St. 83 Mm plačana i šotnim iMa anan ca la pasta) V Trstu, v petek 7. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik SLVII izhaja, izvzemši pondeljek, vsik dan AsKkega št. 20, L nadstropje. Dopisi ipisma se ne sprejemajo, rokopisi Štefan Godina. — Lastott* tOpni znaša za mesec L 7. —,3 flfcsecETTV Za inozemstvo mesečno ^iflfe? več- zjutraj naf ifsA Uredništvo; ulica sv. Frančiška ureiniStvu. Nefraokirana In odgovorni urednik f .skarna ----- leta L 32 > uredniši S: - m. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj a % široliosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov po L 2- — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi mm naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Po smrti Karla Habsburškega Na oddaljenem otoku sredi oceana je preminul pred dnevi bivši vladar Avstro-Ogrske, Karel I. Habsburški. Umrl je za pljučnico in njenimi komplikacijami še-le v 35. letu svojega življenja. Zapušča vdovo in šest mladoletnih otrok. Z njim je umrl zadnji vladar še pred malo leti mogočne podonavske habsburške monarhije. Umrl jc v pregnanstvu, neslaven, pozabljen. Pred sta leti je umrl istotako na oddaljenem toda pustem in nezdravem otoku verki Francoz: Napoleon. Toda Napoleon. je bil mož, ki se je s svojo lastno močjo povzpel iz nič do najvišje posvetne časti in slave »n držal skoraj dvajset let usodo Evrope v svojih rokah. Karel Habsburški je prišel na prestol brez težav, slučajno je podedoval starodavni prestol, ker ni bilo drugih pretendentov. Napoleon je s svojimi deli ustvaril svojo zgodovinsko dobo, Karel pa je prišel na prestol, ko so se že odigravali svetovno važni zgodovinski dogodki, na katere ni mogla njegova neznatna osebnost nič vplivati. Dogodki zgodovinske važnosti so se odigravali z Napoleonom, njegovo slavo in njegovim padcem, dogodki zgodovinske važnosti so se odigravali ob Karlovem nastopu. Toda če primerjamo oba moža, tedaj stoji Napoleonovi veličini naproti Karlova neznatnost. Ta neznatnost Karlove osebnosti je prišla do izraza posebno povodom obeh poskusov, da bi prišel na ogrski prestol. Njegov dvakratni beg iz Švice na Ogrsko spominja zopet na Napoleonov beg z otoka Elbe na Francosko. Toda Napoleon je v kratkih dneh zavladal v vsej Franciji in se držal še 100 dni, dokler ni v veliki bitki pri Waterloo podlegel premoči združenih sovražnikov. Karlova poskusa pa sta končala klavrno, neslavno. Drugič so Napoleona zaprli na otok sv. Helene, daleč od Evrope in ga dobro zastražili, Karlu pa so vkljub njegovemu dvojnemu poskusu, da bi vznemiril c-grs&e sosede, odkazali krasno bivališča na divnem otoku, kjer raste južno sadje in se vije vinska tria. Njegove klavrne poteze, ki s>o- ga osmešile, so tudi dokazale, da ni tako nevaren. Karel Habsburški se je rodil I. 1887. v gradu Persenburg na Nižjem Avstrijskem. Oče mu je bil nadvojvoda Oton, nečak Franca Jožefa. Oton je bil poznan zaradi svojega razvratnega življenja in pijančevanja. Bil je eden izmed tistih članov habsburške hiše, ki s-o- silno škodili ugledu starodavne dinastije. Njegova soproga je bila Marija Jožefa Saksonska, ki je tudi vzgojila Karla. Ker tedaj ni bilo niti od daleč misliti na to, da bi postal kdaj Karel d' Este prestolonaslednik, in poznejši avstrijski vladar, ni užival take vzgoje, ki bi stremela za tem, da napravi iz njega sposobnega moža za vladarski prestol. Po tragični smrti cesarjeviča Rudolfa I. 1889. je bil proglašen za prestolonaslednika Pr=tnc Ferdinand. Toda še-le potem, ko se je ta-le poročil proti dvornim običajem z navadno grofico Chotek, in se je moral zaradi tega za svoje otroke iz tega zakona odreči pravicam do prestola, je prišel v poštev Karel d' Este. Nadaljna leta do Ferdinandove smrte je Karel večinoma kot oficir brez posla zapravlja! dragoceni čas, ki bi ga moral uporabiti za resne štud'je z czirom na svoj bodoči visoki poklic. Poročil se je mlad z Žito iz rodbine Tkmrbonske iz Parme. Rojena 1. 1892. blizu Viareggia v Italiji je podedovala od južnega podnebja: živahno«*, inteligenco in častihlepje. Poleg tega je bila veliko energi-čnejša od svojtga moža. Ko sta Ferdinand in njegova soproga 28. junija 1914. izdihnila v Sarajevu in so se Že čutili bližajoči se svetovni dogodki, je Karel postal takore-koč iz nič prestolonaslednik monarhije. Visoka starost Franca Jožefa je dala prestolonasledniku značaj regenta, ali bi ga vsaj morala dati. Toda važne odločitve tedanje vlade in vladarja so se izvršile po- polnoma mimo Karla, ki je bil vesel nove časti, kakor tudi njegova žena, toda ni se zavedel, da so bili tisti dnevi odločujoči tudi za njegovo slavo in življenje. Vsi, ki so pobliže poznali Karla, so si edini v sodbi, da ni bil Karel prav nič sposoben za vladarske posle, kaj še, da bi imel darove in energijo, potrebne za tedanje burne čase. Z v9topom Avstro - Ogrske v vojno je vsakdo čutil, da bo izid te vojne odločil o življenju države. Saj so vladni krogi pozdravili vojno kot dobrodošel izhod iz neprilik notranje poMtike. Vlasti-željnost Nemcev je tako razdražila druge nenemške narode, da so se ti začeli de-sinteresirati za dogodke, tičoče se monarhije. Avstrijski parlament je le s težavo in med vednimi krizami zamogel opravljati že itak pristriženo zakonodajno delo. Ta parlament je bil trn v peti absolutističnemu vladnemu režimu. Napoved vojne je ukinila zatorej vse ustavno življenje, ki bi bilo brez dvoma oviralo politiko dvorne in vojaške kaste. Znano je, kako se je vojna zavlekla in kako je padlo upanje Dunaja in Berlina na lahko in hitro zmago nemškega orožja. In v vojni {21. nov. 1916.) je preminul Franc Jožef in monarhija je dobila novega vladarja, ki je kot avstrijski cesar dobil ime Karel L, a ogrski kralj Karel IV. Karlova dedičina ni bila sijajna. Monarhija se je že majala v svojih temeljili, pretresena po vojaških porazih in yo nezadovoljnosti ljudstev v notranjosti Kako najti izhod iz tega položaja. Se reč kakor Karel se je zavedala važnosti položaja častihlepna ce& Žita, ki je hotela delati avstrijsko politiko, neodvisno od Nemčije, In tako se je Karel izrekel za defenzivno vojno, odvrnil od sebe odgovornost za vojno, obljubil avtonomijo svojim narodom, sklical pozneje na novo parlament. Toda vse to se je vršilo brez programa brez enotne smernice in nedosledno. Znano je tudi, kakšen diplomatičcn poraz je doživela. Avstrija vsled Karlove spretnosti pri tajnih pogajanjih s Francijo in njenimi zavezniki s posredovanjem njegovega svaka Siksta Bcur-bonskega. V svojeročnein pismu Sikstu je priznal Karel Franciji pravico do Alzacije in Lotarinške. Czernin je iz nerodnosti, ali pravzaprav, ker ni bil pravilno obveščen, neprevidno napadel v nekem govoru Členi ene eau-a, očitajoč Franciji, da je zaprosila za pogajanja. Hotel je postaviti na laž velikega francoskega državnika, toda Cle-menceau je kratkomalo objavil Karlovo pismo in zadal Czerninu in Karlu strašen diploroatičen udarec. Dogodki so se odigravali v L 1918. s silovito naglico. Boćarski polom na solunski fronti je bil začetek neslavnega kosnea. In v vseh teh tako resnih in težkih časih ni bil Karel na mestu. Zato je zapravil krono v veliko žalost cesarice Zite, ki je še-le bila začela uživati sladkosti vladarske slave. Pravzaprav se ne more Karlu očitati dosti slabega. Usoda Avstro - Ogrske je bila zapečatena ob njegovem nastopu. Treba bi bilo osebe nenavadnega daru in izredne energije1, da bi se postavila nasproti talcih težavam. Karel pa ni bil nikak taleui, niti srednji človek ne, ampak slabič. Pod vodstvom modrejše cesarice bi bil v urejenih razmerah morda še zadostoval, toda veliki časi zahtevajo veliko ljudi. Ne glede na svojo neznatnost pa je bil Karel vendar še vedno majhno strašilo za nasledstvene države. Njegova dva puca sta se sicer mirno iztekla, toda mir je bil že resno ogrožen. Danes Karla Habsburškega ni več. Nekdanji avstrijski narodi ne žalujejo po njem, a ga tudi ne preklinjajo. Njegova smrt pa je gotovo bridko zadela vse one, ki s*» sanjali še vedno o možnosti vstajenja Avstro - Ogrske s pomočjo Karla, ki je bil legitimen vladar podonavske monarhije. S Karlom so umrli tudi «k3iiisti» a narodi nasledstvenih držav so končno« rešeni te skrbi Italija Države, ki se bodo udeležile konference v Genovi, GENOVA, 6. Evo seznama 34 držav, ki se bodo vdeležile konference v Genovi: Avstrija (6 delegatov), Avstralija, Belgija (14 delegatov), Bolgarska (15 delegatov), Čehoslova-6ka (30 delegatov), Danska (10 delegatov}, Estonska (24 delegatov), Finska (7 delegatov), Francija, Nemčija (80 delegatov), Japonska (50 delegatov), Južna Afrika (3 delegati), I it-va (7 delegatov), Kanada (30 delegatov), Irska, Italija, Letiška (6 delegatov), Luksemburg (4 delegati), Jugoslavija {12 delegatov), Norveška (3 delegatov), Nova Zelandija, Ho-tandska (16 delegatov), Poljska (40 delegatov), Portugalska (9 delegatov), Romunska (22 delegatov), Rusija (80 delegatov), San Martino, Španska (17 delegatov), Švedaka (10 delegatov), Čvica (8 delegatov), Madžarska (7 delegatov). Člani italijanske delegacije so: Facta^ ministrski predsednik in minister notranjih stvari, sen. Schanzer, minister vnanjih stvari, Peano, zakladni minister, Bertone, finančni minister, Teofilo Rossi, minister za industrijo. Namestniki delegatov so: Arton, Corazzini, Canepa, Celesia in Follinetti. Delegaciji ja prideljecih veliko število finančnih in gospodarskih svetoval ev. Prihod ruske delegacije v Genovo GENOVA, 6. Danes ob 9.45 je prispela ruska delegacija s posebnim vlakom v Genovo. Delegacija je sestavljena od 52 oseb. Na čelu delegacije so Čičerin, Litvinov in Joffe. Misija ni izstopila iz salonskh vozov. Čim je privozil vlak: na postajo, je stopil y voz baron Avezzana v spremstvu pre- fekta kom. Poggija in cerimonijskega ravnatelja kom. Depretisa ter izročil misiji pozdrave v imenu italijanske vlade. Čičerin se je zahvalil "v imenu misije. Ob 10 se je posebni vlak odpeljal v Sv. Margerito, kamor bo prispel ob 10.30. Misija se bo nastanila v Sv. Margeriti v hotelu Imperia-le, ki ji je bil dan na razpolago. Posebni vlak, v katerem potuje ruska misija, je sestavljen od treh nemških salonskih vozov, voza za prtljago in ene italijanske lokomotive. Italijansko železničar-s ko osobje se je bilo odpeljalo v Innsbruck, kjer je prevzelo vlak. Tekom prisotnosti ruske misije na postaji v Genovi so bili ukrenjeni strogi varnostni ukrepi Mnogo, toda ne preveč radovednosti, nobenega incidenta. GENOVA, 6. Ruska misija je prispela v S. Margerito brez incidentov. Od Genove do S. Margerite se je vozil z misijo polkovnik Giusti Na postaji v S. Margeriti so sprejeli misijo podprefekt Chiavari, rapall-ski in margeritski župan in markiz nobile iz ministrstva vnanjih stvari Na pozdrave je odgovoril Čičerin, ki je izjavil dobesedno: « Upajmo, da bodo na konferenci v Genovi vsi delali za mir na svetu.» Jugoslavija Zbiranje med Itatijo in JagoeUvijo LJUBLJANA, 6. «Slov. Narod* javlja z Dunaja: Kakor doznava Vaš dopisnik iz diplomatičnih krogov, namerava neka tretja tuja sila na genovski konferenci poskusiti, da se doseže prijateljski sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Tudi italijanski zunanji minister Schaazer se resno trudi, da Italija izpolni definitivno in končno vse določbe rapallske pogodbe in da se doseže prijateljski sporazum z Jugoslavijo, dočim sedaj Schanzer več ne favorizira Madžarske. V diploma tičnih krogih so mnenja, da namerava Italija dobiti vddstvo v mali en-t en ti, kar je pa edino mogoče na ta način, da se vzpostavijo prijateljski odnošaji z ju-goslovensko država Jugoslavija in Rusija PRAGA, 5. «Prager Presse* javlja iz Bel-grada: «Z merodajne strani je dobil Vaš dopisnik te-le izjave: Pisanje nekaterih listov o domnevni izpremembi smernic politike naše kraljevne o ruskem vprašanju je popolnoma nevtemeljeno. Belgrajska tribuna* ni uradno ne poluradno glasilo ministrstva vnanjih stvari in njeno pisanje potemtakem ni merodajno. Smernice naše politike so danes ravno take, kakor so bile dMcsčene na sestanku v Bratislavi in na konferenci v Belgradu. Te smernice odgovarjajo- jasnim izjavam ministra vnanjih stvari dr. Niričiča v skwpščmi in so določene v popolnem sporazumu z državami Male eniente, posebno pa z bratskim če-hes&orcškkn narodov*. Mi smo pripravljeni narediti vse mogoče, da omogočimo Rusiji njeno gospodarsko obnovo. Stojimo na stališču stroge »evtraiaceti in se ne bomo vmeSavaK v ruske zadeve, ne bomo pa niti trpeli nikake kodarstvenega Organizma. Čičerin je dostavil, da so ideje o vesoljnem miru in za genovsko konferenco pripravljeni program za vzpostavitev velikanska osebna zasluga Lloyda Gecrgea, ter je zaključil, da se bo delegacija sovjetskih republik uprla proti temu, da se razpravljajo v Genovi odnošaji m&d Rusijo in Georgijo na eni ter Rusijo in drugimi od nje odvisnimi republkami na drugi strani. BERLIN, 5. Član ruske delegacije Rakovski, načelnik republike Ukrajine, katera spada, kakor znano, h konfederaciji sc-vjetov, je izjavil nasproti nekemu časnikarju: «Konferenca v Genovi se nam zdi kakor jednačba z več neznankami. Mi imamo trdno voljo doseči, da dospe konferenca do dejanskih, praktičnih in političnih zaključkov. Treba je poudariti: v prvi vrsti se mora doseči na konferenci pripo-znanje ruske vlade, v drugi vrsti se mora započeti s to konferenco izdatno pomožno materijelno delo za gospodarstveno obnovo Rusije. Tudi bi morala konf. pospešiti pomoč Evrope, da se reši prebivalstvo po lakoti prizadetih pokrajin. Glede namenov in predlogov vlad, ki se bode udeležile konference, ne moremo ničesar predpostavljati. Na vsik način smo opazili z zadovoljstvom veliki interes, ki ga ima italijanska vlada na tem, da se doseže v Genovi usp^h. Ako naj se na genovski konferenci zapričneta vzpostava in ozdravljenje Rusije, se bosta morali odobriti predvsem dve načeli: na eni strani se bo moralo dovoiiti ruski vladi posojilo, ki ji bo omogočilo, da zpet uredi svoje finance, da obnovi svoja komunikacijska in transportna sredstva ter da ozdravi svojo industrijo in poljedelstvo; na drugi strani odprava vseh gospodarstvenih in političnih zaprek, ki so na poti svobodnim inicijativam tujega kapitala, da se da vrednost neizmernim bogastvom Rusije. Velekapitalisti vseh držav imajo neposreden interes na tem, da razvijejo rusko gospodarstvo. Eni b^do lp.hko našli neizmeren trg za oddajo svojih tovarniških izdelkov in drugi se bodo zopet lahko posvetili nalogi, da ustanavljajo, razvijajo in pospešijo domačo obrt. Zlasti je Italija življensko zainteresirana na razvoju pridobitve petroleja, premoga in železa. Že zemljepisni položaj je tak, da mora biti ravno Italija interesirana na tej industriji. Te industrije se nahajajo v Ukrajini in na Kavkazu, torej v bližini morja, ki je pripravna m cena prometna pot. Za svoj del — je zaključil Rakovski — mislim, da lahko trdim, da je industrijski razvoj Italije najožje spojen z onim Rusije in da sodelovanje italijanskega kapitala v tem smislu lahko samo pozdravljamo. Koliko policije ima Nemčija. — Ali more biti 80 tisoč mož nemške policije Franciji nevarnih, vprašuje Kolster BERLIN, 6.Reichstag. Notranji proračun. Minister Kvester zavrača obtožbe, ki so se dvignile proti Nemčiji z ozirom na njeno varnostno policijo, in pravi, da je treba v interesu resnice m radi pogajanj, ki se vrše med nemško vlado in medzavezniško komisijo, odločno zavrniti razlage, podane v tej zadevi v francoski zbornici. Predvsem spominja, da dovoljuje mirovna pogodba Nemčiji stalno vojsko 100 tisoč mož. Na konferenci v Spaa se je Nemčija pooblastila, da lahko drži 150 tisoč mož policije, vštete vse moči raznih nemških držav z mestnimi magistrati vred. Prvotno se je določilo za varnostno policijo 92 tisoč mož, danes pa šteje varnostna policija samo 80 tisoč mož. Te točne številke kontrolna. komisija, ki se vendar mudi v Berlinu. brez dvoma nožna. Nato poroča mini- ster o merah, ki so se podvzele po boulo-gneski noti, da se vzame varnostni policiji nekam vojaški značaj, ki ga je morda v začetku imela. Minister našteva mere, ki se jih je Nemčija v noti od 15. marca 1922. obvezcia izvršiti, da odstrani vse, kar bi lahko v očeh zaveznikov dalo varnostni policiji vojaški značaj, t. j. razpust vseh stalnih formacij za informativno- službo, za avtomobilistično službo, za nadzorovanje in zrakoplovstvo in cdpravo bivanja v vojašnicah. Minister stavi evropskemu javnemu mnenju vprašanje, ali mere 80 tisoč varnostnih agentov predstavljati vojaško nevarnost za Francijo. Spominja na 135 tisoč francoskih, belgijskih, angleških in ameriških vojakov, ki so danes razpostav-lieni v porenskih pokrajinah in ki bodo morda še leta tam ostali. Ta vojska povzroča Nemčiji ogromno stroške. Vrhu tega razpolagajo vsi sosedje Nemčije, zlasti Če-hoslovaška, s policijo, ki je veliko bolj mi-Htarizirana kakor nemška. Minister omeni pogajanja, ki se ravnokar vrše med nemško vlado in generalom Noletom, in izjavlja, da o resultatih no more ničesar reči. Nemčija bi svojim 80 tisočem agentov za varnost rada dala značaj, kakor ga jc imela policija 1. 1913., toda žal je nemogoče izvršiti tako reorganizacijo radi življenskih potreb, ki bi jih general Nolet pač moral pripozna-ti. Francoski minister vojne je naštel mnogo nemških organizacij, ki baje pričajo 0 obstoju nerednih formacij z značajem okrinkane vojske. Kar se tega tiče, izjavlja minister, da gojijo organizacije nekdanjih polkovnih tovarišev edinole razmerje tovarištva in se po štirih kn avih letih nikakor ne pečajo več z vojaškimi stvarmi. Vsaka organizacija, ki bi si devolila vtikati se v vojaške stvari, sc bo takoj razpustila, «Technische Nothilfe» tudi nima nič skupnega z «Reichswehr» niti nimajo z njo nič skupnega športne organizacije, v katerih so mnogoštevilno zastopani delavci. Res je, da obstojajo v Nemčiji ta{ne proti kon-stitucionalne organizacije, toda vlada jih pobija z vsemi sredstvi, ki so v njeni moči. To karbonerstvo je logična posledica vna-nje politike, ki je bila Nemčija do sedaj njen predmet. Minister zaključuje rekoč, da bo skušala vlada z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, preprečiti, da bi občine, ki nimajo rednih čet, ustvarile same formacije za obrambo. Bolgarska Resultati občinskih volitev SOFIJA, 6. Danes so se objavili definitivni resultati občinskih volitev: od 26,121 sedežev je izvojevala vladna stranka, to so agrarci, 13, 182; komunisti so jih dobili 3309 in druge stranke 9630. Anglija Pred odhodom Lloyda Georgea v Genovo LONDON, 5. Nocoj je Lloyd George predsedoval sestanku ministrskega sveta, ki bo bržkone zadnji pred njegovim odhodom v Genovo, ki je določen za v petek ob 8. L!oyd George bo ostal kakih 15 dni v Genovi in ne do zaključka konference. Ukrenjeno je bilo vse potrebno, da bo točno poučen o vsem, kar se bo godilo v .Angliji tekom njegove odsotnosti. Gospodična Megan, njegova hči, ga bo spremljala v Genovo, Pred dnevi je bila obolela na plučih, toda sedaj je okrevala. Švica Sestanek nevtralnih držav pred konferenco v Genovi BERN, 5. Konferenca zastopnikov nevtralnih držav Danske, Španske, Norveške, Nizozemske in Švedske se je otvorila danes. Schultess je pozdravil v imenu zveznega sveta tuje zastopnike in izjavil, da je potrebna pred konferenco v Genovi izmenjava misli med nevtralnimi državami. Pripomnil je, da ne gre nikakor za to, da bi nevtralne države ustvarile posebno skupino držav, ki naj bi dosegla kake posebne namene. Razprave se bodo začele nocoj. Grška Zbornica odobrila prisilno posojilo ATENE, 6. Po dolgi razpravi je zbornica odobrila s 151 glasovi proti 148 glasovom zakonski načrt o prisilnem posojilu. Sklenile so se nekatere spremembe, tako n. pr. se je obrestna mera določila na 6V2 %, dočim je predlagal minister 1%. Turčija Odgovor angorske vlade na zavezniško 1 noto. — Pod kakimi pogoji je angorska vlada pripravljena sprejeti premirje CARIGRAD, 5. V odgovoru na zavezniško noto poudarja angorska vlada, da sprejema predlog za sklenitev premirja, toda pod pogojem, da se začne izpraznjevati zasedeno ozemlje čim bo sklenjeno premirje. Vlada predlaga za izpraznitev Anatolije rok 4 mesecev in zahteva avtomatično podaljšanje treh mesecev v slučaju, da se pripravljalna pogajanja ne dokončajo. Angorska vlada smatra za potrebno, da se glavna proga Eski Šejr - Kitija - Afium-Karahisar izprazni tekom prvih petnajstih dni in da se vse zasedeno ozemlje, vštevš! Smirno, izprazni tekom 4 mesecev po dnevu premirja. Angorska vlada izjavlja, da bi ji bilo ljubo, če bi se izpraznitev izvršila pod nadzorstvom zaveznikov, in da bi turške čete vkorakale v izpraznjene ktrnje tekom 11 dbi, V slučaju, da bi zavezniške vlade •prejele te pogoje, bi angorska vlada po-alala tekom treh tednov delegate v mesto, ki naj se določi, in tam bi se proučili mirovni predlogi. Ogrska Bombo! atentat na madžarske opozicijske voditelje s strani «vzbujajoč h se Madžarov» BUDIMPEŠTA, 5. »Vzbujajoči se Madžari*, to je madžarski «fašisti* so izvršili bombni atentat na voditelje opozicionalnih strank Rassana, Ruprechta in dr. Barcsy-fa, ki so se bili zbrali k obedu v Elizabeti-nem klubu. Med obedom je nenadoma eksplodiral kurilni stroj, kamor je bil, kakor se domneva, postavljen peklenski stroj, ki je ob določeni uri eksplodiral. Vsled eksplozije se je zrušila v »obi ena stena in vse šipe na oknil so popokale- Lastnik tvornice mila Szego je bil na mestu mrtev, 4očim je b3o nad 20 oseb težko ranjenih. Dva ranjenca sta nato ponoči umrla v bolnišnici Reka Gospodarski polom na Reld. — Uradniki brez plač, trgovci brez blaga, mesto brez denarja. — Posvetovanja ustavodajne manjšine REKA, 6. Reka ni še dokončala svoje Kalvarije. Nesrečno mesto, katerega življenje je zadušeno že tri leta, je upalo v skorajšnjo rešitev, toda zadnji dogodki so vrgli mesto v še večji obup. Manjšina konsti-tuante si nc zna pomagali, veČina koristi-tuante pa noče slišati o povrnitvi na Reko, dokler se ne izpolnijo vsi poboji, ki jih je postavila v znani resoluciji in ki so vsebovani v zahtevi po odstranitvi vseh tujcev z Reke in reških uradov in prepustitev ustvarjanja reške neodvisne države in reševanje reških vprašanj pristnim Reča-nom, to je pristnemu in ne improviziranemu reškemu ljudstvu. Medtem pa siltjo vsa vprašanja eno za drugim na dan. Včeraj se je zopet sestala manjšina kon-sti tuante pod predjed niš tvom podpredsednika Atilija Depolija, ki je sporočil, da so legicnorfi izročili oblast konsdituanti in da so vzdrževanje reda- prevzeli orožnika. Prečita! je nato spomenico uradnikov, v kateri se ugotavlja, da bodo javni uradi morali prenehati s poslovanjem, če konsti-iuanta ne ukrene takoj nujnih ukrepov. Finančno stanje je nevzdržno. Korist1't uan t a je sprejela soglasno predlog poslanca Minija, naj se poveri, dokler se ne ustanovi odgovorna vlada, vodstvo vladnih upravnih poslov podpredsedniku, ki naj izposluje od zastopnika Italije koen. Castellija potreben denar za mestno bolnišnico, ubožnico, za plaćanje državnih uradnikov in upokojencev, za plačanje nameščencev v tvornici tobaka in za nabavo premoga, ki fe neobhodno potreben za razsvetljavo, obskrbo mesta s plinom in z vodo. Kakor se vidi, so državne blagajne popolnoma prazne. Toda to še ni vse! Na isti seji konstitu-ante je bila prečitana tudi spomenica trgovcev, ki ugotavljajo, da bodo morali zapreti svoje trgovine če se čim prej ne povabijo člani večine ustavodajne skupščine, da sestavijo zakonito vlado, brez katere fe obnovitev gospodarskega življenja nemogoča. hoče ali 4rnga do 15. izkaz-urada o gre rajo ibcokfao ohraniti, da te _ obvarujejo težkih posledic centralizma, so se tržaški «portofraakistt» nasadili, kot bi mi zahtevali ljudsko glasovanje za Avstrijo. Očitali so nam avstrijakačtvo, ne da bi bili r svoji naglici pomislili, da se v naših odločnih in zdrtnih vrstah nahajajo tudi naši vojni prostovoljci! S svoje strani pa portofrankisti* ne zahtevajo za največje pristanišče dežele samo avtonomnih pravic, temveč zahtevajo naravnost predpravice, in sicer takšne pred-pravice, na podlagi katerih bi Trst postal država v državi vsaj kolikor gre za carinsko mejo, ki je navsezadnje značilna meja države. Če mi zahtevamo, naj se naše avtonomije ohranijo, kričijo ti «portofrankisti* na nas. da. je sramota, da hočemo med nami, ki smo bili končno odreSeni, ohraniti tiste upravne uredbe, ki jih je bila dala tem deželam Avstrija. Tudi kadar trdimo, da deželne avtonomije niso bile podanikom Habsburgcvcev darovane, temveč da so jim jih podložnik i izsilili v dobi demokratskih zahtev, odgovarjajo «portofrankisti*, da ne šteje niti demokratski izvor avtonomij: pod avtonomijami stoji podpis avstrijskega cesarja in to da je zadosti, da se morajo za vedno iztrebiti iz naših dežel, ki so v Italiji. Mi vprašamo «portofrankiste» — pravi dalje gori . ^ , ali njihova zahteva (po svobodni luki} v res- j hovo korist. Nato je telefoniral gospod na niči ne pomeni vračanje k staremu, j. pov- j policijo: prosil je, naj prkb^o v njegovo stano-ratek k predpravicam, ki jih je Trst imel do; vanje policijski organi, da ukrenejo potrebne 1. 1891? Ali ni tega leta vzela Trstu cesarska korake. Kmaki potem je priiel v stanovanje samovoljnost, kar mu je bil ecJen avstrijskih policijski agent CilSo in zasHšal gospodični, cesarjev «premilosfljivo podaril» v 1. 1716?» Gospodični sta tedaj tr^rvOL da ste čitali pred Cerkev in država. V Italiji sta cerkev in dr- f v _ , _____^ , t . ^ _ - ljK p^^ seboj v nekakem nepretrfnem vojnem stanju, veliki odafcodnai pro^^poms^ m trgovi-Kakor znano, ie italijanska država uničila po- nah vstopnice za gortoina4eni ples. Gospo-fŽZ katoliške cerkve. Italijan- j dični ste Ui iskat shx£bo VSilfT^SB ske čete so L 1780. osvojile Rim in napravile znanega J**p*n* M konec ccrkveni držav L Tedanji papež Pij IX. Canova št 11. Trn ste dobfti odA^mSO je ogorčeno protestiral proti nasilnemu zav-' vst». Danes ob S. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Po vaji od-borova seja. Pridite vsi! Predsednik. Iz tržaškega ilvllenia Sleparija. Pred včerajšnjim popoldne sta se pojavili v stanovanju neke družine v ulici Giuseppe Mazzini dve elegantno oblečeni gospodični in sta začele prigovarjati hišnega poglavarja, naj kupi vstopnico za velik kotiljon-ski ples, ki se bo vršil 15. t m. v dvorani Modulno v korist mestae sirofiSnice. Gorknne-njenemu hišnemu poglavarju se je zdela, zadeva sumljiva. — Potrpite en hip, gospodične: grem po denar za vstopnico v bližajo sobe — je dejal gospod in se je nato odstranil v sobo. Tu je stopil k telefonu in je telefoniral v mestno sirotišnico giede vstopnice. Toda* tri se malo se gospode j začudil, ko so mu odgovorili, da ne vedo o — pravi dalje goriški list — nikakršnem plesu, ki bi se hnel vršiti v njt- — DAROVI Za istrske irtve je poslal krajevni odbor 215 Ciril Baša. •} Za Clanko pod t«m naslovom odgovarja uredništvo W toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi bolj blagi Pod Pijean IX. in Leonom XIII. je veljala prepoved *ncm expedit», t. j. katoličanom je bilo prepovedano sodelovati v po- epo' litičoem življenju Italije, pred sedanjimi — Pij X. in Benedikt XV. — sta to odpoved odpravila. Najprej je.bilo dovoljeno katoličanom sodelovali pri političnem življenju, toda niso še smeli Imeti svojih zastopnikov v parlamentu. Kcnčno je cerkev dovolila tudi to. Tedaj se je ustanovila italijanska ljudska stranka, ki je po svoji organizaciji in po številu svojih poslancev ena najmočnejših strank. Stare stranke, ki so vladale Italijo za časa odsotnosti katoličanov, je prevzel silen strah pred novo katoliško stranko. Rimsko vprašanje - t j vprašanje — nato cisti 50 !Lr za odškodnino hi 50 vstopic za nadaljnjo prodajo. Gospodični sta prodali od Zadnja dva papeža j.teh vstopnic 38. Pri 39. sia se pa opekli: priSH sta v stanovanje goriome njenega gospoda in zadeva je prišla do pokrma. PaA>van, Id je delal te kupčije na svojo roko, počiva v zapore Corooeo. Za njom bodo prišli Š« tri «#aspodje*s ki so bfli z njim v zvezi. Gospodični niso obdržali na policiji, ker se je dognalo, da ste nedolžni. Ponoćna k&jeatela je obiskala preteklo noč trgovca gosp. Josipa Preloga v ulici della Guardia in se je polastila nekaj kave, testenin ifed. Škoda ni velika Ljubosumen brivec. Pred snočnftm okoli uredbe _____ _ _______ _____ od noša je v' med Italijo in sv. stolico — je po- 9*15 so pripeljali z neko kočijo v mestno bol stalo nakrat pereče; vse stranke so se začele nišnico brivca Mihaela Pompalia, stanufočega z njim resno pečati in iskati primerne formule v ulici Capuano št 8. M je ranjen po za njegovo rešitev. Bolonjski list «11 Resto del kroglah med rebra. Njegov ranil ec, ki jebtl C ar lino je objavil v svoji številki od 4. aprila kmalu po krvavem prizoru aretiran, me ime-zanimiv članek o tem vprašanju, izpod peresa nuje Paronzo FarruHi, sfcannjoč v uhca poia.no «. 8. O vzrokih krvavega dfogodka, ki se je bil odigral okoli 9. ore v bližin? gostiln« c Al Lombarao* na trg« Sv. Kate rine, se je izvedelo, da je bil brivec flribosumen na »vo>o ežno Lauro. Tedaj |e proglasil za sv<^ega tekmeca Farrulfija. Moža sta prišla pred snoč-njim do sporekanja radi Lavre v bližani gorv-omenjene goetilne. Kmalu poiem je povlekel Farrulli iz žepa samokres in je iarnl brivca med rebra. Kdo ga je ranil? Včeraj popoldne yt pripeljal neki poiici^ki agent na realno poet -jo nekega Alojzija Ursicha, »tanujočega v ulici Media št. 49. Ursich, ki je bil ranjon z nožem v sence, ni kotel povedati, kdo ga je rami. Tudi ni hotel povedati, k je je bil ranjen in iz kakšnih vzrokov. Alfreda Rocca, ki je povedal, kako presojajo vprašanje laški nacionalisti. Člankar priznava, da je stopila zadeva sedaj v kr! lačno dobo. «Bolj kot kedaj prej je danes jasno — pravi doslovno — da je to vprašanje nemogoče rešiti na podlagi starih pojmov iz dobe «risorgi-menta«. Vsled tega ga je treba promatrati popolnoma znova, v novem duhu, ki se bo razlikoval od starega liberalizma in obenem od starega klerikalizma- Mi nacionalisti s ponosom trdimo, da so samo nove struje nn-rodne misli, ki jih predstavljata nacionalizem in fašizem, ▼ stanu rešiti to vprašanje ▼ verskem in obenem državnem duhu (!)» Moč italijanske ljudske stranke navdaja tudi nacionaliste s precejšnjim strahom. Politika državo _i , i*i ____z__t J.!. ?a ua^ Dnevne vesti Avtonomije in svobodna luka. Za svobodno luko v Trstu se je izrekla ogromna večina tržaškega javnega mnenja. Vsi domači krogi zahtevajo, naj vlada stori kak odločilen korak za obnovitev gospodarskega življenja v na-lem mestu. Za svobodno luko so se prav glasno izjavila tudi nacionalistični krogi, kljub temu da se bojijo vsake izredne odredbe glede naših krajev bolj kot hudič križa. Oni so za ♦ enotnost* države. Zato so predstavniki teh krogov v juridičnem odseku posvetovalne komisije glasovali proti avtonomiji. Kdor je za ohranitev naših avtonomij, to je *avstrija-kant*. Nočejo avtonomije, ker so jo dobile naše pokrajine od nekdanjih avstrijskih cesarjev. Treba jo je izbrisati, da ne bo več spominjala na rajnko državo. To je njihov «argument* proti avtonomrstom. Toda kaj pa naj čez dalje bolj kočljiv, je po mnenju Alfreda Rocco in nacionalistov le v pomirjen ju in v spravi med Italijo in sv. stolico. Člankar priporoča v to svrho naravnost radikalno sredstvo: «Kje je zdravilo za tako nevarno stanje stvari? Vidimo samo eno rešitev. Država naj se odporve svojemu staremu liberalnemu programu laične države, programu ločitve države od cerkve, naj se odpove programu države, ki se noče brigata za verske POHIŠTVO za popolne sobe, velika izberi je na prodaj. Campo Belvedere 1, Semolic. 686 MEBLIRANA soba, z električno razsvetljavo se takoj za stalno odda odlični osebi. Via Rossetti 24, I. desno. 683 PLANINO, nemške znamke, s križanimi strunami, kovinasto ploščo, skoraj nov, v najboljšem stanju, se ceno proda. Via Rossetti št. 24, I, desno. 684 Zopmistoo (iMhe Erz® poživlja vse ▼ to občino pristojna a v drngfb občinah bivajoče osebe, da predložijo najkasneje do 20. aprila t. L tukajčniomu občinskeirn uradu družinske lifte, izstavljene od občin« skega ali župnijskega urada one občine, kjer prebivajo. Te liste rabi županstvo za sestavo imenUta občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbt i dne 30. dccembra 1920 št. 1890 italijansko dr* žavljanstvo po polnem pravu. ERZELJ, dne 2. aprila 1922. 191 Župan: Leopold Terč^tj. VOZ na štirih kolesih, v dobrem stanju se proda po izredno nizki ceni. Via Gatteri 34, lAndemo de Franc» via Geppa L. 18, toči pristen istrski refošk za družine o L 4.— liter, belo vipavsko po L 4'20. ' - ----------—j— — toplo — GOSTILNA št po Cenjenemu občinstvu se topio priporoča lastnik Josip F u r 1 a a. 680 KRAVA s teletom, vozna, z obilnim mlekom se pToda. Naslov pri upravništvu. 6S1 ŠIVALNI STROJI «Singer» se prodajo na obroke, kupujejo sc stari in sprejemajo se popravila. Ulica Coroneo 1. Dellavedova. 564 PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 Vastl z Goriškega Ponikve. Družtvo »Čitalnica* na Ponikvah priredi dne 17. aprila (na Velikonočni pon-deljek) ob X uri popoldne v prostorih gosp. Iv. Kranjca 26 javno prireditev v spomin in proslavo S. Gregorčiča. Na sporedu bo po-tje, deklamacija in življenjepis pesnika. ^ Vipavska podružnica «5lov. plan. drnstva« priredi v nedeljo dne 9. t m. izlet v Branico, kjer se sestane z izletniki «Shw. plan. dru-1. tiri rt^ Čcrfcev pa naj se odpove vsa« teinjij P^n- po svoji politični krepitvi v notranjosti, kar popcd. vacrjem so ji bo dobro služilo za njeno širjenje v inozemstvu.® Naročnikom felofona. Poštno ravnateljstvo ' javlja ponovno, da se naročnina za telefon po nalogu ministrstva za pošto in brzojav ne bo več pobirala na domu, temveč da jo morajo naročniki sami plačati tukajšnji telefonski centrali najkasneje do 15. t. m. Ta rok se ne bo več v nobenem slučaju podaljšal. Naročnikom so na razpolago za plačevanje štiri okenca poštne blagajne (I. nadstropje-). Uradne ure od 9—12 in od 15—17. Tistim naročni- stva, da se izleta v čim večjem Številu udeleže. °đ>or- NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—. volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 SEDLARSKI vajenec, z enoletno vajo, želi dobiti mojstra za nadaljne učenje. Naslov pri upravniStvu. Na podlagi člena 1 predstds venegi odloka z dne I. februarja 1922, ki ureja uporabo odredb kr. odloka z dne 30. decembra 1920 in kr. odloka z dne 29. februarja 1922 glede pridobitve italijanskega državljanstva razglašajo podpisana županstva da bodo seznami oseb, pristojnih v občim, ki pridob;jo v smislu St. germainske miro\ ne pogodbe italijansko državljanstvo po pol nem pravu, razpostavljen v javni vpogled v občinski pisarni od dne 6. aprila do 6. maja 1922. V roku 30 dni poda lahko vsakdo, ki je pri tem interesiran, pri občini ugovor prot. opustitvi vpisa ali proti napačnim vpisom. Te ugovore razsoja civilni komisarijat političnega okraja. Proti njegovim tozadevnim razsodbam je dopuščen priziv na generalni civilni komfsarijat za JulijskG Krajino (urad XIII.; vložen mora biti potom civilnega ko-n isarijata in sicer tekom 14. dni računši od dneva, koje bila naznanjena dotična razsodba. Proti razsodbi generalnega civilnega kc-misarijata pa je dovoljen priziv na VI. od-lek državnega sveta in sicer tek'*m 60 dnf, računši od dneva, ko je bila dolična stranka obveščena o dotični razsodbi. Ne glede na razsodbe, ki se tičejo ugovore in prizive, lahko uvede civilni komisarijat v teku 14 dni, odkar je razpostavljen seznam, uradne poprave v tem seznemu (kakor nove vpise, izbrise, poprave). Proti takim popravam, o katerih bodo takoj obveščene tudi inleresirane stranke, so tudi dopuščeni ugovori in prizivi, in sicer na način in v rokih, ki so že zgoraj navedeni. Županstva; Idrija, Spodnja Idrija, Vojsko, Dole, Črnivrh, Čekovnik, Godovič. Dne 5. aprila 1922. - 20i 641 POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa, s krasno psiho, se proda za L 1290.— druga polirana, slavonsko delo za L 1640.— tretja, s krasno psiho, umrvalinkom s mramorom samo za L 1850. Velika izfeera, novi popusti. Turk, via Ros-sini 20. 665 NATAKARICA, izurjena, govori slovenski, italijanski, nemški in deloma francoski in angleški jezik išče službe v primernem lokalu. Gre tudi na deželo. Pojasnila v via Udine §t 7, gostilna «Trifoglk>». (>67 SPALNE SOBE, masivne od L 1500.— naprej, jedilnice, pohištvo za urade, stolice itd. po zmernih cenah v skladišču via Udine. 662 HIŠA z dvema stanovanjema in velikim prostorom pripravnim za garažo, trgovino vina aK lesa, se proda za L 35.000. Pcmudbe pod »Ugodna prilika* na upravniStvo._673 SLAŠČIČARNA, popolna se proda za L 18.000 Ponudbe pod «K. R. 100» na upravništvo. 674 se reče v tem oziru o njihovem «porfcofra»- j kom, ki do omenjenega roka nc plačajo ra- ku»? Kdo je bil dal Trstu svobodno luko, ki je obstajala do 1. 1891? Menda ne že Julij Cezar. Goriški ^Popolo Friulano» od pretekle srede je priobčil zelo zanimiv in umesten Ila-nek pod naslovom <-Kdo je avstrijakaš?», v katerem je tržaške protiavtonomktičnc • porlofrankiste« krepko mahnil po ustih. *Ker smo si mi Goričani — piše «Popolo Friulano* — in z nami znaten del Istranov dovolili trditi, da se deželne avtonomije mo_ rečnine, se bo telefon odpovedal in obenem se jkn bo vzela iz hiše telefonska naprava. Pri tej priliki se opozarjajo, da bodo v slučaju nove naročbe morali plačati pristojbino za nameščen je telefona, kar znaša polovico celoletne naročnine. Prekopavanje grobov. Občinski urad javlja, da se bo del XI. kosa pokopališča pri Sv; Ani v kratkem pripravil za nove grobove. V poŠte v pridejo 22., 23., 24., 25. in 26. vrsta, kjer so bili pokopani ostanki tistih, ki ©o umrli od Borana poroflla, Tuj« vafata a* trMk«m trftu Trst, dne 6. aprila 1922. ogrske krone.......... * 2.15 X26 nvs tri j sk onemšk c krone . • • • • Češkoslovaške krone dinarji •• lejl ..«•••*«•»•••• marke dolarji ,,•,••*•««•• francoski franki •••••••< švicarski franki «•••••«■ angleški funti papirnati • . « • • angleški fanti, zlati ...... napoieoni —K.--.29 35.75.— 36.40 24.—,— 24.75 H.—.— IS.— 6 15.— T.15 18.85— 19.10 174.—.— 174.25 370.—.-374.--83.90— 84.15 95.-.— 97.— 7«.— 76.50 Naročajte In iirite „EDINOST' PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holandec Roman (1C9) Portugalski poveljnik je bil suholen Človek, ki ga- je tropično soince izžgalo, da je bil podoben trski. 'Nosil je zalisce in zelo do^o sabljo — kar je bilo zanj najbolj značilno. Pozornost, ki jo je obračal nasproti Amini, ji ni ostala neopažena in ona bi se iz njega na ves glas ponorčevala, če se ne bi bala, da jo lahko .obdrži na Tidori. Po prefeku nekaj tednov se je v portugalščini toliko izurila, da ie že lahko dala izraza svojim željam, v kolikor so se tikale vsakdanjega življenja in pred no je odšla odtod, se je že čisto dobro priučila temu jeziku. Njeno hrepenenje, odpotovati, da bi kaj izvedela o Filipovi usodi, je vsak dan naraščalo in ob koncu tretjega meseca se je vedno ozirala po morju, da bi zagledala zaželjeno ladjo. Ko je ta končno priplula in je prišel čas odhoda, je padel poveljnik pred Amino na ko- | lena in ji razkril svojo ljubezen, proseč jo naj ne misli oditi, temveč naj združi svojo usodo z njegovo. Amina, ki je vedela, da je v njegovi oblasti, je bila previdna z odgovorom. Odvrnila mu je, da mora popreje zvedeti kaj je z njenim soprogom, ker še ni gotova njegove smrti; zato, da, odpotuje v Goo in da bo poveljniku sporočila, če je njena roka prosta. • Tekom povesti bo čitatelj uvide!, da je no-vzročil ta odgovor Filipu kasneje velike bolesti. Poveljnik, ki bi v najslabšem slučaju znal spraviti Filipa s poti, je bil s tem odgovorom zadovoljen in izjavil, kakor hitro prejme kako točno vest, jo že sem pripelje na Goo in je prisegel najzvestejšo ljubezen. «Norec«, je pomisKla Amrna in se ozirala na bližajočo se ladjo. Čez pol ure se fe jader-nica usidrala m lfudje so se vsuli v pristan. Med njimi je Amina tudi zapazila nekega du- hovnika. Vztrepetala je nehote in ko so prihajali mimo nje došli potniki je naenkrat zagledala pred sabo — patra Mattfciasa. 29. POGLAVJE. Kakor Amina, tako se ye zdrznil tudi pater Matthias in ob« sta ob nenavadne® srečanju stopila par korakov nazaj. Amrna mu je ponudila roko; ▼ trenotku vz-radoščenja nad snidenjem z dobro znano osebo, je ona čisto pozabila na kak način sta se ločila. Pater Mattias ji je hladno segel v roko in ji svojo polotil na flarvo, rekoč: «Naj te Bog blagoslovi in ti odpusti, noja hči, kot sem ti jaz že davno odpustiL* Zdaj se je Amina spomnila preteklosti in močno zardela. Ali ji je ode Matthias res odpustil? Bomo videli. Ona pa je bila prepričana, da vidi v njej še vedno nekdanjo prijateljico, saj je tako vneto poslušal njeno zgodbo in se pridružil nfenemu sklepu pristavljajoč, če ga hofe spremiti do Goe. Nekaj dni zatem fe ladja odjadrala in Amina te zapasti la naselbino in tamkajšnega zaljubljenega poveljnika. Nepoškodovano so prišH mimo gosto posejanih otokov in prekrižali bengalski zaliv, ne da bi se lepo vreme iz-prevrglo. Potem, ko je oče Matthias zapurfil Teroen-se in se vrnil r Lissabono, pa se je tu naveličal brezdelja, se fe spet ponudil za misijonarja Indijo. Dospel je v Formoao in kmalu nato dobil od svojih predstojnikov poziv, naj odpo tue v neki važni zadevi na Goo; to je bilo povod, da je v Tidori naletel na Ammo. POSESTVO blizu postaje, obstoječe iz 4 njiv s sadnim drevjem, vinograda in gozda, se proda. Kerda Volčjadraga.__ 675 HOTEL Narodni dom v Podgradu se odda v 1 m« ipm - 678 nojem s majem. EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 m zo- POZORI Srebrne krone, zlato, platin bovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, L 16 CUNJE kupujem po 30,