Avstrijska državna ideja. Vsaka stvar, torej vse, kar je ustvarila roLa božja, ima dolo6en namen. 0 namenu 6lovekovem pou6i nas katekizem; ta je torej lahko vsakomur znan. Ne ve se pa splošno, 6emu je ustvarjena ta ali ona žival, ta ali ona rastlina; to se še le najde po dolgoletnem natan6nem opazovanju in prou6evanju. In res so u6enjaki doslej uže določili o mnogih živalih in rastlinah, 6emu da so, toda o veliki ve6ini njim namen še ni jasen; vendar je gotovo, da tudi te niso brez njega. Tako mora tudi imeti vsaka re6, ki izhaja iz roke 6lovekove, dolo6en namen, ker je 6lovek umno bitje; le norec dela brez namena. Potem takem ima dolo6en namen tudi država. »Gotovo da«, boš djal, »ona ima namen, stvariti in hraniti pogoje, ki narodu in posamezniku omogo6ijo, da se osre6ijo z ozirom na ve6no pa tudi na pozemeljsko živIjenje, v kolikor je to-le pot do onega«. Narodi ustanavljajo in se družijo v države ter se podvržejo njihovim zakonom in sicer zato, da uživajo tisti red in mir, ki ga je treba v dosego višjega namena; država je torej zaradi narodov in za nje, ne pa naopak. Ker pa države niso enake niti z ozirom na lego, niti z ozirom na zemeljsko površje, niti z ozirom na prebivalstvo itd., tudi ne morejo vse svojega namena dose6i pod enakimi pogoji. Ta n. pr., ki leži ob morju in je malo rodovitna, iš6e doseči svoj namen po trgovini, druga sestajajo6a iz mnogih narodov in obsegajoča rodovitna tla, ustvari naredbe, ki pospešujejo medsebojno ljubezen narodov in poljedelstvo, tretja, ki ima vsega dosti, a leži sredi drugih držav, stremi, da razširi svoje meje do morja itd. Vsako državo torej vodi in mora voditi neka ideja, v katere uresni6enju Ieže pogoji, da doseže svoj namen in ta ideja se imenuje državna ideja. Kar je 6loveku duša, to naj je državi državna ideja. Vse naprave, vse notranje uredbe, kakor tudi zunanja politika imajo se državni ideji prilagoditi ter jej služiti. V vseh ukrepih, ki jih stori država, mora se poznati, da jo vodi dolo6na ideja, državna ideja. S tem pa nikakor ni re6eno, da bi morala država dokler živi, jedni in isti ideji ostati zvesta. Razmere v državi in okoli nje se izpreminjajo, in vsled tega mora se, kadar je treba, ideja zameniti z drugo razmeram primerno. Toliko se nam }e zdelo treba povedati, da lahko govorimo o državni ideji avstrijski. Razmatrati ho6emo, katere ideje so doslej našo državo vodile, in katere se naj oprime sedaj. Ko so Turki pred 400 leti jeli napadati zahodno Evropo, združili so se razni manjši narodi prostovoljno v veliko državo avstrijsko, da bi se v slogi obranili pogina. Prva avstrijska državna ideja bila je torej: v a r s t v o pred Turki. Lahko trdimo, da bi danes tega ali onega naroda avstrijskega ne bilo ve6, ako bi ne bil iskal reSitve v slogi z drugimi. Prva avstrijska državna ideja je torej bila gotovo zdrava. Crez dobrih 200 let, to je, ko so Turki bili toliko oslabeli, da se Avstriji njih ni več bilo bati, pa je tudi prva državna ideja svoj pomen izgubila in razmere so ji vsilile drugo. Avstrijski vladarji so bili namre6 ob jednem nemški kralji, ali kakor so se zvali, rimsko nemški cesarji. Po sedemletni vojski pod Marijo Terezijo pa se je kazalo, da \e imenovano dostojanstvo avstrijskih vladarjev v nevarnosti, ter da si ga namerjajo prisvojiti kralji pruski. Treba je torej bilo dosedanjo državno idejo izpremeniti v tem smislu, da ostane dostotanstvo rimsko-nemškega cesarja pri Habsburžanih. Ohranitev rimskonemške cesarske krone bila je torej druga državna ideja avstrijska. Tedanji državniki so prav spoznali, da Avstriji v boju z nemško Prusijo ne jbode lahko zmagati, ker je velika ve6ina njenih prebivaleev raznih drugih narodnosti, le nemške ne, ter da je država, ki bi veliki nemški državi naj bila jedno, le malo nemška. Zatorej se je moralo začeti po Avstriji z vsemi mo6mi germanizovati in v tem smislu je n. pr. kar Marija Terezija ukazala ustanavljanje nemških ljudskih in drugih šol po vsei državi. Bolje se je Se drža^na ideja po germanizaciji pokazala pod Jožefom II. Ali vkljub tolikim naporom avstrijske politike se je Prusija svojemu namenu vendar 6im dalje tera bolje približavala in vsled tega se je Franc II. leta 1806. rimsko-nemški cesarski kroni prostovoljno odpovedal ter si nadel naslov cesarja avstrijskega. Ali avstrijska politika je odsihmal le še vendar stremila po izgubljeni kroni in vsled tega imela s Prusijo vedne spletke; državne ideje svoje torej ni hotela popustiti in odlo6itev prineslo je še le leto 1866. Vsled bitke pri Kraljevem gradcu morala se je Avstrija nadvladi 6rez nemške dežele za vselej odpovedati ter od teh stalno odlo6iti in 3. grudna 1. 1870. si je pruski kralj postavil na glavo krono nemškega cesarstva. Leta 1866. morala se je torej Avstrija državni ideji ohranitve rimsko-nemške cesarske krone za vselej odpovedati, zategadel pa tudi od tistihmal germanizacija pri nas nima ve6 smisla. Katera državna ideja vodi Avstrijo sedaj? Državna ideja se ne razglaša, kakor ukazi, ki se pribijajo ob steno; treba njo je spoznati iz raznih naprav in političnih sredstev. Po pomirju, ki je sledilo bitki pri Kraljevem gradcu, uvedel se je v Avstriji dualizem. Vsled njega je 1.) država razcepljena v dve polovici, ki sta si v gospodarskem oziru tuji, da ne re6erao sovražni. V tem razmerju ti6i kal razpada, kakor to predobro dokazuiejo dolgotrajna pogajanja o nagodbi. 2.) pa je v dualizmu izraženo, da naj nadvladujejo tostran Litve Nemci in Lahi, onstran Madžari. Tudi to nosi v sebi kal razpada; kajti v Avstriji, kjer so se združili razni narodi prostovoljno, nima nobeden pravice, da bi drugega vladal; najmanj pa je treba dati se zatirati Slovanom, katerih je po številu najve6 in ki tudi dajajo cesarju krvnega in denarnega davka najve6. Vrh tega pa tisti, katerim so se po dualizmu dale predpravice, te-le še v ta namen izrabljajo, da si gladijo pot do popolnega odcepljenja od Avstrije. Da, celo tako dale6 je uže prislo, da ni ve6 varno avstrijskega patrijotizma kazati, in da se morajo avstrijski domoljubi umikati, ker ne najdejo varstva. Vzlasti so se te žalostne razmere še bolj poslabšale, odkar se je bila sklenila znana trozveza z Nem6ijo in Italijo. Katero državno idejo kaže vse to? Menda le ne, da se ima Avstrija razkrojiti? Gotovo je, da Avstrija, odkar se je nadvladi nad nemškimi deželami stalno odpovedela, nima zdrave državne ideje, in da je mora v kratkem biti konec, če se ne oprime takoj z vso mo6jo druge, ki jo more osre6iti. Katera bi to naj bila ? Avstrija leži sredi Evrope in sestoji iz koncev onih velikih narodov — slovanskega, nemškega, laškega, rumunskega — ki bivajo od nekdaj gromadno ob robu evropske celine; le Madžari so iz Azije prihruli pozneie ter se vrinoli med zapadne Slovane. Ti narodi so, kakor smo uže rekli, se prostovoljno združili in imenujejo svojo last krasen in z božjim blagoslovom bogato obdarovan kos zemeljske površine, ki Se vrh tega v dolgi črti sega do morja. >Glej, stvarnica vse ti ponudi, — Iz rok ji preje- mat' ne mudi!« Te besede našega pesnika pa6 ne veljajo le Slovencu, za katerega so se napisale, ampak vsakemu Avstrijcu sploh. Ni6esar nam ni treba želeti, dovolj imamo vsega, še preveč in kar nam je odve6, lahko prodajamo, ker imamo morje. Toda le eno je, ki je pa za to tako nesre6epolno, da preti po njem naši prelepi domovini neizogiben pogin, to je, da se, odkar z Nem6ijo nimamo nič ve6 opraviti, ni hotela najti oblika v kateri bi si narodi med seboj ne škodovali in se torej ne sovražili. Kar nas je v Avstriji, navezani smo drug na drugega, ker nas neposredno ali posredno spaja Donava. Donava zahteva, da leži ob njej država, kateri je glavna reka in še več nego to. Večno ostanejo resnične besede velikega Palackega: »Ako bi Avstrije ne bilo, podvizati bi se morali, da jo v korist Evrope in v prospeh 6lovekoljubnosti prej ko slej ustvarimo«. Velikih narodov razne konce in tudi Madžare, skratka nas vse, ki nas Donava neposredno ali posredno veže na-se, po poti stroge jednakopravnosti in jednakoveljavnosti osre6iti, dajati nam streho, pod katero tekmujemo v hvaležnosti do skupnega nara vladarja, to je, odkar smo od nemških držav odločeni, edina prava ideja, ki naj vodi našo avstrijsko državo. Le v tej ideji ji je rešitev, pa tudi gotova rešitev; 6e se je pa ne oklene, potem ji ni ve6 in ji tudi ne bode več treba pomagati. Ta ideja ni nova; izrekel jo je prvi6 uže imenovani Palacky pred 33 leti. Odsihmal je imela mnogo čestilcev, ki so se trudili, pripomo6i ji do zmage, imela pa je tudi mnogo sovražnikov. 0 njej no6ejo ni6 vedeti in bi jo najraje pokopali v dno morja Nemci, Lahi in Madžari, ker nasprotuje njih veleizdajskim namenom; njim bi se namre6 najsrčnejše želje izpolnile prav tedaj, kedar bi Avstrija razpadla; tedaj bi Madžari postali samostalni, in bi >rešeni« Nemci in Lahi lahko objemali svoie »proste« brate. Le Slovani gledajo v njej svoj idejal, le Slovanom je Ieže6e na obstanku in mogo6ni prihodnosti Avstrije; zatorej more le od njih Avstriji priti rešitev, zatorej pa je tudi njih sveta dolžnost, da se za kot jedino pravo spoznano državno idejo z vso mo6jo potegujejo in jo povzdignejo na prestol, raz katerega bode našo lepo, toda hudo zadeto domovino storila slavno in sre6no.