preizkusu iz naravoslovne pismenosti kot učenci na šolah, kjer je o doživljanju nasilja poročalo manj kot 5 odstotkov učencev in učenk (ibid.). Omenjena razlika med šolami je ostajala tudi po upoštevanju razlik med šolami glede na socialno-ekonomsko ozadje njihovih učencev in učenk. Tudi rezultati nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so pokazali, da je pri pojasnjevanju pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja značilen napovednik dosežek na preizkusu PISA, in sicer predvsem dosežek na preizkusu iz bralne pismenosti. Z namenom preprečevanja nasilnih dejanj v šolskem prostoru in učinkovitega spopadanja s posledicami medvrstniškega nasilja je pomembno, da skušamo pojasniti tiste dejavnike, ki se z nasiljem značilno povezujejo. Različni raziskovalci (npr. Astor in Meyer, 2001; Eliot et al., 2010; Gottfredson, 2001; Turner et al., 2002) ugotavljajo, da je pri preprečevanju pogostosti medvrstniškega nasilja ključno predvsem ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v smislu pozitivne šolske klime. Šolska klima se nanaša na šolska pravila, cilje, vrednote, odnose, način poučevanja, učenje, organizacijo in prakso pri vodenju šole. Pozitivna šolska klima pomeni, da se učenci počutijo varne, imajo izkušnjo pozitivnih odnosov z učitelji in ostalimi sošolci, občutek pripadnosti in povezanosti s šolo, občutek smiselnosti v sodelovanju pri odločitvah; pomeni tudi ne-odobravanje neprilagojenega vedenja med učenci, ozaveščenost glede nasilja tako med učitelji kot učenci in občutek učencev, da je sošolcem in ostalim na šoli mar zanje (Cohen in Geier, 2010; Osher et al., 2012). Zgolj pravila, ki opredeljujejo nasilje in preprečevanje nasilja, ter vpetost teh v kurikulum ni dovolj, da se nasilje na šoli dejansko prepreči (npr. Katz, 1999; Noguera, 1995). Različne metaanalize (npr. Farrington in Ttofi, 2009; Merrel et al., 2008) kažejo tudi, da številni preventivni programi, ki so temeljili zgolj na omenjenem, niso pokazali oprijemljivih rezultatov. Šele ob spodbujanju pozitivne šolske klime je prišlo do zmanjšanja nasilja, bolj prosocialnega odzivanja na nasilno vedenje, večje zavzetosti 112 M. šTRAus, K. STERMAN ivANCIC ■ NApovEDNIKI DožIvLJANJA MEDvRsTNISKEGA NAsiLJA ... za posredovanje pri tistih, ki nasilju prisostvujejo, in pogostejšega iskanja pomoči na šoli s strani tistih, ki so žrtev nasilja (Low in Van Ryzin, 2014). Rezultati raziskave PISA 2015 potrjujejo, da se doživljanje medvr-stniškega nasilja značilno povezuje z občutkom pripadnosti in sprejetosti v šoli (OECD, 2017a). Na povprečni ravni držav OECD so rezultati raziskave pokazali, da je bilo med pogostimi žrtvami medvrstniškega nasilja 43 odstotkov takih učencev in učenk, ki so poročali, da se v šoli počutijo izločene. Med tistimi, ki niso poročali o doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja, pa se jih je v šoli počutilo izločene 16 odstotkov učencev in učenk. Tudi izsledki nacionalnih sekundarnih analiz podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da učenci in učenke znotraj vseh izobraževalnih programov, ki poročajo o doživljanju nasilja, poročajo tudi o značilno nižjem občutku pripadnosti in sprejetosti v šoli kot tisti, ki ne poročajo o doživljanju medvrstniškega nasilja. Analiza razlik med spoloma znotraj izobraževalnih programov je nadalje pokazala, da ima večja pogostost doživljanja nasilja nekoliko bolj negativen učinek na občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli pri dekletih kot pri fantih. Zdrava čustvena navezanost mladostnika na starše, opora s strani le-teh, njihova razpoložljivost, razumevanje, pozitivna spodbuda, na drugi strani pa ustrezna mera avtoritete in zahtev so ključni pri razvoju mladostnikove pozitivne samopodobe, identitete, pozitivnega lastnega vrednotenja ter čustvene avtonomije (Rice, 2001; Marjanovič Umek in Zupančič, 2009), kar se odraža tudi v kakovosti odnosov mladostnika s pomembnimi osebami zunaj družine. Raziskave (npr. Booth-LaForce et al., 2006; Caples in Barrera, 2004; Laible, Carlo in Roesch, 2004, Miller, 1983; Rubin et al., 2004) namreč potrjujejo, da se večja čustvena opora staršev (pozitivna naravnanost staršev, njihova toplina in opora) značilno pozitivno povezuje z mladostnikovo ustrezno socialno-čustveno adaptacijo. Torej, mladostniki, ki poročajo o svojih starših kot o razumevajočih, spoštljivih, opornih in dojemljivih, v povprečju izražajo boljšo socialno kompetentnost, obenem pa poročajo o boljši kakovosti odnosov z vrstniki in so nasploh bolj zadovoljni sami s seboj. Nadalje so mladostniki, ki so v različnih raziskavah (npr. Field et al., 1995; Herman-Stahl in Peterson, 1996) svoj odnos s starši ocenili kot bolj oporen, v povprečju poročali o boljšem prilagajanju okolju izven družine in lažjem obvladovanju težjih situacij, pa naj bo to v šoli ali v vrstniških odnosih. Tudi pri zmanjševanju doživljanja medvrstniškega nasilja otrok se je čustvena opora staršev v smislu starševske prisotnosti, zavzetosti in topline v odnosu v različnih študijah (npr. Espelage, Bosworth in Simona, 2000; Olweus, 1993) pokazala kot pomemben napovednik. 113 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXXI, ŠTEVILKA 1-2 Podatki raziskave PISA 2015 kažejo, da so na povprečni ravni držav OECD o manj doživljanja medvrstniškega nasilja poročali učenci in učenke, ki so hkrati poročali tudi o večji opori s strani staršev v primeru težav v šoli. Ob tem je zanimivo tudi, da se je v 15 državah OECD, ki so v raziskavo vključile vprašalnik za starše, v povprečju za manj kot polovico (44 odstotkov) 15-letnikov, ki so poročali o pogostem doživljanju med-vrstniškega nasilja, pokazalo, da so njihovi starši v preteklem šolskem letu o težavah njihovega mladostnika z doživljanjem nasilja tudi spregovorili z učiteljem ali drugimi straši. Ena od možnih razlag za omenjene rezultate je lahko ta, da žrtve o doživljanju medvrstniškega nasilja vedno ne spregovorijo z drugimi (odraslimi) osebami, ali pa starši otrok o tem s strani šole niso vedno seznanjeni (OECD, 2017a). Tudi rezultati sekundarnih analiz podatkov raziskave PISA 2015 (Šterman Ivančič, 2017) so potrdili, da je manjša zaznava čustvene opore s strani staršev pomemben napovednik pogostejšega medvrstniškega nasilja. Varno in spodbudno učno okolje v smislu občutka sprejetosti in pripadnosti šoli ter kakovostni odnosi mladostnika s starši so se v preteklih študijah torej pokazali kot značilen napovednik medvrstniškega nasilja. Z vidika ugotavljanja stabilnosti omenjenih napovednikov je pomembno, da te povezave preverimo na podatkih raziskave PISA, zbranih v različnih letih. Pričujoča študija tako predstavlja nadgradnjo in dopolnitev že opravljenih sekundarnih analiz (Šterman Ivančič, 2017), pri čemer nas pri pojasnjevanju medvrstniškega nasilja posebej zanima vloga občutka sprejetosti in pripadnosti šoli, čustvena opora staršev in bralni dosežki na preizkusu PISA. Ker je iz predhodnih rezultatov analiz (ibid.) že znano, da se doživljanje medvrstniškega nasilja med spoloma precej razlikuje, tako po vsebini, kot po pogostosti, smo raziskovalni vprašanji zasnovali ločeno glede na leto zbiranja podatkov in glede na spol. S tem lahko dobimo nadaljnji vpogled v razlike med spoloma in med leti 2015 in 2018. Raziskovalni vprašanji, ki ju v prispevku naslavljava, sta tako naslednji: 1) Kolikšne so spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja 15-letnih deklet in fantov v Sloveniji med letoma 2015 in 2018? 2) Kako občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli, občutek čustvene opore staršev ter bralna pismenosti učinkujejo na doživljanje med-vrstniškega nasilja? Kakšne so primerjave teh učinkov med letoma 2015 in 2018 ter med spoloma? Pri naslavljanju drugega raziskovalnega vprašanja bomo upoštevali tudi bralne dosežke učencev, ki so se v predhodnih analizah tudi pokazali 114 M. ŠTRAUS, K. ŠTERMAN IVANČIČ ■ NAPOVEDNIKI DOŽIVLJANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA .. kot pomemben napovednik pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja (Šterman Ivančič, 2017). Metoda1 V razdelku opisujeva posamezne mere in postopke, uporabljene v analizi raziskovalnih vprašanj. Uporabili bomo podatke iz raziskav PISA 2015 in PISA 2018. V raziskavi PISA 15-letni učenci in učenke po dveh urah reševanja preizkusa znanja iz bralne, matematične in naravoslovne pismenosti odgovarjajo še na vprašalnik o svojem ozadju, domačem okolju, zaznavanju šolskega okolja, odnosu do šolskega dela ipd. Raziskava se izvaja vsaka tri leta in Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. V letih 2015 in 2018 so vsi 15-letniki naloge reševali na računalnikih in prav tako so na računalnikih odgovarjali na vprašalnik. Vzorec Vzorec slovenskih 15-letnikov, ki so leta 2015 sodelovali v raziskavi PISA, je vključeval 6406 učencev, od tega 2901 deklet in 3505 fantov, ki skupaj reprezentativno predstavljajo 16.773 učencev (48 odstotkov deklet in 52 odstotkov fantov). Vzorec iz leta 2018 je vključeval 6401 učenca, od tega 2993 deklet in 3408 fantov, ki skupaj reprezentativno predstavljajo 17.138 učencev (49 odstotkov deklet in 51 odstotkov fantov). Vključene spremenljivke Doživljanje medvrstniškega nasilja: Podatek je pridobljen iz odgovorov v vprašalniku za učence in učenke, in sicer na vprašanje »Kako pogosto si v zadnjih 12 mesecih na šoli doživel naslednje? (Nekatere izkušnje lahko do-živiš na družbenih omrežjih.)« z naslednjimi postavkami: »Dijaki so me nalašč izločili iz dogajanja«, »Dijaki so se norčevali iz mene«, »Dijaki so mi grozili«, »Dijaki so mi vzeli ali uničili moje stvari«, »Dijaki so me udarili ali porinili« in »Dijaki širijo grde govorice o meni« Za odgovor so učenci lahko izbirali med možnostmi: »Nikoli ali skoraj nikoli«, »Nekajkrat na leto«, »Nekajkrat na mesec« in »Enkrat na teden ali pogosteje«. Doživljanje medvrstniškega nasilja skladno z ugotovitvami Sloberg in Olweus (2003) o primernih mejnih vrednostih določanja, da se nasilje 1 V razdelku so navedene osnovne informacije o uporabljenih podatkih iz raziskave PISA. Podrobne informacije o zasnovi in izvedbi raziskave, na primer o vzorčenju, ter tehnični podatki o izpeljavi indeksov, kot na primer notranja skladnost uporabljenih lestvic, so na voljo v tehničnih poročilih obeh raziskav, OECD 20iyb in OECD 2020. 2 V bazah PISA 2015 in PISA 2018 so spremenljivke poimenovane STo38Qo3NA, STo38Q-04NA, st038qq5na, STo58Qo6NA, ST058Qc7NA in STo58Qo8NA. 115 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXVIII, ŠTEVILKA 5-6 dogaja, opredeljujeva v primerih, ko so učenci vsaj pri eni postavki odgovorili, da se jim je to zgodilo nekajkrat na mesec ali pogosteje. Občutekpripadnosti in sprejetosti v šoli: Podatek je pridobljen iz odgovorov v vprašalniku za učence in učenke, in to na vprašanje »Pomisli na svojo šolo: v kolikšni meri se strinjaš z naslednjimi izjavami?« z naslednjimi postavkami: »Počutim se izločenega (ali izobčenega)«, »V šoli z lahkoto sklepam prijateljstva«, »Čutim pripadnost do te šole«, »V svoji šoli se počutim čudno in odveč«, »Zdi se mi, da me imajo drugi dijaki radi« in »V šoli sem osamljen«. Pri vseh postavkah so učenci za izkaz svojega (ne)strinjanja lahko izbirali med odgovori »Sploh se ne strinjam«, »Ne strinjam se«, »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.3 Na podlagi odgovorov učencev so bili v bazah PISA 2015 in PISA 2018 na mednarodni ravni izpeljani indeksi na intervalnih lestvicah, za katere velja, da je povprečje OECD enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam dodeljena enaka utež (OECD, 2019). Dodatno smo za lažjo interpretacijo rezultatov v tem članku vrednosti indeksa standardizirali na populacijo slovenskih 15-letnikov, ločeno za leti 2015 in 2018. Negativna vrednost indeksa torej ne nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan, ampak odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v Sloveniji v letu 2015 oziroma v letu 2018. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne) odgovore od povprečnega odgovora v Sloveniji. Zaznavanje čustvene opore staršev: Podatek je pridobljen iz odgovorov v vprašalniku za učence in učenke, in sicer na vprašanje »Pomisli na to šolsko leto: v kolikšni meri se strinjaš z naslednjimi trditvami?« po naslednjih postavkah: »Moji starši podpirajo moje izobraževalne napore in dosežke«, »Moji starši me podprejo, ko v šoli naletim na težave« in »Moji starši me spodbujajo k samozavesti«. Pri teh postavkah so učenci za izkaz svojega (ne)strinjanja lahko izbirali med odgovori »Sploh se ne strinjam«, »Ne strinjam se«, »Strinjam se« in »Popolnoma se strinjam«.4 Kot za občutek pripadnosti in sprejetosti v šoli je tudi za odgovore o zaznavanju čustvene opore staršev na mednarodni ravni izpeljan indeks, ki smo ga za analizo v članku standardizirali na populacijo slovenskih 15-letnikov ločeno za leti 2015 in 2018. Bralni dosežek: Bralni dosežki v raziskavi PISA so mednarodno primerljive mere zmožnosti branja, ki so pripravljene na podlagi mednarodno usklajenih izhodišč in z mednarodno kontrolo ustreznosti prevajanja 3 V bazah PISA je spremenljivka poimenovana BELONG. 4 V bazah PISA je spremenljivka poimenovana EMOSUPS. 116 M. šTRAus, K. STERMAN ivANCIC ■ NApovEDNIKI DožIvLJANJA MEDvRsTNISKEGA NAsiLJA ... v jezike poučevanja 15-letnikov (OECD, 2017b; OECD, 2020). Bralni dosežek slovenskih 15-letnikov je bil v letih 2015 in 2018 nad povprečjem OECD, in sicer 505 točk leta 2015 in 495 točk leta 2018. Tudi bralne dosežke smo za analizo v tem članku standardizirali na populacijo slovenskih 15-letnikov ločeno za leti 2015 in 2018. Postopek obdelave podatkov V prvem koraku smo pripravili osnovne opisne analize pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja v letih 2015 in 2018 in ločeno po spolu. V ta namen smo izračunali odstotke odgovorov na posamezne postavke v vprašanju o doživljanju medvrstniškega nasilja in za tem odstotke tistih, ki so poročali o doživljanja medvrstniškega nasilja, glede na že omenjeno opredelitev. Ta analiza naslavlja prvo raziskovalno vprašanje. Za drugo raziskovalno vprašanje smo uporabili logistično regresijsko analizo, s katero smo ugotavljali obete doživljanja medvrstniškega nasilja ob napovedni-kih občutka sprejetosti v šoli, zaznane čustvene opore staršev in bralnega dosežka. Tudi to analizo smo opravili ločeno za leti 2015 in 2018 in ločeno po spolu. Za vse vključene spremenljivke smo uporabili standardizirane vrednosti na populaciji slovenskih 15-letnikov, ločeno za leti 2015 in 2018. Zaradi strukture dvostopenjskega vzorčenja v raziskavi PISA - posamezniki so vzorčeni znotraj predhodno vzorčenih šol - smo za izračune vzorčnih varianc in standardnih napak cenilk (ocenjenih vrednosti) uporabili ustrezne vzorčne uteži in vseh 10 ocen bralnega dosežka, ki so na voljo v bazah PISA, ter metode bootstrap (OECD, 2017b; OECD, 2020). Za analize smo uporabili statistični paket SPSS 21.0 in za aplikacijo IDB Analyzer (IEA, brez datuma), ki omogoča tovrstne izračune. Pri stopnji tveganja 0,05 ugotavljamo statistično pomembnost vzorčnih razlik med primerjanimi količinami (npr. odstotki ali koeficienti v modelu) tako, da kot standardno napako razlike izračunamo koren vsote kvadratov standardnih napak obeh ocen količin. Ker se v predstavitvi rezultatov osredotočamo na posamezne primerjave, ne vključujemo večanja možnosti napake I. vrste, ki nastaja ob več hkratnih primerjavah (statistične pomembnosti razlik torej ugotavljamo brez popravka Bonferroni). V predstavitvi rezultatov navajamo le standardne napake ocen populacijskih parametrov, ostalih informacij o rezultatih preverjanja statistične značilnosti razlik pa zaradi ohranjanja berljivosti ne navajamo. Statistično pomembnost napovednikov v modelu logistične regresije ugotavljamo pri stopnji tveganja 0,05 s pomočjo testa Wald, ki ga omogoča aplikacija IDB Analyzer. V predstavitvi rezultatov navajamo tudi vrednost p. Pri običajni linearni regresiji je za ugotavljanje pojasnjevalne moči modela v navadi ugotavljanje deleža z modelom pojasnjene variance v 117 ŠOLSKO POLJE, LETNIK XXVIII, ŠTEVILKA 5-6 kriterijski spremenljivki. Pojasnjevalno moč napovednikov v logistični re-gresiji smo ugotavljali s formulo Nagelkerkejevega R2 (NKR), ki predstavlja pojasnjevalno moč v podobnem smislu. Kompozitnih učinkov dejavnikov na ravni šol, kar bi zahtevalo hierarhične analize, nismo ugotavljali, ker raziskujemo povezanosti med na-povedniki in doživljanjem medvrstniškega nasilja na ravni celotne populacije mladostnikov v Sloveniji. Preverili smo tudi, ali v modelu ni multikolinearnosti.5 Medsebojno povezanega delovanja napovednikov (interakcij) v model nismo vključili, saj so preliminarne analize pokazale, da bi jih bilo zelo malo statistično pomembnih z relativno majhnimi učinki. Z analizo smo tako ugotavljali le neto (suhi) linearni prispevek posameznega napovednika k obetom doživljanja medvrstniškega nasilja. Rezultati Spremembe v pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja med slovenskimi mladostniki med letoma 2015 in 2018 V Preglednici 1 so predstavljeni odstotki odgovorov učencev in učenk po posameznih postavkah vprašanja o pogostosti doživljanja določenih oblik medvrstniškega nasilja v šoli v zadnjih 12-ih mesecih iz raziskav PISA 2015 in PISA 2018. Iz Preglednice 1 je razvidno, da v obeh letih precejšen delež učencev in učenk ne poroča o medvrstniškem nasilju; pri vseh postavkah so odstotki odgovorov, da se jim dogodki skoraj nikoli ne zgodijo, nad 60 odstotkov. Vendar pa precej fantov poroča, da vsaj nekajkrat na leto doživljajo norčevanje (32 oziroma 39 odstotkov) in širjenje grdih govoric (21 oziroma 32 odstotkov). Tudi za dekleta sta to obliki nasilja, o katerih doživljanju jih poroča veliko (o norčevanju je poročalo 21 oziroma 26 odstotkov deklet in o širjenju grdih govoric 32 oziroma 29 odstotkov deklet). 15-letniki najmanj poročajo o doživljanju groženj, ki jih pogosteje doživljajo fantje (11 oziroma 23 odstotkov) kot dekleta (5 oziroma 9 odstotkov). Deleži učencev in učenk, ki poročajo, da nasilje doživljajo najmanj tedensko, so sicer relativno majhni, vendar nezanemarljivi. Tako je na primer o najmanj tedenskem doživljanju širjenja grdih govoric o njih leta 2018 poročalo 4 odstotke fantov in 4 odstotke deklet. Med spoloma so odgovori o pogostosti doživljanja nasilja pri večini postavk različni. Dekleta in fantje v obeh letih podobno odgovarjajo le o pogostosti doživljanja izločitve iz dogajanja, sicer pa večji delež fantov kot deklet poroča o doživljanju norčevanja, groženj, odvzemanju ali 5 Korelacije med napovedniki so znotraj skupin glede na leto in spol v razponu od 0,09 do 0,26. 118 M. šTRAus, K. STERMAN ivANCIC ■ NApovEDNIKI DožIvLJANJA MEDvRsTNISKEGA NAsiLJA ... Preglednica 1: Odstotki odgovorov po posameznih postavkah medvrstniškega nasilja, ločeno po spolu za leti 2015 in 2018. rt C tA S « o C v o 00-3 "H V) IZ S C rt C tA s ii o C v o O O "H V) IZ S C N U _0 0 N >U ¿T C "rt ¿T