PLANINSKI VESTN1K
kaetičnost Janko Moder odobril tudi veliko začetnico: Vodnik po K., Klinarjev Vodnik. (Verjetno zaradi podnaslova.) Kako bi se odločil dr. Jože Toporišič, glavni avtor SP 1990, nI mogoče predvideti. Po svoji naravi bi gotovo skušal nasprotovati. A komu? (J. Moder bi mu olajšal delo, če bi se strinjal z mano.) Vsekakor načelno nasprotovanje ni zanesljiv pravopisni kriterij. Ganljivi in sami sebi nasprotujoči so v SP, recimo, njegovi zapisi ■■Filozofska fakulteta v Zagrebu« {SP, 97) In »filozofska fakulteta v Ljubljani« (SP, 104) — poleg -Filozofska fakulteta v Ljubljani« {SP, 103) — In verjetno smemo sklepati na filozofska fakulteta v Zagrebu, ki sicer ni zabeležena. Razumi, kdor more! (In pravilno zapiši, kdor zna! Rezultat je ta, da polovica profesorjev Filozofske fakultete v Ljubljani ne zna pravilno napisati Imena svoje ustanove.)
Pri navajanju stvarnih Imen, kot rečeno, SP čisto pozabi na okrajšana imena knjig, iz poglavja o malih črkah (iz poglavja o Malih črkah?? — poglavje ima naslov Male črke) pa bi se po vzporednih primerih dalo sklepati, da naj se pišejo z malo začetnico, kadar prevlada vrstnost, (Npr,: Društvo proti mučenju živali: občni zbor društva — ve se katerega. Ima svoje polno ime, a okrajšave kljub temu ne pišemo občni zbor 'Društva. S polnim imenom pa bi seveda pisali občni zbor Društva proti mučenju živali; vsekakor bo treba ožje določiti, katere okrajšave se pišejo z veliko in katere z malo začetnico.) Je pa SP, 37, znatno narobe, ker nekatera imena napačno piše in hkrati ne pove, katera tam navedena imena lahko krajšamo. Krajšamo namreč lahko samo tista, kjer druga beseda lahko stoji tudi sama s polnim zaželenim pomenom, ta pa se potem,
g^l^Pg ŽrtVS DlaZOV V d6Ž&l3h	domačinov v teh predelih. Po izkušnjah sodeč slednje nI majhno, vendar pa o njih skoraj ni zanesljivih
IKAR v zimi 1994/1995	podatkov.
Med mrtvimi je tudi enajstleten fantiček iz Spodnjega
Na lanskoletnem zasedanju Podkomisije za plazove pri	Brezna pri Rjmgkjh Top,icah Dne 24 12 1994 je v
Mednarodni komisiji za reševan,e v gorah (IKAR) v	b]ižini doma 2asu| laz na bočju lem z
Geirangerju na Norveškem je slovensko GRS zastopal	nepokošerlo travo
načelnik Podkomisije za plazove dr. Tomaž Vrhovec.	0ecek se je d0| na zasnezeno strmlno, da bi se
Obravnaval! so številna vprašanja ,n uvodoma podal,	dnCa| Ko je zakoracil na nekako 36 s10 lnj njen de|
pregled nesreč v državah, ki jih zastopajo	vzpetlne, na katerem je bilo do 50 cm snega, se je nad
Število mrtvih v plazovih se je v z,m, 1994/95 v primer-	a k|QŽa ,n zasula 8|| je £am zat0 mu
javi s številom žrtev leto dni poprej povečalo za 30.	nlhce m m , 1L Zarad| navade> da je vcaslh
K^ub številnim žrtvam je s anje se vedno boljše kot leta	^ k ^^ £ {am ^ kQ ^ SQ
1991 in v zimah 1977 do 1986.	pogrešili šele naslednjega dne In po kratkotrajnem
Pregled smrtnih žrtev plazov v državah— članicah	¡skanju našli mrtvega zaradi zadušitve — pol metra
IKAR v zimi 1994/1995	globoko v plazovlni, ležečega na hrbtu z glavo navzdol.
Država TS VS OS AL OP OZ RA Skupaj	NeSreča je zgovorno opozorilo. Podobnih plazln je v
Anglija — — —	našem gričevnatem svetu na stotine. Večina se Izteka
Avstrija 14 6 3 1 24	na |oka|nei občinske, državne in tudi mednarodne
Bolgarija — _ — — _ _	ceste kjer možnost nesreče ni majhna. O tem se lahko
Oeska — —	prepričamo, če si ogledamo pregled smrtnih nesreč v
Francija 9 13 — 1 — — — 23	plazovih na Slovenskem.
Hrvaška —— _ — _ _ _ ^ T
° J	Udeleženci posveta so med drugim obravnavali
^ 5 — 3 12	vprašanje preprečevanja nesreč in naprave za Iskanje
Kanada j; ^ j1 ^ ^	zasutih.
Uechtenstein - ■ -	Med slednjimi že nekaj let prodajajo drag »lavinski ba-
Nemcija i — —	ion«, katerega lastnosti še niso zadovoljive in ga
Norveška 1 1 — — 1 — — 3	IKAR ne priporoča. Tudi švedski radarski odmevnik
Po iska _ __j _ _ _ _ __ __	~ r
1	»Recco«, pripomoček organiziranih reševalcev, še ne
S| ,.a ~ ~ __ ~ — ~7	zadovoljuje v celoti. Kaže pa tudi, da ta naprava v
Š ani" 6 6	Avstriji 'n Nemčiji moti telekomunikacije in celo lahko
Švica 11 1 8 20	resno ogrozi varnost helikopterja.
8 3 6 1 1 9 28	Podkomisija poziva k samozaščitnemu obnašanju
Skupaj 57 30 1 28 2 3 19 140	P^adetih^V vseh deželah so pozimi že na voljo opo-
Odstotkov 41 21 1 20 1 2 14 100	«rila pred plazovi, ki jih velja spostovati. Izdano je
i „ .. ,„ . .. w	bilo več videokaset o snegu in plazovih.
Legenda: TS - l ." smučarji. VS = smučarji [zven zavarovanih smučišč,	r
oš = smučarji na urejeni smtičifiirh. al = gomihr brez siiiuči, op=zasu-	Pohvaljena je bila slovenska izdaja šestjezičnega
ti na cestah, oz = zasuli v zgradbah. ra = drugi	slovarjalKAR o snegu in plazovih, kiji bo letos sledl-
Pregled ne zajema žrtev med člani odprav in treklngov	la francoska izdaja, kasneje pa verjetno še katera,
v Himalaji, Karakorumu. Andih in drugih gorstvih sveta,	Pavle šeguie
71