štev. 15. V Maribora 10. avgusta 1884. V. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. lil 25. (lan vsakega meseca, ter velja zu celo loto S gld., za pol leta 1 irlcl 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. -Na anonipne dopise se lie ozira. — Hokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vrednlfttvu (Kelserstrasse 8), naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu: tiskarju J. Leonu v Mariboru. - /a oznanila plačuje se od navadne
vrste, te se enkrat natisne 10 kr.
Individualnost pri poučevanju.
(Češki spisal V. Ptačck.)
(•Konec.)
Za spomin n. pr. poizvemo ne zgolj iz tega, kar se je učenec (loma naučil, marveč kako je v učnej uri memoriral. S tem spoznamo, koliko truda to učenje mnogemu nareja in kako potrebno je, da bi učil učitelj učence se učiti po načrtih skupaj v posameznih oddelkih.
Sploh je potrebno, da bi učitelj ne zgolj poučeval, marveč se z učenci tudi učil. Vsak učenec naj prinese domu od vsake šolske ure nekaj v glavi, a ne samo načrte k diagramom in tvarino k nalogam.
Da bi zamoglo biti učenje intezivnejše, mora se omejiti, značno omejiti. Učitelja sprovajajočega individualni pouk ne smejo ovirati ko-nečne poskušnje učencev, poskušnje inšpektorjev, itd. Učitelju se mora privoščiti čas, da bi zamogel učence kakor v šoli, tako tudi domi po njih zmožnostih z opravki oskrbovati.
' Domače naloge so izvrstni pedagogični pripomoček k podpori šolskega učenja le dotlej, dokler se ž njimi moči gojencev ne prenapenjajo, ali zopet dokler radi prevelike lahkote nadarjenejšim učencem niso zo-perne. Učenec mora vedno z voljo delati in sicer samostalno delati; učitelj pa vsemogoče braniti, da bi se prepisovanje, opeharenje, ki kaj pogubno na nravni in duševni razvoj učenca vpljiva, niti zgoditi ne zamoglo in tudi ne smelo.
K temu vede vrstenje domačih nalog. Pri številjenju n. pr. imam nemara ravrstene učence na dve kategoriji in poleg teh tudi podajam naloge. V vsakem predmetu so vprašanja težejša in lahkejša; ali reči katerih je vedeti potreba in druge, ki so zgolj koristne.
Kako v strogem nasprotju z milosrdjem so bila na listkih napisana vprašanja, na katera je bilo odgovarjati pri semestralnih poskušnjah dijakom srednjih šol: Izvleci si težko, lahko — kakor imaš srečo! Takšna listkova poskušnja se ne da izgovarjati s pravičnostjo, marveč se pojasnjuje z brezobzirnostjo, brezvestnostjo — in ugodnostjo skušajočega.
Tudi k tehničuej ročnosti učencev pripomagamo, ako napeljujemo učence (meščanskih šol) geometrična telesa doma iz debelega papirja iz-
15
delovati in jih učitelju prinesti. Pridobiti je pa treba si eno, dve uri, da zamoremo učencem pomožni biti pri takem opravku, da jih spoznamo tudi od te strani in jim po njih zmožnostih zamoremo te vrste naloge odmerjevati, previdni v generalizovanju zahtev: Prinesite vsi pravilni osmerokotnik tak in tak — kolikor možno najlepše izgotovljen! —Tehnične zmožnosti niso vsakemu dane. Koliko potu in časa radi brezvspeš-nega ponavljanja dela pa tak osmokotnik od nezvedenca zahteva!
Toda popolnoma opustiti od geometrije, od risanja in realij pak najslabejših učencev tudi ne smemo, ker nismo k temu po zakonu opravičeni ; zadovoljimo se pa pri tem z manjšim, naj tudi slabeji imajo veselje iz storjenega dela, ker s to radostjo se njih duh ojači in jih k novemu delu spodbada. Le ne obsodimo nikogar k pasiviteti; dajmo mu vsaj ponavljati odgovore učencev naprednejših.
Najnovejša pedagogika tudi greši s tem, da hoče prisiliti samode-lavnost učencev, videčo jo zgolj v samostalnej tvorljivosti, v iznajdljivosti. A vendar je tudi tem redkim umetniškim talentom potreba poprej podati elemente, ki bi jih sami kombinovali ter poprej mnogo raznih kombinacij ponarejali!
Le poglejmo kam bi prišli v risanju, ko bi od vseh učencev zahtevali samostalnih izdelkov na temeljili podanih motivov.
Težko grešimo, sileči dijake k znanostim, h katerim povsem nobene zmožnosti nemajo, katerim znanostim se vsa njih individualiteta protivi.
Bolzanovi roditelji so vse storili, da bi se njih sin naučil risanja, slikarije in godbe. Prva dva predmeta so mu brzo spregledali, ker sta preveč napenjala in dražila njegove oči; a z godbo se je vkvarjal Bol-zano še cela tri leta, dokler se ni tudi ž njo poslovil.
Ali kako težko je mnogokrat tudi izreči istinito sodbo: Ti si k temu in temu nesposoben!	*
Nemara je le samo omahljiv a ne še nesposoben; nemara mu ne znamo njegove zmožnosti sprebuditi, kar bi bolj strokovnjaški učitelj nad njem dokazal, znabiti, da te sedaj slabe zmožnosti še le pozneje stopijo v razvoj — so drevesa, katera pozneje cveto in pozneje obrodevajo sadje.
Konečno ti morda učenec ni naklonjen — tvoj značaj ga znabiti od tebe odstranja in on to netečnost spravi tudi na predmet, katerega poučuješ ? Tako je tudi Bolzano v začetku svojih filozofičnih študij kakor sam v svojem životopisu pravi *). slabo pojmil matematiko, ter več nego enkrat pohajal od enega k drugemu, proseč za pojasnenje! Tudi za njo ni pojavljal nobene priljubljenosti. Glavni vzrok teh nevspehov je bil odporen značaj Vydre, drugače zasluživnega profesorja matematike !
V teku teh študij ne samo, da se je Bolzano v matematiki izuril, marveč tudi obogatil jo z literarnimi doneski!
Razvidno je iz tega, da tudi postopanje učitelja z učenci na več-razrednih šolah ima svojo — temno stran!
Podobno nas ne sme zmesti visoko čelo, niti kalno oko, niti počasni
*) Lebensbescbreibnng des Dr. Bolzano. Sulzbacli 183G, pag. 18.
telesni razvoj ali kaka druga, unanjost. Nobena predpojatnost (Befan-genlieit), nobena antipatija, nobeno prenagleno preroštvo: Iz tebe ne bode nikdar nič! Pedagogika ni nobena pozitivna veda, ki bi se je iz knjig naučili; pedagogika je znanost težja, kakor katera druga, kajti človeški duh proučiti, ali vsaj ujega težnje spoznati, to je toliko kot tajnosti odkrivati. Pri tem pa še pri mladini ni duh tolikanj močen, da bi se na unanjo zadostno pojavljal.
V životopisili mnogih znamenitih mož opažamo, da tudi zdravi, močni duh v slabotnej telesnej stranki prebivati zamore. O Newtonu se piše, da je bil telesno slab in se v svojej mladosti z pojmljivostjo ni kaj odlikoval. V njegovem času je živel v Nizozemskej faute zamračen, bolekav. Toda ta poba dospel je že v 18. letu v poveljnika in zgodo-vinopisec (Macaulay: Zgodovina Anglije) pripoveduje, da „od Oktavia-novih časov ni videl svet mladenča tako rano v državljana dospevšega, kot je bil Viljen Oranžski". Ta genij med državljani in poveljniki ostal je sicer bolekav tudi ko je postal že kralj Anglije. — V bitki Landen-ski stal je proti francoskemu vojskovodju, čegar genij podobno od zdravega telesa ni bil odvisen.
„Resnici je podobno", čitamo v imenovanej zgodovini, da je med 120.000 bojevniki, ki so bili razvrsteni okrog Neervvindena pod zastavami vse zapadne Evrope najslabejšega telesa bil grbasti možicelj Lou-xemburg, ki je vodil ognjeni napad Francije in ozkoprsni kostljivec, ki je branil počasno umikanje Angležev, Viljelm Oranžski".
Naj bi se toraj čudoviti in bedasti učenci poredko, a vzajemno poleg drug drugega nahajali, mi spregledamo obč ti postranosti. V občh slučajih zamore izdatno pomagati zasebnostno poučevanje.
Opazovanje dijaka v šoli in zunaj šole, pri poučevanju in pri igrah, zamore še le takrat privesti k zaželjenim nasledkom, ako stopi šola v bližjo zvezo z robdiuo. ,. Vsaj znamo da so mnoge zmožnosti podedovane, ter da se podeduje tudi naklonjenost k strastem, katera naklonjenost mora biti brzo čuvana, izpodrinjena. Marsikaj si o značaju učenca ne znamo razjasniti, ako nam ne pomagajo roditelji.
Tvoj učenec ima svojo pisavo — ti mu hočeš vsiliti svojo, zlasti svojo šolsko, berilno; toda učenec se ne vda, marveč reže svojo dalje, a ti se trudi kakor hočeš. V tem ti dojde pismo od nja očeta — evo skoro ravno tista roka, kakor sinova — in oba, oče in sin sta imela druge učitelje pisanja.
To je zelo malenkostni primer. Toda tudi iz tč malenkosti se učimo, da vsak učenec je in hoče, ter ima biti sam svoj, i n d i v i d u-aliteta. Imajoči to v spominu, si mnogo trpkost prihranimo, marsikateri srd odstranimo, ne zahtevajoč enako od vseh, marveč delovaje na to, da bi vsak, če tudi se svojo nadarjenostjo nekako predrugačen, s pomočjo našega vpljivnega in n ravnega razvoja svojo i n d i v i -
dualiteto dosegel.	„P. z B."
---
Spisje v ljudske j šoli.
Spisal Fr. Praprotnik.
(Dalje.)*)
Neki pedagog tudi trdi, da je spisje gorkomir, po kojem se šola spoznava in sodi. In kako bi se tudi ne. Vsaj je vendar neovzgljiva resnica, da šola, v kateri učenci izdelujejo dobre spise, ne more biti slaba; nasprotno nas pa njih ustno znanje prav lahko vara. Nas li ne uči življenje, da marsikateri človek ve lepo, mnogo in nespotično govoriti, ako mu pa veliš kaj zapisati, takoj ga začne po vsih udih trgati in niti stavka ne spravi na papir.
Kavno tako jo tudi v šoli. Umetnost druge varati, tudi iz šole ni povsem izključena. Prav lahko je mogoče, da učenci pri skušnji dobro odgovarjajo; zapovej jim pa ta ali uni spis, takoj si jih usapil, ako se niso po pravem in poštenem potu poučevali; spisje ti torej pravo lice šole takoj odkrije. Prislovica govori: „Povej mi s kom občuješ, in jaz ti povem kdo si. Isto tako smemo po vsej pravici reči: „Pokaži mi spise tyojih učencev in jaz li povem, kaka je tvoja šola".
Vso to vrednost imajo pa spisi le takrat, ako so res samostojno delo učencev; samo mehanični ponaredki in posnetki že dovršenih izdelkov malo ali nič ne veljajo. Sicer pa to vsak v šolskih rečeh izveden človek takoj spozna, samo da le nekoje zvezke in naloge pogleda.
Koder se uči drugi deželni jezik, tam so tudi mnogo prestavlja. Te prestave pa nimajo drugega namena, nego da si učenec po njih tuje uzore ložje in bolj zapomni. Učenec pri prestavah na nobeno stran ne deluje samostojno, on ne išče misli in ne oblike, temveč vse to že ima pred seboj. Zato se pa tudi prestave nikakor ne morejo k samostojnemu spisju prištevati, in kdor bi to storil, bil bi na krivem potu. Po samih prestavah se učenci osnovnih šol v spisju prav nič ne izurijo.
„Po sadu jih bodete spoznali." Po tem, kako si vedo učenci v življenju pomagati, kako vedo šolske nauke vsak v svojih razmerah uporabljati, kako se znajo sami nadalje izobraževati, in pa s svojo omiko na druge upljivati, kako se jim bode pokoril jezik v besedi in pisavi, po tem pravim, sodili nas bodo naši učenci in drugi; uzrokov dovolj, da učiteljstvo splošnemu jezikovnemu pouku vse svoje sile in moči posvečuje!
Dospeli smo do konca. Preden sklenemo, naj še imenujemo vire, katere smo pri tem spisu uporavbljali.
1.	Dr. G. Lindner „Encyklopadische s Handbuch der Erzieh-ungskund e".
2.	Dinter's Leben von ihm selbst erziihlt.
3.	Slomšek, Zbrani spisi 3. knjiga. Na str. 285 omenjene knjige najdemo besede, koje so vredne, da bi si jih vsak učitelj in duhovnik globoko
*) V zadnji številki sta se v tem sestavku neljubo dva tiskovna pogreška vrinila, katere č. bralci naj blagovolijo tako le popraviti: Na strani 214 v 19, vrsti od zgoraj naj se bere „izdelano" namesto „idealno*; v 5. vrsti od spodaj pa „pri popravkih najmanj potrebuje" namesto „pri popravkih potrebuje".
v srce zapisal in se tudi pri svojem poslovanju bodi si v cerkvi bodi si v šoli po njih ravnal. Slomšek piše:
„Da se človek po jeziku pozna, kje je doma, mu ni zameriti, saj se je tudi sv. Petru po besedi poznalo, da je bil Galilejec. Da pa nezarobljeno preveč po domače zavijaš, je sirovo in omikanemu človeku grdo, naj jo po gor-jansko zarobiš, ali po dolensko na dolgo potegneš; noroglavci te bodo ukar-jali, godci pa oponašali, kar se je celo pridgarjem rado godilo, in se še včasi zgodi, pa le takim, kateri si za oglajo maternega jezika premalo prizadenejo, in namestu v domači besedi napredovati, le zaostajajo; in taka nemarnost je kvara dobrega."
4. „Unsere Pilgerfahrt v. Elise Polko str. 121. Wunder sind es, die ein guter Brief zu bevvirken im Stande, — Formenfehler und Nachliissigkeit in cTer Fassung wirken dagegen eben^So abstossend, wie eine schlechte oder lacherliche Toilette".
Dostavek.
Kako bi se zamogel pouk v spisju v 2. šolskem letu pričeti in nadaljevati, to nam bode najbolj pojasnilo nekoliko nalog, katere hočemo tukaj priobčiti. Niso pa te naloge tako vestno in premišljeno sestavljene, kakor bi sicer morale biti. Zato tudi ne rečemo, da bi se le tako in ne drugače poučevalo, da bi se ravno te in ne tudi druge naloge izdelovale. Te naloge nam naj le eden izmej več potov, po kojih je moči hoditi, pokažejo. Prav lahko si bode toraj vsak več in boljših nalog sestavil, nego so le-te.
Pouk v prostem spisju se začne s tem, da se učenci vadijo izgovarjati in zapisavati imena reči in oseb, katere vidijo ali v šoli, zunaj, doma, na polju itd. Prve naloge se naj stavijo tako, da bode imena (samostalniki) stala v odgovoru v imenovalniku, ker je ta padež lagle od druzih ločiti; pozneje ni treba več gledati na to. Take vaje se začnejo takoj, ko so učenci premagali prve težave mehaničnega pisanja. Nazorni nauk podava tem vajam premnogo gradiva, tako da učitelj ne pride lahko v zadrego.
Vsaka naloga se izdela najpopred ustno, potem pa jo s kraja učitelj sam, pozneje pa kateri boljših učencev na tablo napiše. Jako dobro in koristno je, da učenci pri vsakej besedi imenujejo vse črke, kajti se tako vadijo v jezi-kovem sluhu in duhu. Napisano nalogo čitajo najpopred posamezno vsi zaporedoma, potem pa tudi vsi vkup. Sedaj se vsakej besedi zbriše zadnji zlog in učencem se veli, da to sami dostavijo, posamezno, vkupno. Konečno se veli, da to napišejo na tablo, povsod dostavivši manjkajoči zlog. Drugokrat se pa lahko prvi zlog zbriše. Ker mora učenec poleg že misliti, kako bo zlog prav dostavil, tedaj je to že samostojno delo. Koliko pa se naj v eni uri dovrši, koliko v drugej, in je-li mogoče nalogo v eni uri popolnoma izdelati ali ne, vse to ni moči natančno določiti, kajti je preveč odvisno od krajevnih razmer, li učenci pridno šolo obiskujejo, povoljno napredujejo, itd. Učence z nalogami prehiteti in preobložiti, zlasti početkom nikakor ne kaže; bolje malo in počasi, nego veliko in hitro pa slabo. Dalje pa ko se učenci tako vadijo, hitreje in več nalog bodo zamogli izdelati. Tudi jim sčasoma ne bode nikake težave več
delalo, zapisati nalogo takoj na tablo, ko se je ustno izdelala, ne da bi se bila še popved na tablo zapisala. Le na pisavo bolj težkih besedi se bodo učenci še posebej opozorili. Tem potom svetujejo se vse sledeče naloge od 1—10.
1. a. V šoli je učitelj, učenec, učenka, tabla,*) stojalo, miza, stol, klop, omara, kreda, goba, črnilo, črnilnik, ploščica, kamenček, knjiga, zvezek, pero, podoba, razpelo, ravnilo, številni stroj, palica, svinčnik, stena, duri, strop.
1.	b. V šo— je uči—, uče—, učen—, tab—, stoj—, mi — , stol, klop, oma—, kre—, go—, črni—, črnil — , plošči—, ka—, knji—, zve—, pe—, podo —, razpe —, ravni—, števil— stroj, pali—, svinč—, ste — , du—, strop.
2.	Zunaj je cesta ali steza, železnica, jarek, vrt, plot, bučelnjak, zelišče, njiva, travnik, drevesnica, telovadišče, ledina, gozd, drevo, voda, reka, 'potok, mlaka, brv, most, sadunosnik, hlev, hram, hiša, vas, cerkev, vinograd, griček, planina itd.
3.	Nož, sekira, sveder, kladivo, lopata, motika, kosa, grablje, srp, kramp, prelica, brana, oralo so orodja.
4.	Jablan, hruška, sliva, čespelj, črešnja, breskev, marulica, nešpelj, kostanj,
kutina, oreh so sadna drevesa.
* .
5.	Smreka, jelka, bor, mecesen, bukev, breza, hrast, lipa. jesen, javor, brest, gaber so gozdna drevesa.
6.	Vol, krava, konj, osel, mula, ovca, koza, pes, mačka, kunec, prašič, kura, petelin, puran, gos, raca, pav so domače živali.
7.	Lastovica, vrabec, škrjanček, slavček, kos, vrana, krokar, orel, senica, penica, kraljic, lišček, kanarec, škorec, sraka, golob, ščinkovee, pastaričica, ku-kovica, srakoper, žolna, brglez, detelj, drozg, udeb, sova, čuk, jastreb so tiče.
8.	Muha, bučela, metulj, hrast, osa, sršen, čmrlj, mravlja, obad, komar, strugalica, kobilica, bramor so žuželke.
9.	Železo, baker, svinec, kositar, cink, srebro, zlato so kovine.
10.	Krap, ščuka, postrv, sulač, slanik, mrena, klen, jegulja so ribe.
11.	Mlinar, pekar, čevljar, tesar, mizar, klobučar, usnjar, steklar, zidar, ključar, sodar, lončar, kolar, sedlar, kovač, tkalec, krojač, klepar so rokodelci.
12.	Mizar dela mize, stole, klopi, table, stojala, omare, predalnike, skrinje, zaboje, posteljnake, umivalnike, pljuvalnike, odre, police, ravnila.
13.	Na vrtu vidim grede, pote, grmiče, drevesca, rože, klinčeke, ključeke, vijolice, sirotice, patonlce, narcise, šmarnice, solato, sadike, česen, čebulj, peteržilj.
14.	Pomladi sejejo pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, grah, lečo, proso, ber, srakonogo, lan, konoplje
i. t. d. i. t. d.
*) Pridržimo žo po vsem udomačeno besedo „tabla" iz lat. tabula, nem. Tafel in slov. tabla. Prav nepotrebno je rabiti »deska". Šo Preširen je učil, da s prenapetim pu-rifieiranjem jezika pridemo tako daleč, da nas nihče ne bo umel.
— 2-31 —
Ko so se tem potom učenci že dobro navadili zapisavati posamezne besede, stopi se korak dalje. Učenci začno odgovarjati po vprašanjih. Le-ta vprašanja naj bodo početkom tako sestavljena, da bode moral učenec vselej v golem stavku odgovoriti. Tudi se s kraja odgovor poda v oklepih, pozneje pa ne več.
Tem nalogam, ki zamorejo prav mnogovrstne biti, slede naloge, v katerih učenec naravnoč svojo misel izreče v celem stavku. Veli se učencem, da od reči in oseb, katere vidijo v šoli, cerkvi, zunaj, doma, na polju, v kuhinji itd. nekaj povedo. Početkom se tudi ni treba ločiti, je li predikat, samostav-nik, pridevnik ali glagol; pozneje se bode to lahko razločevalo, tako da izdelajo enkrat nalogo, v katerej je predikat samostavnik, drugokrat pa pridevnik ali glagol. Sploh ima tukaj vsak učitelj prav svoje torišče in nikakor ni moči reči, ravno tako mora biti in ne drugače.
Vsaka teh nalog izdela se najpoprej ustno; potem jo pa učitelj ali pa eden boljših učencev napiše na šolsko tablo. Nalogo na tabli čitajo najpoprej posamezno, potem pa ysi vkup. Sedaj se zbriše pri vsakem stavku dopovedek in se nadomesti s črto. Manjkajoči del stavka učenci dostavijo, posamezno, vsi vkup. Končno izdela vsak to nalogo na svojo tablo.
Drugokrat se izbriše osebek, na kar se naloga istim potom izdela, ko popred. Za vsakim stavkom naredi se pika.
Učenci tako prav dobro izdelujejo take naloge, da-si še morebiti ne vedo kaj je stavek in še ne poznajo njegovih delov.
Da bode pri nalogah več spremembe, naj učitelj tudi slovnično tvarino obravnava, da mu bode dobro služila pri vajah v spisju. ko obravnava samostavnik, izpisovali bodo učenci iz beril samostavnike, ter jih porabili v stavke, izdelovale se bodo sedaj naloge v jedinem, sedaj v dvojnem ali množnem številu. Pri glagolu bodo učenci izdelovali naloge v sedanjem, preteklem in prihodnjem času. Vendar pa uči skušnja, da se otroci na tej stopnji več nauce iz žive slovnice, to je učitelj, nego pa iz mrtve; prvi pogoj dobrih nalog v prvem razredu je tedaj ta, da učitelj vedno pravilno govori; brez tega vse drugo malo koristi.
Ko so se učenci v teh nalogah že dobro izurili, opusti se pisanje na šolsko tablo in nalogo takoj izdela vsak na svojo tablo. Ko učenci tudi to dobro znajo, začno se sestavljati kratki popisi po enem ali drugem teh načinov, katere smo ravnokar označili.
Sedaj je pa tudi čas, da se vpeljejo spisni zvezki. Na nje se vsak teden po ena naloga vpiše.. Ume se pa samo po sebi, da se mora vsaka naloga izdelati najpoprej na tablo, kjer jo učitelj pregleda in popravi; potem se še le vpiše v zvezek, kjer se še enkrat pregleda in oceni.
15. naloga. Kaj je brat? (učenec) Kaj so oče? (kmet) Kaj je cerkev? (hiša božja) Kaj je oreh? (sadno drevo) Kaj je vino? (pijača) Kaj je krava? (domača žival) Kaj je zajec? (divja žival) Kaj je breza? (gozdno drevo) Kaj je ščuka? (riba) Kaj je svinec? (kovina) Kaj je apnenec? (rudnina) Kaj je modras? (kača) Kaj je steklenica? (posoda) itd.
(Konec prih.)
Kronika
ljudske učilnice pri D. Mariji v puščavi.
(Nadaljevanje.)
Podučitelji.
Kavčič Pavel iz Kranjskega 1873—1874, Brezovnik Anton od maja 1874— avg. 1875, Javnik Gabriel od maja 1876— avg. 1880, Stibler Janez od oktobra 1880.
Plačilni red.
Pri razdelitvi vseh šol na Stirskem v 4 plačilne rede 1. 1870 se je tukaj-šna šola v Siji plačilni red uvrstila.
Dohodki učiteljstva.
Počenši z dne 1. jan. 1871 1. odmerilo se je učiteljem stalno plačilo, ki je znašalo za vse stalno nameščene učitelje 400 ti. na leto; podučitelji pa so dobivali po 60% stalne plače, tedaj 240 fl. Pokrilo se je to z dokladami, ki so se plačevale v okrajni šolski zaklad.
Ko so se 1. 1873 učiteljske plače z novega uredile, se je 600 fl. na leto odločilo kot stalno plačilo za vse šole v 3 plačilnem redu. Razun tega dobiva nadučitelj 50 fl. opravilne doklade. Vsi stalno nameščeni učitelji imajo pravico do petletnih doklad, kojih vsaka znaša 10"/0 stalne učiteljske plače.
Provizorični podučitelj dobiva po 60°/0, stalni pa po 80% stalne učiteljske plače; prvi ima tedaj 360, drugi pa 480 letnih dohodkov.
Vse učiteljske plače se od 1. 1873 plačujejo iz dežel, šolsk. zaklada, kateri se zvečinoma z deželnimi dokladami zalaga.
Učencev
1870	izmej	100	za	šolo sposobnih		60 obiskajočih	
1871	n	92		n	n	67	J>
1872	n	110	»	n	n	74	>?
1873	J)	125	n	J7	n	90	n
1874		120	»		»	98	n
1875	n	110	T>	n	»	90	»
1876	n	157	n		n	90	jy
1877	Y)	152	n	»	n	100	n
1878	n	123	»	»	V)	98	yy
1879	n	153	n	»	B	125	n
1880	n	148	n	»	n	126	r>
1881	n	133	n		n	90	n
1882	»	142	n	n	n	132	n
Opomniti je, da navedena števila niso po vsem zanesljiva, zlasti ne iz prvih let, ker deloma šolska matrika ni bila natančno sestavljena, deloma pa tudi šolske oblasti niso strogo izvrševale zakona o šolskem obiskovanju. Število šolo obiskajočih otrok bilo je tedaj mnogo manjše, nego se imenuje. Zdatno se je pa obiskovanje zboljšalo v času, ko je okr. šolsk. svetu predsedoval okraj, glavar pl. Pavič, ki si je na vso moč prizadeval, da šolsko obiskovanje uredi.
Šolski (roški.
Kakor kažejo šolski računi, se je za šolske potrebe potrošilo v letih:
1870	174 fl.	3 kr.
1872 \		
1873	5183 „	63 „
1874 )		
1875	681 „	99 „
1876	903 „	83 .
1877	269 „	16 „
1878	359 „	76 „
1879	277 „	B „
1880	191 „	89 „
1881	234 „	12 „
1882	208 „	30 „
Da so v letih 1872 — 1876 troški tako močno narasli, to je pouzročilo stavljenje nadstropja na prizemeljsko šolsko izbo.
Šolski troški plačujejo se iz zaklada kraj. šolsk. sveta. Zalaga se pa ta zaklad z doneski občin, ki so ali cele ali pa le deloma všolane.
Tukaj prilaga občina Cinžat 54%, obč. Kumen 23%. obč. sv. Lovrenc 13% obČ. Eotenberg 10% v šol. zaklad.
Poučni jezik.
Poučuje se v sloy. jeziku, kateri je z malimi izjemami materni jezik učencev. Na podlagi slovenščine uči se tudi nemščina, kolikor to dopuščajo čas in okolščine.
Učni predmeti.
Uče se vsi predmeti našteti v § 3 zakona z dne 14. maja 1869 1. V podlago pa služijo učni načrti, katere je 1. 1874 izdalo naučno ministerstvo oziroma c. kr. dež. š, svet.
Učne knjige.
Od učnih knjig, odobrenih od vis. naučnega ministerstva se na tukajšnji šoli sledeče rabijo:
1.	Zgodbe sv. pisma.,
2.	Veliki katekizem,
3.	Začetnica in prvo berilo, spisal J. Mikložič,
4.	Slovenisch-deutsche Fibel, v. J. Mikložič,
5.	Drugo berilo,
6.	Tretje berilo,
7.	Prva nem. slovnica,
8.	Druga nem. slovnica,
9.	Prva računica,
10.	Druga računi ca,
11.	Tretja računica,
12.	Četrta računica,
13.	Peta računica za eno- dvo- in trirazredne šole.
Ze v prvem delu kronike smo rekli, da so se pred letom 1848 le nemške knjige v šoli rabile in da je bil učitelj Fr. Vučnik prvi, ki je slovensko-nemška Slomšekova berila vpeljal. Le - te knjige rabile so se do leta 1870. Tega leta pa so se izdali čisto slovenski berili, I. in II. ker pa leta berila niso bila izdelana po novih učnih načrtih, zato se je sklenolo. da se izdado nova berila, ter se je v ta namen sestavil poseben odsek, v katerem je predsedoval deželni šolski nadzornik Jan. Aleks. Rožek.
Prva je izišla „Začetnica in prvo berilo" spisal Janez Mikložič, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru 1. 1878. Leta 1879 prišlo je II., 1880 pa III. berilo na svitlo. Vse te knjige so se takoj po izdanju tukaj vpeljale.*)
Pouk v telovadbi.
V telovadbi se poučuje v poletnem času v dveh oddelkih na prostoru poleg cerkve, v zimskem času pa se ta pouk omeji na vaje v šol. izbi.
Vsakdanji pončni čas.
Poučuje se v zimskem in letnem tečaju v II. razredu od 9 — 12 ure dopoldan in od 1—3 ure popoldan; v I. razredu pa od 972—12 ure dopoldan in od 1 — 3 ure popoldan.
Pouk v kmetijstvu.
V kmetijstvu se poučuje na podlagi v to stroko segajočik branj v berilih. Ume se samo ob sebi, da se je na različne kmetijske stroke le toliko ozirati mogoče, kolikor to čas in okolščine dovole. S posebno skrbjo pa se goji sa-djereja, katera se ne uči samo teoretično, ampak tudi praktično. V podporo temu pouku služi ]. 1882. ustanovljen šolski vrt.
*) Razun Rožeka bila sta v odseku za izdanje šolskih bukev tudi še Peter Končnik, sedaj ravnatelj c. kr. gimnazije v Celju in pa Fr. Robi.č, c. kr. nadzornik. Nekoliko je pri sestavljanju knjig tudi moja malenkost sodelovala.
Kmetijski napredovalni tečaj.
Dne 27. dee. je vodja tukajšne šole predložil okrajnemu šolskemu svetu učni načrt s prošnjo, da se ustanovi kmetijski tečaj, v kar je deželni šolski svet privolil ter dne 31. dee. 1881 semkaj naznanil.
Namen tega tečaja je, da iz šol stopivši učenci dobe priliko, da to kar so se v vsakdanji šoli učili, ponove ter si pridobe še drugih a za življenje jim potrebnih znanosti.
Ves pouk v tem tečaju se izključljivo le na kmetijstvo ozira.
Poučuje se po nedeljah in sicer vsakokrat po 2 uri.
Počitnice in počitni dnevi.
Po naredbi vis. c. kr. dežel šol. sveta z dne 3. avg. 1876. 1. so na šolah po deželi s celodnevnim poukom, razun nedelj in zapovedanih praznikov vsi četrtki celega leta prosti dnevi. Ako se pa praznik obhaja dan v tednu, tedaj se mora mesto nja v četrtek prej ali slej poučevati. Po ravno isti naredbi trpe počitnice o Božiču od 24. dec. —2. jan.; o veliki noči pa od srede (incl ) pred, do srede (excl.) po veliki noči.
Šolskim vodjam je dovoljeno, da smejo v spomladi po en dan uka oprostiti. Tudi v dan godovanja Njih Veličanstev cesarja in cesarice, in v dan rojstva Njih Veličanstva cesarja ni poučevati.
Glavne ali velike počitnice trpele so do 1. 1878 od 15. sept. — 1. nov. tega leta pa se iz raznih uzrokov preložile v čas od 1. sept. — 16. oktobra. Le-ta naredba pa našim krajnim razmeram nikakor ni ugajala, radi česar se je 1. 1883 zopet prenaredila tako, da odsihdob počitnice zopet od 15. sept. do 2. nov. trpe.
(Dalje sledi.)
---
Narodno blago.
XXXIV.
Kako se je zvedelo, da so raki vžitni?
(Narodna pravljica iz Kadgonskega okraja.)
Pred mnogo mnogo leti je živela v času yelike draginje vboga vdova s tremi otroki. — Blizo njene majhne bajtice se je vil potok, v katerem je bilo vse živo rakov. Nikdo še tedaj ni vedel, da so te živali okusna jed
„Ljuba mati!" reče starejši deček nekega dne, ko so bili vsi že tako lačni, da se jim je črno pred očmi delalo, skuhajte vendar nekoliko teh črnih živali, saj gladu umreti moramo tako ali tako! Mati res skuha nekaj teh živali in ko postavi lonec, sedaj lepo rudečih živali na mizo, se je razširjal po sobi prijeten duh. Z veliko slastjo so jih vžili misle, da se bodo strupenih živali najedli. — A kmalu so se prepričali, da raki niso strupeni, ampak da so tečna
in zdrava jed. Od zdaj zanaprej so vsak dan skuhali toliko teh živali, da niso glada trpeli.
Ljudje so se zelo čudili, kako zamore tako vboga vdova v tej draginji sebe in otroke s potrebnim živežem preskrbeti. — Pozneje se je še le zvedelo, od česa se vdova žiyi. Od tega časa se ve, da so raki zdrava in okusna jed.
A. K.
—-3t"f9--
Književna poročila.
Josipa Jurčiča zbranih spisov III. zvezek, kateri obsega na 277 str. male S Jurčičeve pripovedne spise iz leta 1865, 1866 in deloma iz leta 1867 se je sredi meseca julija začel razpošiljati in izdajati. Vsebina tej prelepi knjigi je ta: 1. „Domen". Povest („Slov. Glasnik" 1865). — 2. „Jurij Kobila". Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije („Slov. Vila" 1865). — 3. „Dva prijatelja" („Slov. Vila" 1865). — 4. „Vrban Smukova ženitev". — Humoristična povest iz narodnega življenja. („Slov. Glasnik" 1865). — 5. „Go-lida". Povest po resnični dogodbi. („Slov. Glasnik" 1866). — 6. „Kozlovska sodba v Višnji Gori". Lepa povest iz stare zgodovine („Slov. Glasnik" 1867). — Tudi te povesti kažejo Jurčičev izvanreden pripovedovalen talent in prepričani srno, da jih slovensko občinstvo ne bode brez prida in notranje zadovolj-nosti bralo; zatoraj se tudi nadejamo, da bodo Slovenci radi segli po tej res lepi knjigi. Cena ji je nevezani 70 kr., v krasne Bonačove platnice vezani pa 1 fl. 20 kr. — Sploh pa priporočamo, da se naši čast. bralci naroče — ako še tega storili niso — tudi na prejšnje in prihodnje zvezke Jos. Jurčičevih „zbranih spisov" in je v tej zadevi opozarjamo na dotično „ Vabilo k naročbi". (Glej „Popotnik-ovo" 8. štev. str. 125.)
Das blinde Kind in der Schule der Selienden. Von Wenzel J. Binder, Lehrer und Director-Stellvertreter im k. k. Blinden-Erziehungs-Institute in Wien. Verlag v. F. Eipeldauer u. Comp. Wien. Ta knjižica je namenjena učiteljem, in gosp. pisatelj nas vanji pouči, v katerih predmetih in kako se lahko slepi otroci s polnočutnimi skupno poučujejo in kaj da zamore ljudska šola sploh storiti za odgojo in pouk take dece. Dobro bo služila knjižica učitelju, ki ima med svojimi zdravimi učenci slepega otroka. Cena ji je 20 kr.
--
Dopisi.
Mar borska okolica. 3. julija t. 1. je imelo uč. društvo mariborske okolice izvanreden zbor. Ko je g. predsednik prečital došle dopise, je razpravljal g. G. Majcen vprašanjanje o „šolskih hranilnicah". Povod temu razpravljanju dala je knjižica, v kateri je objavljen govor g. dr. Keiclier-jev, ki ga je govoril pri zborovanju Knittelfeld-skega uč. društva. Ta mož iskreno zagovarja šolske hranilnice. Poročevalec častno povdarja plemenito in odločno odbijanje vseh napadov, ki so šolske hranilnice in njihovega zagovornika doletele; vendar se pa na nasprotno stališče postavi in kratko reče, da je nasprotnik šolskih hranilnic. Res je — govori —, da moramo otroke štedljivosti vaditi, ali s tem, da jim pomagamo nabirati denar, ki je sredstvo, s katerim lahko do-
spejo do blagostanja (še ložje pa do zlega) smo opravili komaj deseti del cele naloge. Govornik zagotavlja, da bi le pod tem pogojem bil pripravljen učencu pri nabiranju denarja pomagati, ko bi imel tudi priložnost ga napeljavati, kako se denar porabi, ali ko bi vedel, da tudi stariši štedljivost kot naravstveno čednost spoznajo in čislajo. — Razgovarjanje o tem predmetu je bilo živahno ; stavilo se je več predlogov, obveljalo je pa govornikovo mnenje, in društvo se izreče zoper šolske hranilnice. — Sedaj poroča g. Cizel v kratkem o delovanju penz. zavoda za vdove in sirote št. učiteljev in stavi predlog: „Udje učiteljskega društva mariborske okolice naj pri vsaki seji 5 do 10 kr., ali kolikor kdo hoče, temu zares blagemu zavodu darujejo." (enoglasno sprejeto). — Konec seje l/ll.
Iz Ljutomera. V dan 31. julija imelo je naše učiteljsko društvo svoje redno zborovanje. Gospod predsednik naznani, da naše društvo ni pristopilo k vrtnarskemu. Potem je prišla točka o bukvarnicah. Ker gosp. poročevalca ni bilo navzočega, oglasi se Jos. Preuensfeld ter pove svoje menenje o šolar-skih bukvarnicah. Pričela se je debata, katere so se udeležili gg. Kryl, Horvat, Pušenjak. Prvi nam tudi obširno pripoveduje o čeških šolarskih bukvarnicah. — Prišla je za tem točka predlogov. Tu oglasi se J. Preuensfeld ter nekako sledeče govori: Izmed nas je vsakemu znano, kake razmere so med štaj. uč. Lehrerbundom in slovenskim učiteljem. Gleda na to, da se imenovana učiteljska zaveza prav malo briga za nase šolske razmere v spodnjem Stajerju; glede na to, da Še se manj briga za naša društva; glede na to, da se celo nič ne ozira na opravičene zahteve nas slovenskih učiteljev; glede na to', da naše najmilejše svetinje, naš jezik in našo narodnost zasramuje in zasmehuje velika večina nemških udov imenovane zaveze, stavim predlog: Naše društvo naj izstopi iz imenovane učiteljske zaveze. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet. Na to je bila sklenjena seja.	Josephus.
Iz Slov. goric. Včeraj, dne 31. julija imelo je učiteljstvo Radgonskega in Mureškega okraja v narodni šoli v Mureku svojo uradno letno konferenco. Navzočih je bilo okoli 40 učiteljskih moči. Predsednik g. c. kr. okraj, šolski nadzornik Prane Robič otvori sejo točno ob 8. uri s prisrčnim pozdravom na navzoče, trikratnim „hoeh" klicanjem na Nj. Veličanstvo in imenovanjem gosp. Bauera, Mureškega nadučitelja podpredsednikom. Zapisnikarjema sta bila po predlaganju zvoljena g. Grohmann in gspdčn. Berta Hodi. G. predsednik izraža svojo zadovoljnost o dobrem stanju šol v vsakem obziru, ter temeljito razpravlja pedagogično prednašanje v šolski disciplini. O posameznih predmetih naznanja na dalje svoje opazke, kaj in kako bi se dali poboljšati na posameznih šolah ter poda osobito o postopanju iz zgodovine podroben načrt, posebno omenjaje, da naj se zgodovinske slike nikakor ne čitajo učencem, nego z navdušenostjo na pamet prednašajo, ako se hoče navdušenost in ljubezen do domovine in Najvišje rodovine pri učencih doseči. Za vso jako temeljito, pouč-Ijivo a vendar razmeroma kratko razpravo moramo g. nadzorniku posebno hvaležni biti. Predmet „Kako naj se lahkomišljeni otroci doma in v šoli vzgo-jajo?" razdelila sta si gg. referenta Neuhold iz Mureka in Nedok iz Radgone tako, da je prvi obravnaval vzgojo zgoraj omenjenih otrok v šoli, a drugi doma. Navzoči so osobito izvrstno prednašanje g. Nedoka pohvalno odobravali. G. Dr. zdravilstva Langmann iz Straden-a nam je praktično pokazal, kako s šolsko mladino postopati pri telovadbi na telovadnem orodju, ter o tem izdelal podroben načrt,. G. predsednik se mu je v imenu navzočih za ves trud prav prisrčno zahvalil. Jako zanimivo pa je bilo prednašanje g. Ivetza učitelja vino-reje na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. G. govornik nam je razlagal, da niso samo slabe letine in ponarejanje vina krive, ka naše vino brez haska v kleteh leži in se nikdo za-nj ne briga, nego jeden najvažnejših vzrokov je ta, da naše poprejšnje trsovje v sedajšnjih za to trsovje neugodnih klimatičnih razmerah ne donaša več tako izvrstnega blaga, kakor poprej. Treba bode ga
tedaj z novim, za sedajšnje neugodne klimatične razmere vendar primeroma dobro blago donašajočim nadomestiti. Pri tej priliki nam je naznanjal tudi taksna plemena trsov, ter jih na podobah kazal, opiraje so pri vsem na skušnje. Da pa trsju ne bode škodovala v nekih krajih že hudo škodo provzro-čivša trtna uš, treba je takšno trsje saditi, kterega se uš ne loti, in na to trsje potem žlahtna plemena cepiti. Kako se to godi, pokazal nain je ta gospod na lastnih naravnih poskusih, ter nasvetoval, kdor hoče o vsem tem kaj natančnega zvedeti ali kakšna plemena dobiti, naj se obrne na ravnateljstvo dotične vinorejske šole. Takšna prednašanja se ne dajo dovolj priporočati, posebno v naših vinogradnih krajih in smo tudi mi g. predsedniku, ki je to prednašanje provzročil, kakor g. prednašatelju iz srca hvaležni. Po vsem tem so se vršile navadne manj važne stvari, kakor različna poročila in volitve ; ker je bil vspo-red dokončan, konča tudi g. predsednik sejo ob i/i2. uri popoldan.
J. K.
Iz Varšave Ni mogoče zanikovati, da bi Poljaki v duševnem obziru ne imeli tega, kar tvori narod. Istina, da je davna, mogočna Poljska raztrgana in razdeljena med trojna vladarstva, pa duševni interes ločenih med sabo enoplemencev je in ostaja vedno enako živahen, kot jo bil v kedajnih „dobrih" časih. — Po jiki imajo dandanes za razvoj svoje bogate književnosti čvetero glavnih ognjišč; Poznanj, Levov, Krakov in kraljevo Varšavo. V Levovu in Poznanju se izdajajo le bolj časniki, folijanti, manjše obsežnosti, v tem to proizvajata Krakov in Varšava vže velike zbornike v časopisnej obliki, tako zvane „žurnale". Krakov se v tej stroki ponaša -se svojim ,,1'rzegladom Polskim" in „Przegladom Powszechnym", čijih vsak mesečni zvezek obsega na 10 pol vel. 8". A danes naj mi bo dovoljeno spregovoriti nekoliko o tiskovnih produkcijah v Varšavi. Dnevnikarstvo je v Varšavi najbolj razširjano in ima tudi na časnike te vrste po drugod največ naročnikov. V Varšavi od šesterih velikih dnevnikov nima nobeden manj od 4000 naročnikov; „Kuryer \Varszawski" jih ima celo 20.000. Da bi navel zgolj imena manjših listov, kakor tednikov in listov za razne stroke, pa mi je tu odmerjeno premalo prostora. Naj toraj izvedo č. čitatelji „Pop." za danes samo, koliko ima Varšava više imenovanima podobnih „žurnalov". Najstarejši je obsežna »Biblioteka Warszawska", ki se je narodila vže pred 40 leti. V njej je zbranih vže tolikanj umotvorov poljskih pisateljev, da kdor bi posedal vse nje letnike, imel bi res pred sabo celo vse stroke znanja obsezajočo biblioteko. Njej v obok postaviti se zamore obširni „Ateneum", ki ustanovljen 1875 1. se trudi čedalje bolj in bolj zdokona-lovati, ter se že prosto zamore na stran postaviti glasovitemu francoskemu „Kevu6 des deux Mondes". Kritika, leposlovje, znanstveni spisi, vse to je v njem kaj uzoruo zastopano. Na dalje še nahajamo dvakrat na mesec izhajajočo „Niwo", katera poleg „Kronike rodzinne" je kaj priljubljen časopis poljskih rodbin. Kaj znamenito je, da je tej poslednjej vrednik ženska roka gospč Konopnicke a tudi večji del gradiva pohaja od poljskih pisateljic. Takšni listi so tudi „Bluszez" „K6lko rodzinne", in „Swit", v katerih se sprovaja borba teh peresnih amozonek za enako pravo žen z moškimi, kar je tolikanj laglejše, ker med Poljkami je veliko slavnih pisateljic, ki zavzemajo že na slovstvenem poljU dosti znamenito mesto. Zlasti leposlovje se od njih kaj marno goji. Izvrstni časopisi so še: „Biblioteka najcelnejszych utworow literatury europej-skiej", ^Biblioteka rolnicza", „Biblioteka umijetnosci lekarskih" »Biblioteka umiejetnosci pravvnvch", „Medycyna", „Muzeum sztuki europejskiej", hPrzeglad katolicki" pa „Przyroda i przemysl". Humoristični so: „Kolee", „Mucha" in „Zorza". l'o izvirnih slikah bogato oskrbovani pak so tam še razširjeni illu-strovniki, kakor: „Klosy", „Tygodnik illust,rowany" in „Biesiada literacka", vsi skrajno narodni, s čemur presezajo celo liste enake stroke, ruske. Veliko važnost pa zavzemajo v poljskem slovstvu večjidel tu izhajajoče „Enciklopedije", kakor pred nekaj leti izišla „Encyklopedija rolnicza" (vse delo, 6 debelih zvez-
kov, velja 48 gld.) in ravnokar tudi izhaja: „Eneyklopedija koscielna", pa znamenita „Encyklopedija wychowawcza" (pedagogična), ktera enkrat dovršena bo obsezala vso pedagogiško znanost, ter „Slownik geogra(iczny". Isto tako poseda poljska literatura tudi tukaj izišlo „Encyklopedijo ogolno wiedzi ludzkiej" dasi tudi še pravega „Slovnika naučnega" dosedaj pogrešamo. Ako pa še vzamem v poštev, da je izišlo v Krakovi v zbirki z naslovom „Biblioteka Polska", ter v Lipskem izhajajooej zbirki: »Biblioteka pisarzy polskieh" že ogromno veliko del poljskih pisateljev in se jih še posamezno veliko izdava, pa se že iz teh malih potez lahko razvidi, kako napreduje poljski narod na svojem slovstvenem polju, ki se zamore smelo tekmovati z vsakim enako brojnim drugim narodom evropejskim, zla*ti ker tudi ostala ognjišča kaj marno spolnujejo svoj
poklic. O ko bi zapopadel v pravem smislu tudi mišljenje slovansko!
■-—--
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesar] je podaril kraj. šolsk. svetu v Podsredi za zgradbo nove šole 200 fl. podpore iz svojega.
[Imenovanje.] Gosp. Pran Hubad, profesor in začasni vodja deželne podgimnazije na Ptuju imenovan je profesorjem na prvej državnej gimnaziji v Gradcu.
[Izpraševalna komisija v Gradcu], pred katero bodo imeli v prihodnjih 3 letih učitelji svoje izpite učiteljske sposobnosti za ljudske in meščanske šole delati, je sestavljena iz teh le gospodov: J. A. Kožšk, c. kr. dež. šolski nadzornik, predsednik; dr. Kari Hirsch, ravnatelj učiteljišča v Gradcu, I. preds. namestnik; A. Marek, vpokoj. gimnazijalni profesor, II. preds. namest.; dalje Pran Janežič, prof. na mariborskem učiteljišču, Pran llauptman, Franz Peric. Albert Gaubi, Kari Koschatzky. vsi profesorji na učiteljišču oziroma, izo-braževališču za učiteljice v Gradcu, Ignaz Gugl, ravnatelj mešč. šole in okr. šolski nadzornik in Josef Gaubi, vadnijški učitelj, oba v Gradcu.
[7 dvorazrednicb] razširiti je c. kr. staj. dež. šol. svet dovolil narodno šolo pri sv. Florjanu v rogačkem okraju.
[Novi katalog] svojih bukev je dne 1. julija t. 1. izdala direkcija c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju, na kojega naše čast. bralce s tem opozarjamo.
[Uradna učiteljska konferenca] za sv. lenarški, mariborski in slov. bistrički okraj bode se letos dne 4. septembra v Mariboru v poslopju višje realke vršila. Iieševale se bodo mej drugim te-le naloge: a) Razmerje realij k jezikoslovnemu pouku v narodni šoli. Poročevalca gg. Nerat in Gratze. b) Stavkova razčlenba (Satzaiialyse) — poučni poskus. Poroč. gg. G. Majcen in J. Lasbaher.
[Dekliška izobraževalna šola] (Madchenfortbildungsschule) se letos odpre v Beljaku.
[Krvoločno učitelj i c o], gospo Selinger, predstojnico dekliški šoli v Tarnopolu, katera je neubogljivo deklico z bucikami zbadala, so obsodili pretekli mesec na 10 dnij v težko ječo oziroma v globo 250 gld.
[Šolstvo v Teksasu.] Država Teksas v Ameriki žrtvuje za šole več, nego-li katera druga amerikanska država. Podpore normalnemu vseučilišču, gospodarsko-obrtnijskej šoli in ostalim javnim šolam znašajo skoro sto milijonov dolarjev (94,847.000 dol. na leto.) Javne šole se vzdržujejo z odstotki od dolgov od šolskih zemljišč in deloma tudi z nabranimi davki. Minulo leto poučevalo se je v šolah na deželi poprečno 4:i/8 meseca, v mestih skoraj 7 mescev. Za šolo godnih otrok je bilo 295.334, za njih poučevanje plačala je država 1,078.273 dol. ali 3.61 dol. za otroka. Po letošnjih zapiskih pohajalo bo v šolo blizo 310.500 otrok in s tem združeni stroški bodo znašali 1,375.000 d.
(4 41 dol. za otroka); torej je mogoče pričakovati, da bo poučevanje trajalo poprečno 5'/a meseca. V tem zapisniku pa se ne nahajajo otroci od 14—16. leta, ki bodo vsled novo sprejetega zakona tudi hodili v šolo. Država vzdržuje dve aormalni šoli (eno za belokožnike in eno za črnce), kjer se dijaki izobražujejo za učitelje. A ne samo, da je pouk zastonj, marveč država plača učečim se tudi prebivališče in hrano. Na leto po dva meseca podpira država 31 drugih normalnih šol za belekožnike in 11 za črnce. Poprečno hodi v eno po 25 oseb in tako se blizo 1000 oseb za učiteljski stan pripravlja. Država ima še okolo 40 milj. akrov lili oralov zemlje, ki zamorejo v prospeh javnih šol prodani biti.
[Višje šole v Evropi]. V knjigi »države evropske", katero je izdal v 4. natisu Brachelli, beremo, da ima dan danes
Ndmčija 22 višjih šol, 5011 profes., 25.442 slušat. Avstrija 10 „ „ 979 „ 15.573 „ Angleška 8 „ „ 509 „ 18.170 „ Angleška ima še 7 „colleges". Francoska nema državnih višjih šol, ampak le fakultete, in sicer 13 jurističnih in 15 medicinskih, potem 15 pripravljalnih šol za medicino in 30 „facultes des sciences et de lettres" in 5 katoliških višjih šol. Po vseh teh šolah uči 1184 profesorjev 15.526 učencev. Dalje ima Laška 17 drž. viš. šol. 1655 profes, 11.728 slušat. Rusija 8 „ „ „ 709 „ 10.305 „ Danska )
Švedska } 4 „ „ „ 243 „ 3425 „ Norveška )
Holandska 5 „ „ „ 192 „ 1685 „ Belgija 4 „ „ „ 253 „ 4072 „ Švica	6 „ „ „ 375 ,, 2031 „
Španjska 10 „ „ „ 475 „ 13.722 „ Eumunija 2 „ „ „ 87 „	693 „
Laška ima poleg državnih še 4 zasebne višje šole. Portugalska, Grška, Srbija in Turška imajo po jedno samo višjo šolo.
[Koledar za 10.000 let], od 1. 3000 preA Kristovim rojstvom,„do 1. 7000 po kr. r. izdelal je učitelj Blitz na Moravskem. Cena 1 gold. 20 kr.
[V dve sto petnajstih jezikih.] V založbi angležkega svetopisemskega društva za izdavanje biblije izišla je v Londonu v krasnej opravi mala knjižica, ki obsega samo en stavek svetega Pisma preloženega in natisnenega v 215 jezikih in narečjih starega in novega sveta. Stavek se glasi: „Kajti tako je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da bi vsak, kdor vanj verje, se ne pogubil. marveč imel večno življenje".
Kratkočasnica. Vrli računa r. — Učitelj: „Nace! Ko bi bil ti že velik, toliki ko sem jaz in bi gleštal tisoč goldinarjev. Kupil bi si pa hišo za deset tisoč goldinarjev; kaj bi še potreboval?"
Nace : „Bogato ženo."	T. Dernjač.
|	-----M--
Spremembe pri učitelj stvu.
Na Štajerskem: Gosp. Kari Faiss, učitelj na Keblu dobil je uč. službu pri sv. Emi (šmarijski okraj), gosp. France Pečar, učitelj pri sv. Marjeti pod Ptujem pa učit. službo na Humu v ormužkem okraju. — Gosp. Franc Gajšek, zač. učitelj v Kalobju (Celje) in gosp. Viljem Neuner začasni učitelj na Muti (Hohenmauten) postala sta stalno nameščena. — Gospodična Marija Walter, podučiteljica pri sv. Jurju v Slov. gor. pride v Radgono.	_
Izdajatelj in vreiluik M. Nerat.	Tiskar in založnik Ivan Leon v Maribora.