Poštnina plačana v gotovini. Cena. 2 Din. MSTZO MUMOFV »N SeTlKO Leto I. V Ljubljani, 1. novembra 1926. Št. 4. Izhaja v Ljubljani 1. in = 15. vsakega meseca. = Naslov: Uredništvo in uprava lista *Muhe», Ljubljana L, poštni predal. — Objavljeni prispevki se honorirajo, po¬ slani rokopisi se ne vračajo. Naročnina četrtletno 10 Din. Letna naročnina za inozemstvo: Amerika . . 1’— dolar Avstrija . . . 8‘— šilingov Francija. . . 40'— frankov Italija .... 30 - — lir Nemčija ... 5 - — zl. mark Inserati: 65 X1 mm Din 1'25. Poštni ček. račun št. 14.568 -.— v Ljubljani. . Naša politična kobila. - Njenajhrana je v glavnem korupcija, kar pa ji očividno ne prija posebno, ker vedno bolj kaže rebra. No, včasih pa vseeno koga brcne, da jo prav pošteno skupi. Na zunaj je miroljubna, vendar ima tudi svoje muhe. MARIBORSKI D I N S T M A N I. (Folkloristična študija. — Napisal Pohorsky) Človek se lahko dostikrat zelo pre¬ vari, če koga sodi po njegovem imenu. Če bi kdo na primer mislil, da je tisti, ki se zove Korošec, iz Koroške, bi se jako okanil, kakor bi se tudi prevari!, če bi trdit, da ga gospod Srkulj radi srknejo. Iz imena se tudi ne more sklepati, kake nacije je kdo. če se kdo n. pr. piše Ehrlich, se še ne more tr¬ diti, da je dotični gospod Nemec. V Mariboru je par gospodov, ki se zovejo Papež, toda niti eden teh gospodov še ni bil v Ritmu in ni videl sv. očeta. Tako je tudi z našimi dinstmani v Mariboru, če bi jih človek sodil po imenu, bi takoj rekel, da so Švabe, ker se zovejo dinstmani. Toda oni so prave slovenske korenine, če so tudi itz Kranj¬ ske ali Primorske doma. Sploh bi bilo treba o naših dinstman,ih napisati ob¬ širno knjigo, da. bi jih človek priporo¬ čat in pohvalil, kakor zaslužijo. Slo¬ venski pisatelji pišejo seveda vsako- jake druge stvari, toda tega, kar bi bi¬ lo potrebno, se nihče ne zmisli. Zato sem se jaiz odločil, da si bom v imenu vse slovenske literature vzel vsaj malo časa in napisal o naših mariborskih dinstmanih literaren fragment ter s tem nekoliko prispeval k spoznavanju posameznih slojev našega naroda. Vsak pošten mariborski purgar spoštuje naše dinstmane, Naš lepi Ma¬ ribor jiih ima tako rad, da so gospod mestni načelnik odredili, da mora vsak dinstman imeti svojo številko. To pa zato, da se na večer, ko se dinstmani štejejo, lahko takoj dožene, če kateri fali, da ga potem takoj dajo po števitki iskati. Marsikdo se vprašuje, zakaj je ei- gentlih toliko dinstmanov v Mariboru. Na to je laJiko odgovoriti. Vsak vendar ve, da je Maribor fino mesto, ki tujce zelo čisla. Ako tujci pridejo v Maribor, kakor n. pr. Sokoli, Or jun a, Orli, pro¬ fesorji itd., jili gredo čakat na kolo¬ dvor sam gospod načelnik s pozdra¬ vom »dobrodošli«. Pa gospod načelnik ne utegnejo vedno čakati pri vsakem vlaku, seveda tudi ne naši Sokoli in Orli. Tako so pa na kolodvoru naši dinstmani. ki pri vsakem cugU napra¬ vijo špalir in pozdravijo vse tujce v imenu slavnega magistrata. Mariborski dinstmani so vsi v rdeči internacij on ali in zato nosijo rdeče kape. Farba teh kap ni čisto eht in če jiili zaloti dež, potem se cedi rde¬ ča farba dinsmanom po licu in čez nos. Zato imajo nekateri tako rdeče nosove, pa to ni nič hudega, kajti rde¬ ča farba je naša prava farba. Naši dinstmani so ljudje, ki do¬ bro stojijo in če jim tudi drugače ne gre dobro. Oni, podpirajo jarme insti¬ tute, cerkve, banke, razsvetljavo itd. Mislim, da, ga ni v Mariboru dilnstma- na, ki bi že ne bil podprl s svojimi ple¬ či zida »črnega orla«. Tudi za, tiskarne so naši dinstma- ni jako navdušeni. Komaj raznašalec časopisov kje zakriči: »Jutro«, »Mar- burger Zteitumg«, »Slovenec«, »Slov. Gospodar« — že hočejo izvedeti, kaj je novega v časopisu in si izposodijo od vsakega po eno številko. Dinstmani so zelo zdravi ljudje in ljub tel ji friškega zraka. Zmiiraj so na prostem. (>m bolje poznajo Maribor kakor gospod načelnik. Vsak dinstman je tudi diplomat. Diplomati molčijo o tem. kar vedo, tako tudi naši diiust- mainii. K oliko in kakšne stvari oni ve¬ do, tega ne ve nihče. Za koliko milost- 1 j ivili gospa vedo oni, da imajo šocelne. ki jim pošiljajo listke, jih obiskujejo im se' z njimi kratkočasijo, med tem ko šo njih gospodje v službi, afi dinstmani ne povedo tega nikomur, niti njihovim, možem ne. Naši dinstmani molčijo ka¬ kor ribe in kakor duhovniki v spoved¬ nici,. Koliko mariborskih f raj lic bi bolj pordečilo kakor kape dinstmanov, ko b : kak dinstman hotel povedati, komu je vse nosil listke od te ali one poštene frajlice. Lahko je umljivo, da dinstmane zelo spoštujejo mariborske dame in frajlice. Marsikatera ženska je stavita v lotriijio numero, katero nosi njen dinstman na kapi. Tako je neka fraj- lica, v neki ulici, ki je svojemu šocelnu pošiljala listke, drugo leto v juliju — datum se strinja z numero tega. dinst- mana — dobila hauptrefer v. formi malega, sinčka, ati dotični dinstman še ni n !k oni ur povedal, na kateri 1 otrl ji .je igrala in ali je imela cel los, ali po¬ lovico, ali samo četrtinko. Te vrstice sem napisal zato. da boste vsi vedfi in znali spoštovati naše dinstmane im njih častno službo. Geslo: Debele in suhe za «Muhe»! Z našega muholovca. Pozno spoznal. Mož (kriči): »No, sedaj sem se pa vendar enkrat prepričal, da me varaš s knjigovodjem!« Žena: »Kaj se dereš! Molči! Kaj mora ves svet vedeti, da si še le sedaj doznal. kar so drugi že davno vedeli!« Se ne ve. Arent se pelje v Berlin in Roza, njegova, žena, ga spremlja na kolo¬ dvor. Ob stovesm mu reče: »Ali mi boš ostal zvest?« Arent odgovori: »Ali misliš, da sem prerok?« Skrajni čas: Gost: »Natakarica,, ta zrezek že diši!« Natakarica: »Tako? Potem je skrajni čas, da ga pojeste.« Sporazum. A. : Ali sr že slišal, da se je sose¬ dova Tončka pred devetimi meseci spoznala z nekim gospodom in ima že sinčka? B. :- Vidiš, vidiš, vsak sporazum ne prinese tako hitro sadu kakor ta, ' M. I lazi tka. Rnagovarjala sta se dva čevljarska pomočnika in dejal je Boltežar: »čuj, Gašper, ali veš, kakšna je razlika med mojstrom in pomočnikom?« Gašper: «Ne«. Boltežar: »Če je pomočnik bolan, pravijo, da je pijan, če je mojster pi¬ jan. takrat pa rečejo, da je bolan.« Cevko. 27 Pri vojakih. Kapetan razlaga vojakom novin¬ cem. kako se je treba vesti in ravnati v vojski. Nazadnje pokliče rekruta Iora- hima in ga vpraša tako le: «J e I i ti Ibrahime, prva vrsta je v bitki v največji nevarnosti. No, povej mi, kako vojake, ki so v prvi vrsti, najbolje zavarujemo?* Ibrahim se urno dvigne, kot da bi imel svinec v zadnjem delu telesa, in modro odgovori: «Gospod kapetan, najbolje je za one vojake ki so v prvi vrsti, da tih postavimo čisto v zadnjo vrsto.» Š.J Sijer: ČE ŽENA UMRJE. (Groteska iz Amerike.) V pritličju je stanoval g. Debelon, v prvem nadstropju pa g. Suhon. Prvi je imel avto, ki. ga je imenoval Kara in je bil do ušes zaljubljen vanj, drugi pa je imel ženo, katero je istotako lju¬ bil iz vse svoje suhote. Zgodilo se je pa vse naenkrat. Go¬ spodu Debelemu je bil ukraden avto Kara, a gospodu Suhonu je pa umrla draga žena. Izvedel je pa to človek, ki je imel prelepo navado, da je ob enakih pri¬ likah (če je namreč komu kdo umrl) izrazil svoje globoko sožalje. Napotil se je torej tudi v hišo, kjer sta stano¬ vala omenjena gospoda. Nikakor pa ni: vedel natančno, ali je nesrečni vdo¬ vec oni zgoraj ali oni spodaj. Ker je pa iio stopnicah nerodno hoditi, se je namenil h gospodu Debel on u spodaj. Dobil ga je v sobi. Pristopil je tedaj k njemu, se globoko priklonil, predstavil svojo osebnost in z glasom, polnim očitne žalosti, dejal: »Moje -sožal je, cenjeni gospod. So¬ čustvujem z vami in vas pomilujem, ker vem, da ste izgubili najdražje. Po¬ tolažite se iu pozabite. Rano ste jo iz¬ gubili in nadomestilo boste težko na¬ šli. Torej, kakor rečeno, moje globoko sožalje o priliki vaše tako bridke iz¬ gube.« Podal je gospodu Debelonu roko in po licu sta mu spolzeli dve debeli: solzi. Gospod Debelon se je čutil zelo potolaženega in do človeka, ki mu je za njegov ukradeni avto izrazil tako globoko sožalje, je mahoma občutil pri¬ jetno simpatijo. Rekel je torej: »Zahvaljujem se vam za vaše so¬ žalje in neizmerno me veseli, da se dobi človek, ki sočustvuje z nesrečnikom. Zelo sem potrt in ta izguba me je užalostila v dno srca. Saj je bila prav¬ zaprav že stara škatla iin je spuščala sapo spredaj in zadaj. Zelo sem jo bil že polomil in ni bila skoraj več za rabo. Stara je bila in izdelana, pa ven¬ dar md je tako zelo hudo za njo, po¬ mislite, saj se ne bom imel več s čim zabavati in kratkočasiti.« Vlada. Znano vam je, bratje dragi, da vsak mesec vsaj desetkrat v vlado nova kriza sili, opozicija še večkrat. Danes trdno še stojijo, jutri klondjo glave, in naslednji dan pa zopet vse po starem tiru gre. Jaz imam pa vlado staro, vlada mi že dokaj let, kadar hočem oponirat, metla začne pesmi pet. Radi tega v krizi stalni vlada je prav vsaki dan, mesto, da demisijoniram, javim se, da sem bolan . . . Elem. Tja in nazaj. Sprevodnik: Prosim, vozne karte! Možakar: Prekleto vendar, da je ne najdem Nič! Nikjer nič! Vzame naj me takoj pet sto vragov, če je nisem res imel. A ha, tukajle je ta vrag — v Beograd! Stara ženica: Očka, veste, če boste tako preklinjali, pridete s svojo karto preje v pekel, nego v Beograd! M(ždkar: Nič ne de, saj in am relur-karto... Mado. Pri izpitu. Gospod N je polagal prometni izpit. Na vsa stavljena mu vprašanja je zelo dobro odgovoril Predsednik izpraševalne komisije mu zastavi kon¬ čno še tole vprašanje: «Če je podnevi barva signalne plošče bela, kakšna mora biti ponoči luč?» «Rdeča.» «In če je podnevi zelena?* «Ponoči zelena luč.» «Podnevi bela barva ?» «Ponoči bela luč.» «Kaj pa, če je podnevi črna barva ?» «Mora biti ponoči tudi črna luč.» Kakšno oceno je dobil, ni povedal. C. L Mož beseda. i Uradnik krojaču: »Oprostite, da ta mesec ne morem plačati!« Krojač: »To ste rekli tudi pre¬ tekli' mesec.« Uradnik: »Ali nisem mož beseda?« Menda bo res! — Ti Jože, ali' veš, kje ima »Ju¬ tro« najtočnejšega poročevalca? — No? — V Celju. Ta namreč smrtne slu¬ čaje in samomore že vnaprej poroča svojemu listu — hvala Bogu, da se njegova poročila nikdar ne izpolnijo. Na političnem zborovanju. Govornik: «Zahvaljujem se vam, ki tako častno zastopate vse sloje našega troedinega naroda. ..» V dvomu. Tinče se je zelo prestrašil, ko je začel pes za njim lajati. Oče ga je po¬ svaril rekoč: »Tinče, ne smeš biti tako boječ, ne veš li, da psi., ki lajajo, ne grizejo.« Tinče (jokaje): »To že vem, ali lega ne vem, če tudi pes to ve!« *MMMIMMMMMM Tudi on je zrnmn. Prišel je nekoč poslanec ob skup¬ ščinskih počitnicah domov. Njegovi volilci ga vprašajo: »Kako to , da ne čitarno nikdar v novinah, da kaj govorite v parla¬ mentu?« »Ljudje«, odvrne jim poslanec, »tega vi ne razumete! Ali ne berete večkrat: ,Splošno mrmranje?’ Vidite torej, tukaj sem tudi jaz zraven!« HFS. Zvesta,- šena. Pameten mož: »Ne vem, zakaj ljudje vedno obrekujejo mojo ženo. Saj je vendar zvesta žena. Že petkrat je pobegnila s kakim drugim, toda vedno se je zopet vrnila.« M. Ali je res? Gospa: Ne, vaše maslo je predra¬ go, ga ne kupim. Kmetica: Saj ni potrebno, ko ste pa gospa politika, ki ima dosti masla na glavi. Nagajiv. Letoviščar (potem ko je plačal): Zdravst vujte, gospod krčmar! Tu¬ kajšnje moje bivanje mi bo drag spo¬ min. Krčmar: Izlet se je torej izplačal? Letoviščar: 0 da, predvsem pa za vas! HFS. Tega ni pričakoval. Odvetnik Sršen je bil obdarovan v dvanajstih letih svojega zakona z osmimi nadebudnimi hčerkami. Zato ni čuda, da si je tolikanj vroče želel tudi sina. Ko se je zopet bližal čas novega «dogodka», naroči služkinji, naj mu pride takoj poročat v pisarno, kako in kaj. In res kmalu priteče služkinja ter ga pozdravi vsa zasopla z besedami: «Je že gospod!* «Kaj? Fantek?* «Ne!» « Deklica ?* «Tudi ne!» «Za Boga svetega, kaj pa potem?* «Dve deklici, gospodi* C.L. Nepazljivost v šoli. Katehet razlaga o izgonu Adama in Eve iz paradiža Nato vpraša Mihca, ki je ves čas gledal pod klop: «No, Mihec, kam pa sta šla Adam in Eva, ko ju je angel pregnal iz raja?* Mihec vstane ves zmešan in hitro odgovori zadnje besede, ki jih jepre- čital iz časopisa pod klopjo: «Z ero- planom iz Londona v Pariz!* J. Muhe filozofirajo... Že Eva v paradižu je tožila: 0 Bog, obleke nimam nobene. Ta beseda je postala ženski pregovor, s katerim je dosedaj ženstvo mučilo može, konč¬ no so pa vendar nekaj oblekle. Se dan¬ danes toži žena, da nima nič obleči, samo s tem napredkom — da hoče to dokazati. S. * Življenje je jako kratko. Edino od sobote do sobote, ko človek plačo dobi, je strašno dolgo. S. • Zadnjič je bokser Dempsey za¬ služil v par minutah 600000 dolarjev. Med pretepom je parkrat klecnil na na tla. To se je vršilo v Filadelfiji. Pa naj še človek reče, da se v Ame¬ riki denar ne pobira na tleh! Š. % ' ' " 'v Posebna komisija plesnih učiteljev je določila, kako daleč morata biti pleshlec in plesalka vsaksebi Dosta¬ vila je, da se ti - predpisi ne tičejo poročenih parov. Potrebno pa to seveda ni bilo, zakaj dandanes so zakonci pri plesu itak zelo.narazen. Zlasti žene če le morejo nikoli ne plešejo na istem plesu kakor soprogi. Š *. Modni strokovnjaki pravijo, da bo kmalu napočil dan, ko bodo ženske nosile moško obleka Ta čas ni daleč, če se pomisli, da marsikje že sedaj nosijo hlače. S. * ' Parižani so začeli nositi modrce. Parižanke jih ne nosijo več. Parižani hočejo z njimi prikriti trebuhe. Zakaj so jih rabile ženske, pa ne pove zgo- govina. Pa tudi moški jih ne bodo dolgo nosili Se par kampanj v Maroku in Siriji, še par nujnih opominov iz Amerike, da je treba plačati dolg, še par Mussolinijevih protestov, pa bo tudi Francozom trebuh splahnil. S. * Nemci bodo torej res vrnili svo¬ jemu kajzerju posestvo in imovino. Njih geslo je torej še vedno: «Gold gab ich fiir Eisen* (zlato sem dal za železo). ♦ Izdelovalci papirja se pritožujejo, da ni dovolj cunj za izdelovanje finega papirja. Prej je že šlo, ko so bile ženske oblečene kot se spodobi. Ko je prej ženska zavrgla obleko, je bil cel kup na smetišču. Pa danes? Iz cunjice, ki jo nosi na sebi, se ga more napraviti komaj toliko, da zadostuje za bankovec, ki ga je treba v trgovini p'ačati za tako cunjico. S. v Se nikdar ni noben politik zgradil tako visoke ograje, da je sam ne bi mogel preskočiti. '*■ Vedno in vedno čitarno, da bodo angleški rudarji pogoreli s stavko. Vse bi še bilo, samo to je čudno, s čim bodo zakurili, ko ni premoga... .* Italija kriči in vpije, se oborožuje in grozi na vse strani. Otroci tudi kri¬ čijo, kadar jih je strah. * Pri nas štedimo. Na vseh koncih in krajih štedimo. Torej smo vendar bogati, saj kdor nič nima, tudi štediti ne more. * Nekoč je bil nekdo imenovan za ministra. Hitro si je nadel najlepšo obleko, se vsedel na vlak ter se od¬ peljal naravnost v Beograd. Ko je pa prispel tja, so ga med tem že razpo- ložili na razpoloženje. Sedaj, ko je Nemčija sprejeta v ligo narodov, ne vedo njeni člani, po kom bodo udarili v bodoči vojni. Ce ne bo drugače, si bodo pa med seboj skočili v lase. Pri slikarju. Slikar: ‘Gospod, ali naj vas napravim v olju?* Gospod: ‘Vraga, kaj mislite, da sem sardina?* A * Vzoree ljubavnih pisem Dan za dnevom sem jo srečaval, skoraj vedno ob istem času in na istem kraju. Nič čudnega to, ker ona je bo¬ dila v licej, jaz pa v gimnazijo. In tudi nič čudnega, da sem postal po¬ zoren nanjo in kar zaskrbelo me je, če je nisem srečal ravno tam kakor navadno Ona se je komaj mimogrede ozrla name, njenih oči nisem mogel nikdar vjeti. Nehote se mi je vrinila v misli njena podoba, vedno pogosteje sem mislil nanjo in težko sem že čakal trenutka, ko grem zopet svojo vsak danjo pot. Misbl sem si: kaj, če bi ji o priliki tgko mimogrede zašepetal par besed? Po dolgem ugibanju sem spre¬ videl, da je še najbolje, če ji pišem ter ji, ko jo zopet srečam, izročim pi¬ semce. Do takrat še nisem znal pisariti takih stvari in drugo vprašanje je na¬ stalo sedaj za mene: Kako boš sestavil pismo, da bo pisano po vseh pravilih in postavkah, kakor je treba take stvari pisati? Prišla mi je na um ta-le iz¬ redna misel: Preskrbim si knjigo, v kateri so vzorci za ljubavna pisma Drugi dan sem tekel od knjigarne do knjigarne, povsod malce sramež¬ ljivo povpraševal po taki in taki knjigi, a nikjer je niso imeli. Gelo k dvema starinarjema sem zašel, toda zaman. Slučajno sem tisti večer naletel ra svojega prijatelja Vilka. Ko mu poto¬ žim svoje skrbi in težave, je takoj pripravljen pomagati. V veliko moje veselje mi zagotovi, da naslednji dan prinese tako knjigo meni na dom. Res sem dobil knjigo in izbral sem tako lepo pismo iz nje, da sem bil prepričan, da jo bodo polile solze, ko bo brala moje pismo . .. Zvečer sem ga lepo prepisal, drugo jutro pa šel z njim v šolo. — Ko sem jo srečal, sem ji molil pismo. Le to vem, da se mi je roka tresla, ona pa me je za¬ čudeno pogledala, kot bi hotela reči: To ni zame! Vendar pa je vzela pismo in odbrzela dalje Kaj sem govoril, se ne spominjam. Ali odgovora pa ni hotelo biti, ne prvi, ne drugi in tudi ne tretji dan. Četrti dan pa naletim na prijatelja, ki me je kratkomalo začel zmerjati z za- nikrnežem in pozabljivcem, češ, da mu knjige še sedaj nisem vrnil. «Saj meni je za knjigo vseeno, toda knjiga ni moja,» se je hitel opra¬ vičevati, ker me je tako nahrulil. «Ni tvoja?* «Ne, sestrična mi jo je posodila in sedaj me že dva dni nič drugega ne vprašuje kot to, kdaj ji bom pri¬ nesel knjigo nazaj.» «Še nocoj jo dobiš; do večera ti jo prinesem,* sem mu obljubil. fcMM 29 Dva dni za tem sem dobil po pošti pismo od nje. Ko sva se čez nekaj dni na dogovorjenem mestu sestala, mi je sredi pogovora rekla: «Jaz bi ti bila že prej odpisala, toda moj bratranec Vilko je imel knjigo . . .» «Vzorec ljubavnih pisem.» «Kako veš?* «1 tako! In Vilko je tvoj bra¬ tranec ?» «Da!» «In ti si prepisala pismo, ki je v knjigi na strani enaintrideseti . . .» Gledala me je začudeno, kako da to vem. Jaz sem namreč prepisal oni vzo¬ rec pisma, ki je bil v knjigi na tri¬ deseti strani, na enaintrideseti je pa odgovor. Tudi izgovor, Berač: »Prosim za mjtodar, groz¬ no sem lačen.« Gospa: »Zakaj pa ne delate?« Berač: » Veste,'-£ gospa, potem sem »e bolj laee.nl« r .. . T. Kapetan: (ob bližajoči.se nevihti): «Gospod župnik, danes bomo najbrže še nebesa videli!* Župnik: «Qh Bog nas varuj te " nesreče!* Za kulisami. Bankir (plesalki): Krasna Helo- na! V bodoče vam bom razodeval svojo ljubezen tudi. v poeziji. Spesnil bom pesmice in vam jih pošiljal, angel moj! Plesalka (hitro): Toda prosim, gospod bankir, da jih napišete na zad¬ nji strani tisočdinarskih bankovcev' Pred sodnikom. Pobožen. Sodnik (tatu): Obtoženi ste, da ste ukradli temu gospodu novo suknjo in listnico, v kateri je bilo 600 Din. Obtoženec: Slavno sodišče! Vzel sem le suknjo, listnico sem smatral za darilo neba. HFS. Zagovor. '} Sodnik: »Kako, da ste vir zopet tu?« Potepu!): »Zato, ker sem ubogal.« Sodnik: »To vendar ni mogoče.« Potepuh: »O je! Policaj mi je tako ljubeznivo prigovarjal, naj ga poča¬ kam. In sem ga res ubogal.« Sodnik: »Čudno, ker pri vas no¬ bena beseda nič ne izda. Kar gre pri enem ušesu notri, gre pri drugem ven.« Potepuh: »Kaj sem jaz kriv, da imam dvoje ušes?« Sodnik: »Le tiho! Znani, ste naši policiji kot postopač in delomrznež. Zato ste bili tudi iz mesta izgnana.« Potepuh: »Ni res, gospod sodnik. Izgnali so me iz mesta zato, ker so imeli na policiji preveč opravka z me¬ noj. Tam se bojijo dela . . .« Sodnik: »Tiho! Zatoženi ste, da ste se norčevali iz državnih nameščencev, ki skrbijo za red ih mir.« Potepuh: »Policaju sem rekel sa¬ mo to, da ni več vreden kot tista pa¬ lica, ki jo nosi v rokah in ki se ji pra¬ vi (zajeclja) p . . . p . . . endrek.« M. Torno izvršil. Mali Mirko svojemu stricu za god: »Želim vam obilo sreče in mama so rekli, če dobim od vas »kovača«, da ga ne smem zgubiti.« 30 Dvoje nasprotij. »Gospa, včeraj sem videl Vaše tri hčerke; reči moram, da so pravi an¬ geli.« »Kaj pa naj z njimi napravim, ko jih pa noben vrag noče?« M. Skupil jo je. Urednik dobi pismo, v katerem ni' bilo drugega napisanega kot beseda -osel«. Nato objavi v uredniškem kotičku naslednje; Pogosto dobim pisma brez pod¬ pisa. Zdaj se mi je pa zgodilo, da sem dobil pismo s podpisom, pa brez be¬ sedila. M. Dreti blaznico. Paznik v blaznici; »Gospod rav¬ natelj. zunaj stoji precej prileten mož. ki vpraša, če je včeraj zbežal kak pa¬ vi .jen L« Ravnatelj: Zakaj vpraša to?« Paznik: Ker je včeraj nekdo po¬ begnil z njegovo ženo.« Alibi. »Ali lili lahko daste program te igre?« Blagajnik: »Toda igra se že kon¬ ča čez pol nre.« »Nič ne de. Program rabim le za to, da dokažem svoji ženk da sem bil tu.« Ker ima čas. «Kaj pa vendar toliko zvonite — kaj hočete!?» «0 nič nočem, gospod!» «Zakaj pa potem zvonite že pol ure?!» «Gospod, saj imate tu zapisano: »Prosim zvoniti!" — jaz imam pa ravno čas, zato vam pa jaz zvonim, ko ni bilo nikogar drugega.« za gospode, da¬ me, fante, dekli¬ ce in otroke, ka¬ kor tudi krila, bluie, klobuke, perilo in razno modno blago ku¬ pite po zelo zni¬ žanih cenah v najboljši kvali¬ teti in vedno v velikanski izbiri edino v veletr¬ govini R. Stermecki Celje, št. 72 ■ Trgovci' engro cene. llustrovani cenik zastonj. ^24-2 izvršuje najbolje in naj¬ ceneje fotograf FRANJO PRIMOŽIČ v Zidanem mostu Gre tudi na dom ter se lahko naroči z dopisnico. Kis kPBnieš Ti stoje potrebščine? Jaz se vseiej poslužujem tvrdke R. SAVNIK Celje, Aleksandrova uh Tam dobim vsakovrstnega^ blaga najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah, in sicer dobiš vedno klobuke, moško in žensko perilo, rokavice, nogavice, pletenine, dežne plašče, 45-1 svilene robceGtd.,' itd. Cenj. občinstvu se slaščičarna v Celju ter iste podružnicajv = TRBOVLJAM = 46-1 toplo priporoča. Najboljše in najcenejše dalmatinsko VINO 47-1 kupite pri tvrdki I. P. MATKOVIC CELJE, Glavni trg štev. 8 katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerne! Postrežba točna! 34-5 modna trgovina j Maribor, Slovenska ul. 10 A LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga v Celju 26-4 PreSernova ulica Sl. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din' 20 — se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in menične kredite. 31 §Ji|||i!llllllll!llllllllllllllllllllllllll!l!lllllllllll!l'ff:'lll!lll!llllllllllllllll||l|||||||||||||||||||||l|||||||||!||!!|i||||||l||il||||||||||||'||||||l| Švedski standard pisalni stroj j,HALOA <( model 12 izdelek svetovno priznanega švedskega dela, industrije in tehnike- Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo: Ant. iRud. Legat St Co , Maribor, Slovenska uliea 7. Telefon 100 krajevni zastopniki se iščejo. Telefon 100 Franc Bernhardov sin GtsbVBerutani zaloga stekla in porcelana Maribor, Rieksandrova 17 2 -3 En groš. En detail. Vinko Šabič, Žalec 1 ^ kupuje po najboljš h cenah hmelj. ♦ Prodaja najceneje vse vrste ♦ 27-4 umetnih gnojil. ,, M. RAUCH Veletrgovina stekla in porcelana CELJE, Prešernova ulica št. 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih šip, slik in vse v to stroko spadajoče predmete. ■! m istična bistroumnost. Profesor (pri izpitu - ): Kako bi, go¬ spod kandidat, v predtežečem slučajni od drž. pravdnistva predlagamo do¬ smrtno zaporno kazen vsled nastopiv- ših olajševalnih okolščiii zmanjšali 1 ? Kandidat: Odpustil bi obsojencu pet let kazni. Profesor (začudeno): In kako bi to izvršili? Kandidat: Pustil bi ga še pet let na svobod', prelen bi ga zaprl. NFS V Mariboru kupiš najceneje pri 21-4 na obroke. Maribor, Meljska cesta 29. lOS HOFER, Maribor, 42-2 10 . oktobra ulica štev. 2. Trgovina z muzikalijami, godbenimi inštrumenti, gramofoni in glasovirji. 'OU*DOR 10. zapovedi za najemnike. 1. Vzemi si vedno najrlepše in naj- udobnejše stanovanje, četudi ga ne mo¬ reš plačati. 2. Opozori hišnega gospodarja, če¬ tudi ga greš ponoči budit, na slabe stvari v stanovanju. 3. Ge imaš otroke, poskrbi, da bo¬ do imeli druščino ter .jih pusti v veži s trobentami, bobni in. ragljami svirati. Pusti jiili tudi po ograji drsati. 4. Ge si vzameš podnajemnike, glej bolj na dobro plačo kot na osebnosti. 5. Imej glasovir, četudi ne znaš igrati. (Pazi na mačko, da ti ne zbeži!) 6. Opoldne, ko hišni gospodar dremlje, sekaj v svojem .stanovanju drva. 7. Zalivaj rože, kadar stranke pod teboj zračijo posteljnino. 8. Pusti vodo v kopalnici teči in pozabi jo zapreti. (Nauči se plavati!) 9. Ge prideš db 2. uri ponoči r,a- Irkan domov,-se .javi vsej soseščini. 10. Ge bi se 'hišni gospodar pre¬ či rznil priti. po. stanarino, mu le daj - primeren odgovor z nogo. -S. ^uliiinppjutiiiiiiiimniijiu-niHiiiiAjtiitniiiiiiiiiiMuiiiiitaiiiiiiAitiifP^ 1 Podružnici § 1 našega lista se nahajata tudi 1 1 v Mariboru, Aleksandrova cesta 45, j | in v Celju, Zavodna št. 96 =} 1 (poštni predal 13). j Iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiillliiiiiiliilliiiiliiiiiiiilliliiiiiiiiiiiilllltiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii Višek predrznosti. Trgovski potnik si naroči v hotelu sobo im se zapiše v knjigo. Medtem ko piše. prileze čez stran, na katero piše. stenica. Razjezi'se, biti k hotelirju in ga ošteje: »Vaših stenic v posteljah sem že vajen, da- pa hodijo kontrolirat knjigo tujcev in iskati številke sob, kjer spimo, je pa že preveč!« Dobesedno razu m el. Učitelj: Imenuj mi .nekaj samo¬ stalnikov moškega spola in jih pre¬ tvori v samostalnike ženskega spola. N. pr. medved - medvediica, vrabec — vrabica, Soc, — ročica, zdravnik — zdravnica itd. Dijak: Kos kosa, solnčnik — solnčnica. Turk turščiica, svet. — svetnica. Peter Laharnar 39 ' 2 mizarski mojster Gaberje pri Celju št. 69. — - ■ Prodaja tudi na obroke. Volna, pletenine, drobnino, perilo, galanterijo, parfumerija. Zaloga ,KAR0‘ čevljev po originalnih cenah. 32-4 Gaspari-Faninger naslednik Slavko Černetič, lVIar»ilboj?, Aleksandrova c. 23. Stavbno mizarstvo ter najrazličnejše pohištvo izdeluje točno po naročilu Moška narava. i Lizika prijoče k materi: »Mama, Franček je pa moje punčke, ki sem jiih tako lepo oblekla, slekel . . . oblekce pa je razmetal in strgal.« Mati - : »Pač moška narava,.«, M. To pa ne soglaša. Tujec, ki gleda na mali postaji skozi okno: »Kako to, da ima tako ma¬ la postaja tako debelega postajenačei- niika? V tej deželi morajo biti pa ljudje zapravljivi.« M. F. Kil IVŠEK 44-1 fotograf CELJE, Cankarjeva 9 Iščemo ■ spretne nabiralce oglasov za Ljubljano in Celje. Ponudbe na upravo «Muh» pod «Nabiralec». premog »pečenica" 38-3 izvrstno, najcenejše kurivo. Maribor, Cankarjeia ul. 1. 32 Vljudni ljudje. Vedno tožimo o pomanjkanju vljudnosti. Meni se zdi to pretirano. Zadnjič- je mlad gospod ponudil pri svojem odhodu iz tramvaja neki go¬ spodični svoj sedež. To je vljudnost! S. V moderni Turčiji. Moderna Turkinja modernemu Turku: »Veš, v dvojih prejšnjih turških h Tacah se tvoje krive noge niso toliko opazile.« . On: -Veš, Fatima, s pajčolanom zastrta si bila tudi lepša.« S. Najbolj realistično. Triije realistični slikarji so se pre¬ pirali, kdo izmed njih slika bolje po prirodi. »Naslikal sem sliko tako narav¬ na«, se je hvalil prvi, »da so prileteli ptiči i'n so začeli zobati, zrno s trte.« To ni nič«, je rekel drugi. »Jaz sem naslikal pokrajino tako izborno, da je padel toplomer, kii sem ga pri¬ stavil k nji, kar 10° C pod ničlo!« Kaj bo to«, je rekel zmagoslavno tretji. Jaz sem naslikal portret mla¬ dega moža tako imenitno, da ga mo¬ ram vsako jutro obriti.« L. Neprijeten odgovor. Kmet pride k zdravniku. Na vpra¬ šanje, če je že bjl kje radi nasveta, mu reče kmet: Da. vprašal sem gospoda lekarnarja.« »In kakšno neumnost vam je na¬ svetoval?« »Poslal me je k vam. gospod dok¬ tor!« Pokora. Mlad ženin je prišel ravno od iz¬ povedi. Kar se spomni, da mu spoved¬ nik ni naložil pokore. Vrne se torej k duhovniku in reče: »Velečastiti, pozabili ste mi nalo¬ žiti pokoro . . .« »Ali mi niste rekli«, odgovori du¬ hovnik. »da se ; mislile skoro oženiti?« M. Na pomoč poplavljencem! Počakajte malo! Ne vpijte! Pozna ga. Ona: »Kaj bi naredil, ako bi umrla?« On: »Najbrže isto, kot ti, ako bi jaz umrl.« Ona: »Vidiš ga nesramneža, pa si mi obljubil, da se ne boš nikdar več ženil:« • M. Kdor hoče prejeti naš list na ogled, naj pošlje svoj naslov upravi lista ,,Muhe u , Ljubljana L, poštni predal. ♦#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦ Rešitev skrivalniee v številki 3. Pravilno rešitev so nam vpostali: Franc Primožič, fotograf, Zidani most; Kiadenšek Jernej, Zadobrava ; Ignacij Cuderman, Tupa¬ liče; Tilka Pibrovc, Celje; ROssner Edvard, Celje; Mira Fink, Celje; Minka Zabukošek, Celje; Jože Čuk, Žalec; Anton Pungeršek, Zibika; Gina Janežič, Celje; Maks Kovačič, Konjice; Franc Goričar, Maribor. is Litsfcniea grafologa. z> Za dobro grafološko analizo je treba neprisiljeno napisati vsaj 15 vrstic. Pismo je opremiti z nadpisom in po možnosti tudi s podpisom. Obenem je navesti spol in rojstne podatke. Pismu je priložiti Din 5 — za upravne stroške. Obsežnejše analize ali ugotovitve anonimnih piscev po dogovoru. Diskretnost zajamčena. G. Z. B. v B. B.: Vaša pisava pokazuje talente dobre gospodinje. Ste namreč mar¬ ljivi in štedljivi, ljubite red in točnost. Kajne, tudi osornost je včasi na pravem mestu? Mislite trezno, motrite življenje od praktične strani in se rie udajate kakim idealnim fan¬ tazijam. Kar bljižnim ni potrebno vedeti, tega od Vas tudi ne zvedo. Vendar svojegi zna¬ čaja pred javnostjo ne skrivate in se vedno pokažete taka, kakršna ste. G. F. B. v B. B.: Reden in neprisiljen značaj. Da je molk vreden zlata, veste ravno tako, kakor gdč. sestra. V vsakdanjem živ¬ ljenju se radi opirate na svoje nazore in ne ljubite ugovorov. Ako pa zmoto spoznate, jo lojalno popravite in se prilagodite danim razmeram. Ste sploh inteligentna, idealna in dobra duša. Poleg tv ga posedujete obsežno duševno obzorje in ste muzikalično nadarjena. G. I. C. v T. p. P:: Vztrajni ste in nag¬ njeni k materijelnemu uživanju, da si zato ne žrtvujete radi večjih zneskov, Poleg tega ste zelo zapeti in zaklepate svoj jaz s sedme¬ rimi ključi. Skrivate vse in se na zunaj ka¬ žete drugačnega kakor ste. Le bodite odkriti! Saj ni povoda, da bi se morali hliniti in umikati javnosti. T tv. Ltistniea uredništva. ; ^J G. Z. Š., K.: Le pošljite! Kar bo dobrega bomo že odbrali, — G. N. V., M.: Prejeli! Nekaj pride pozneje na vrsto. — G. P. L ; , L.: Vaše stvari se nam zde nekako znane. Morda smo jih že kje čitali. . Vsekako bomo zrno izbrali iz plev. — »Triglavski«: Zaenkrat nam jih nekaj pošljite, če so izvirne. — G. H. F. S , Pr.: Kakor vidite smo nekaj porabili. V splošnem bi rekli: Malo manj, a tisto dobro. —, G. H. K-, C.: Sporočite nam, če so slike izvirne, potem bi nekaj priobčili. V besedi se Vam humor ni tako posrečil. Izdajatelj in odgov. urednik Ivan Kavčič v Ljubljani. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.