Infor Obči lativno glasilo OBČINA Grad OBČINAR Grad UVODNIK... & spoštovani, stopamo v pomlad in se veselimo prvih zares toplih žarkov, ki pa jih žal vedno znova zastrejo oblaki pomladanskih neviht in nam pokvarijo dobro voljo ter vračajo spomine na dolge zimske noči. Letos se je zima res izkazala z vso svojo pravljično močjo in nasula obilo snega tudi v naših krajih. Ce smo še pred nekaj leti govorili, da zime več niso to, kar so včasih bile, in da naši otroci snega skoraj ne poznajo več, pa je to trditev prav letošnja zima krepko postavila na laž. No, v vsaki stvari je tudi nekaj dobrega, in obilica padavin se pozna v vodnjakih, kjer je vsaj zaenkrat dovolj vode, in samo upamo lahko, da bo tako ostalo tudi čez poletje. Je pa zato toliko večja suša v denarnicah, kajti stroški kurjave so bili visoki, kot že dolgo ne. Pustne maske, verjetno tudi tiste iz Vidoncev, so delo opravile temeljito in učinkovito in Veliko noč bomo praznovali že v pravi pomladi, okrašeni s pomladanskim cvetjem in zeleno travo. Letos v glasilu več pozornosti namenjamo postnemu času in manj velikonočnim pojedinam, kajti prav post naj bi bil čas premišljevanja in poglabljanja vase in v svoja čustva. Prav čustva, predvsem tista negativna, so tista, ki smo jim sodobni ljudje prepustili preveč prostora v vzorcih našega obnašanja, in zato imamo toliko problemov sami s sabo, z družino in okolico. Vse poti, ki jih gradimo, asfaltiramo ali tlakujemo, so brez koristi, če ne vodijo k pravim ciljem in iskre- nim Župan Daniel KALAMAR Predsednik države g. Janez Drnovšek na obisku na Gradu, v soboto, 8. aprila 2006. ^OBČINA-^ PUST 2006... Graa VIDONSKI FAŠENEK 2006 Piše se leto 2006 in vaščane Vidoncev je po sedmih letih doletela čast prirediti maškerado, ki smo jo poimenovali »Videnški fašenek 2006«. Ze pred Novim letom so stekle priprave na prireditev in staknili smo glave, se dogovorili o vsebini in poteku samega programa. Odločitev je padla in pripravili smo sojenje, obsodbo in sežig Fašenka. Formirali smo skupine »pozvačinov«, ki so obiskale sleherno gospodinjstvo v Občini Grad in na vesel in prisrčen način povabile občane na sklepno prireditev, ki se je odvijala 25. februarja 2006 na Bagarovi domačiji in pri gasilskem domu v Vidoncih. Polni pričakovanja in nestrpni smo dočakali tudi ta dan in podobno, kot pred sedmimi leti so nas na tole februarsko jutro pričakali sneg, veter, mraz. Na prizorišču pri Baga-rovih smo se začeli zbirati opoldne. Kljub vremenu nismo obupali in se zagnano lotili še zadnjih priprav. Od vsega začetka sta nas spremljala dobra volja in upanje. Okrog našega »Fašenka« so se začeli zbirati obiskovalci, ki so z zanimanjem opazovali dogajanje. Ob 14.30 uri smo pričeli s programom in po pozdravnem nagovoru prebrali obtožnico našemu »Fašenku«, ob branju katere smo se odlično zabavali, vse to skupaj pa je potekalo pod budnimi očesi in ušesi sodnega zbora V ¡donskega fašenske-ga sodišča. Po prebrani obtožnici se je sodni zbor umaknil in po mukotrpnem premlevanju vseh členov obtožnice sprejel naslednjo obsodbo: KRIV JE! Po izrečeni obsodbi smo »Fašenka« v povorki pospremili do gasilskega doma, kjer smo ga po krajšem hudomušnem pogrebnem obredu sežgali na grmadi in se za leto dni poslovili od njega. Ves čas prireditve nas je na naši poti sprem- ljal mobilni »šank«, ki nas je oskrboval s kuhanim vinom ogreval premrzle prste in nas krepčal. Po končanem uradnem delu smo se ob prijetni glasbi, pijači in jedači poveselili v prostorih gasilskega doma, izbrali najizvirnejše in najlepše maske, jih tudi lepo nagradili in se v jutranjih urah naslednjega dne utrujeni in veseli v prijetnem razpoloženju tudi razšli. Boris KERČMAR 4 O B i I N A | Grad DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN... RAZMIŠLJANJE OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA Dokaz za to, da dnevi, tedni in leta res neizprosno bežijo, je tudi to, da smo na koledarju obrnili že tretji list - marec. To je čas, ko se v zraku zariše slutnja pomladi, ko se na novo prebuja življenje. Marec je pravzaprav pozdravni mesec pomladi, čeprav letos ni dolgo kazalo tako. Je pa tudi mesec, ki je zapisan kot mesec, posvečen ženskam. Spomini in prvi začetki dneva žena segajo daleč nazaj v leto 1910, ko smo delovne ženske stopile na pot boja za enakopravnost. S tem, ko so si ženske priborile volilno pravico in boljši položaj v družbi, pa mislim, da smo si naložile še dodatno breme. Se vedno je poglavitna naloga ženske skrb za družino, podmladek in tako nadaljevanje človeškega rodu. V tem novem času pa se ženske ubadamo predvsem s tem, kako obdržati službo, kako uspeti kot ženska v poslu, kako dokazati, da si enakovredno hkrati lahko vse: mati, žena in uspešna v svojem poklicu. Danes namreč življenje poteka precej hitreje, na drugih tirih kot včasih. Zaposlene smo vsak dan več ur, naši otroci so vedno več v šoli, vsi skupaj pa imamo premalo časa eden za drugega. Da se vse to premaga, je potrebno veliko potrpljenja, medsebojnih pogovorov in iskanja skupnih poti do razumevanja drugih. Velikokrat je moč slišati besede ob bližajočem se dnevu žena iz ust marsikaterega posameznika, kot so, kaj bomo pa letos kupili mami, le- tos mora biti malo večje darilo in še marsikaj podobnega. Toda ali mislite, da si zares ženske želimo ob tem prazniku samo darila, ki jih lahko kupimo? Mislim, da se velikokrat pozabi na mnogo bolj dragocenejše stvari, ki niso merljive z denarjem, kljub temu pa imajo neprecenljivo vrednost. Želimo si, da bi bilo med letom več dni, ko bi bile deležne majhne pozornosti, pomembnosti, skromne besede »hvala« v družini, družbi in na delovnem mestu. Življenje vsakdana bi bilo namreč mnogo lepše, če bi ga sestavljali majhni delci, kot so prijazen nasmeh, pogled in topel stisk roke. To so namreč stvari, s katerimi lahko vsi delamo čudeže, in verjemite, da bi tudi svet okrog nas bil lepši, če bi živeli v krogu teh vrlin. Ker pa dandanašnji človek hlasta samo po materialnih dobrinah, se velikokrat oddaljuje od prijaznega sveta. Tako je tudi moč čedalje bolj začutiti, da je osmi marec samo eden izmed tistih dni v letu, ko se nekaterim obeta dober zaslužek. Premalokrat pa se zavedamo, da je res mama ena sama, in da se njene dragocenosti ne dajo odkupiti z nobenim darilom. Najdragocenejši je seveda stisk, objem in poljub njenega otroka. Zato vsaj ob prazniku na tak način vsi otroci presenetimo svoje mame! Suzana FARIČ Tebi, mama Ko misel prva mi ob jutru vstane, te nežno, kakor plaha zarja, svet objame. Prva misel se v tvoja nedrja ujame, rajsko mila, moja mati, cvet nebeške mane. Tiho šelestela bi ob tebi, da se svet ne gane, venomer ponavljala bi tebi pesmi znane. Odkoder šla bi skozi meni kraje nepoznane, iskala srečne drage, tvoje bi poti obvarovane. Koder slutnjo tako iskano, drago v moje srce si položila, od nekdaj tvoje mi poti so kakor draga svetla nada. Morda kdaj nisem hotela jih uzreti, njih prezrla sem, o mama! Tvojega srca poduke, vse še enkrat slišala bi srčno rada. A kar bilo, je že zdaleč mimo... Poti so zaznamovane, iskajoč namenov dobrih plaho se srce spominja, tavajoč se kot nemirna ptica v tvoje gube se kakor las srebrni moja misel spleta. Boš li znala greh moj s svetlo nado, upanjem, da bolečina mine, vse v radosti spremeniti? Veselim s teboj se, draga mama, in kakor žar nebeške krone hočem in želim pred tvoj oltar stopiti. Štefka BOHAR DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN OBČINAR Grad PRAZNOVANJE ŽENA IN DEKLET V KRUPLIVNIKU Materinski dan, povezan z 8. marcem, smo 18. marca 2006 na primeren način proslavile tudi v Krupliv-niku. Po nagovoru predstavnice DZD so osnovnošolci in dekleta pripravili kulturni program, s katerim so izrazili svoje misli in želje o materi. Udeleženke smo prejele nageljček, ki ga je PGD Kruplivnik podarilo vsaki ženski. Praznik matere ne bi smel biti samo praznik žene, ampak bi ga bilo potrebno vključiti v družinski praznik. Prav je, da so se mnoge vsaj ta večer malo poveselile, saj veliko breme družine še vedno leži na ženski. NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Da se mesec marec ne bi poslovil brez majhne, iskrene pozornosti žensk, mater in deklet, smo Ljudski pevci KD »France Prešeren« Grad pripravili v gasilski dvorani slovesnost s kratkim kulturnim programom. Združili smo kar oba praznika, 8. marec - dan žena in 25. marec — materinski dan. Po dolgi, mrzli zimi, ki se noče posloviti, saj že vsi težko pričakujemo pravo pomlad, s prebujajočo naravo, ptičjim žvr-golenjem, sončnimi žarki, je bil razlog več, da smo ta večer preživeli v prijetnem razpoloženju. Slavnostni govornik je bil župan, g. Daniel Kalamar. V programu pa so nastopali poleg domačih ljudskih pevcev, moški pevski zbor Rogašovci pod vodstvom zborovodje, g. Štefana Rožmana, člana dramske skupine MOČNIKOVI -KPD Rogašovci, otroci OŠ Grad in mladi muzikant Andrej, ki je ob zvokih harmonike zabaval prisotne še v poznih večernih urah. Poleg čestitk in prijaznih besed so vse žene, matere in dekleta prejele rdeč nagelj. Justina VERTIČ Štefka BOHAR Foto: Erna CERPNJAK PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU Društvo za šport, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci je kot že vsa leta doslej, tudi letos pripravilo proslavo ob materinskem dnevu oziroma dnevu žena za vse vaščanke Motovilcev. V samem kulturnem programu smo lahko prisluhnili odpetim in deklamiranim pesmim, uživali ob plesnih vložkih in igri, za kar so poskrbeli fantje in punčke iz vasi pod budnim očesom njihove mentorice. Po končanem kulturnem delu je sledila pogostitev za matere in žene, nakar so za dobro voljo in razpoloženje bili zadolženi muzikantje. Ob videnem in slišanem je bila večina enotnega mnenja, da se naslednje leto spet vidimo. Branko GRAH OBČI N A Graa DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN... So vezi in utrinki, ki nam barvajo življenje. Morda samo občutek, da si zaželen, da nekomu nekaj pomeniš, da nekomu pripadaš. Tako smo v Radovcih, kot že nekaj let nazaj, tudi letos izpeljali kul-turno-zabavno prireditev ob Dnevu žena. Prireditve se je udeležilo okrog 70 predstavnic nežnejšega spola. Seveda pa prireditve ne bi mogli izpeljati brez možev, ki so se tudi tokrat izkazali. Tako, kot so lahko skrbni in dobri gospodarji, ki lepo skrbijo tudi za svoje boljše polovice, so dokazali svoje zelo dobro znanje tudi v gospodinjskih opravilih. Naši najmlajši pa so nas ženske razveselili s svojim nastopom. Velika zahvala za izpeljavo omenjene prireditve pa nedvomno gre obema društvoma v vasi, tako PGD kot tudi ŠD Radovci. Tako so letos naši moški še enkrat dokazali, da smo jim v ponos in neprecenljive. Dragi možje, dokažite nam to večkrat tudi z besedo! Suzana FARIČ Biti žena in mati v današnjem času ni lahko. To je poslanstvo, ki zahteva njen maksimum, veliko odrekanja in požrtvovalnosti. Mesec marec je mesec, ko se spomnimo naših žena in mater, jim posvetimo malce več pozornosti in jih razveselimo s kako manjšo pozornostjo. 25. marec je posvečen materam in ženam in prav na ta dan smo se vidonski moški odločili, da bomo vsaj en dan v letu razvajali naše ženske. Beseda je dala besedo in stekle so priprave. Padla je odločitev, da naši najmlajši pripravijo kratek kulturni program, moški pa poskrbimo za pogostitev. Razdelili smo si naloge in se lotili dela. Ena skupina je poskrbela za večerjo, ki smo jo pripravili v kuhinji bivšega begunskega centra v Vidoncih, druga pa za pripravo samega prireditvenega prostora v gasilskem domu. Proti večeru so se ženske zbrale v dvorani gasilskega doma in že od samega začetka je bilo vzdušje zelo sproščeno. Napočil je trenutek, da se dokažemo, naši najmlajši s svojim programom, mi moški pa s postrežbo. Slavljenke so bile navdušene nad izvedenim kulturnim programom, kar so tudi pokazale. Končno smo nastopili tudi moški, skupno smo pozdravili naše gostje ter postregli z bogato in okusno pripravljeno večerjo, s katero smo se trudili preko celega dneva. Najmlajši so vsaki udeleženki izkazali posebno pozornost z majhnim darilom in čestitko. Zenske nam niso ostale dolžne in so se nam javno zahvalile ter nas presenetile s čudovitimi darilci. Večer smo skupaj z našimi naj dražjimi preživeli v prijetnem razpoloženju ob glasbi in plesu. Zavleklo se je pozno v noč in bilo je enkratno. Razšli smo se z obljubo, da bomo naslednje leto vse skupaj ponovili. PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V RADOVCIH MATERINSKI DAN Boris KERČMAR 7 postni cas... urad POSTNI ČAS V PROTESTANTSKEM IZROČILU Uvodne misli Postni čas ni poznan zgolj v krščanstvu, temveč je ponekod predpisan, ponekod predlagan, »čas oz. obdobje« tudi v drugih religijah. V krščanstvu je najizraziteje povezan z rimo-katoli-škim in pravoslavnim izročilom, nekoliko manj s protestantskim, kar pa seveda ne pomeni, da protestantizem določene oblike postnega časa (posta) nima ali da ga sploh ne pozna. Pojem »postni cas« in kratek razvoj Pojem »postni čas« se je v krščanstvu najverjetneje izoblikoval nekje sredi 4. stoletja in je povezan izključno s časom pred Veliko nočjo in ne toliko (če sploh) s t.i. adventnim postom, ki ga ponekod pozna rimo-ka-toliŠko izročilo, ko ima le-ta pričetek dan po 11. novembru. Sam postni čas pred Veliko nočjo se prične s pepelnično sredo in se konča z Velikim petkom. Matematično to pomeni časovni odsek 46-tih dni ah če odštejemo 6 nedelj, ki so v tem obdobju, in ki zaradi svojega prazničnega (veselega) karakterja ne spadajo v postni čas, dobimo številko 40. Ta številka ni neutemeljenega izvora, ampak ima v krščanstvu simboličen pomen in se obenem pojavlja na večih mestih v Bibliji. 40 dni (nekateri teologi govorijo raje o časovnih enotah) trajajoča Jezusova preizkušnja v puščavi (Mt 4, 2), je postala temelj pri določitvi trajanja postnega časa in to: 40 dni in 40 noči. 40 časovnih enot je povezanih npr. še z Noetovim »odpiranjem okna« na barki (1 Mz 8, 6), s potovanjem izraelskega ljudstva v puščavi (2 Mz 16, 35), z Mojzesovim »prebivanjem« na gori Sinaj (2 Mz 24, 18), z Elijevim potovanjem na »sveto goro« (1 Kr 19, 8),... - v Stari zavezi in z že omenjeno Jezusovo preizkušnjo v puščavi (Mt 4, 2; Lk 4, 2) ter z 40 dnevi po velikonočnem dogodku, ko krščanstvo praznuje praznik Jezusovega vnebohoda (Apd 1, 3) — v Novi zavezi. Vsi našteti dogodki imajo skupen imenova- lec - v njih zasledimo določene nevsakdanje dogodke, nekaj drugačnega, nekaj, kar ima pomen za širšo skupnost, ne le za posameznika. Postni čas je bil od 4. stoletja naprej deležen pestrega zgodovinskega razvoja. Vedno bolj je postajal čas (predvsem v srednjem veku), ko je moral človek upoštevati predpisana (manj predlagana) pravila, povezana z zunanjo obliko življenja. Predvsem z odpovedovanjem uživanja mesa, mleka, vina, jajc, z odpovedovanjem telesnim užitkom, z vidno obliko pokore tako v zasebnem, kot v javnem življenju ter z rednejšim obiskom bogoslužja — v okvir katerega je spadala tudi obvezna osebna spoved - in verjetno bi se našlo še marsikaj. Postni čas in reformatorji 16. stoletja Reformatorji 16. stoletja niso bili toliko kritični glede samega postnega časa (ta ima utemeljitev v bibličnem izročilu, kot je navedeno zgoraj), kot pa z vsem, kar je bilo z njim povezanega — »vidna« oblika posta. O njej so tako na večih mestih povedali, da gre za »zunanji akt pobožnosti«, ki pred božjim obličjem nima svoje vrednosti. Reformatorji so v Jezusovem življenju in delovanju (uresničevanje božje volje) ter v človekovem pozitivnem odgovoru nanj ah v »nasledovanju« njegovega življenja in delovanja videli zadosten način izražanja človekove pripadnosti krščanstvu, brez tega, da bi bila potrebna neka posebna, časovno omejena, oblika načina življenja ah celo odrekanja. »Kar ima vrednost«, so govorih, »je Jezusova zapoved ljubezni - do Boga in bližnjega«, ki z »zunanjim« izražanjem svojega prepričanja ali celo z upoštevanjem določenih pravil nima veliko skupnega. To seveda ne pomeni, da dandanes protestantske Cerkve ne poznajo postnega časa oz. posta (Veliki petek je npr. tradicionalni postni dan tudi med protestanti). Opaziti je celo zelo pestro razumevanje tega obdobja. Tam, kjer ga protestanti (kot celoto, trajajočo 40 dni) upoštevajo, pa je bolj kot posamezna pravila pri obliki in načinu življenja, opaziti določeno obliko »posta« v neki, recimo temu, »splošni ali celo kompleksni« obliki, ki ni vezana toliko na odpoved določeni »stvari«, ampak je bolj usmerjena v zmanjšanje ah omejitev večih »stvari«, kot npr. - uživanja alkohola, kajenja, sladkarij, pretiranega veseljačenja, gledanja televizije, igranja računalniških in ostalih iger na srečo... in s tem posledično s povečanjem iskanja bližine sočloveka ter vsega ostalega, kar dela sobivanje prijetno. Tak, »splošen oz. kompleksen post« v protestantizmu ni predpisan, je predlagan in omogoča, da se posameznik po svoji vesti odloči, kako in na kakšen način bo organiziran njegov postni čas, oziroma tudi, kako dolgo bo njegov »post« trajal. Zaključne misli — postni čas (post) in moderen človek Nekaterim je beseda post prijetnejša, drugim manj. Odločitev zanj, v takšni ali drugačni obliki, pa je plemenito dejanje. Lepo je, če je odločitev zanj prostovoljna, z resničnim namenom in karseda »splošna in kompleksna«, kajti le tako je lahko v splošno dobro in korist. To bi pa tudi moral biti razpoznavni znak ne le postnega časa, temveč našega celotnega življenja. Simon SEVER evangeličanski duhovnik v Bodoncih 8 OBČIN A Grad Novodobni obliki posta ~ odpovedi nekaterim vrstam živil zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi prevelike telesne teže in lepotnega videza - pravimo dieta ali hujšanje. Le-te se poslužujejo ljudje iz različnih obdobij življenjske starosti. Ni zanemarljivo dejstvo, da se za odpoved hrane odločajo posamezniki tudi zaradi različnih ideologij, zaradi osebnih interesov kot način dosega osebnih in družbeno-političnih ciljev. Temu pravimo gladovna stavka. Post ima svoj namen: duhoven in telesen. Duhovni namen posta se izraža kot versko prepričanje posameznika, telesni namen pa kot »čiščenje« telesa in izboljšanje delovanja telesnih funkcij. Vsak človek ima interes, da z odpovedjo hrane doseže svoj cilj. Nastal je naslednji zapis, kako na post gledajo nekateri naši vaščani: Marjana Forjanič, Grad 67 Kaj vam pomeni beseda »post«? Meni pomeni post odpoved tistemu, kar imaš rad. Stvarstvo oz. narava je od Boga in je sveta, ker nam daje vse in nas živi, zato se mora človek tudi postiti, nekaj žrtvovati... Mi se posta držimo. Kako je bilo to v preteklosti in kako je to danes? Tu je velika razlika. Spominjam se otroških let, ko mi je mama že me- POST, DIETA, HUJŠANJE... sec dni naprej govorila, da se približuje postni čas. Otroci smo imeli v mislih »šajbe« in suhe slive. Danes je drugače. Upoštevamo post in se ga držimo, tudi moji hčerki z družinama, vendar je pri vnukih čutiti versko »mlačnost«. Poraja se vprašanje, kako bodo to znali ohranjevati v poznejših rodovih. Ali še držite 40-dnevni post Rimskokatoliške cerkve, ki se začne na Pepelnično sredo in konča z Veliko nočjo? Posta se držimo ob petkih. Jaz sem pri tem bolj dosledna. Sicer pa en dan v tednu ne jem dosti (sobota). To pomeni, da se vzdržite v tem času mesnih jedi ob petkih in strogega posta na Pepelnico in Veliki petek? Se vzdržimo, saj je v življenjii nekaj nad natni... Vsega je v izobilju, vendar je prav, da se znamo čemu odpovedati. Ali menite, da je Cerkev v teh pogledih prestroga? Ali je to za človeka potrebno ah ne? Po mojem ni prestroga. To je za človeka zelo potrebno, ne samo duhovno, tudi telesno. Kako gledate na odpoved hrani kot obliko hujšanja, ki pa ni vezana na postni čas? O tem imam mišljenje, da človek ne sme vsega pojesti, kar vidi. Manj bi morali jesti. Bi sami prevzeli to metodo in jo uporabili? Seveda. Sama jo v praksi izvajam. Ali bi se odločili za gladovno stavko? Ne vem. Imate mogoče kakšen primeren recept za postno kosilo? Izbrala sem tegale: čebulna juha (sesekljana čebula, smetana, žlička moke, začimbe), fižolova solata (čebula, bučno olje, kis), sojini zrezki, po želji kruh in zelenjavna priloga, za sladico pa jabolčni narastek. Kljub postu, Bog žegnaj! POSTNI ČAS Belu Dervuric, Kruplivnik 60 Kaj vam pomeni beseda »post«? Ko sem bil majhen, je bil tistikrat v postnem času ob sredah in petkih vzdržek mesa. V današnjem času se še vedno drži Veliki petek, Sv. post (24. december) ter Novo leto. Kot član evangeličanske skupnosti, ali imate tudi vi »zapovedani« post? Kako gledate vi na to? Ali obstaja po vašem mnenju kakšen drugi način, da postane človek boljši? Kakor sem rekel, je zapovedan post na Veliki petek in Sv. post. To je bilo že pred nami in je prav, da ostane tako. Na cvetno nedeljo se začne sv. večerja in traja do Binkošti. Sv. večerja je vsako nedeljo in se opravlja pri božji službi, do Binkošti. Včasih v postnem času ni bilo veseljačenja, mladi se med tem časom niso poročali. Nič ni slabega, če se vzdržiš od zabave, užitkov, uživanja mesa,... Tudi vzdržek od pijače je v tem času zaželen. Je to po vašem mnenju potrebno ali ne? To je dobro, saj se človek s tem prečiščuje. Bi gladovno stavkali? Ne. Za intervju se obema zahvaljujem! Štefka BOHAR ^w OBČINA-^ POSTNI ČAS... VjrVClCl POSTNI ČAS V PRAVOSLAVNI VERI Postni čas se začne že sedem tednov pred Veliko nočjo. V prvem postnem tednu so prekuhali vso posodo. Hrana se je pripravljala na poseben način. Nič se ni smelo kuhati z mastjo, ampak vse z oljem. Največ so kuhali jedi s fižolom, krompirjem in zeljem. Vse brez mesa. Prvo nedeljo so šli v cerkev in so tam dobili blagoslovljeno vino. Morali so biti »na tešče«. Od drugega do konca šestega tedna so se postili le ob sredah in petkih. Sedmi teden je bil zaznamovan spet kot strogi post in to ves teden. Na Veliki petek so se barvale »ra-menke«. Z voskom so risali po jajcih. Pero za pisanje so segreli in z vročim namočili v vosek, da se je raztopil. S peresom so risali različne vzorce. Nato so jajca še kuhali v vodi, v kateri so imeli lupine od čebule. Kjer je bilo porisano z voskom, se ni obarvalo. Ta jajca so ta isti dan - v petek nesli v cerkev, kjer je popoldan bila maša. Položili so jih na mizo k Jezusu. Na samo Veliko noč so šli v cerkev eno uro preden se je zdanilo. Ko so se verniki zbrali, so zapustili cerkev, in v procesiji šli trikrat okrog cerkve — štirje v vrsti. Vsak vernik je v rokah držal prižgano svečo. Na začetku procesije so nesli »nebohod«, križ in Marijo. Pred cerkvijo se je odvijala maša. Po končani maši so se verniki ponovno vrnili v cerkev. Pri oltarju so dobili blagoslovljeni kruh in jajčka (ki so jih v petek prinesli), narezana na kose. Vsak se je prekrižal, pojedel in zapustil cerkev. Ko so se verniki vrnili na svoje domove, jih je doma čakalo kosilo. Ponavadi so starši ostali doma in pripravljali velikonočno kosilo. Navada je bila, da so na ta dan jedli juho, pečenega odojka in solato. Slavica POTOČNIK Recept: Fižolova jed — Prebranec Beli fižol se skuha v slaiti vodi. Odcedimo ga. Na olju se zduši (prepraži) narezana čebula in nariban korenček. Dodajo se začimbe: sol, poper, mleta rdeča paprika. V drugem loncu zlagamo kuhan fižol, dušeno čebulo, pa spet fižol, čebulo... dokler nam ne zmanjka sestavin. Na koncu jed zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal fižol (pazi — vode samo toliko, da se fižol zalije). Na zmernem ognju se kuha še cca. 20 minut brez mešanja. Vmes sestavine v loncu samo potresemo. Jed je gotova — dober tek. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in Pravilnika o stimulaciji študentov Občine Grad, Občina Grad objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje stimulacij študentom Občine Grad 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. 2. Na razpis se lahko prijavijo redni in izredni študenti na območju Občine Grad, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju Občine Grad. - so vpisani v prvi in v višji letnik na višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih zavodih za tekoče študijsko leto, začenši od 01.10.2005. Izredni študenti, ki študirajo ob delu in iz dela, niso upravičeni do stimulacije. 3. Višina stimulacije študentom za vpis v višji letnik znaša: - za višješolski in visokošolski program 15.000,00 SIT, - za univerzitetni program 20.000,00 SIT. Stimulacija ob diplomi je enaka petkratni vrednosti stimulacije zneska ob vpisu v višji letnik glede na stopnjo študija. Stimulacija ob magisteriju je enaka osemkratni vrednosti stimulacije zneska ob vpisu v višji letnik glede na stopnjo študija. Stimulacija ob doktoratu je enaka dvajset-kratni vrednosti stimulacije zneska ob vpisu v višji letnik glede na stopnjo študija. Študentu, ki v diplomski, magistrski ali doktorski nalogi obravnava tematiko, vezano na območje Občine Grad, se stimulacija poveča za 50 % stimulacije ob diplomi, magisteriju ali doktoratu. V tem primeru se en izvod diplomske, magistrske ali doktorske naloge izroči v arhiv Občine Grad. Študent mora vrniti stimulacijo: - če opusti študij, - če navaja neresnične podatke ali predloži lažno potrdilo o vpisu v naslednji letnik. 4. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati z zahtevano dokumentacijo. Vloga je popolna, če prijavitelj v roku predloži vse obvezne sestavine vloge, in sicer: - vlogo, - potrdilo o vpisu, - fotokopijo davčne številke, - fotokopijo bančnega računa, - diplomanti morajo priložiti tudi dokazilo o zaključku študija, - kandidati, ki vlagajo za povečano stimulacijo pa morajo predložiti diplomsko, magistrsko oz. doktorsko nalogo. 7. Vloga mora prispeti na Občino Grad, Grad 172, 9264 Grad do 15.05.2006 do 12. ure. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - razpis STIMULACIJE 2006«. Velja prispetje po pošti ali oddaja na Občinski upravi. Ce je vloga poslana po pošti, se šteje za pravočasno le, če je prispela na Občinsko upravo do zgoraj navedenega roka. 8. V roku prispele vloge bodo obravnavane na podlagi Pravilnika o stimulaciji študentov Občine Grad. Vlagatelji bodo o podelitvi stimulacije obveščeni v roku 45 dni od datuma oddaje vloge s sklepom župana in podpisom pogodbe. 9. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Grad, pri Lidiji Krpic, tel.: 02/551 88 84. Št.: 256/2006 Grad, 13. april 2006 Občina Grad 10 Grad IZ ŠOLE, VRTCA. NAMIZNOTENIŠKA REPREZENTANCA SLOVENIJE POPESTRILA DAN Nagovor športnega pedagoga Biba čaka na sprejem žogice, ki jo Bojan udarja na vso moč Učenci in učitelji OŠ Grad smo 16. novembra 2005 pripravili Dan odprtih vrat, ki je bil kulturno in športno obarvan. V kulturnem delu so se predstavili učenci, v športnem delu pa nas je s svojo igro razveselila slovenska namiznoteniška reprezentanca. Ker je bilo lansko leto v šolski telovadnici vzdušje bolj športno, smo se letos odločili, da bomo k športu dodali še kulturo. Najprej je sledil nagovor ravnatelja, nato pa nas je s spodbudnimi besedami pozdravil še župan. In tako se je začel kulturni program. Ker se na naši šoli nekateri učenci radi ukvarjajo z glasbo, nas je učenec Aleks Sukič razveselil z zvoki harmonike. Vsi pa tudi niso navdušeni nad inštrumenti, saj nekateri raje pojejo. Otroški pevski zbor nam je zapel pesem Mali modrijan. Učenci 4. razreda pa so že nekaj časa navdušeni nad starimi ljudskimi plesi, zato so se nam predstavili s folkloro. In končno je prišel red na nas, učence predmetne stopnje. Najprej je nastopila mlajša skupina (5. razred), nato pa smo na oder stopile plesalke Plesne šole Devžej, pod vodstvom plesnega učitelja Dušana, in pokazale nekaj gibov iz hip hopa. Ker pa je na svetu vedno več kriminala, nam je Goran Farič, ki že več let trenira karate in dosega tudi odlične rezultate, pokazal nekaj obrambnih veščin. Nato pa je sledil športni program. Na naše povabilo so se odzvali igralci Namiznoteniške reprezentance Slovenije. Najprej jih je športni pedagog Viktor Navotnik pozdravil in vsakega posebej na kratko predstavil. Med nas so prišli Jože URH (trener), Mitja HORVAT, Biljana TO-DOROVIČ-BIBA, Saš LASAN in Bojan ROPOŠA. Prikazali so nam igro namiznega tenisa, ki dosega evropski in svetovni vrh. V igri sta se pomerila Biba in Bojan in ker sta oba odlično igrala, je bil rezultat na koncu 1:1. V igri sta se preizkusila tudi ravnatelj in župan in se kar dobro odrezala. Nato smo se v namiznem tenisu preizkusili še učenci, ki smo bili prav tako uspešni, vendar smo potrebovali nekaj pomoči. Ker nas je čas prehiteval, smo morali s programom počasi zaključevati. In tako smo še en dan odprtih vrat pripeljali h koncu. Sara ŽOKŠ Tudi župan se ni dal kar tako Nas ravnatelj je spreten tudi v športu II___ IZ ŠOLE, VRTCA... G 1X1(1 TUDI NEKOČ SO PRAZNOVALI V petem razredu učenci začnejo spoznavati ljudsko slovstvo. Zbirajo tudi pregovore in reke in če je tega dovolj, izdajo svojo prvo knjigo. Letošnji petošolci so se odločili, Na miklavževo ne smeš hoditi po gozdu, Ce »Lucija« šiva, da se ti drevje ne posuši, kokoši več ne nesejo jajc. da bodo zbirali običaje in vraže, vezane na decembrske in januarske praznike. Tako smo v tednu, ki je namenjen projektnemu delu, razmišljali o Luciji, Miklavžu, zaklepni Mardži, o običajih, vezanih na božični večer in božič, o Štefanovem in Janezovem, pa o prehodu starega v novo leto. Praznovanje so zaključili s svetimi tremi kralji. Ker smo zbrali veliko vraž, ki jih danes ne upoštevamo več, smo se odločili, da bi bilo dobro, če bi jih predstavili in s tem preprečili, da ne utonejo v pozabo. Sami tega nismo zmogli, zato so nam na pomoč priskočili učenci višjih in nižjih razredov, običaje in vraže smo torej na oder postavili 3. februarja, na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Ce si jih niste prišli ogledat, se Na božični večer si se moral pobotati z vsemi sosedi. Na Janezovo se je moški odpravil poravnat dolgove. vam lahko zgodi, da boste tudi letos storili kaj narobe. V pomoč, da ne bo tako, vam ponujamo nekaj fotografij. Učenci 5. razreda z mentorico ŽIVLJENJE JE IGRA Človek je socialno bitje, kar pomeni, da lahko preživi le v skupnosti. Skupnosti pa se je seveda potrebno prilagajati. In čim bolj nam to uspeva, tem lažje je naše življenje. Čeprav pregovor pravi, da bodi to, kar si, moramo pogosto svoje misli in čustva skrivati, da ne bi koga užalili ali prizadeli. Drugič pa je dobro, če znamo svoje misli čimbolj nazorno izraziti, saj le tako prepričamo druge, da imamo prav in jih tako navdušimo za svoje ideje. Vse življenje torej igramo. Devetošolke se tega zavedamo, zato pridno obiskujemo dramski krožek. Letos smo se odločile, da na oder postavimo delo Nataše Otrin, Internat. Vztrajno smo delale, vživ- Ijale smo se v vlogo umetnic na glasbenem in plesnem področju, prikazati smo skušale prijateljstvo in konflikte deklet, ki jih usoda združi v internatu, temu pa so se pridružile še različne pasti, ki v sodobnem času prežijo na najstnike. Ena najhujših so droge. Učenke 9. razreda OŠ Grad Marta zve, da je sestra vzela exstasy. Tablete je v internat prinesla Tanja, zato naj bi bila ona vsega kriva. Skrb za sestro povzroči, da Marta izgubi živce... /''t0 ■a 1" * f „ (jrTUCl IZ SOLE, VRTCA... _______Ü PRVO OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU GRAD REZULTATI EKIPNEGA TEKMOVANJA tekme zmage 1. ŠPORTNO DRUŠTVO GRAD 3 3 2. GRAČKA POMLAD II. 3 2 3. GRAČKA POMLAD I. 3 1 4. RADOVCI 3 0 REZULTATI POSAMIČNEGA TEKMOVANJA skupni zmagovalec (izven konkurence) tekme zmage 1. Andrej PODLESEK 3 3 REZULTATI OBČINSKEGA TEKMOVANJA posamično tekme zmage 1. Jernej ŠTESL 3 2 2. Bojan BERTALANIČ 3 1 3. Sašo FARIČ 3 0 REZULTATI DEČKOV OŠ GRAD 1. Sašo FARIČ 2. Goran GJERGJEK 3. Dominik ZRIM REZULTATI DEKLIC OŠ GRAD 1. Urška HAJDINJAK 2. Lana LAZAREVIČ 3. Maja KEREC OŠ Grad in ŠD Grad sta 11.03.2006 organizirala prvo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Ekipnega tekmovanja so se udeležile štiri ekipe, v posamičnem tekmovanju pa je nastopilo 43 tekmovalcev v različnih kategorijah. Vodja tekmovanja je bil športni pedagog na OŠ Grad Viktor NAVOTNIK. Tekmovanje je zelo lepo uspelo. Pokale in priznanja najboljšim je podelil Zlatko VER-TIČ, eden izmed prvih igralcev organiziranega namiznega tenisa pri Gradu. Vsi nastopajoči so izrazih željo, da bi naslednje leto bila organizirana občinska liga v namiznem tenisu. Tehnično pa je pomagal NK KEMA Puconci, ki se mu najlepše zahvaljujemo, ravno tako pa PGD Grad za opravljena dela. V telovadnici OS Grad so idealni pogoji za igranje namiznega tenisa. Igralci so pokazali zavidljivo znanje v igri z belo žogico. VRTEC Vrtec trenutno obiskuje 32 otrok. V skupini drugega starostnega obdobja pa se številka stalno veča, zlasti v pomladnih mesecih. Starši namreč vpisujejo svoje otroke, ki bodo v jeseni začeli obiskovati prvi razred. Moram poudariti, da smo vsakega novega otroka veseli in ga z veseljem tudi sprejmemo. Lansko koledarsko leto smo zaključili z obiskom Dedka Mraza. Ker naši otroci nimajo možnosti vključevanja v dopoldanske dejavnosti, ki potekajo v knjižnici Murska Sobota, smo v goste povabili pravljičarko Vesno, ki je za nas pripravila pravljično uro. Z veseljem ugotavljam, da so bili otroci zelo navdušeni. Zato se bomo potrudili, da jim to še kdaj omogočimo. V mesecu februarju smo si ogledali predstavo porabskih šolarjev, ki so gostovali pri nas. Praznovali smo tudi pust s pustno povorko po Gradu. V mesecu marcu ne smemo pozabiti na naše skrbne mamice. Zato smo jim ob materinskem dnevu pripravili kratko proslavo. Otroci so se predstavili vsak na svoj način, vsak se je za svojo mamico kar najbolj potrudil. Imeli smo tudi obisk zobne asistentke, ki je otrokom predstavila, kako si morajo umivati zobke in kdaj. Na prisrčen način jim je ob zelo zanimivih ilustracijah povedala zgodbico o zobku, ki je bil bolan. Želimo, da bi se otroci v vrtcu kar najbolje počutili, zato se bomo strokovne delavke še naprej trudile po svojih najboljših močeh. Klavdija KLEMENT 13___ ŠE POMNITE... O E G I N A ^ Grad »DVA V ENEM« Da se vaščani Kovačevcev radi ustavijo na kakem soku ali kozarčku žlahtne kapljice, vedo gostilničarji od blizu in od daleč, kajti sama vas je že leta in leta brez gostinskega lokala. Po besedah starejših vaščanov naj bi edino gostilno v vasi zaprli takoj po II. svetovni vojni. Tako imenovana gostilna, katero je dejansko predstavljala ena soba, je bila po domače pri »Krčmari« in njen lastnik je bil Gjergjek Jožef. Da pa bo po nekaj več kot šestdesetih letih, ponovno odprt gostinski lokal v najmanjši vasi v občini, pa si nihče ni upal reči. Ko je Martin Žokš, po domače »Cemeštrov Martin«, v družbi vedno omenjal, da bo on nekega lepega dne imel gostilno v vasi, so se vsi samo nasmejali. Vsi poznamo Martina in vemo, da ga včasih malce zanese pri njegovih besedah. A na presenečenje vseh nam je Martin dokazal, da se z vztrajnostjo, optimizmom in z vero v svoje sanje lahko v enem letu zgradi, opremi in odpre nov gostinski lokal s skrivnostnim imenom »Dva v enem«. Svečana otvoritev lokala, katere se je udeležil tudi g. župan, je bila 23.12.2005, in do danes se je v njem obrnilo že precej gostov. Vsi, ki pa vas zanima kaj pomeni ime lokala »Dva v enem«, pa ste lepo vabljeni, da obiščete najnovejšo pridobitev vasi Kovačevcev in mogoče se vam bo tedaj skrivnost razkrila. Doris TROHA PREDBOŽIČNI NOČNI POHOD Bila je hladna noč in kljub mrazu, ki je čedalje bolj pritiskal, člane društva ni ustrašil, saj se je na pot k polnočnici podalo približno enako število članov društva, kot leto prej. Resda je bila pot malce bolj naporna, vendar za človeka, ki ima začrtan cilj in voljo za dosego tega, nobena ovira ni pretežka. 30-članski skupini se je pridružilo tudi 10 pohodnikov iz sosednje vasi, z Dolnjih Slaveč, ki so skupno nadaljevali pot vse do župnijske cerkve pri Gradu, kjer se je odvijala osrednja mašna daritev, h kateri so bili namenjeni. Napolnjeni z duševnim mirom, z novo energijo, so se po končani maši vračali v svoje domove. Pohod je dosegel svoj namen. Edina želja vseh pohodnikov, ki so letos že četrtič šli peš k polnočnici, je, da bi njihovo vztrajanje obrodilo sadove in bi privabilo še druge. Tatjana GRAH BOŽIČNO-NOVOLETNI ČAS OB JELKI Lep predpraznični božični čas smo s postavljanjem jelke v zaselku Beli križ obogatili tudi v Kru-plivniku. DZD Kruplivnik so skupaj z ostalimi vaščani v nedeljo, 18. decembra 2005, postavili novoletno jelko, jo okrasili ter nanjo obesili lučke. Takšno skupno postavljanje jelke je potekalo tokrat že drugič. Ob jelki so zapeli tudi božične pesmi, zatem pa je DZD vse prisotne pogostilo z malo večerjo. Ves božično-novoletni čas je bil tudi v naši vasi praznično obarvan. Štefko BOHAR Foto: Anton CERPNJAK 14 OBČINA-^ Grad ŠE POMNITE PRIKAZ STAREGA LJUDSKEGA OBIČAJA Ljudski pevci KD »France Prešeren« Grad. smo 9. januarja 2006 prikazali »Lupanje bučnega semena« po starem ljudskem običaju. Prireditev je potekala v gasilski dvorani pri Gradu. Oddaja »Kak je inda fajn bilo« je bila v živo na Murskem valu in jo je vodil g. Milan Zrinski. Obudili smo spomine na tiste lepe večere, ko so se ljudje družili ob kmečkih opravilih, se zabavali, nasmejali, pa tudi koga oženili ali ga obrali do kosti. Naš gospodar je bil g. Rafael Slatnar in gospodinja ga. Greta Ficko, ki sta pripravila bučno seme, mi pa smo ga ta večer »olupali«. Ideja za tak večer prikaza starih običajev, ki so že skoraj pozabljeni, je padla s strani ga. Irene Grah. Preživeli smo lep večer, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Justina VERTIČ 8. BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR Tradicionalna malo-nogometna prireditev konec vsakega leta privabi v naš kraj številne ljubitelje te športne zvrsti. Tudi 18. decembra 2005 je bilo tako, saj smo Športno društvo Grad organizirali že 8. Božično-novoletni turnir. Letos se je zbralo 21 ekip, ki so se v enodnevnem turnirju pomerili za nagrade. Kar 155 igralcev je pokazalo svoje nogometno znanje, ogledali smo si 29 tekem in videli 194 zadetkov, preračunano na odigrano tekmo skoraj 7 zadetkov. Zmagovalci 8. Božično-novoletnega turnirja so postali Tuti-lruti iz Murske Sobote, drugo uvrščeni Tromej nik-Gaberšek iz Kuzme in tretje uvrščeni Okrepčevalnica na jasi iz Bodoncev. Strokovna žirija je izbrala tudi najboljšega igralca in strelca turnirja - Žilavec Denisa in najboljšega vratarja - Škrbič Danijela. Organizatorji prireditve smo zadovoljni tudi z obiskom, kajti čez cel dan se je zbralo lepo število gledalcev, ki so vspodbujali svoje ekipe in zaploskali lepim akcijam in golom. Veseli smo, da v vseh teh letih ne beležimo resnih poškodb, kar pomeni, da je športna kultura in odnos do športa vsako leto na višjem nivoju. Menimo, da je športno udejstvovanje zelo pomemben dejavnik v našem življenju in razvoju osebnosti, zato bomo prireditev ohranjali in razvijali tudi v prihodnje. TURNIR DRUŠTEV OBČINE GRAD V MALEM NOGOMETU Društvo za kulturno-športni razvoj mladih »Gračka pomlad« je pripravilo turnir društev občine Grad v malem nogometu v telovadnici OŠ Grad. Društva so se pridno odzvala povabilu, zato je bilo tekmovanje zanimivo in napeto do samega finala. Sodelovalo je kar 9 ekip. Na prvem mestu se prva tri leta, odkar organiziramo turnir, menjajo zaenkrat domačini od Grada, ki tekmujejo za NK Grad ali za »Gračko pomlad«. Nekaj športne sreče za najvišje mesto pa zaenkrat manjka drugim društvom v občini. Leto so bili najboljši nogometaši NK Grad-a, drugo uvrščeni so bili Veterani iz Športnega društva Grad, tretje mesto so osvojili nogometaši iz Motovilcev iz društva Lukaj. Poleg tekmovalcev - nogometašev smo veseli tudi gledalcev, ki bučno navijajo za »svoje«, se nagledajo »evro golov« ali pa nasmejijo kakšni nerodnosti. Zimska rekreacija v telovadnici je bila iztočnica za organizacijo turnirja že pred tremi leti in nameravamo ga ohranjati še naprej, kajti poleg poletnega turnirja društev se praktično nogometaši ne srečujemo na tovrstnih turnirjih tako, da bi bili prisotni vsi. Poleg druženja pa seveda potrošimo energijo in kalorije, ki se v zimskih mesecih pridno nabirajo v našem telesu. Na koncu tekmovanja smo vsi zmagovalci, kajti druženje je eden od ciljev združevanja isto oz. podobno mislečih v različnih društvih. Andreja CELEC Tine SUKIČ OBČINA 15___ ŠE POMNITE... KjcVCtCl »V NAŠON KRAJE JE LEPOU, KA PA V VAŠON...?« EKSTREMNA ZIMSKA NOČNA ORIENTACIJA Proga preživetja — 25 metrov napete vrvi med drevesom (Foto: arhiv PIJ Murska Sobota) V sodelovanju z Zvezo kulturnih in turističnih društev Občine Puconci smo v mesecu januarju člani Društva za šport, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci organizirali kulturni večer pod naslovom »V našon kraje je lepoti, ka pa v vašon...?«. V eno in pol urnem bogatem programu so se predstavili: ženska vokalna skupina »Zarja«, Ljudske pevke »Vrtnica« iz Beznovcev, folklorna skupina KTD Moščanci, ljudski pevci TKŠD Pečarovci ter Mojca Hazl s prečno flavto in Niko Pelc na harmoniki. Na sami prireditvi, ki je bila kar v veliki meri obiskovana z strani domačinov in krajanov občine Puconci, so se spletla nova in poglobila stara prijateljstva, za kar v društvu smatramo, da je pomembno za obstoj in prepoznavnost društva izven domačega okolja. Podana je bila tudi namera o nadaljnjem sodelovanju in druženju. Branko GRAH V Vidoncih so Društvo gozdovnikov Prekmurja, Policijska Uprava M. Sobota, Paintball klub No Limits in OPK-SPK M, Sobota v noči iz 18. na 19. februar organizirali sedaj že 5. tradicionalno Ekstremno Zimsko Nočno Orientacijo (EZNO), ki se je odvijala v okolici Vidoncev in Mačkovcev. To je edino tovrstno tekmovanje takšne oblike pri nas. Tekmovalci je 13 ekip, ki so se pomerile v dveh delih. Prve ekipe so na krajšo progo, ld je merila 5 lem, krenile že v soboto dopoldne. V prvem delu je tekmovalo 5 ekip, ki so se pomerile v 5 preizkušnjah, najbolje pa se je odrezala ekipa vojašnice M. Sobota, ld sta jo sestavljala Bojan Sočič in Robert Kerčmar. V drugem delu tekmovanja se je pomerilo 9 ekip na 25 km dolgi progi. Ekipe, ld so jih sestavljali policisti, vojaki in nekaj adrenalinskih navdušencev, so krenile na pot ob 18. uri - čakalo jih je 11 preizkušenj. Tekmovalci so v ekstremnih razmerah združili svoje sile in znanje, teorijo in prakso ter pokazali iznajdljivost in vzdržljivost vsake ekipe. Preizkušnje, ki so jih morali opraviti posamezni tekmovalci ekip, so vsebovale veliko mero adrenalina. Naj omenimo le nekatere: streljanje z malokalibrsko puško, poteka na strelišču v Mačkovcih, proga »preživetja«, paintball, kurjenje ognja, porivanje avta na razdalji 30 m, nošenje hloda 60 metrov in nošenje ranjenca 60 metrov. Zmagovalna ekipa drugega dela je bila 76. POLK M. Sobota v sestavi: Stanislav Kustev, Alen Nedelko, Leon Kropivšek, ki je premagala progo v štirih urah in dvajsetih minutah. Drugo mesto si je priborila eldpa 20. MOTB Celje in tretje mesto PU M. Sobota. POD JELKO PRI GRADU Priredilo: Lidijo KRPIC »Naj zvezdni utrinki polepšajo podobo božične noči, naj drobne kaplje radosti okrasijo novoletne praznike, naj vsaka neizpolnjena želja pri- nese nasmeh upanja v letu, ki prihaja«, so bile želje pevcev tradicionalnega petja božičnih pesmi. Justino VERTIČ S pesmijo ljudskih pevcev KD »France Prešeren« Grad ob jelki v Porgi O B Č I N Graa SE POMNITE... »ORLI« - so se poimenovali člani ekipe v kategoriji osnovnošolcev na smučarskih skokih na Gornjih Slavečih. Tak naziv si zaslužijo vsi fantje, ki so si upali spustiti po vseh goričkih skakalnicah v minuli zimi. Iz naše občine je bilo kar nekaj junakov, ki so se v različnih kategorijah potegovali za najvišja mesta. Pojdimo po vrsti. Prve skoke so priredili v Pečarovcih. Vidnejše rezultate so dosegli v kategoriji osnovnošolcev Uroš Potočnik z Dolnjih Slaveč (1.mesto), Rudi Ficko od Grada (2. mesto) in Rok Potočnik z Dolnjih Slaveč (3. mesto). V Prosečki vasi sta bila odlična brata Ficko od Grada. Starejši Da- niel je med mladinci dosegel 2. mesto, mlajši Rudi pa med osnovnošolci nehvaležno 4. mesto. Na skokih na Gornjih Slavečih je bila konkurenca zelo velika. Odlično, 2. mesto med osnovnošolci je dosegel Tilen Solar z Dolnjih Slaveč, Rudi Ficko je bil peti, Uroš Potočnik pa šesti. Med mladinci je Daniel Ficko dosegel 2. mesto, med člani pa je Boštjan Gjergek iz Vidoncev bil na dobrem 4. mestu. Ekipno so ORLI (Potočnik, Fic- ko, Kerec) v kategoriji osnovnošolcev dosegli 2. mesto. Zadnja skakaška prireditev v tej zimi na Goričkem je v tej zimi bila na Pertoči. Pri članih je nastopil Boštjan Gjergek, ki je na koncu bil šesti. Pri mladincih je na stopničkah stal ponovno Daniel Ficko od Grada z doseženim 3. mestom. Pri osnovnošolcih pa je Uroš Potočnik dosegel 2. mesto, Rok Potočnik pa 3. mesto. Zanimivo je še to, da je na vseh prireditvah (razen v Prosečki vasi) bil najmlajši tekmovalec šele 7-letni Rok Potočnik. Vsi tekmovalci iz naše občine, ki so dosegli pohvale vredne rezultate, pa tudi ostali, si zaslužijo iskrene čestitke. S.P. ADAPTACIJA ZVONIKA V KOVAČEVCIH GRAD NA GORIČKEM V mesecu februarju so se končala tesarska dela na obnovi oz. zamenjavi strehe na Vukovi kapeli v Vidoncih. Dela so se pričela že v mesecu decembru 2005, a so se zaradi neugodnih vremenskih razmer so se zavlekla. Obstoječa kritina je bila že zelo dotrajana, zato smo se odločili, da jo zamenjamo, kakor pa tudi precej lesene konstrukcije. Za najbolj ugodnega izvajalca smo izbrali g. Grah Dušana s.p., tesarstvo Grad. Vsa pripadajoča dela in material so znašali 1.560.000 SIT, kar je v celoti plačala Občina Grad še iz sredstev ZC Vidonci. V letu 2004 smo zamenjali tudi vsa okna in vrata ter stare klopi z novimi tapiciranimi klopmi. Tako je kapelica na »Vukovon bre-gi« skoraj v celoti prenovljena. V naslednjih mesecih načrtujemo skupaj s kapelskim odborom še obnovo fasade, kar pa bi pokrili z dobrodelnimi prispevki vaščanov Vidoncev, Kovačev-cev in Otovcev, IZ___ SE POMNITE... ^^ OBČINA ^ Graa Pisalo se je leto 1969, ko so se vaščani Kovačevcev zbrali ob blagoslovitvi novega zvonika sredi vasi. Vsa ta leta se je vedno točno opoldne zaslišal zvon iz zvonika, katerega dotrajana fasada, okna in vrata so vzbujali slabo vest pri vaščanih, in tako so se le ti na občnem zboru 2005 odločili, da je zvonik potreben temeljite obnove. Začetna dela so se začela proti koncu leta 2005 in sedaj se nahaja obnova v zaključni fazi. Izvajalec gradbenih del je bilo Zidarstvo in fa-saderstvo, Janez Gomboc iz Otovcev. Vrednost celotne investicije je nekaj čez 1 milijon SIT. In tako bo kmalu pod streho Še ena izmed zadanih nalog vaščanov Kovačevcev in zvon bo pod taktirko Marije in Cecilije Zokš zadonel svojo vsakodnevno pesem iz obnovljenega zvonika. Doris TROHA Stavbni razvoj V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je bila 3. februarja 2006 predstavljena knjižica Grad na Goričkem, stavbni razvoj, avtorjev Jožeta Curka, Marlenke Habjanič in Igorja Sapača. Se isti dan je bila knjižica predstavljena v kulturni dvorani pri Gradu. Na predstavitvi sta sodelovala dva od treh avtorjev: Marlenka Habjanič in Igor Sapač. Avtorji v knjižici na 40-ih straneh bralcem razgrinjajo stavbni razvoj največje graščine na Slovenskem, od njene podobe iz 12. stoletja preko kar nekaj rekonstrukcij do današnje zunanje podobe. Izid knjige in njena vsebina sta bili pogojeni s postopno obnovo poslopja, kjer so se, ob pametni izbiri faz re- konstrukcije, kot list za listom, odpirala nova poglavja v zgodovini tega veličastnega poslopja, in kjer so poznavalci korak za korakom, stopali nazaj v preteklost vse do 12. stoletja, ko naj bi na vzpetini sredi grajskega dvorišča stali prvi stavbi in stolp. Lidija KRPIC VUKOVA KAPELA V VIDONCIH Janez KEREC ^^ OBČINAR CjVCtCl JAVNI RAZPISI... ________M Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Pravilnika o vrednotenju programov športa v javnem interesu v Občini Grad, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev in letnega programa športa Občine Grad za leto 2006, ki je bil sprejet na 21. redni seji občinskega sveta dne 06. aprila 2006, objavlja Občina Grad naslednji JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v Občini Grad za leto 2006 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa se lahko prijavijo: - Športna društva, - zveze športnih društev, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji. 3. Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine v športu: a) Športna vzgoja predšolskih otrok, b) Športna vzgoja Šoloobveznih otrok, c) Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, d) Športna vzgoja mladine, e) Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, f) Športna dejavnost študentov, g) Kakovostni šport, h) Športna rekreacija. 4. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2006, so določeni v Pravilniku o vrednotenju programov športa v javnem interesu v Občini Grad, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev. Vlagatelji, ki imajo poleg športnih dejavnosti registrirane še druge dejavnosti, se lahko prijavijo samo za eno dejavnost. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjene za programe iz točke 3. a) do h) javnega razpisa je 2,650.000,00 SIT. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2006. 7. Rok za prijavo na javni razpis je 15.05.2006 do 12. ure. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Sofinanciranje programov športa v letu 2006« na naslov: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. Velja prispetje po pošti ali oddaja na Občinski upravi. Ce je vloga poslana po pošti, se šteje za pravočasno le, če je prispela na Občinsko upravo do zgoraj navedenega roka. 8. Vloge bo odpirala komisija 19.05.2006. Odpiranje vlog ne bo javno. 9. Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju izvajanja programov športa v Občini Grad za leto 2006 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana. 10. Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Občinski upravi Občine Grad naslednji dan po objavi razpisa. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani občine www.obcina-grad.si. 11. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Grad, pri Lidiji Krpic, tel.: 02/551 88 84. Št.: 222/2006 Grad, 13. april 2006 Občina Grad Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih in ljubiteljskih dejavnosti v Občini Grad, Občina Grad objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grad za leto 2006 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. 2. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali pravne osebe registrirane za področje kulture in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki: - imajo sedež v Občini Grad oziroma opravljajo dejavnost v Občini Grad, - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulturne in ljubiteljske dejavnosti, 0 6 2 I N M JAVNI RAZPISI... Graa - imajo organizirano redno dejavnost, 7. Vloga mora prispeti na Občino Grad, Grad 172, - imajo urejeno evidenco članstva s plačano članari¬ 9264 Grad do 15.05.2006 do 12. ure. no. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z 3. Sofinanciranje iz proračuna za leto 2006 je predvide¬ oznako »Ne odpiraj --- razpis KULTURA 2006«. no za vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varova¬ Velja prispetje po pošti ali oddaja na Občinski upra¬ nja kulturnih vrednot na področju knjižne, glasbene, vi. Ge je vloga poslana po pošti, se šteje za pravoča¬ plesne, gledališke, likovne, filmske, video dejavnosti sno le, če je prispela na Občinsko upravo do zgoraj in zbiranje in ohranjanje ljudskega blaga, varstva na¬ navedenega roka. ravne in kulturne dediščine, razstavne in knjižnične 8. V roku prispele vloge bodo obravnavane na podlagi dejavnosti ter založništvo, kinematografija, radio in Pravilnika o financiranju kulturnih programov in re¬ TV in na drugih področjih kulture. dne ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grad, 4. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati v odpiranje ponudb ne bo javno. Nepopolne vloge bo¬ skladu z razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na do zavrnjene. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa Občinski upravi Občine Grad in na spletni strani obveščeni v roku 45 dni od datuma odpiranja po¬ občine www.obcina-grad.si. nudb. Z vlagatelji, katerim bodo odobrena sredstva Vlagatelji, ki imajo poleg kulturnih dejavnosti regi¬ za sofinanciranje ljubiteljskih in kulturnih dejavnosti, strirane še druge dejavnosti, se lahko prijavijo samo bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranje programov. za eno dejavnost. 9. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za sofinan¬ in 13. uro na sedežu Občine Grad, pri Lidiji Krpic, ciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske tel.: 02/551 88 84. kulturne dejavnosti iz točke 3. javnega razpisa, je 1,000.000,00 SIT. Št.: 223/2006 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu Grad, 13. april 2006 2006. Občina Grad PROGRAM SPODBUD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN PROIZVODNJE HRANE V OBČINI GRAD V LETU 2006 ŽIVINOREJA Sofinanciranje prve umetne osemenitve 30% cene prve osemenitve RASTLINSKA PROIZVODNJA Analiza zemlje in krme 30% cene analize Apnenje tal - apnenec, mulj 5,00 SIT/kg TESTIRANJE ŠKROPILNIC 30% cene testiranja ZAVAROVANJE POLJŠČIN *20% cene (+10 % popust zavarovalnice) IN NASADOV PRED TOČO REGRES ZA NAKUP na podlagi vlog HLADILNIH NAPRAV ZA MLEKO PAŠNIK - OGRAJE 30.000,00 SIT/ha RASTLINJAK, PLASTENJAK 10.000,00 SIT/ar SOFINANCIRANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI na podlagi vlog NA KMETIJI (IZOBRAŽEVANJE) SOFINANCIRANJE IZDELAVE 9.000,00 SIT na podlagi računa OCENE TVEGANJA Regres se lahko uveljavlja le na podlagi predloženih vel- veznosti do Občine Grad. avnih računov, na katerih je naveden tudi naslov uve- Vloge za uveljavljanje regresa za leto 2006 je potrebno Ljavitelja regresa in njegova davčna Številka. oddati v tekočem letu oziroma najkasneje do 15. januar¬ Pred uveljavitvijo regresa morajo biti poravnane vse ob- ja 2007. * 30 % zavarovalne premije je na podlagi sklepa Vlade RS sofinancirano s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. PREDSTAVLJAMO, OBJAVLJAMO... _20 IZVLEČEK IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 2005 Občina Grad, kot neposredni proračunski uporabnik, se financira iz lastnih sredstev in sredstev finančne izravnave ter dodatno pridobljenih sredstev. Poslovno leto 2005 je zaključeno. Glede na vremenske razmere lahko rečemo, da smo zadovoljni, saj so naši zastavljeni cilji bili doseženi. Mislim predvsem na izgradnjo vodovoda, ki je prioritetna naloga Občine. V letu 2005 oz. po stanju na dan 31.12.2005 je bilo na Občini Grad zaposlenih 18 delavcev. Na občinski upravi so bili zaposleni 4 javni uslužbenci, v Režijskem obratu 3 delavci in preko programov javnih del 11 delavcev. ♦ V letu 2005 so bile realizirane naslednje planirane investicije: * prioriteta med investicijami je vsekakor izgradnja vodovodnega sistema. Vodovodni sistem se je gradil v naselju Vidonci in Grad. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ljubljana d.d.. Pogodbena vrednost del je bila 207 mio Sil’. Nadzor nad izvajanjem je imelo podjetje Doming d.o.o. iz Murske Sobote. Koordinator na gradbišču pa je bil PET-N, Jože Novak s.p. iz Kroga; • modernizacija lokalne ceste LC 197110 Radovci - Bodonci v višini 22 mio SIT. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje M. Sobota; • izgradnja RCN Motovilci, ki pa zaradi nastalih vremenskih razmer ni bila dokončana; • investicija šola: na šoli so bila zamenjana okna in izdelana projektna dokumentacija za preureditev avle in dodatnih potrebnih prostorov. Sofinanciranje občine znaša 10 mio SIT. • izdelava projektne dokumentacije za Obrtno-poslovno cono Grad. Izdelalo jo je podjetje Tehnični biro d.o.o. iz Murske Sobote. Vrednost del je znašala 12 mio SIT, S strani ARR je projekt sofinanciran v višini 7,5 mio SIT; • obnova ostrešja in dozidava garaže za zdravstveni vozili pri Zdravstveni postaji Grad. Izvajalec del je podjetje DOLINKA inženiring Beltinci, vrednost del pa znaša 9,7 mio SIT; • vzdrževanje lokalnih in javnih poti; • avtobusna postajališča - vgradnja stekel. Izdeluje jih Maučec s.p. iz Beltinec. Vrednost del je 1,5 milijona SIT. ♦ Nakup oz. prodaja stvarnega premoženja: • odkup zemljišča, dve zazidljivi oz. gradbeni parceli, od M-Cluba Velenje za Obrtno-poslovno cono Grad. Vrednost kupoprodajne pogodbe je 4,250 mio SIT; • odkupljena je bila tudi Rajsarjeva domačija s pripadajočim zemljiščem za turistične namene Občine Grad v višini 2,040 mio SIT; • prodani sta bili dve neprofitni stanovanji, eno stanovanje v stanovanjski hiši Grad 172/a g. Stanislavu Ropoši v višini 2,282 mio SIT in stanovanje v stanovanjski hiši Grad 172/C g. Silvestru in ga. Brigiti Železen v višini 3,840 mio SIT; ♦ Manjše investicije so bile: • tlakovanje na pokopališču v Vidoncih v višini 2,161 mio SIT; • obnova ostrešja na kapelici v Vidoncih v višini 1,385 mio SIT; • rezervoar na Dolnjih Slavečih v višini 1 mio SIT; • sofinanciranje izgradnje Pokrajinske in študijske knjižnice - zadnja tretjina v višini 2,4 mio SIT. ♦ Skupni prihodki proračuna znašajo 347.538.000. 00 SIT. Odhodki proračuna skupaj so realizirani v višini 370.290.000. 00 SIT. Bilanca stanja izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 6.343.000,00 SIT. ♦ Iz navedenega lahko sklepamo, da je Občina Grad v letu 2005 uspešno poslovala. Poslovala je racionalno in gospodarno ter v skladu s predpisanimi zakoni in ostalimi predpisi. Zastavljene cilje, ki si jih je zadala, je v največji možni meri realizirala. Lidija KRPIC STRUKTURA PRIHODKOV V LETU 2005 _ Prihodki NUSZ * 14.411,000,00 4% _ PrtodklKS m 652-000,00 0% 2 Prihodki od premoženja 6.122.000.00 2% I Prihodki Rei obral 1208000,00 0% Pnboddiz naslova B Prenos presežka preteklega leta dotočen» z drugrmiaktl 44-501,000,00 12% Prihodki, ki pripadajo občni 2600.000.00 1% □ PnftttKpo22. aenuZFO 1 292 000.00 0% g Prihodki, boi. z drugimi akt) 44 275000,00 12% I Taksa za oór okolja 1 401000,00 0% \ Q Finančna V izravnava 205068000.00 55% STRUKTURA ODHODKOV V LETU 2005 ^O B fi I N A -•» 21___ PREDSTAVLJAMO, OBJAVLJAMO... brVCtCl KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI GRAD V LETU 2006 DATUM KRAJ NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 08.04.2006 RADOVCI 19. srečanje ŠD Radovci Alojz Sukič harmonikarjev 02/ 553 18 23 »Vaški godec« 22.04.2006 Občina GRAD Očiščevalna akcija Občina Grad Lidija Krpic v sodelovanju 02/ 551 88 84 z društvi 01.05.2006 VIDONCI 1. BORISOV Športno društvo Robert Kuzmič igrišče MEMORIAL Vidonci 041 313 657 07.05.2006 GRAD 70. obletnica delovanja KUD France Prešeren Jožef Slaviček KUD France Prešeren Grad 041 797 112 21.05.2006 MOTOVILCI 5. pohod po Motovilcih »Peški« Jože Šadl DRS Motovilci 041 320 736 27.05.2006 GRAD, igrišče 21. tek na grad in Športno društvo Grad Andreja Celec 4. pohod Grad z okolico 031 460 623 04.06.2006 GRAD z okolico Pohod treh dežel: Športno-rekreacijsko Andrej Grah Avstrija, Slovenija, društvo Dolnji Slaveči 041 354 930 Madžarska 25.06.2006 RADOVCI OBČINSKE VAŠKE IGRE ŠD Radovci Alojz Sukič športno igrišče 02 553 18 23 02.07.2006 KRUPLIVNIK Pohod po Kruplivniku Društvo žena in Marica Dervarič deklet Kruplivnik 02 553 11 14 06.08.2006 KRUPLIVNIK Razstava ročnih del Društvo žena in Marica Dervarič in domače obrti deklet Kruplivnik 02 553 11 14 v sodelovanju z ostalimi društvi 08.08.2006 GRAD 6. občinski praznik Občina Grad Lidija Krpic kulturna dvorana 02 551 88 84 12.08.2006 RADOVCI 20. obletnica ŠD Radovci, ŠD Radovci Alojz Sukič športno igrišče otvoritev razsvetljave 02 553 18 23 na igrišču in nadstreška pri slačilnicah 12.08.2006 D. SLAVEČI 12. Pohod Športno-rekreacijsko Slavica Potočnik z okolico po Dolnjih Slavečih društvo Dolnji Slaveči 041 729 469 Evgen Škodnik 031 332 353 13.08.2006 Igrišče 10. let ŠD Vidonci ŠD Vidonci Robert Kuzmič ŠD VIDONCI 041 313 657 15.08.2006 GRAD Kramarski sejem Občina Grad Lidija Krpic »VePka maša« 02 551 88 84 29.10.2006 GRAD »Noč čarovnic« Občina Grad Lidija Krpic z grajskim parkom 02 551 88 84 02.12.2006 Grad GRAD Andrejev sejem Turistično društvo Marija Lluil Grad 02 553 11 06 23.12.2006 Telovadnica 9. božično-novoletni ŠD Grad Kristjan Celec OŠ GRAD turnir v malem 031 503 190 nogometu 02 553 17 45 24.12.2006 MOTOVILCI Peš k polnočnici »Peški« Jože Šadl GRAD DRS Motovilci 041 320 736 25.12.2006 GRAD Petje pod božično KUD France Prešeren Jožef Slaviček jelko v Porgi Grad 041 797 112 O B Č I N A -J Grad PREDSTAVLJAMO, OBJAVLJAMO... __22 ŽIVETI Z NATURO 2000 NA GORIČKEM Od 1. septembra 2005 poteka v Krajinskem parku projekt Živeti z Naturo 2000 na Goričkem. Namen projekta je približati vsebine varovanja narave na območju Nature 2000 prebivalcem Goričkega, promocija sonaravnega kmetovanja in turizma ter izvajanje naravoslovnih dni z vključenimi doživljajskimi metodami spoznavanja narave. Kaj je Natura 2000? Območje Nature 2000, ki se skoraj v celoti prekriva z območjem Krajinskega parka, je pomemben steber pri varovanju narave v Evropski uniji. Hkrati je to tudi priložnost zavarovanja naravne dediščine s pomembnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter življenjskimi okolji. Zavarovanje območja Goričkega tudi na ta način je priložnost zavarovanja naravnih bogastev, ki so v zahodni Evropi skoraj izginila, na Goričkem pa so jih pridne roke prebivalcev ohranile do danes. Namen Nature 2000 je vzpodbujanje aktivnosti za ohranjanje travišč, visokodebelnih sadovnjakov, mejic in mozaične krajine Goričkega. Projekt Živeti z Naturo 2000 na Goričkem Cilji projekta so prispevati k informiranju in ozaveščanju o pomenu varovanja življenjskih okolij, ohranitve živalskih in rastlinskih vrst ter strokovno usklajevanje ukrepov na-ravovarstva in kmetijsko okoljskih programov, ki bodo prijazni naravi in bodo omogočali preživetje gospodarjem na Goričkem. Ob zaključku projekta bo vsem gospodinjstvom na Goričkem v pomoč knjižica, kjer bodo zbrani podatki o posameznih življenjskih okoljih in koristni napotki za pravilno ravnanje z njimi, najti pa bo mogoče tudi informacije o ustreznih kmetijsko - okoljskih ukrepih, ki se navezujejo na določeno življenjsko okolje. Doživljajsko vodenje Za boljše spoznavanje naravnih in kulturnih bogastev Goričkega nastajajo programi doživljajskega vodenja z učnimi listi za osnovne in srednje šole, ki so zasnovani na principu interpretacije narave. Na doživljajskem vodenju so dobrodošli vsi, ki jih zanimajo nove možnosti opazovanja in učenja v naravi, saj jim bo preko vodenja podano boljše razumevanje naravnih procesov v različnih življenj- skih okoljih. Naravoslovni dnevi so skozi prijeme doživljajskega vodenja veliko bolj privlačni, vključenim pa ostanejo v dolgotrajnejšem spominu. Do 28. februarja 2006 je bil v okviru projekta odprt javni anonimni natečaj za »Izdelek iz narave za naravo«. K razpisu so bili povabljeni rokodelci iz Goričkega, ki so oddali kar 66 izdelkov. Cilj natečaja je promocija tradicionalnega načina obdelovanja zemlje in uporaba naravnih surovin. Za iznajdljive rokodelce lahko izdelava teh izdelkov pomeni podjetniško priložnost, kupcem iz- Phare Program čezmejnega sodelovanja, Slovenija / Avstrija 2003 Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj Goričko, Pomurje, Slovenija REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REGIONALNI CENTER ZAOKOLIE Ai srt-rkijo in vzhotho Evropo Strokovni sodelavci projekta »Živeti z Naturo 2000 na Goričkem« PREDSTAVLJAMO, OBJAVLJAMO... O B č I N A 4 Graa bro delo vodstva društva in sekcije Grad. Velikokrat ti zdravje ne dopušča opravljati funkcije, za katero si zadolžen, zato je občni zbor izvolil novo blagajničarko, ga. Rozalijo Kodba in članico upravnega odbora, ga. Kritino Marič. Obe sta svoji funkciji prevzeli z veliko odgovornostjo. Spoštovani bralci, tudi vi ste lahko eden izmed nas, v kolikor se srečujete s podobnimi problemi. Vodstvo sekcije GRAD delka pa veliko veselje in prijetne spomine na Goričko. Svečano otvoritev razstave z rokodelskimi izdelki 25. marca na gradu je spremljala tiskovna konferenca, podelitev priznanj vsem sodelujočim na natečaju in krajši kulturni program iz zakladnice ljudske glasbe. Škrabanje in barvanje remenk, pletenje košar, krbiil in krblač, lon-čarjenje, tkanje, kvačkanje, vezenje, našivavanje in izdelovanje cvetličnih aranžmajev iz krep papirja na Goričkem še živijo. Za vse tiste, ki so želeli na zanimiv gorički način okrasiti velikonočno mizo, so s svojimi idejami in izdelki pomagali gorički rokodelci. V soboto, 8. aprila in v nedeljo, 9. aprila so v viteški dvorani na gradu Grad lahko vsi obiskovalci sodelovali pri nastajanju velikonočnih aranžmajev. Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči EU. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovoren JZ KPG in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče EU. Razstava izdelkov, ki so sodelovali na natečaju, je na ogled v gradu Grad do konca meseca maja. Vabljeni! FOTO: Stanka D. ...je moto vseh članov Društva za osteoporozo Pomurja - Radenci, ki je v soboto, 21. februarja 2006 pripravilo na Krajni redni letni občni zbor. Dobra udeležba članov potrjuje, da so ozaveščeni, da skrbijo za zdravo življenje, pravilno prehrano, vsakodnevno hojo, redno se udeležujejo raznih predavanj in delavnic, ker le tako zaustavijo napredovanje bolezni. Zbora sta se udeležila predsednica zveze, Duša Hlade Zore in župan občine Radenci, g. Jožef Toplak, ki sta pohvalila vestno in do- NE POZABITE, DA JE ZDRAVJE NAŠIH KOSTI ODVISNO OD NAS SAMIH... '¿>{9 »OBČINA GRAD - Informativno glasilo, vpisano v razvid medijev pod zap, št, 270« • uredniški odbor: Mateja Ferko, Amalija Sukič, Suzana Farič, Štefanija Bohar, Doris Troha, Slavica Potočnik, Alojz Tuškei, Tatjana Grah • fotografije: arhiv občine Grad • naslovnica: arhiv občine Grad • grafična priprava in fotoliti: Atelje za črko in sliko Murska Sobota ■ tisk: Eurotrade Print d.o.o., april 2006 • naklada: 800 izvodov • glasilo ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, telefon: 02 / 551 88 80, e-rnail: obcina.grad@siol.net, http://www.obcina-grad.si m * I