Knjižnica Via T E ìoral loži' iro'1 na* za'1 ujel* K Kila' lot« ■a'^ > 1<’ vsa' čl*' nd n»! ečk' sin« ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. Pri. Leto XI. štev. 15 (528) TRST - PETEK 9. OKTOBRA 1959 r osamezD» ste«. Lir Nov velik uspeh sovjetske znanosti: Ob petletnici podpisa posebnega statuta liW!iiliiiiilliniii!ii!mi8iiimniiiiiiiiiiiiiiii«iiii!iiiiiiiiiiiii«iii llllllllllll«llllill!ll!ll!ll P et let je minilo . od dneva ko sta bila podpisana lon-’Wski sporazum o razdelitvi 'obodnega tržaškega ozemlja Cl,ed Italijo in Jugoslavijo in Posebni statut o zaščini slovenje narodne skupnosti na Trža-!^ein in italijanske narodne topnosti v Istri. Že 5 let ob-'taja generalni komisariat, kakemu stoji na čelu dr. Pala-6lilra, ki vlada na Tržaškem o-^rnlju. Ako se ozremo nazaj, z name- °Bi, da bi ugotovili kaj vse bilo v tem času narejeno za formalizacijo življenja v Trstu 'o kako se izvajajo določila polnega statuta, dobimo kaj po-ra*n0 sliko. Trst, ne le, da ni v tem času v nobenem pogledu napredoval, jarveč se danes nahaja v tako etičnem položaju kot nikoli •nirnem času. Huda kriza vla- '*a tla široki črti in zajema vse Panoge gospodarstva. Italijanski 'kidajoči krogi ki so pred razživijo Svobodnega tržaškega 'J2emlja uporabljali ime Trste j svojo propagando in so Trža-(i|tioin obljubljali vse mogoče n nemogoče stvari, so potem, 0 je stopil v veljavo londonski tJ°razum, pozabili na brezšte-v’jQe obljube. Zaradi zgrešene vladne poli- ce se tržaško mesto, ki je bi- 0 nekoč važen mednardoni em-P°rij, postopoma spreminja v f^vadno in nepomembno pri-'ttnisko mesto. Tso to se je dogodilo in se še °§aja, kljub več ali manj pomenim zagotovilom številnih ? govornih vladnih osebnosti, 1 so oznanjale najrazličnejše frepe za poživitev tržaškega ^°spodarstva. Bivši ministrski predsednik , ba je svoj čas dejal, da mora *aško mesto postati prava a-),atltgarda italijanskega I o"»''« iit«j»junsxv.cga gOSpO-frstva. Njegov naslednik Fan-a,,i pa je dejal, da Italija ni Elevala Trsta zase zato, da bi '*rrirl v njenem naročju, temveč ‘°i da bi ga z ljubečo, mate- r*nsko nego vodila naproti vse-*ranske obnove. Ob neki drugi pniliki je že omenjeni Scelba iz-J.av*k da je vlada prepričana, a bo z najširšimi ugodnostmi agotovila promet Trsta z drža-'”a»ni, kj leže v njegovem narav-_eni zaledju in da bo skrbela lo. da se bo tržaška industri- / razvila do največje mere, kar j Predpogoj za bodočnost Trsta njegovega ozemlja. Ba je rimska vlada na vse to .Postavno pozabila, je več kot Issilo, Namesto, da bi Trst po-a avantgarda italijanskega I/Podarstva, hira, namesto da se promet razvil z deželami Vegovega naravnega zaledja, se i Promet na splošno iz leta v le‘» in z dneva v dan manjša, Biesto, da bi se tržaška indu-,. ja razvila do največje mere, , °Uri v neprestani krizi, šte-V|bia ležni enakopravnosti pri dobivanju in izvrševanju javnih funkcij, da bodo deležni enakopravnosti v pogledu vstopanja v javne službe, da bodo v javni upravi sorazmerno zastopani, da bodo smeli v javnih uradih in na sodišču uporabljati svoj jezik, da bo podžiganje narodnostne mržnje prepovedano in vsako tovrstno dejanje kaznovano, da bo etnični značaj in neoviran kulturni razvoj zajamčen, da bodo slovenske kullurno-prosvetne in športne organizacije deležne istega ravnanja, kakor druge odgovarjajoče organizacije in da bodo deležne podpore iz javnih finančnih sredstev, da bodo slovenske šole popolnoma izenačene z italijanskimi, da bodo merodajne oblasti izdale zakonske predpise za zagotovitev stalne organizacije slovenskih šol, to je za uzakonitev, da bo omogočeno slovenskim učnim osebam, da pridobijo potrebno kvalifikacijo za isti status kot redni člani učnega osebja, da bodo v volilnih e-notah tržaške občine in ostalih občin na Tržaškem, v katerih Slovenci sestavljajo najmanj eno četrtino prebivalstva, postavljeni napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic tudi v slovenskem jeziku itd. Vse te določbe posebnega statuta so do danes ostale samo na papirju, kajti niti ena izmed njih še ni bila uresničena. Ponavljamo : niti ena ! Nasprotno : narodnostna diskriminacija se še vedno nadaljuje, v državnih uradih je slovenska beseda prav tako nedopustna kot je bila za časa fašizma. Narodnostna mržnja se še vedno podžiga in sam vladni komisar je na ljubo krogom, ki podžigajo to mrž-njo, prepovedal celo volilno zborovanje na Velikem trgu, na katerem bi bil eden izmed govornikov spregovoril tudi v slovenščini. Šolske oblasti ne le da niso premaknile z mrtve točne problema uzakonitve slovenske šole temveč so v brk točnim določilam posebnega statuta izdale popačena spričevala za slovenske šole in v tem šle tako daleč, da so potisnile slovenski jezik, za druge premete, od starejših slovenskih šolnikov, ki i-majo še vedno položaj začetnikov, pa se zahteva polaganje ponovnih in nemogočih izpitov. Glede uporabe slovenskega jezika obstajajo še vedno v veljavi fašistični zakoni, po katerih je uporaba tega jezika celo kazniva. Vladni komisariat v Trstu po svoji volji uveljavlja zakone italijanske republike in jih pri-kruja tako, da že vnaprej onemogoča, da bi Slovenci imeli svoje izvoljene predstavnike v raznih voljenih organizmih. Slo- tretji Lunik kroži okoli Lune Avtomatična vesoljska postaja raziskuje nevidno stran Lune, ko bo to obkrožila pa se bo vrnila nazaj v območje Zemlje Nova etapa na pob k poletu človeka v vesoljstvo Sovjetska znanost osvaja vesoljstvo. Komaj tri tedne po uspeli izstrelitvi rakete na Luno, je bila pognana na krožno pot okoli naravnega satelita naše Zemlje avtomatična znanstvena postaja, Lunik III. Namen kroženja te postaje je, raziskati doslej še nepoznano in z naše Zemlje nevidno stran Lune. Ko bo Lunik obkrožil Luno, bo priletel nazaj v območje Zemlje in bo postal njen u-metni satelit. Iz zadnjih poročil, ki so prispela iz Moskve je razvidno, da je bil Lunik v sredo popoldne oddaljen od Lune 417.000, od naše Zemlje pa 417.000 km ter da nadaljuje pot okoli Lune z zmanjšano hitrostjo zato, da uspešnejše raziskuje nevidno stran njene površine. 10. oktobra bo Lunik zašel v največjo oddaljenost od Zemlje, 470.000 km, nato pa se bo začel ponovno približevati Zemlji, kateri se bo najbolj približal 18. oktobra. Tedaj bo znašala njegova oddaljenost od naše površine le 40 tisoš km. Podatki, ki so jih sovjetski znanstveniki prejeli od vesoljske postaje dne 6. oktobra, potrjujejo, da vse naprave za raziskovanja normalno delujejo. Lunik lil, ki so ga preteklo nedeljo izstrelili v vesolje nosi s seboj avtomatično radijsko izstrelitvi izjavil leningrajski znanstvenik Ponjajetev. Ta je povedal tudi, da bo komplicirana znanstvena raziskovalna aparatura omogočila, da bodo znanstveniki dobili podatke o lastnostih prostora na drugi strani Lune, ki ni vidana z Zemlje. Nova vesoljska ladja Lunik III, tehta 435 kg. Samo znanstvene naprave tehtajo 278,5 kg. Tudi raketa, ki jo je pognala v vesolje, je bila mnogo večja in težja od onih, ki so jih uporabili pri izstrelitvi prej- šnjih dveh Lunikov in je samo njen zadnji stadij tehtal 1553 kg- V torek zvečer je tiskovna a-gencija TASS sporočila, da so podatki, ki so prišli iz tretjega Lunika potrdili, da je medplanetarna avtomatična postaja, potem ko se je ločila od tretjega raketnega stadija, krožila nemo- ta postaja nahajala nad Atlantikom in je bila oddaljena od Zemlje 371.700 km. V trenutku, ko je bila postaja najbližje Luni, je začela krožiti okoli nje. Iz podatkov, ki so dospeli na Zemljo, je bilo mogoče ugotoviti temperaturo v notranjosti avtomatične postaje. Ta je znašala od 25 do 30 stopinj, pri- teno okoli Lune in raziskovala j tisk pa je znašal okrog 1000 tisti del satelita, ki je bil doslej I milimetrov. Tako baterije, ki nerazikan. Postaja je bila iste- ' dobivajo energijo od Sonca kot ga dne oddaljena od Lune sa-1 kemične baterije so delovale mo 7000 km. Ob 20. uri se je | povsem normalno. Hitrost tretjiega Lunika je znašala ob izstrelitvi 11,1 km na sekundo. Njegova najmanjša hitrost je bila nekaj manj kot 1 km na sekundo. To je bilo v trenutku, ko je začel krožno pot okoli Lune. Luniku so dali tako majhno hitrost v tistem trenutku zato, da je lažje opazoval še neraziskano stran tega satelita. Povsem je naravno, da vlada v svetu izredno veliko zanimanje za raziskave, ki sc v teku. V' Moskvi je izredno dosti novinarjev iz raznih dežel, ki poizvedujejo po raznih podatkih. Razni sovjetski znanstveniki so dali nekaj zelo važnih izjav. Prof. Sedov je med drugim izjavil, da utegne vesoljska postaja imeli neomejeno življenje, kajti obe bateriji imata možnost, da delujeta v nedogled. Prof. Martičikus je izjavil, da so sovjetski znanstveniki rešili mehanično vprašanje, ki se tiče premikanja treh nebesnih teles in da so to vprašanje rešili z izredno veliko natančnostjo. Za-radi tega je sedaj sovjetska astro navtika prav tako precizna kakor fizika. Akademik Krilov pa je izjavil, da so računi za izstrelitev tretjega Lunika in nadzorovanje instrumentov na medplanetarni postaji, na tako veliko razdaljo, pravi čudež najsodobnejše znanosti. Prof. Štern-feld je izjavil, da je Luna sedaj dosegljiva z vesoljskimi raketami in da bo mogoče izstreliti vesoljske ladje s člove- Proslave desetletnice LR Kitajske v znamenju velikih zmag in napredka Eno desetletje, ki pomeni celo stoletje na področju razvoja kitajskega gospodarstva 1. venci nimamo svojih predstavni- Pitajo in vrsto drugih najso- industrijska podjetja pa "'Padajo in brezposelnost je , l‘no bolj grozeča. Tako smo 11 es prišli do tega, da je sam f. Bister za trgovinsko motna-Jervolino, izjavil, da resni olemi tržaškega gospodarstva evajo, ne le globoko analizo „N0Žaja, temveč takojšnje in ^"■fgične ukrepe, pa četudi bi ° Bilo združeno z izrednimi fi- a,’čnimi žrtvami. Sam zunanji , 'Bister sedanje vlade Pella je Prisiljen priznati, da je propri v tržaški luki letos utrpel k a,tične izgube. Tako so torej uresničene več ali manj slo- Bo dane obljube. Toda če se n Bi o nazaj z namenom, da r ,"toviino, kaj vse je bilo nabit ° V °'cv'ru posebnega sta- ai ki se tiče Slovencev, do- (j 'B0 še bolj porazno sliko, kaj-ly.B'h ena točka tega statuta ni a do danes še uresničena, posebni statut pravi, da se italijanske oblasti ravnale ^kladu z načeli splošne de- 9rarije o človeških pravicah kov niti v Trgovinski zbornici. Organizaciji, ki združujeta veliko večino slovenskih kmetov nimata svojega predstavništva niti v komisiji za verifikacijo imenika kmetov tržaške občine, ki imajo pravico do bolniške blagajne. Taka je pač stvarnost. Zato, ko pregledujemo sadove petletne komisarske uprave na Tržaškem ozemlju poudarjamo, da so določila posebnega statuta ostala mrtva črka na navadnem kosu papirja. Ko to ugotavljamo pač ne moremo mimo, da se ne bi čudili nekaterim krogom, ki večkrat zatrjujejo, da se položaj tržaških Slovencev povoljno razvija. Po našem mnenju ne mole biti govora o kaki povoljno-sti, dokler ne bodo ugodno rešena vsaj najvažnejša vprašanja, ki jih navaja tudi posebni statut. bodo vsi prebivalci, brez p 'riminacij, uživali osnovne ^ aviee in svoboščine, da bodo „°venci na Tržaškem popolno- i.a ^enačeni z italijanskim pre- Xid'tvom. da bodo Slovenci de- Tudi od nas samih je mnogo odvisno, kako in kdaj bodo rešena pereča vprašanja, ki se tičejo tako gospodarskega življenja Trsta kot narodnostnih in demokratičnih pravic tukajšnjih Slovencev. Ker pa vlada ne kaže nobene volje da bi pristopila h konkretnemu reševanju vseh teh problemov, jo moramo prisliti, naj to stori, kajti tako ne more v nedogled ! *** dobnejših znanstvenih naprav za raziskovanje Lune. To je med drugim kmalu po uspeli oktobra je LR. Kitajska slovesno proslavila lO.oblet-nico svoje ustanovitve. Ob tej priliki so bile zlasti v Pekingu velike svečanosti, katerih se je udeležilo okrog 700.000 ljudi. Tem vsečanostim so prisostvovali tudi visoki predstavniki vseh socialističnih dežel, med katerimi je bil tudi tovariš Hruščev. Vse proslave te pomembne obletnice so potekale v znamenju velikih uspehov, ki jih je dosegla ta dežela v tako kratkem času svojega obstoja. O teh problemih so govorili tudi številni slavnostni govorniki, tako na osrednji proslavi v Pekingu, kot na vseh neštevilnih drugih proslavah širom prostrane kitajske dežele. Uspehi ,ki jih je LR Kitajska dosegla v desetih letih, so rc3 Pella in Segni ( pomiritvi : — Naj le gre, kamor hoče, le da ne pride k nam. (Po tedniku «Il Punto») resnično tako veliki, da jih je težko primerjati z drugimi deželami. List «Gemingibao» je na dan desete obletnice republike podčrtal, da je bila Kitajska še pred desetimi leti na industrijskem področju za eno celo stoletje nazaj za Veliko Britanijo. Samo v teku prvega petletnega načrta, ki se je zaključil leta 1957 pa je ta dežela povzpela za celih 50 let naprej. Razliko je še bolj zmanjšala v teku leta 1958 in danes je LR Kitajska že dohitela Veliko Britanijo na področju tekstilne industrije in pridobivanja premoga ; v teku letošnjega leta pa jo bo dohitela tudi na področju pridobivanja železa. Pri vsem tem pa moramo imeti pred očmi, da so bila potrebna cela tri leta za obnovo ruševin, ki jih je prizadela zadnja vojna in de je obnovitveni vzpon v znatni meri Zavrla tudi vojna na Koreji. Leta 1952 je bila izpeljana agrarna reforma skoraj na celotnem področju dežele. To je PrLod tovariša Hruščeva na letališče v Pekingu vodnja jekla že dosegla 1 milijon 349.000 ton. litega železa 1.900.000 ton, petroleja 436.000 ton, premoga 63 milijonov 528.000 ton. Ob zaključku prve petletke pa so se te številke zelo povečale, saj je Iz tehničnih razlogov objavljamo nekaj vesti, ki običajno spadajo na 1. stran, na 4. strani lista. znašala proizvodnja jekla že med drugim pripomoglo k veli- | 5.350.000 ton, proizvodnja lite- kemu povečanju poljskih pridelkov. Leta 1949 je znašal celokupni pridelek žita okrog 108 milijonov ton, leta 1952 pa je ta pridelek dosegel skupno 154.395.000 ton. Ob koncu obnove je proir- ga železa 5.850.000 ton, premoga 124.238.000 ton itd. Povsem je razumljivo, da se je vzporedno s proizvodnjo predmetov, ki jih navajamo, višala vsa ostala proizvodnja in z njo tudi življenjska raven ki- tajskega ljudstva. Preteklo leto je znašala proizvodnja litega železa 13.690.000 ton, kar je 131 odst. v primerjavi z letom 1957 ; 270 milijonov ion premoga, s čemer je bila v enem samem letu dosežena koiičina, ki jo je predvideval drugi petletni načrt, proizvodnja električne sile se je povečala za 319 odst. v primerjavi z letom 1957 in je znašala skupno 800.000 kw, pridelek žita pa je poskočil na 250 milijonov ton ter s tem dosegel količino, ki je Kitajska v vsej svoji zgodovini nikoli ni zabeležila. Tako je prišlo do tega, da je Kitajska sama pridelala 385 kg žita na prebivalca. Načrt za tekoče leto predvideva zelo visoko količino proizvodnje tako na industrijskem kot na kmetijskem podro-šju. CK KP Kitajske je za dosego tega cilja predelal določila sedanjega petletnega načrta. Tako se bo sedanja petletka zaključila s triletno anticipacijo. ško posadko. Stanjukovič je izjavil, da sicer ni mogoče točno reči, kdaj se bo to zgodilo, da pa vendar ni več daleč dan, ko bo do tega prišlo. Prof. Tihov je napovedal, da bo prihodnji korak v tem oziru namenjen na Mars. Ves svetovni tisk, zlasti pa sovjetski tisk posveča veliko pozornosti poletu tretjega Lunika. Naj navedemo na tem mestu dva značilna odstavka iz dveh sovjetskih listov. Prof. Kozirev piše v «Literatumiji Gazeti», da tretji sovjetski Lunik odpira pred znanstveniki nove izredno velike in važne možnosti za raziskavo tistih področij Lune, ki so na Zemlji nevidna. Prof. Žužkov pa piše v «Komsomol-skaji pravdi», da je človeštvo danes priča rojstvu nove znanosti, katere prva lastovica, tretji sovjetski Lunik, je že na poletu. SZ bo predlagala mednarodno konferenco o vsemirju Oovjetska zveza je napove-^ dala, da namerava pred- lagati sklicanje mednarodne znanstvene konference o vse-mirskem prostoru, ki naj bi se vršila pod pokroviteljstvom Združenih narodov. To je sporočil namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov v nekem govoru, ki ga je imel v torek na zasedanju Glavne skpšči-ne OZN, kmalu zatem, ko je radio Moskva sporočil vest, da je tretji Lunik dosegel najmanjšo predvideno razdaljo od Lunine površine in je začel krožno pot okoli neraziskanega lica Lune. Govor tov. Hruščeva po ameriški televiziji ^> red svojim odhodom iz ZDA je tovariš Hruščev govoril po ameriški televiziji. V svojem govoru je med drugim poudaril «Imel sem zelo prijetne razgovore s predsednikom Eisen-howerjem. V marsičem sva delila mnenje, tako o položaju samem kot tudi o nujnosti, da se zboljšajo odnosi med ZDA in ZSSR. Toda razumeti je treba, da ni tako enostavno odpraviti vse tisto, kar se je nabralo v tolikih letih hladne vojne. Zaradi tega ne smemo misliti, da se bodo razmere takoj spremenile in uredile. Za dosego tega bo potrebno še veliko naporov in potrpežljivosti. Očitno je. da so v ZDA še vedno vplivne tiste sile, ki ovirajo zboljšanje odno. saje v med obema državama in ublažitev mednarodne napetosti. Toda odprava napetosti ni odvisna samo od dveh velikih držav. Za to morajo prispevati vse države. Vendar pa na svetu ne more biti trajnega miru. dokler ne bosta dve najmočnejši državi živeli v slogi. V Ameriki vlada kapitalizem, v Sovjetski zvezi pa socializem. Mar naj zaradi tega pride do spopada, ki bi zajel ves svet, ali pa naj navežemo normalne odnose in živimo v miru, vsak po svojem prepričanju? V Sovjetski zvezi so vsi za to. da bi živeli v miru, vsi se zavzemamo za miroljubno koeksistenco. Če se tako Amerika kot Sovjetska zveza ne nameravata vojskovati čemu naj torej služi tolikšno oboroževanje? Rekli so mi, da ZDA porabijo na leto okrog 40 miljard dolarjev za oboroževanje. ZSSR porabi v i-ste namene okrog 25 milijard dolarjev na leto. Mar ni mogoče, da bi narodov denar bolje porabili? Zatem je Hruščev obravnaval vprašanje Nemčije in med drugim rekel : «Možno je in nujno potrebno potegniti črto med drugo svetovno vojno in skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo. Mar ne bi bilo bolje, da bi to storili z o-bema nemškima državama in že s tem pogasili iskro dokler se ne razplamti v nov požar? Sklenitev mirovne pogodbe bi pogasila tudi iskro, ki tli v zahodnem Berlinu, s čemer bi nastalo tudi novo vzdušje». In za zaključek : «Vprašanje družbene ureditve, to se pravi živeti v socializmu ali v kapitalizmu je notranja zadeva vsakega naroda in treba je strogo spoštovati načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Če bi se vse države ravnale po tem načelu, potem ne bi bilo posebno težko zagotoviti trajen mir med vsemi narodi na svetu». Tovariš Germanetto je umrl Giovanni Germanetto, eden izmed pionirjev delavskega gibanja v Italiji, je dne 7. tega meseca umrl v Moskvi, zadet od srčne kapi. Tovariš Germanet- za list «Lavoratore» kot «Delo». Še pred nedavnih je za oba lista napisal članek o življenju in delu našega ožjega rojaka-Slovenca, Cecila Urbana, ki je to ki je bil star 75 let, je deloval v vrstah italijanskega delavskega gibanja že nad 56 let. Zaradi svojega delovania je v Italiji mnogo pretrpel, večkrat je bil zaprt in se je moral končno izseliti. Zadnje čase je stalno prebival v Sovjetski zvezi, ki je postala njegova druga domovina. Tovariš Germanetto je bil znan tudi v vrstah slovenskih in italijanskih delavcev na Tržaškem ozemlju. Bil je tudi sodelavec obeh glasil tržaških komunistov, saj je pisal tako prav tako živel in deloval v Sovjetski zvezi, kjer je tudi letos umrl. Ohranili ga bomo v trajnem spominu ! Težko prizadeti družini blagega pokojnika so poslali sožalja : Volstvo KPI, generalni sekretar KPI tovariš Togliatti, Avtonomna tržaška federacija ter uredništvi listov «Delo» in «Lavoratore». Naše bralce pozarjamo, da bomo o pokojnem tovarišu obširneje pisali v prihodnji številki. Stran 2 DELO 9. oktobra 1959 Pet let komisarske uprave v Trstu Združimo se in povečajmo borbo za dosego gospodarske obnove, za zaščito demokratičnih svoboščin in narodnih pravic Slovencev ! Posebni statut samo na papirju lllllllllll!III!l!ll!ll!illlllll![ll!l[lll!ll!llllllll!lilli[|[IHII[!lllllllllll!ll!l!lll!ll!llll[!llll!IIIII!l|l||]||!!l![|!||l!||ll!!lil|!!||l|[]|l!l|||l||||[|||lli||i||||||[||i][]||t||||[|||]|||B|||l|I|[||||!!|[|||!|ll|! "T7" ljub svečanim oblju-bam, ki jih vsebuje priloga 2 londonskega sporazuma, ki se nanaša na pravice narodnih manjšin, se te ne spoštujejo in se ne uvajajo določila, ki jih omenjeni sporazum vsebuje. Posebni statut je ostal, torej, le navaden kos papirja. Posebni statut določa v svojem drugem členu enakopravnost Slovencev v javnih službah. Ta določba se v najmanjšem pogledu ne izvaja. Na področju šolstva: predsedniki izpitnih komisij so vselej izbrani iz vrst italijanskih šolnikov iz nostranjosti Italijanske republike. Tisti, ki odloča o zadevah šol s slovenskim učnim jezikom je šolski skrbnik, ki je seveda Italijan, vsi ostali funkcionarji igrajo le vlogo navadnih uradnikov. Slovenski šolniki imajo skoraj v celoti položaj začasne namestitve. V času, ki nas loči od dneva, ko je stopil Londonski sporazum v veljavo, se položaj v ničemer ni spremenil. V Posebnem statutu se govori o dobi štirih let, v kateri naj bi se uredil položaj slovenskih šolnikov. Toda v vsej tej dobi se ni vprašanje premaknilo z mrtve točke. In tako se nahajamo pred absurdnostjo, da bi morali slovenski profesorji celo tisti, ki bi morali prejeti že zasluženo pokojnino, delati nove izpite, ker so bili diplomirani v tujini. Kljub točnemu določilu Posebnega stauta, ki pravi, da bodo slovenske kulturne ustanove deležne državne podpore, nam ni znano, da bi kdaj katera koli slovenska kulturna ustanova prejela kako subvencijo za svoje delovanje. Nasprotno, s strani organov javne varnosti se dela celo pritisk na nekatera slovenska prosvetna društva in se jim grozi z odvzemom licence za bar, ako se ne bodo vključila v ENAL ali kako drugo vsedržavno in priznano italijansko organizacijo. Posebni statut določa, da bodo šole s slovenskim učnim jezikom deležne popolnoma enakih pravic kot šole z italijanskim učnim jezikom. To velja tudi z juridičnega vidika. Toda kljub temu, da je od tedaj preteklo že pet let, sloven- ske šole še niso juridično va v Trstu. Šele pred krat-priznane. Nekatere sloven- kim je Generalni vladni ske srednje šole še nimajo komisariat v Trst objavil ustreznih prostorov (n.pr. neko okrožnico, v kateri se višja realna gimnazija). 5. člen Posebnega statuta določa, da bodo Slovenci lahko uporabljali svoj materni jezik v občevanju z upravnimi oblastmi in na sodišču. Po tem členu imamo Slovenci pravico zahtevati slovenski prepis odgovorov istih oblasti in celo ustmeni odgovor bodisi neposredno ali pa preko tolmača. Isti člen nadalje pravi : «Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike obeh teničnih skupin, vštevši tudi razsodbe sodišč, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto velja tudi za uradna obvestila, javne proglase in publikacije.» Podobna določila so tudi glede javnih napisov, za krajevna imena, za i-mena ulic in cest v krajih, kjer žive po večini Slovenci (vsaj ena četrtina). Nobenega izmed teh določil ne izvajajo vladne o-blasti in ne občinska upra- naznanja, da se bo v kratkem otvoril tečaj slovenskega jezika za javne uradnike. Ta tečaj naj bi vseboval skupno 75 lekcij. Toda kaj je to? In kdo ve, če se bo sploh kdaj otvoril ta tečaj ? Pa še nekaj primerov : slovenski kmetje — in ti sestavljajo velikansko večino na Tržaškem — nimajo svojega predstavnika v kmetijski komisiji tržaške občine, ne v tržaški Trgovinski zbornici. V slednji nimajo svojega predstavnika niti slovenski trgovinski krogi. In tako bi lahko še nadalje naštevali. Lahko bi navedli tudi vrsto drugih krivic, ki se gode Slovencem na Tržaškem. Toda že iz teh odstavkov je na dovolj jasen način razvidno, da se na Tržaškem ozemlju, niti v najmanjši meri ne izvajajo določila Londonskega sporazuma in Posebnega statuta za zaščito slovenske etnične skupine. »38*1 =j. » : Trgovinski promet se je zmanjšal za 50' Tržaška luka hira. Leta 1939 je bilo v Trstu registriranih 91 ladij, FINMARE s skupno tonažo 316.798 ton. leta 1938 pa le 51 ladij s skupno tonažo 150.000 ton. Leta 1913 je bila naša luka na četrtem mestu v Sredozemlju, danes pa je poti-, snjena na osmo mesto v vrsti italijanskih luk. Na sliki : porazen pogled na prazno luko eta 1958 je prišlo do velikega nazadovanja prometa v primerjavi z letom 1957. Evo, kaj govore uradni podatki : Pomorski promet 1957: 5.138.000 ton 1958: 4.443.000 ton Železniški promet 1957: 3.470.000 ton 1958: 2.816.000 ton Nazadovanje se je stopnjevalo tudi v prvem polletju 1959. Zgovorno primerjavo z istim obdobjem leta 1958 nam nudija sledeče številke : Pomorski promet 1958: 2.656.000 ton 1959: 2.325.000 ton Železniški promet Vzroki neprestanega nazadovanja tržaškega pomorskega prometa Zagotovilom, da bodo v tržaški luki uvedli primerne tarife, niso sledila dejanja. Konkreten primer nam nudi dejstvo, da niso stopila v veljavo niti določila sporazuma o direktnem avstrijskem prometu skozi Trst, ki so bila m 1W5S :gg|g n, GorassAKto G: sl.ram šl emre-'tiso - » - B8$§ ohe in aéwalsa:« dì ss pafefeli« ctwielo to é»l $»rUte lUltam per il giorno 17 commi te in iseata liexgs aell'Uoite’ d’itali*, un oratore » anco ti de il prti-*’*“• * rr‘““" u v‘nu C0H8n&SA$$> eh» 1» »ut ®en$ionsta Pisi;ss - ®»a*m3o state nell® steri* delle Citte % tee tre dalle prtoelpelt « mggtorl nlieatasloci patrieiti cm trle*tir* - «• e»sarta» per le greade della popèlasieste, e stebel» 4e2l*lt*lis$iiU* * Ai tris -, y ' »-v- a z- uì j 'Jl'Es;--, a- ,5 ,, , % , v-,-' ' cc-vs/;-/'-' < vy». Me e»«i* »he il $#Nuu«aaeie del óiscorse in lingua ale Ve»« *hhs solo bti data luoite alle ; ......... Il oomisls te Sei Hirtitd Comuniste Xtalism* per il giorno 17 corrente « frisate le it.ezse dell*Unite’ d'Italia, C0a-19 B0l’ellt8.»opraeeennete frisate, 15 toggio 1958 m copisti pio (sm&mtu krat s tisoč poljubi, oskusila tega nisva nikdar. V tistem revnem šopku s° bile tudi kolužnice. Iz-b"§al sem jih iz šopka in "tetka me je čudno pogledala ter rekla: "Zakaj delaš to?» In z fahlim očitkom je nada-'tevala: «Mar zato, da jih Potem, zavržemo?» "Vendar ne trgamo ru-|Penih cvetic, ker rumena, 'arva pomeni ljubosumnost», sem rekel patetič-P° in dodal: «Tebi bi jjtnel darovati samo rde-e cvetice. Vrtnice ali kaj Podobnega. No epa tudi modre bi ti lahko daro-val, saj vendar veš — sem Pomežiknil — rdeča bar-Pomeni ljubezen, mora , pa zvestobo». S tem sem svojo predrznost izčrpal in šla sva na-PreL Bil sem ves srečen. e če sem pomislil, da bi. P°raIo današnjega dne ..lt! konec papirnatih po- C da bi morali od parka dalje igrati le postransko vlogo, se mi je zdela ta misel nekoliko prenagljena. V tistih trenutkih sem si želel, da bi se cilj oddaljil. Toda dogajalo se je obratno : bližal se je vedno bolj. In čim bliže je bil, tem bolj sem molčal. Prav za prav je ljubezen velika muka. Medtem ko sem se tako namučil, sva dospela v park. «Kako lepo je tu», je rekla Metka s pogledom, ki je hotel objeti vse: stara drevesa in mlado grmovje. «Sijajno! Tu je res tako kot v gozdu!» Bil sem ji zelo hvaležen, ker je nanesla prilika, da se izkažem. Napravil sem to temeljito. Rekel sem: «žal, da je tu preveč ljudi». Metka me je pogledala debelo, nato pa se ozrla stran. Bil sem vesel, da me je razumela. Potem sem začel v hlačnem žepu iskati konček cigarete in vžigalice. Kadil sem, čeprav mi kajenje ni nikdar ugajalo. V obraz sem bil vedno zelen. Toda na svežem zraku je kar šlo. Spominjam se, da so nekateri liudje, ki so me srečavali, vame kar zijali. Stareiši. so nekaj godrnjali. mlajši so se mi pa smfe-jali. Bedasti ijudje, sem si mislil. Toda jaz sem hotel iti po stranski poti, ki se je naposled le prikazala. Ozka steza po travi in izho-iena od sto nog. Levo in desno je bilo grmovje. Sicer pa je bilo po tisti poti prepovedano hoditi. Toda nrav zaradi tega sem peljal Metko po tisti poti. Zdaj sva bila sama, končno popolnoma sama. Sedel sem za neki grm. Tudi ona ie sedla. Iz daljave ie bilo slišati glasove lindi. Midva sva sedela drug poleg drugega in molčala kot ribe. Seveda v meni ni bilo tako mirno. Nanosled bi bil le rad nritegnil Metko k sebi, da bi to bil, kar bi bi! rad storil že na polju, poljubil. Čeprav je v meni kar besnelo, se nisem mogel dokonati do tistega poguma, da bi bil položil Metki roko okoli vratu. Vsakokrat, kadar sem si dajal pogum, sem kar ohromel. Zato sva tam le tako sedela in gledala predse. Metka je molčala, tako tudi jaz. Medtem pa, ko ie mineval čas, nisva storila ničesar drugega kot to, da sva se v najboljšem primeru drug drugemu prav bedasto nasmihala. Nazadnje mi je bilo tega že preveč, pa tudi premalo. Hotel sem vstati in oditi. Vendar do tega ni prišlo, ker se je zgodilo nekaj drugega. Metka mi ie položila na ramo roko in rekla: «počakajva še nekaj časa, ko pa je tu tako lepo!» Sram me je bilo, da je prevzela pobudo zopet ona. «Take priložnosti ne bo zopet tako kmalu», je dejala. Njen smeh me je še bolj razburil. «Ne bi... ne bi mi hotel dati...» Plaval sem v morju omamnih čustev, nato pa poletel v sedmo nebo in naposled... «krof?», je sledil Metkin glas. «Mislim, da si tako že vse zmečkal». Znamenite gosli, ki so mi pravkar zaigrale, so onemele. Kmalu sem padel skozi sedem nebes navzdol in se znašel na tem svetu, za grmom, v travi. Nekaj sem zamrmral in potegnil iz žepa krofe. Res so bili zmečkani. Toda Metka se za to ni niti zmenila. Svoj del krofov sem pojedel z vso ježo in ra- . zočaranjem. Ona pa je tudi dobila svoj del obenem s papirjem. Oblizovala se je kot mačka. Ko je oblizala še papir, sva se odpravila domov. Pozneje mi je Metkin mali brat prinesel še nekaj pisem. «Bilo je vendar tako lepo takrat v parku», je bilo pisano v enem izmed teh pisem. Ali bi se lahko še kdaj ser’ šla?» «...s sto tisoč po-, ljubi Tvoja prisrčno Te ljubeča, vedno le Tebi zve-: sta Metka»......... Toda jaz nisem odgovoril in sem šel za svoj denar rajši v kino. Prvi sovjetski Sputnik je odprl vrata vesoljstva XT est o izstrelitvi sovjetske rakete na Luno je vzbudila po vsem svetu pravo senzacijo. Največji znanstveniki iz raznih delov sveta so čestitali sovjetskim tovarišem k velikemu u-spehu. Tudi tisti, ki skušajo ob vsaki priliki minimizirati pomen uspehov sovjetske znanosti in tehnike, so tokrat morali, četudi nevoljno, priznati njeno absolutno premoč. Spričo tega velikega uspeha, so mnogi postavljali najrazličnejša vprašanja. Po mnenju nekaterih je pripisali velike u-spehe nekakih skrivnostim. Drugi bi rekli temu čudež. Univerzitetni profesor Aldo Kranjc, ki vodi astronomski oddelek univerze v Bologni, je te probleme razglabljal med drugim tudi v nekem članku, ki ga je napisal za glasilo tamkajšnje federacije Komunistične partije Italije «La Lotta». Iz tega članka povzemamo nekatere točke. Prvo, kar ugotavlja in podčrtuje prof. Kranjc je to, da ni izstrelitev sovjetske rakete na Luno nekaj nemogočega ali čudnega, ako gledamo na zadevo z vidika vsemirske mehanike. Naravni zakoni o gibanju naše Zemlje, Lune, Sonca, raznih kometov in tudi umetnih satelitov, so znani že dalj časa. Tako je A Nekaj ogotovitev univ. prof. Alda Kranjca iz Bologne na primer znana stvar, da se neko telo, ki ni odvisno od privlačne sile, giblje enakomerno, da je pospešitev hitrosti odvisna od sile, ki poganja zadevno telo, da vsako gibanje povzroča svojo reakcijo ; znan je tudi tako imenovani Nexvtonov zakon o gravitaciji dveh različnih teles itd. Ako upoštevamo vse te naravne zakone in ako pri računih, do najmanjše podrobnosti, upoštevamo točen položaj Zemlje in prav tako točen položaj Lune, ako nadalje, do najmanjše podrobnosti, izračunamo, kako in koliko se bosta tako Zemlja kot Luna v točno določenem času premaknila, kako bo vse gibanje vplivalo na polet rakete, koliko časa bo (med poletom) vplivala na raketo privlačnost Zemlje, kakšen bo polet rakete v izven zračnem prostoru, koliko je velik ta prostor, kakšna je privlačna sila Lune in koliko bo na raketo vplivala energija Sonca, koliko se bo zmanjšala hitrost zaradi črpanja zaloge pogonske sile in koliko bo po drugi strani ta sila učinkovitejša zaradi zmanjšanja te- Izvor in pomen številnih zemljepisnih imen T7 emljepisna imena imajo več- krat zelo čuden izvor. Mnogi narodi so povzeli krajevna imena od prvotnih prebivalcev dotičnega kraja. Tako so n. pr. Franciji dali sedanje ime germanski osvajalci — Franki, ki pa se pozneje pretopili v Galce, vsi skupaj pa so postali Francozi. Skandinavski Normani so v srednjem veku osvojili dober del današnje Francije, ostali so v Normandiji in ščasom postali Francozi. Podobno se je zgodilo z Longobardi — to ime je izhajalo iz dolgih brad — ki so ostali v italijanski Lombardiji, se spojili z ostalimi prebivalci Italije in postali Italijani. Nemci imenujejo svojo deželo Deutschland, Francozi pa i-meniijejo Nemčijo — Allema-gne. To ime izhaja iz nekdanjega germanskega plemena Alema-nov. Angleži imenujejo Nemce kratkomalo Germane (Germa-ny). Slovani so jim dali ime Nemci in to zato, ker niso govorili slovanskih jezikov. Ime Slovan izhaja od besede slova. Abesinija je arabskega izvora in pomeni «mešana rasa». Grki so dali tej deželi ime Etiopija, kar pomeni «dežela zagorelih obrazov». Korejci imenujejo svojo deželo Handuk, ime Koreja pa je japonskega izvora in pomeni «dežela velike lepote». Kitajci poznajo Korejo kot «Ho-sen», to je dežela «jutranje svežine». Aleksandru velikemu so posvečena številna mesta, od katerih je najbolj znano egiptovsko mesto Aleksandrija. Washington jo dobil ime po predsed- niku ZDA Georgu Washingto- t proti osvajalce Columbija po Columbu, Bolivija pa po borcu za neodvisnost Bolivarju. Ime Amerika je posledica napake nemškega kartografa, ki je menil, da jo je odkril Amerigo Vespueci. Saudova Arabija nosi ime po dinastiji Sand in to od leta 1766. Beseda Sand pomeni po naše «sreča». Napoli izhaja iz besede Nea-polis, kar pomeni — «novo mesto», Palermo izhaja iz besede Panormos kar pomeni po naše «velika luka», Milano izhaja iz besede Mediolanum to je «mesto v ravnini». V starih časih so nekateri imenovali britansko otočje Ka-siaride in to zato, ker je od tam prihajala kositrovina. Beseda Andi pomeni v jeziku In-dov baker, Java pa v malajšči-ni proso. Japonci imenujejo ZDA Bei-koko, kar pomeni «dežela riža». Italijanski Piemont je dobil ime po kraju, kjer se nahaja, to je ob vznožju gora. Dodekanez pomeni v grščini «dvanajst otok». Rdeče morje je dobilo ime po rdečih algah, ki jih je v tem morju posebno dosti. La Manche pomeni rokav. Od tod po naše Rokavski preliv. Dakota pomeni v jeziku Indijcev «zvezna država», Chicago pa «kraj slabega vonja», Manhattan pa pomeni «mesto pijancev». Iz Cesarea Augusta so Španci skovali ime Saragossa, Angleži pa od Cesarea — Jersey. Indijci so dali svoji reki Bra-maputra ime božanstva Brame. Amazonka je dobila ime po bojevitih ženah, ki so se bojevale že rakete, potem pridemo do zaključka, da je uspeh neizbežen. Toda drugo vprašanje je, kako vse to, do najmanjše podrobnosti, doseči. In prav za dosego tega je potrebno toliko časa, toliko preučevanj in računanj, ki seveda morajo biti, do najmanjše podrobnosti, točna. Vsega tega velikanskega dela, rekli bi predpriprav pred izstrelitvijo rakete, ševeda, ni mo-gače doseči na kaj enostaven način. Za pravilno izračunanje vseh teh najmanjših podrobnosti na pamet ne bi zadostovala cela stoletja. Zato so potrebni elektronski računski stroji. Brez teh bi bil, menda, kljub vsemu napredku znanosti in tehnike, ves trud verjetno zaman. Kakšna preciznost mora biti pri vsem tem, nam med drugim zgovorno kažejo tudi številni poskusi a-ineriških znanstvenikov in tehnikov, ki so sicer nesporno dosegli velike uspehe na tem področju, a doslej niso še prispeli to takega cilja kot njihovi sovjetski tovariši. Prof. Kranjc odgovarja v svojem članku tudi na vprašanje, čemu vse to služi. Na to vprašanje odgovarja tako-le: «Zvezdoslovje služi vsej inže-njeriji. Lahko rečemo, da ne obstaja noben umotvor v sodobni inženjeriji, ki ne bi bil več ali manj neposredno in tesno povezan z nauki o astronomiji in o racionelni mehaniki. V zadnjih časih je bila prav astronomija tista, ki je pokazala, v jedrski energiji vir sile, ki izhaja od Sonca. Rezultati stoletnih astronomskih preučevanj so vplivali tudi na sodobno industrijo, ki je odprla vrata vse-mirja dne 4. oktobra 1957, to je na dan, ko je bil izstreljen prvi sovjetski umetni satelit. In ti rezultati odpirajo velike mož- nosti preučevanj za dosego nadaljnjih uspehov. Prof. Kranjc zaključuje svoj sestavek z vprašanjem, ki se sedaj neizbežno predstavlja pred nas in ki se glasi : «kakšne bodo praktične aplikacije vseh teh dosežkov?» On pravi, da danes o tem ni mogoče še nič točnega povedati. Nekaj pa je že vnaprej gotovo, in to je dejstvo, da znanstvene raziskave niso bile nikoli zaman, pa četudi je bila njihova vsakdanja stvarnost še tako oddaljena. „Solzice“ v češčini Prežihova povest «Solzice» je bila pred kratkim prevedena tudi v češki jezik. Delo je prevedel František Benhart, izdalo pa ga je neko založništvo v Pragi in sicer v 20.000 izvodih. Tako so nekatera dela našega Prežiha doslej prevedena že v pet različnih jezikov. Prav «Solzice» so na prvem mestu v prevodih. * * * Neka moskovska založba je pred kratkim izdala sbirko novel Vladimira Nazorja v ruskem prevodu. Knjiga, ki obsega 232 strani, je izšla v 30.000 izvodih. Delo je prevedla M. Bogdanova. Glasilo ministrstva za kulturo ZSSR se je pohvalno izrazilo c Nazorjevem književnem delu. 23 stoletij pod zemljo 0 Zanimivo arheološko odkritje XT kitajski pokrajini Iieuaii ’ so preteklo leto odkrili med kopanjem temeljev za neko zgradbo nepoškodovan sarkofag, v katerem je bil, po u-gotovitvah arheologov, pokopan aristokrat davne kneževine Ču, ki je umrl pred triindvajsetimi stoletji. Ker je bil sarkofag sorazmerno globoko v zemlji, so se v njem ohranili vsi predmeti. ki so jih svojci dali umr- lemu v grob. Učenjaki so našteli nad 800 najrazličnejših predmetov, med katerimi je bilo nekaj tako dobro ohranjenih, da so izgledali kot bi bili novi. Ker je bil zarkofag nepredušno zaprt, so se ohranili celo kosi iz bombaža in svile. Večina pripomočkov za delo je bilo takih, kakor da jih je dal mojster šele pred kratkim iz rok. Strokovnjaki glasbenega inštituta v Pekingu so pregledali 13 zvoncev obešenih na leseno ogrodje. Kovinski predmeti so večinoma počlačeni ali posrebreni, zlate krogljice pa obdajajo 120 cm visoko bajeslovno bitje iz lesa. Po vsej verjetnosti je bil to simboličen stražar pokojnikovega poslednjega doma. Na bambusnih deščicah so našli okrog 1700 pismenk. Toda znanstveniki niso mogli vseh razvozlati. Stene sarkofaga so polne raznih podob, ki so izdelane v živih barvah. Te slike ponazorujejo takratni način življenja v tej kitajski pokrajini. Te podobe so znanstvenikom slažile, da so lažje raziskovali kulturno in umetniško dejavnost davnih prebivalcev pokrajine Henan. Kitajska folklora ima čudovito lepe narodne plese, ki jih občuduje takorekoč ves svet. Pred nekaj leti je bila neka plesna skupina na gostovanju tudi v lianji. Italijanska kritika se je o njej zelo laskavo izražala. Pri nas v Trstu smo se mogli zodovoljiti s tem, da smo gledali omenjene plese le na filmskem platnu. Kot je znano nam je te filme preskrbel Center za kulturne stike z ljudskimi demokracijami. Na sliki: narodni plesi iz pokrajine Kvangsi Kvan. (Foto Agencija Nova Kitajska) Pesnik Simon Jenko velik zagovornik slovanstva ♦ Ob 90-letnici njegove smrti Vsemnujstega oktobra poteče točno devetdeset let od smrti Simona Jenka, ki je bil za Presešernom prvi slovenski pesnik, ki je v svojih pesmih, na umetniški in pristni način, izražal svoja čustva in misli o domovini, življenju in ljubezni. Življenjska pot Simona Jenka je bila podobna potem, po katerih so hodili skoro vsi slovenski izobraženci v drugi po- Strašna katastrofa pred milijon leti pri Hajnački J Slovaška va- Hajnačka leži sredi gričev, ki so iz bazal-ta, ki ga uporabljajo kot gradbeni material. Toda ta bazalt ni nič drugega kot lava, ki se je pred davnimi tisočletji razlila po površini zemlje. Že pred več stoletji so odkrili ne daleč od omenjene vasi veliko grobišče, sesalcev. Paleontologi so raziskali to področje že leta 1863. Ugotovili so, da je tam veliko pokopališče že davno izumrlih živali, ki so se zadušile v lavi. V šolskih knjigah je to mesto znano kril jtipično nahajališče okametielib kosti praživall. pod madžarskim imenom «Aj nhesko1» (področje, kjer se nahaja Hajnačka je namreč svoj-čas spadalo pod Madžarsko). Znanstveniki so izračunali, da so erupcije stare približno milijon let. Po njihovih trdit-1 di na tem mestu toliko kosti, vab, je bilo tam nekoč veliko Kraj, kjer je bilo nekoč je-jezero, okrog katerega pa je /.ero, je sedaj zaraste! z akaci-rastel pragozd. V tem pragozdu I jami. Zato je dokaj težko razi- so živele velike črede živali, ki so bile podobne današnjim slonom, nosorogov in jelenov. Našli so tudi ostanke hijene, tigra. vidre in bobrov. V jezeru je bilo mnogo rib, školjk in želv. Ugotovili so; da je živelo tedaj na omenjenem področju okoli 32 vrst živali. Ves la svet sta uničila lava in ngnjeniški pepel. Propadlo je vse. kar je bilo živega, živali in rastlinstvo. Sodeč po sedanjih, rariskavanjih, je bilo več egnjeniških izbruhov. Ko je lava uničila rastlinstvo v bližnji | okolici, so se zbrale živali v pragozdu okoli jezera kot v zadnjem pribežališču. Nov izbruh je pokopal jezero, gozd in vse njegove prebivalce. Zato je tu- skovati to področje. Treba je posekati grmičevje in potem previdno odkopavati plast gline, preden pridejo do pepela in jezerskega peska. Šele tedaj se začne delo paleontologov, ki počasi in postopoma odkrivajo ležišča kosti. Ta najdbišča navadno najprej fotografirajo na mestu, zatem pa jih spravijo v zaboje. V posebne zaboje naložijo tudi vulkanski pepel in pesek, v katerem so našli ostanke. V labdratorijh izpirajo pesek in ga sejejo skozi gosta sita, kjer ostanejo ostanki malih sesalcev. Na ta način so doslej samo na tem področju odkrili vrsto neznanih malih gledalcev in žužkojedov, ki spadajo v svetovne paleontološke unikate. Ionici preteklega stoletja: z de-! žele na srednje šole v Ljubjano, nato pa na dunajsko univerzo; nato spet v domovino, na delo in v borbo za ideale svobode s katerimi so bili prežeti. Jenko je izhajal iz siromašne družine. Rodil se je 27. oktobra 1835 na Podreči na Sorškem polju. Kot srednješolec se je moral takorekoč sam vzdrževati. Poučeval je sinove premožnejših družin. Po želji matere je šel po maturi v celovško bogoslovje, katero pa je zapustil že po enem letu in se vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral najprej klasično jezikoslovje iu nato pravo. Tudi na Dunaju se je preživljal s poučevanjem in je bil dve leti v službi kot učitelj pri nekem bankirju. Po prvem pravniškem izpitu, ki ga je opravil leta 1864 v Gradcu, je nastopil službo v notarski pisarni notarja Strgarja v Kranju, hasnej'e pa pri odv, Prevcu v Kamniku. Živel je v revščini, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da ga je na. padla jetika, ki mu je po nekaj letih silnega trpljenja pretrgala nit življenja. Pokopan je v Kranju blizu velikega vzornika Prešerna. S pesnikovanjem se je Jenko začel ukvarjati že v četrti šoli, toda prve pesmi je objavil šele kot osmošolec v gimnazijskem listu Vaje. Kasneje se je oglašal v lističu Venec, v Bleiwei-sovih Novicah v Janežičevem Slovenskem glasniku in v hrvat-skem zborniku Leptir. Leta 1864 je izšla prva zbirka njegovih pesmi v posebni knjigi. Duhovščina si je veliko prizadevala, da hi preprečila izdajo le zbirke, zato je niso hoteli tiskati v Ljubljani. Založnik Giontini jo je moral tiskati Gradcu. Povsem je razumljivo, da je spričo lakih razmer bila tudi kritika novega dela zelo o-stra, kar je mlademu pesniku tako zagrenilo življenje, da je umolknil in obupal. In vendar so bile Jenkove pesmi neposredna in odkritosrčna izpoved čustev in misli o domovini. odvisnosti človeka od narave, zpoved revoluciornarnega pesniškega doživetja slovenske zgodovine in vere v lepšo bodočnost slovenskega naroda. Te pesmi so odločno izpovedovale tudi svobodoljublje in vseslovansko prepričanje. Njegove ijholj znane pesmi so: ljubezenske: Ljubezen, Gazelica, V tihi noči, Obujenke ; osebno izpovedne: V brezupnosti, Spremenjeno srce, Korak v življenje, Na Sorškem polju, Želje, Trojno gorje; domoljubne: Solza Slovencev, Slovenska zgodovina, Samo, Od Balkana do Triglava, Rešenja dan, Adrijansko morje, Dan slovenski, Zdravljica in Naprej ki je postala slovenska himna. Toda tako teh, kot vseh ostalih pesmi sodobna kritika ni razumela, kar je prikazal tudi Stritar v nagrobni pesmi, ki se tako-le končuje: «Zorna pač skoraj pomlad zasije [deželi slovenski, Tvojega srca tedaj spolnjene [bodo želje» In res Jenkove pesmi so bile deležne priznanja šele po njegovi smrti. Simon Jenko je bil že od mladih let prežet z odločnim in možatim slovanskim mišljenjem. Imel je samo eno misel da bi Slovanstvo srečno, mogočno in slavno bilo m o vsakem političnem preobračanju se je vpraševal: kaj bo Slovanom to koristilo? Zato pa ga je vsak napredek Slovanr*va neizmerno veselil, vendar pa je večkrat trdil, da bodo topovi grmeli in da ho kri tekla n Ko se spominjamo Jenka, ob 90-letnici njegove prerane smrti, lahko trdimo, da se je mnogo njegovih srčnih želja izpolnilo in nedvomno bi ga tudi nuj-novejši uspehi njegovega ljubljenega ruskega naroda, zelo razveselili. M. D. Proteza za srce IVT ed srčnim ušescem in pre-•^■katom je snop živčnih vlaken, ki omogočajo delovanje prekata. Če je ta zveza prekinjena. prekat ne sprejema več dražljajev in bolnika more rešiti samo še zelo komplicirana operacija. Vendar lahko nastanejo tudi po operaciji zelo hude posledice. Dva ameriška zdravnika ta pred časom poskusila nekaj povsem novega. S tanko žico sta povezala ušesce z majhnim tranzistorjem. Od tod sta speljala drugo žico, ki sega do prekata. Ušesce je tako pošiljalo dražljaje po žici do tranzistorja, ki jih je ojačil s posebnim ojačevalcem ter pošiljal nazaj v prsni kos po drugi žici do prekata. Prekat je sprejemal dražljaj, mišica se je skrčila in srce je utripalo. Psi, katerih srce je bilo samo še tridesetkrat na minuto, so si s tako protezo kmalu opomogli : srce je utripalo do 130-grat na minuto, torej popolnoma normalno. Zanimivo je, da je celotna a-paratura, ki sta jo izdelala orne-njena zdravnika tehtala same 60 gramov. Baterije te aparatu-re so sta menjavala samo enkrat na mesec. Zdravnika sedaj poskušata ta svoj izum na ljudeh. Ljudje bodo nosili omenjeno aparaturo v usesih. Ali bo jezik hindu zamenjal angleščino Indiji? dar se ho snovala slovanska vzajemnost. V vsem tem pa je videl rešitev od edine mogočne slovanske države Rusije. Večkrat je rekel, da Slovanstvo brez ruskega naroda nima nobene bodočnosti. Zoprn mu je bil vsak partiku-larizem med Slovani. Kadar je čital v časopisih kako so se prepirali n. pr. Srbi in Hrvati, je nevoljno vrgel list po mizi rekoč: To so otroci. Vsak uspeh ruskega naroda pa je pozdravljal s srčnim veseljem. Tako je pisal o njem njegov življenje-pisec Tsevec. V §► V Indiji govorijo 179 jezikov in 544 narečij Tndija igra v poslednjem času precejšnjo vlogo na javni po-zornici Azije in lahko bi rekli tudi celega sveta. Nič čudnega, saj je to velika država, v kateri živi 362 milijonov prebivalcev. Čeprav so ti prebivalci Indijci in so na svojo pripadnost v veliki večini tudi ponosni. ne pripadajo vsi eni sami indijski jezikovni skupnosti. Zdaj govorijo v Indiji 179 različnih jezikov, kateri pa se med seboj ločijo po nič manj kot 514 narečji. V tej množici govoric jc zares težko najti tisto, ki bi najbolj ustrezalo vsem indijskim deželam in ki bi jo brez pridržkov sprejeli narodnosti. Po daljših raziskavanjih in preučevanjih so jezikoslovci prišli do zaključka, da je hindujšči-na najprimernejše nadomestilo angleškega jezika, ki je bil mnogo časa uradni jezik tamkajšnje kolonije britanskega imperija. Jezik hindu govori o-krog 42 odstotkov prebivalcev indijske republike, zato je zumljivo, da bi bil najprimernejši za uradni indijski jezik. Vendar pa tudi v tem ne gre vse tako gladko kot bi se zdelo na prvi pogled. Za uvedbo hindujščine kot Izf gl men «it m .1'- " p------ potokih, ku-1 pripadniki drugih uradnega jezika v splošni državni upravi utegnejo nastopiti ovire. Prebivalci drugih jezikovnih skupin se namreč boje, da bi s tem dobili podrejen položaj. To je prišlo do izraza tudi v indijskem parlamentu med razpravljanjem o tem vprašanju. Nasprotniki hindujščine utemeljujejo svojega nasprotovanja s političnimi razlogi, marveč pretežno z jezikoslovnimi. Pravijo, da hindujšči-na ni dovolj razvita in da bi jo bilo težko uporabljati v javni upravi, prosveti in znanosti. Razen tega pravijo, da bi nastal zaradi zamenjave angleščine .« hindujščino položaj, ko bi morali nameščenci javne uprave, poslovni ljudje in znanstveniki za daljše obdobje obvladati oba jezika. Vendar pa temu ni tako. saj danes obvlada angleščino komaj dober odstotek prebivalstva in je torej jasno, da la jezik ni nenadomestljiv. Gre le za to. da se angleščina postopoma nadomesti s hindujščino. IjC tako se bo mogoče izogniti najrazličnejšim motnjam. Posebna parlamentarna komisija je dobila nalogo, da vodi posebno težavno delo, da zbira in zapisuje najrazličnejše pojme in jih vskladi s hindujščino. Gre tu za vskladitev več desettiso-čev pojmov. To delo bo predvidoma zaključeno okrog leti 1970. Stran 4 DELO 9. oktobra 1959 ------=---------T: Dve men avstrijskih nacionalistov ^ Grobe kršitve narodnih pravic koroških Slovencev T? aznarodovalni pritisk na ko-41 roške Slovence se vedno bolj veča. Avstrijski šovinisti vedno bolj očitno stopajo po poti nacistov. Pri tem gredo tako daleč, da odrekajo Slovencem celo pravice, ki so jih imeli iz prastarih časov in ki so bile težko izbojevane. Niti v času najhujšega raznarodovanja med obema svetovnima vojnama se niso ti šovinisti upali tako daleč. Tako je prišlo pretekli teden do tega, da je Deželno trgovsko sodišče v Celovcu zavrnilo prošnjo neke kmečke zadruge, naj bi odobrilo nova pravila. Razlog za zavrnitev je bil samo eden in to je, ker je bila prošnja pisana v slovenščini. Toda ta primer ni osamljen. Podobni primeri se dogajajo tudi drugod, kjer so sodišča vedno uradovala v slovenskem jeziku in so doslej, kolikor toliko, spoštovala pravice, ki so bile pridobljene z navado, kar predvideva celo avstrijska ustava. Nemški šovinisti gredo tako daleč, da se upajo enostavno začrtati novo narodnostno mejo in to tako kot je njim prav. Slovence potiskajo do samih Karavank. Pri tem načrtno pozabljajo na razne zakone in mednarodne pogodbe, ki so še vedno v veljavi in med katere spada tudi takoimenovana sain-termainska pogodba iz leta 1919, avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in celo zakon, ki je v veljavi — na papirju seveda :— že od leta 1867. Pri vsem tem pa so še tako nesramni, da široko govoričijo o ne-kem «vzoru širokogrudnega in demokratičnega ravnaja z narodnimi manjšinami». Med tem ko to delajo, pa vpijejo na ves glas o krivicah, ki se gode nemški narodni manjšini, ki živi v mejah Italije in sicer na Južnem Tirolskem. Toda znano je da te krivice niso niti zdaleka tako velike kot pa one, ki jih sami delajo tako Slovencem kot Hrvatom, ki žive v mejah avstrijske republike. Medtem, ko Avstrijci v svoji deželi delajo te krivice narodnim manjšinam, se upajo ponesti zadevo Južnega Tirola celo pred Generalno skupščino združenih narodov, čeprav to tja še ne spada. Raje naj bi najprej pometli smeti pred lastnim pragom in šele potem gledali kako je drugod. V zvezi s položajem, ki obstaja na Južnem Tirolskem naj o-menimo to kar je prejšnjo nedeljo izjavil podpredsednik italijanskega senata tovariš Scoc-cimarro v nekem govoru, ki ga je imel v Bocnu. «Južno Tirolska ljudska stranka (to je nemška krščanska demokracija) se ne zadovoljuje več z obstoječim statutom o deželni avtonomiji. Ta zahteva razdelitev tridentin-sko-visokopoadižke dežele na dvoje, naj ima posebno avtonomijo samo bocenska pokrajina. In ker je to nemogoče doseči, vodijo Nemci pravo iredentistično in separatistično propagando. Zato se v Avstriji povsem odkrito postavlja zahtevo po «vrnitvi južnotirolskih nemški verouk in smejo katehe-ti uporabljati svojstveno govorico samo v primeru, ako otroci nemščine ne obvladajo popol- bratov k matični domovini». Prišlo je že tako daleč, da se govori o reviziji državnih meja in o ustanovitvi «velikega Reicha». Vse to v takem tonu, kot za časi Hitlerja. Toda tovariš Scoccimarro je poudaril, da je zelo nevarno govoriti o reviziji državnih meja v sedanjem času Kot vidimo nemški šovinisti skušajo igrati na dve karti. Eno je to, kar oni sami delajo v okviru avtrijske republike drugorodnimi državljani, ki i-majo po ustavi popolno enakopravnost, druga pa je kar zahtevajo za nemško govoreče ljudi izven svoje države. Vsej tej nacionalistični kampanji se je v zadnjem času odkrito in brez vsakega obzira pridružila tudi krška škofija, ki ima svoj sedež v Celovcu. Pred kratkim je generalni vikar te škofije, Kadras, objavil posebni dekret o verouku. V tem dekretu zahteva, naj se otroci, ki obiskujejo dvojezične šole na Koroškem, uče verouk v nemškem jeziku. Po mnenju škofijskega urada je potrebno, da se slovenski otroci nauče molitvic v nemškem jeziku, zato, da bodo prakticirali religioznost tudi če bi se kasneje preselili v kraje, kjer žive samo Nemci. Toda omenjeni dekret je šel dalje in zahteva, nai se tisti slovenski otroci, ki obiskujejo popolnoma slovenske šole uče tudi verouka v nemškem jeziku. Za tiste slovenske otroke, ki so jih starši vpisali v popolnoma nemške šole, dekret istotako zahteva S tem dekretom se je celovška škofija priključila poskusom ponemčevanja koroških Slovencev. V zvezi s tem je list «Slovenski vestnik», ki izhaja v Celovcu, med drugim podčrtal tudi naslednje : «Dekret brez sramu izzivalno predpisuje slovenskim otrokom nekaj, kar za nemške otroke ne velja in koroškim Slovencem pridiga načela, ki za nemške vernike očitno ne veljajo. Iz skrbi za slovenske vernike jim hoče vsiliti nemške molitve, medtem ko desetletja za nemške vernike, naseljene v slovenskih krajih, te skrbi ni poznal. Nasprotno je celo klical na odgovornost slovenske duhovnike, če so morda enega samega nemškega otroka naučili tudi slovensko molitvico. Ni poznal take skrbi, ko je pošiljal nemške dohovnike v slovenske kraje, brez znanja ene same besede slovenskega jezika ! Zato je ta dekret v porog Slovencem, da je popolnoma upravičena od več strani slišana reakcija slovenskih ljudi, da bodo svoje otroke enostavno odjavili od verouka. Cerkev, ki toliko zagovarja pravico staršev, v tem primeru tepta to pravico mimo naravnega in cerkvenega prava, samo da pomaga čimprej spraviti slovenski jezik iz šol in nato tudi iz cerkve». Po vsem naravno je, da je tudi dekret škofijskega urada povzročil med Slovenci hudo ogorčenje in proti njemu odločno protestirajo. Nedvomno je, da bo škofija sama s tem dekretom povzročila to, da bodo zavedni Slovenci odtegnili svoje otroke od ponemčevanja pri yc rouku. DOMACI PROBLEMI IN VESTI i Obstoj naših ladjedelnic odvisen od enotne in širše akcije V Federalni komite mednarodni pomiritvi "C! aderalni komite ln kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPI, ki sta se sestala 3. oktobra, navdušeno pozdravljata pozitivne rezultate zadnjega sestanka med Hruščevom in Eisenhovverjem ki odpira nove dobre perspektive za likvidacijo hladne vojne in za nove odnose mirnega sožitja in sodelovanja med vsemi državami. Federalni komite in kontrolna komisija obsojata zadržanje vlade Segni-Pella, ki skuša ovirati in zakasniti proces mednarodne pomiritve ter ostaja pri svoji politiki skrajnega atiantizma, katera je že propadla in jo je obsodilo široko svetovno in italijansko javno mnenje. Federalni komite in kontrolna komisija pozivata tovariše, delovne ljudi in vse Tržačane katere koli ideologije in socialne pripadnosti, naj se aktivno udeležijo diskusije in skupne akcije za utrditev miru, ki je neraz-družijivo povezan s socialnim napredkom in gospodarsko obnovo, prav posebno v Trstu, ki še danes preživlja krizo zaradi pasledic zadnje vojne in dolgega obdobja hladne vojne. Mobilizirajo naj se vsi Tržačani, ki sta jim pri srcu mir in gospodarska obnova Trsta zato, da bodo prvim dobrodošlim korakom k pomiritvi sledili še drugi, za miroljubne odnose Italije z vsemi državami, za demokratično obonovo dežele in našega področja, zato da se odpre pot razvoju naše luke in da bo naša velika industrija postala središče mirnodobskih proizvodov. T ecaj ruščine Združenje za kulturne stike s ZSSR v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaje ruskega jezika. Kot je znano, so ti tečaji že v preteklem šolskem letu bili zelo uspešni in so bili deležni mnogo zanimanja in pohval. Vpisovanje se sprejema vsak delavnik od 10,30. do 13. in od 16,30 do 19,30 ure, do vključno sobote 17. oktobra. Otvoritev tečajev bo v ponedeljek 19. oktobra ob 19.30. ponedeljek popoldne je i-mel tajnik pokrajinskega sindikata kovinarjev FIOM-CGIL tov. Emilio Semilli tiskovno konferenco, katere sta se, poleg predstavnikov krajevnega tiska in članov notranjih komisij, udeležila tudi naša poslanca tov. Vidali in Franco iz Tržiča. Namen konference je bil seznaniti prek tiska široko javnost o dejanskem stanju naših ladjedelnic, ki se nahajajo v vedno večji stiski. V svojem poročilu je tajnik FIOM navedel celo vrsto izjav, ki zvenijo kot dejansko priznanje obstoječe krize in nezanimanja s strani vlade v Rimu. In te izjave prihajajo prav iz krogov, ki so gotovo ne morejo prištevati med opozicijo. V zadnjih letih se je število zaposlenih v podjetjih IRI skrčilo od 8.200 na približno 6.400, kar pomeni, da je danes v ladjedelnici S. Marka, Tovarni strojev, ladjedelnici Sv. Roka, Arzenalu in železarni ILVA kakih 1.800 delavcev manj, kot jih je bilo pred nekaj leti. Znižanje števila zaposlenih, ki jih niso več nadomestili, je pripisati predvsem upokojitvam in izselitvi specializirane delovne sile. V ladjedelnici Sv. Marka je v lem trenutku suspendiranih 70 delavcev. Število se bo še povečalo januarja in nato aprila, kljub temu, da je kompleks GRDA prejel naročilo za gradnjo ene prekooceanske ladje in dveh manjših. O novem naročilu se je govorilo že pred šestimi meseci ; takrat je določeno časopisje sicer pisalo, da bodo v GRDA gradili dve prekooceanski ladji, danes pa je komaj zagotovilo za eno. Tudi če bi prišlo sedaj do podpisa pogodbe, bi se lahko začelo v prvimi deli šele aprila. To pomeni, da čakajo ladjedelnico Sv. Marka še dolgi meseci krize in pomanjkanja dela. Ista usoda čaka tudi Tovarno strojev, kjer je sedaj suspendiranih 80 delavcev. In kot bi vse to ne bilo dovolj, se je zvedelo, da ne nameravajo naročiti gradnje strojev za prekooceansko ladjo tukajšnjim ladjedelnicam. Celo «Piccolo» priznava, da je le malo upanja, da bi se merodajni forumi v tem premislili. Poročilo tajnika FIOM nato navaja konkretne ukrepe, ki so potrebni, da se ladjedelnica Sv. Marka prilagodi sodobnim tehničnim naprekom, kar bi stalo > S tiskovne konference sindikata kovinarjev FlOM-CGIL no zahtevamo obnovitev naprav, toda naša železarna je bila izključena iz vseh dosedanjih programov obnove in nakazil. Iz poročil tiska o razgovorih tržaške delegacije z ministrskim predsednikom izhaja, da so bila dana delegaciji precej generična zagotovila glede železarne, toda nič konkretnega. Tudi glede ladjedelnice Sv. Roka smo že večkrat slišali obljube in zagotovila s strani merodajnih krogov, toda ladjedelnica ni prejela nikoli niti vinarja za investicije. Februarja letos pa je prišla omenjena ladjedelnica v delokrog Tržaškega arzenala in bila tako deklasi-rana v navadno delavnico za popravila in rezervni oddelek s 360 delavci, medtem ko je imela leta 1946 1200 delavcev. To je v glavnih potezah po- ložaj naših ladjedelnic, ki so sklopu IRI in v katerih je zaposleno 70% vse tržaške delovne sile. Upoštevajoč vse, to postavlja sindikat kovinarjev FIOM naslednje zahteve : brez vsakega zavlačevanja je treba urediti vse dokumente za pričetek gradnje prekooceanske ladje, vključno tudi strojev ; zagotoviti je treba, da bo o-* prema vojne ladje poverjena ladjedelnici Sv. Marka. Omenjeni ladjedelnici naj se dodelijo še druga dela za obdobje po končanih delih dveh petrolejskih ladij pa do začetka gradnje prekooceanske ; zagotoviti je treba naročila tudi Tržaškemu arzenalu za polno zaposlitev vseh delavcev, vključno delavcev, ki so bili premeščeni iz ladjedelnice Svetega Roka. V zaključku svojega poročila je tov. Semilli navedel korake in intervencije, ki jih je napravila sindikalna organizacija za rešitev perečega problema ladjedelnic ter pozval vse proizvajalne sile Trsta na enotno akcijo za rešitev naših na j večjih industrijskih objektov. Po poročilu je dal Semilli podrobna pojasnila na nekaj vprašanj, ki so jih stavili predstavniki krajevnega tiska. V diskusijo sta posegla tudi naša poslanca tov. Vidali in Franco, ki sta omenila številne intervencije v parlamentu in raznih ministrstvih. Tov. Vidali je povedal, da bodo imeli naši parlamentarci te dni razgovor z ministrom za državne udeležbe. Tov. Franco je obvestil o skorajšnjem obisku omenjenega ministra v Tržiču’ kjer namerava predlagati sporazum suspedira-nim delavcem, ki pa ne predstavlja nobene rešitve za našo ladjedelniško industrijo. 22. novembra volitve novega vodstva DZ * ♦ Določen je en sam voliini sedež Volilne spletke klerikalcev Naša federacija je presegla cilj nabiranju prispevkov za tisk Najbolj so se odlikovale Milje, od slovenskih sekcij pa Opčine, Križ in Boljunec ^aša federacija je presegla cilj v nabiranju denarnih prispevkov za komunistični tisk. Vest bo nedvomno razveselila vse tovariše, ki so s svojim požrtvovalnim delom in trudom prispevali k letošnjemu uspehu kampanje meseca tiska. Dejstvo, da smo tudi letos presegli cilj, kljub temu, da je bil tokrat višji, dokazuje kako je naš tisk poznan in cenjen med širokimi množicami tudi tistih, ki nimajo v žepu partijske izkaznice. Dokazuje pa tudi obstoj velikih možnosti za njegovo širjenje in finančno podporo, seveda če se tovariši resno lotijo dela. Kar se tiče letošnje nabiralne akcije je treba podčrtati, da so šli tovariši, čeprav so se dobro zavedali kakšen je finančni po-_5 milijard lir. Kar se tiče vpra- ložaj na spIoino, na delo z nav. sanja modernizacije naših ladje- dušenjem ;n trdn0 volj0; da bo. delnic, je treba navesti primer ladjedelnic Ansaldo v Genovi, ki sicer ni tako zastarela, vendar so z enotno in odločno akcijo vse pokrajine dosegli nakazilo 7 miliard lir za nove naprave. Nakazilo so v Rimu obljubili tudi tržiškim ladjedelnicam. Tudi v Tržiču se je razvila odločna borba s pristankom vseh sindikalnih organizacij in vseh političnih strank. Zato je povsem jasno, da je rešitev naših perečih problemov dela in obstoj naše industrije odvisen od širše, bolj enotne in odločnejše akcije, ki jo bomo znali razviti. Tudi položaj v železarni Uva ni nič boljši. Že deset let vztraj- mo s skupinimi napori častno izpolnili nalogo, ki smo si jo vsi zadali. In pod takimi pogoji rezultati seveda niso mogli izostati. navedenimi vasmi, ki so presegle cilj, so se najbolj odlikovale Sv. Križ, Opčine, Boljunec in Log, ker so presegli cilj z visokim odstotkom. Objavljamo celotni seznam z vsotami, ki so jih sekcije nabrale do danes. Imamo namreč še nekatere sekcije, ki niso še zaključile nabiranja prispevkov in tudi par takih, ki niso poslale še nobene vsote. Nabrane vsote so naslednje. V oklepaju je naveden cilj, ki so si ga postavile posamezne sekcije: Milje 461.530 (300.000), Bar-riera 166.095 (150.000), Sv. A-na 102.920 (100.000), Pončana 143.480 (120.000), Lonjer 6.900 (5.000), Sv. Križ 57.100 (50 ti- St ! j unec 23.010 (15.000), Domjo 11.980 (10.000), Ricmanje 7.160 (5.000) , Boršt 2.030 (2.000), Log 4.920 (2.000), Gropada-Pa-driče 22.26 (2.000), Konkonel 6.865 (2.000), Barkovlje 50.100 (50.000) . Sledijo sekcije, ki niso še zaključile nabiranja in so nabrale do danes naslednje vsote : Curici 172.367, Pratolongo 50.085, Tomažič 44.450, Magdalena*) 71.240, Skedenj 174.521. Sv. Jakob 183.860, Kolonkovec 51.790, Sv. Ivan-Podlonjer 97 tisoč 820, Sv. Alojz 45.740, Greta 14.180, Rojan 23.170, Prosek. Kontovel 18.306, Trebče 20.285, Zgonik 1.330, Salež 7.730, Nabrežina 3.640, Šempolaj 3.384, Rocol 25.070, ladjedelnica Sv. Marka 25.570, Arzenal 26.500, Tovarna strojev 22.900, Acegat 77.230, Sv. Vid 11.295, Sv. Just-Staro mesto 5.450, VOM 12.750. *)V prejšji številki je bilo pomotoma objavljeno, da znaša cilj sekcije Magdalena le 10 oč), Opčine 55.610 (50.000), tisoč lir. V resnici znaša 100.000 Repentabor 2.867 (2.000), Bo-' lir. L’ ot poroča klerikalna agenci-1 ja «Giulia», predvideva pravilnik za volitve v Delavskih zadrugah, ki ga je odobril vladni komisar dr. Paiamara, da bodo volitve v nedeljo 22. novembra. Volitve bodo na desetih voliščih, ki bodo vsa na glavnem sedežu zadrug na Passeggio S. Andrea (sedaj ) ulica Svevo. Ge je vest resnična, je to v resnici nekaj nečuvenega. Tak način organiziranja volitev — deset sedežev v enem samem kraju — docela omejuje dotok članov na volišče in sicer tistih članov, ki stanujejo v podeželskih občinah, od Milj pa do Nabrežine, ter tudi tistih, ki : stanujejo na Opčinah, Proseku, j Križu, Trebčah in Bazovici. Poleg gornjih pa so tudi člani, ki stanujejo izven našega področja, kot n. j)r. v Tržiču, Pierisu in so oddaljeni nad 30 kilometrov od Trsta. Namen Krščanske demokracije in vladnega komisarja v Trstu je zelo jasen, Preprečiti hočejo na vsak način, da bi se volitev udeležili vsi člani. Na volišče naj bi prišli samo tisti, ki stanujejo v Trstu in seveda predvsem demokristjanski pri-Staši, ki nimajo nič skupnega z zadružništvom. Spričo takega postopka se mora človek vprašati, zakaj vendar molčijo vse tiste stranke, ki ob vsaki priliki trdijo, da imajo v svojem programu tudi probleme zadružništva. Pri tem mislimo na PSDI in PRI. Kot zvesti priskledniki demokristjanov mislijo, da branijo koristi Delavskih zadrug; v resnici pa branijo svoje osebne koristi, ker upajo, da jim bo pri delitvi plena padla z mize tudi kaka drobtinica. Kot zvesti zastavonoše interesov Federconsorzi in raznih demokristjanskih mogotcev, se še enkrat postavljajo ob stran Krščanske demokracije in dejansko odobravajo njeno nasilje proti Delavskim zadrugam. Molčali so ko je bil objavljen odlok Paiamare s katerim so Delavske zadruge zopet postale «ente morale», kot molčijo tudi sedaj spričo zvijače s katero hočejo preprečiti čim večjemu številu članov udeležbo na volitvah. ljudske hiše). Razkrinkati je treba stranke, ki — kot PSDI in PRI — molčijo in tako odobravajo pretizadružni in nedemokratični postopek pri bodočih volitvah Delavskih zadrug. Delavske zadruge se bodo rešile pred pohlepom klerikalcev, če se bo ustvarila čimbolj enotna in široka fronta vseh, ki jim je ta ustanova res pri srcu. V trenutku, ko gre naš list v tisk smo izvedeli, da je tudi sekcija v Križu dosegla cilj v kampanji za nabiranje prispevkov v sklad komunističnega liska. Med vaščani je nabrala nad 50.000 lir. Ves čas kampanje komunističnega tiska so se kriški tovariši posebno odlikovali pri širjenju časopisov. Vsako nedeljo, to je 14 nedelj zaporedoma, so razprodali po 150 izvodov dnevnika «Unità», razen tega so razprodali še 60 izvodov «Dela», 33 izvodov revije «Noi Donne» in 15 izvodov revije «Vie Nuove». V tej kampanji se je odlikovala zlasti tovarišica Frančiška Sedmak, ki je sama razprodala po 50 izvodov našega lista. Zato ji naše uredništvo izreka še posebno pohvalo. čini. In to ponavljamo tudi *>* nes. Ujrravitelji tržaške obči11 se sploh ne zanimajo za n3’1 probleme. Na kriške volivce f spomnejo samo za časa volil111 kampanje. O, tedaj obljublj* jo vse mogoče! Toda čim volitve mimo, ostane vse 'starem. Vse vaške poti, razen glav8* ki vodi po sredi vasi, so v sil"' slaben stanju in so nujno Pf trebne temeljitega popravil* Prav za prav bi treba te P asfaltirati. Istočasno pa bi ba urediti tudi pereče vpra-* nje kanalizacije. Ker ni kan3‘ zacije, se zlasti na strans»1 poteh često zbira mnogo ne®111 ge. ki ne le, da kvari lice v3*'' \ f kar zavira tudi razvoj turiz^ temveč ograža tudi javno zdfaf stvo. In prav na to bi moral8 občinska siiti. uprava resno p01 Dopis z Križa Preprečiti je treba namero demokristjanov, da bi napravili ep . v lovaris Andrej Košuta je umrl Minilo je že nekaj časa, ko se nismo v «DELU» nič oglasili. S tem ni rečeno, da v naši vasi ni nič takega, o čemer bi se dalo pisati. Nasprotno : problemov je dosti, lahko rečemo še preveč, toda mi se kaj težko odločimo prijeti za pero in pisati o niih. Že večkrat smo poudarili, da iz Delavskih zadrug svoj mono- | je naša vas silno zanemarjena, pol, kot hi ga hoteli imeti pri Rekli smo celo, da je najbolj IACP (Avtonomni ustanovi za zanemarjena vas v tržaški ob- Najbolj sijajen je uspeh požrtvovalnih tovarišev iz miljske občine, ki so nabrali v tej kampanji skupno 461.530 lir in tako presegli cilj 300.000 lir za nad 50 odstotkov. Z dobrimi rezultati so zaključile nabiralno akcijo in presegle cilj še naslednje sekcije in vasi : Barriera, Sv. Ana, Pončana, Lonjer, Sv. Križ, Opčine, Repentabor, Boljunec, Domjo, Ricmanje, Boršt, Log, Gropada-Padriče, Barkovlje in Konkonel, kjer so presegli cilj za nad 300%. Med Za zaščito demokratičnih svoboščin in narodnih pravic Slovencev Jutri ob 18. uri bo v Ljudskem domu v Križu SESTANEK SLOVENSKIH ŽUPANOV OBČINSKIH ODBORNIKOV, POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH SVETOVALCEV, KI SO BILI IZVOLJENI NA LISTAH KPI. Na sestanku bodo razpravljali o vprašanjih zaščite narodnih in demokratičnih pravic Slovencev na Tržaškem ozemlju. Glavno poročilo bo imel tov. FRANC GOMBAČ. Predsedovala bo tov. MARIJA BERNETICEVA - MARINA. Sestanku bo prisostvoval tudi poslanec VITTORIO VIDALI. Pet let je minilo od dneva, ko je bil podpisan londonski sporazum, skupno s posebnim statutom, toda vladajoči krogi v vsem tem času niso uveljavili določil omenjenega statuta. Zato ti krogi nosijo vso odgovornost za položaj, v katerem se nahaja naša narodna skupnost na Tržaškem ozemlju. Za priznanje pokojnine gospodinjam Koristna pobuda Zveze demokratičnih žena 2 veza de mokratičnih žena je ta teden razdelila med žene na Tržaškem ozemlju poseben letak, v katerem razlaga vsebino zakonskega osnutka, ki so ga svojčas predložile v parlamentu poslanke Jotti, Matera, Rodano, Viviani in Rossi. Z namenom, da bo tudi našim bralcem jasno, kaj vse predvideva omenjeni zakonski načrt, objavljamo nekatere njegove, bistveno najvažnejše točke. 1. člen določa, naj se obvezno zavarovanje za invalidnost, starost in naslednike razširi na žene v starosti nad 18 let, ki se pretežno bavijo z gospodinjskim delom v okviru družine. 2. člen določa, da imajo pravico do zavarovanja vse gospodinje, ki pripadajo družinam, katerih letni dohodki, ugotovljeni na podlagi občinskega družinskega davka, ne presegajo 1.300.000 lir, razen če gre za dohodke od samega dela. 3. člen predvideva pravico, da se morebitni prispevki, ki jih je zavarovanka vplačala iz kakega drugega naslova, avtomatično prištejejo k prispevkom, ki so dozoreli na podlagi tega zakona. 4. in 5. člen določata pravila , na podlagi katerih občine in Zavod za socialno skrbstvo (INPS) sestavijo seznane tistih, ki imajo pravico do zavarovanja. 6. člen konkretno določa višino prispevkov, ki jih morajo zavarovane žene plačati. Ti so : za razrede z družinskim dohodkom do 360.000 lir, ugotovljenih na podlagi občinskega družinskega davka, osem lir tedensko ; za razrede z družinskim dohodkom med 360.000 in 520.000 lir. 16 lir tedensko ; za razrede z družinskim dohd-kom med 520.000 in 780.000. 80 lir tedensko ; od 780.000 do 1.040.000 šestdeset lir tedensko: od 1.040.000 do 1.300.000 sto-dvajset lir tedensko : nad 1.300.000 lir, ki pa morajo predstavljati dohodke od samega dela, dvesto lir tedensko. Prispevki so v breme družinskega poglavarja dokler ni zavarovana žena dosegla polnoletnosti. 7. člen določa, da pripada ženam, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, isti pokojninski postopek, kot ga predvideva zakon od 4. aprila 1952 št. 218. spremenjen z zakonom od 20. februarja 1958 št. 55. V vsakem primeru so zavarovankam in njihovim upravičencem zagotovljeni minimumi pokojnine po čl. 5 in 6 omenjenega zakona, a zagotovljena jim je tudi zdravniška pomoč predvidena po zakonu od 4. avgusta 1955 št. 692. To pomeni, da bodo imele gospodinje isto pokojnino kot delavci. Najnižja pokojnina je določena v mesečnem znesku 6.500 lir ob 55. letu in 9.500 lir od 65. letu starosti. 8. člen predvideva pravico, da žene, ki spadajo v prvi dohodninski razred (do 360.000 lir dohodka letno) in so takrat dopolnile 55. leto starosti, prejmejo pokojnino takoj 1. januarja po odobritvi zakona ; žene iz drugega dohodninskega razreda (od 360.001 do 520.000 letno) prejmejo pokojnino pet let po odobritvi zakona, ostale pa po 10 letih. 9. člen določa način plačevanja prispevkov, ki se vrši z znamkami, ki jih je nalepiti na pokojninsko knjižica izdano po Zavodu z a socialno skrbstvo. Členi 10, 11 in 12 predvidevajo razna tehnična pravila. V podprejjitev zahteve za priznanje pokojnine gospodinjam, za kar se Zveza italijanskih žena (UDI) bori že šest let, organizira omenjena zveza «teden za pokojnino gospodinji», ki bo od 11. do 18. novembra. V okviru te pobude bo 11. novembra v Rimu velika manifestacija žena, ki bodo prišle iz vseh krajev republike, da s svojo prisotnostjo opozorijo vlado na dolžnosti, ki jih ima do svojih državljanov, in v tem primeru do 13 milijonov gospodinj, katere že dolgo vrsto let čakajo na pravično priznanje pokojnine. Na tej manifestaciji bodo žene še podkrepile zahtevo, da pride v parlamentu takoj do razprave o zakonskem osnutku za pokojnino gospodinjam, ki so ga predložile poslanke Nilde Jotti, Anna Matera, Marisa Rodano, Luciana Viviani in Maria Maddalena Rossi od vodstva UDI. Na tej manifestaciji bo prisotna tudi številna delegacija tržaških žena, Slovenk in Italijank. Zato Zveza demokratičnih žena - ZDŽ v Trstu toplo apelira na vse ženske krožke, vse žene, članice organizacije in na neorganizirane žene, naj, iznad vsake politične pripadnosti in mišljenja, konkretno podprejo prizadevanja demokratičnih poslank, da bo končno odobren zakon za priznanje pokojnine gospodinjam, kar bo v korist vsem ženam, ki ne uživajo u-godnosti socialnega zavarovanja in so zato za starost povsem nepreskrbljene. Vsak ženski krožek in sleherna vas naj se organizirajo, da bodo lahko poslali v Rim svojo delegatko. Organizirajo naj nabiralno akcijo za kritje stroškov potovanja m v ta namen naj sleherna slovenska žena prispeva po svojih močeh, da bo tudi Trst primerno zastopan na tej \oljki manifestaciji, ki bo izraz teženj 13 milijonov žena iz vse države. Pa še eno vest sporočamo naže vasi. Gre za žalostno fCi> Ta teden je umrl naš vasi'8® tovariš Andrej Košuta. llo’k'‘ nik je bil dober tovariš. go se je trudil zlasti za izgradnje Ljudskega doma, sat I opravil nad 500 ur proštov01 nega dela. Pokopali smo g8 —e" --1--- i( J sredo popoldne. Pogreba sc *, 'In, udeležilo mnogo vaščanov K 'ijsl »aB ; 'ati N tim io , Par l ta«i *Pt VM f vl>t 'le, "ar «e S *}« a, p N Jev pogrebnem sprevodu so ne: sli Z >,1 di vence kriške sekcije KP^ odbora Ljudskega doma. ško federacijo KPI sta na P! grehu zastopala tovariša na in Pescatori. Naj bo dobremu in požft^ valnemu tovarišu lahka dof#1 gruda ! VASCA* P Prihodnja številk0 „DELA“ izide v petek, 23. ok'obra. V nedeljo 18. oktobri* od 20. do 24. ure PLES v Ljudskem domu v Križu Igral bo 'kvartet „Comet“ iz Trsta Društvena gostilna b° poskrbela za izborno P0-strežbo cenjenih gostov- * * * Ob tej priliki obvešča’ mo ljubitelje plesa, bo odslej dalje vsak0 nedeljo zvečer ples v Ljudskem domu v Krt’ žu. __________________y v!p BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ...... GLAVNICA LIR 600.000 ODO - VPLAČANIH LIR 160 000.000 TRST. UU. FABIO F1UZI ST. 10 TSLEF. 6T. 30101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO ZAČNE POSLOVATI DNE 13. OKTOBRA 1959 Vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST Ut. Sv. F ančiška 20 tel. 61-792