UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64 POUK NA DALJAVO: VPOGLED V MNENJE UČENCEV Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO Petra Regent, Osnovna šola Žužemberk Distance Education: Insight into Perceptions of Students with Additional Professional Assistance IZVLEČEK Učenci z učnimi težavami so tisti učenci, ki pri učnem procesu potrebujejo več pozornosti. Mnogi izmed njih imajo bolj ali manj izrazite specifi čne učne težave, tako da potrebujejo posebno obravnavo. Pri načrtovanju pouka na daljavo smo o izvedbi pridobili mnenje staršev in učencev ter se na predloge poskušali odzvati. Po vrnitvi v šolo pa smo pridobili tudi mnenje učencev z DSP, da bi videli, kje moramo biti v prihodnje pri načrtovanju še bolj pozorni. Ključne besede: pouk na daljavo, DSP, učno okolje ABSTRACT Pupils with learning diffi culties need closer attention in the learning process. Many have fairly pronounced specif- ic learning diffi culties necessitating special treatment. When planning distance education, we sought the views of parents and students on its implementation and tried to respond to their suggestions. We also solicited feedback from students with additional professional assistance when they returned to school to see which aspects needed extra vigilance in future planning. Keywords: distance learning, additional professional assistance, learning environment V šolskem letu 2020/2021 smo drugi č doživeli izku- šnjo pouka na daljavo. Na naši šoli smo uporabili eAsistentovo spletno u čilnico, del pouka pa je potekal tudi videokonferen čno. V času zaprtja šol smo dvakrat izvedli spletno anketo z namenom, da bi dobili vpogled v mnenje staršev in u čencev o na činu izvajanja pouka na daljavo. Ker pa je pouk na daljavo s seboj prinesel porast števila tistih, ki so potrebovali pomo č pri učenju in organizaciji dela, me je zanimalo, kako so pouk na daljavo sprejeli in »prebrodili« u čenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč (DSP). Zato sem po vrnitvi v šolo z njimi izvedla kratko anketo, ki jo predstavljam v nadaljevanju. KDO SO UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI (IN UČENCI Z DSP) Otroci s posebnimi potrebami je krovni termin, ki vklju ču- je 20–25 % populacije vseh u čencev (Kavkler in Magajna, 2008). U čenci, ki imajo izrazite specifične učne težave (tj. težave, ki so vezane na eno od podro čij u čenja, npr. branje), so tisti, za katere pravimo, da imajo primanjkljaje na po- sameznih področjih učenja in so tako ena od skupin, ki jo omenja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Oblike dela z u čenci s posebnimi potrebami opredeli isti zakon, ki v 8. členu omenja dodatno strokovno pomo č (DSP). V okviru DSP ima u čenec dodeljeno tedensko število ur za učno pomoč oz. za pomo č za premagovanje primanj- kljajev, ovir oz. motenj. V primeru naše šole je ve čina učencev z DSP opredeljena kot takih, ki imajo primanjkljaje na posameznih podro čjih učenja. Med temi (in posledi čno tudi v izvedeni anketi) je najve č takih, ki imajo težave na podro čju branja in/ali pisanja. UČNO OKOLJE IMA SVOJO VLOGO Učno okolje učencem lahko pomaga ali pa tudi ne (Jereb, 2011). Če je u činkovito, je u čno okolje lahko pomembo za uspešnost učencev, saj ima lahko vlogo varovalnega dejav- nika za u čence z u čnimi težavami (povzeto po Jereb, 2011). V času pouka na daljavo je kar naenkrat doma če okolje postalo »šolsko«, znajti se je bilo treba, kako oz. kaj lahko naredimo na daljavo in kako lahko čim bolj nazorno in kakovostno u čencem podajamo u čne vsebine. Pri u čencih z u čnimi težavami moramo biti pozorni tudi na to, kaj je UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 mogoče narediti, da je njihovo okolje doma čim bolj učin- kovito in spodbudno in da zmanjšuje stres. Najprej smo si na naši šoli pomagali z anketo, da smo dobili vpogled v problematična področja pouka na daljavo. Pri pripravah na morebitno ponovitev takega na čina dela pa bi bilo smisel- no, da nekaj ve č pozornosti namenimo u čencem s poseb- nimi potrebami in pripravimo bolj individualne napotke. Zato sem pridobila mnenja u čencev z DSP glede poteka pouka na daljavo (tako rednega pouka kot ur DSP). KAJ SO POKAZALE SPLOŠNE ANKETE O POUKU NA DALJAVO Da bi dobili najosnovnejšo povratno informacijo o or- ganizaciji in izvajanju pouka na daljavo, smo izvedli dve anketi med starši in u čenci, prvo oktobra in drugo decembra. Povzamem lahko, da je ve čina staršev izrazila mnenje, da so bile izbrane poti komunikacije (spletna u čil- nica, videokonference, elektronska pošta in/ali eAsistent komunikacija) izvedene dobro ali odli čno. Mnenje staršev glede samostojnosti njihovih otrok ok- tobra je bilo, da so najbolj suvereni pri iskanju gradiva v spletni učilnici in nalaganju gradiva v spletno u čilnico, ve č težav pa so zaznali pri samostojni oddaji velikih datotek. Decembra je samostojnost učencev pri vseh podpostavkah upadla, ni pa jasno, ali je do tega prišlo zaradi večje zahtev- nosti pouka ali zaradi razlik v populacijah, ki so sodelovale v 1. in 2. anketi. Pomemben dejavnik, ki smo ga zaznali kot omejitev pri iz- vajanju pouka na daljavo, so bile tudi tehni čne težave. Samo malo ve č kot polovica staršev je poro čala, da tovrst nih težav nimajo. Pri starejših u čencih so bile (glede na anketo) vide- okonference za dodatno razlago najbolj zaželene za mate- matiko (70 %) in angleš čino (54 %). To pa sta tudi predmeta, pri katerih so potrebe po u čni pomoči bolj pogoste. UČENCI Z DSP, VKLJUČENI V ANKETO, IN NJIHOVO MNENJE Učenci, ki imajo ure DSP , so v času pouka na daljavo veliko delali s pomočjo videokonferenc. Te so imele poudarek na rednih zadolžitvah in pomo či pri usvajanju snovi, utrje- vanju, reševanju nalog itd. V posebni anketi za u čence z DSP so sodelovali u čenci 6., 8. in 9. razreda, in sicer po dva učenca na razred, kjer imamo v oddelkih tudi u čence z DSP . Učenci so menili, da so interaktivne vaje dobre, tudi kvizi so jim bili vše č. Pri obeh vrstah nalog jih je nekaj omenilo, da jim je bilo vše č, da ni bilo treba pisati; za kvize pa je približno polovica vprašanih u čencev menila, da bi morali zanje imeti več časa. Glede pisnih navodil (v Wordu) so imeli razli čna mnenja. Nekaterim so bila všeč, saj so jih lahko natisnili in prilepili, nekaterim pa so bila boljša posneta glasovna navodila. Taka (samo) pisna navodila so vsebovala napotke za samostojno delo, npr. v delovnem zvezku; u čenci so tudi omenili, da so dobra v kombinaciji z videokonferenco, če so nato znanje še utrjevali. Posneta razlaga je bila ve činoma pohvaljena, saj nekate- rim, kot so omenili, ustreza u čenje s poslušanjem, drugim pa to, da lahko tako razlago prekinejo in ponovno posluša- jo. Tu jim ni bilo tako pomembno, ali je šlo za filmček ali za ppt-predstavitev z zvo čno razlago, poudarjali so to, da je primere oz. snov laže obravnavati, če učitelj razloži (in ta razlaga ni pisna). Učenci niso zaznali težav s spletno u čilnico in na činom od- daje dokazov o delu. Glede na njihove odgovore so usvojili potrebne spretnosti že pred za četkom pouka na daljavo v jeseni 2020. Glede videokonferenc pa so se strinjali, da so bile smiselne in potrebne. Ne bi jih ukinili. Izpostavili pa so, da je ob- časno prišlo do tega, da jih je bilo preve č (tudi 3 na dan) in med njimi ni bilo dovolj časovnega razmika oz. je bilo preve č obveznosti poleg udeležbe na videokonferencah, zato občasno do roka niso uspeli narediti vseh nalog. Za izvajanje DSP na daljavo so se vprašani u čenci strinja- li, da so bile videokonference pri DSP dober na čin dela. Izpostavili so, da so na njih lahko dokon čali oz. naredili naloge, ki so jih dobili pri pouku, ali dobili dodatno raz- lago. DSP je ve činoma potekal individualno ali v majhnih skupinah po nekaj učencev, zato so vsi prišli na vrsto z vprašanji. Nekateri bi spremenili edino termin izvajanja – zjutraj namesto popoldne (da bi bili popoldne lahko ve č zunaj). Določene stvari, ki so jih omenili anketirani u čenci, se po- vezujejo s tem, kaj jim dela težave. Kjer je pozornost ve čja težava, bi bolj ustrezalo intenzivno dopoldansko delo. Spet ve čini tudi ustreza glasovna razlaga oz. na čini dela, kjer ne gre pretežno za branje in/ali pisanje, kar se smiselno navezuje na to, da je veliko težav teh u čencev povezanih z branjem in pisanjem. SKLEP Pri načrtovanju alternativnih oblik pouka (pouk na daljavo) moramo biti pozorni na u čence z DSP oz. na vse učence z bolj izrazitimi u čnimi težavami. Prešli smo prvotne težave z nepoznavanjem aplikacij, ki so v pomo č pri delu, zado- voljivo smo usvojili spletno u čilnico itd. Z izboljšanjem »tehničnega« znanja moramo bolj razmišljati tudi o tem, kako lahko nekatere detajle, pomembne za u čence z u čnim Učenci so dobili naslednja vprašanja: • Kaj izmed uporabljanih vsebin (interaktivne vaje, kvizi, pisna navodila za samostojno delo, video- ali glasovna razlaga, oddajanje dokazov v spletni učilnici) jim je ustrezalo? • Kje vidijo težave s spletno u čilnico? • Kaj menijo o videokonferencah in o izvajanju DSP na daljavo? UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 66 težavami, prenesemo v pouk na daljavo ( če bo to ponovno potrebno). Preverimo npr. lahko, ali znajo vsi u čenci prila- goditi pisno gradivo (pove čati pisavo ali razmik) ipd. Gre za to, da smo pozorni tudi na to, da u čence ozavestimo, kako lahko še bolj sooblikujejo svoje doma če učno okolje, da je zanje kar najbolj primerno. Tu bi morali biti še najbolj pozorni na u čence z učnimi težavami in jim predstaviti načine, ki jim lahko pomagajo, npr. v primeru, da imajo odkrenljivo pozornost, si lahko pomagajo in sooblikujejo svoje okolje s tem, da odstranijo elemente, ki jim motijo pozornost, saj tovrstne motnje podaljšujejo čas, ki ga po- rabijo za delo. Glede na to, da imamo na naši šoli najve č u čencev z MBP, ni presenetljivo, da so jim bile vše č posneta razlaga (ni bilo treba brati) in vaje, kjer je bilo pisanje minimalno (kviz, interaktivni listi). Predvsem posneta razlaga je na čin, ki ga velja ohraniti in mogo če uporabiti v ve čjem obsegu. Glede na pogovore z u čenci pa bi bilo treba še bolj paziti na raz- poreditev videokonferenc (pouk). Pri u čencih z DSP pa bi veljalo razmisliti, ali bi bilo kdaj smiselno, da u čenec ne so- deluje na videokonferenci za predmet pri u čitelju, ampak na videokonferenci, ki jo ima izvajalec DSP (in obravnava isto vsebino). Tako bi bilo vse u čence laže razvrstiti tudi v dopoldanske termine. Povzamem lahko, da naši u čenci niso meli ve čjih pripomb na izvedbo pouka na daljavo, je pa pogovor z njimi dal še dodaten vpogled v organizacijo dela in izvedbo pouka. Vsekakor pa nas je usmeril tudi k iskanju izboljšav in še ve čjemu povezovanju. VIRI IN LITERATURA Jereb, A. (2011). Učno okolje kot dejavnik pomoči učencem z učnimi težavami. V: S. Puhec Lah idr. (ur.), Učenci z učnimi težavami: izbrane teme. Pe- dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Kavkler, M., Magajna L. (2008). Učne težave kot posebne vzgojno-izobraževalne potrebe – opre- delitev, razsežnost in podskupine učnih težav. V: L. Magajna idr. (ur.), Učne težave v osnovni šoli. Pro- blemi, perspektive, priporočila. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). https://zakonodaja.com/zakon/zuopp-1