------    341    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Izmenja podpisov, po kterih sta cesar avstrijski in kralj italijski sklenila mir, zgodila se je 12. dne t. m.
Pogodba obsega 24 razdelkov; poglavitne točke so prav tiste, ki smo jih omenili že v poslednjem listu. S tem stopa tedaj italijska vlada v vse pravice in prevzame vse dolžnosti, ki jih je imela dosihmal avstrijska vlada; cesar avstrijski je dal po takem tudi iz naslova svojega izbrisati naslov „kralj lombardo-benečanski" in je krono tega kraljestva — „železno krono" (pravijo, da je obroč njen narejen iz enega tistih žebljev, s kterimi je bil Izveličar naš na križ pribit) izročiti dal kralju italijskemu. —Ker je iz vsega očitno, daje neko posebno prijateljstvo nastopilo mesto poprejšnjega razpora med avstrijsko in italijsko vlado, to prijateljstvo neki zel6 mrzi prusko vlado. — Govorilo se je, da brž ko bode izgotovljena izmenja gori omenjenih podpisov, pride cesarski razglas, s kterim se deželni zbor ogerski in deželni zbori takraj Litave skličejo; ker pa tega oklica do danes ni, ga moremo zdaj vsaki dan pričakovati. — Iz Schonbrun-a je došlo državnemu ministru grofu Belkredi-u pismo Njih Veličanstva od 13. dne t. m., ktero pravi, kako težko so dele srcu cesarjevemu britkosti, ki so jih posebno nektere dežele trpele v nesrečni bitki severni, pa so vendar vse, in še posebno največ prizadeta Ceska, prenašale silne nadloge s tako radodarnostjo in verno udanostjo in so stregle ranjenim in bolnim vojakom tako ljubeznjivo, da ukazuje ministru, naj naznani Njegovim narodom prisrčno zahvalnost, isto to pa tudi deželnim zborom o prvem njihovem shodu vedeti dd. „Kdor je v tem težavnem času — sklepa cesarjevo pismo — se žrtoval za državo, more tudi pomoči zahtevati od države, ki naj mu po pravici hitro bode." — Po vseh severnih krajih, ki so po vojski največ trpele, bode presvitli cesar potoval, da sam vidi in sliši, kako in kaj; najpred grč v Brno, v Pragi ga pričakujejo 20. dne t. m. — Po časnikih se pripoveduje, da se v državnem ministerstvu izdeluje načrt novega volitvenika za deželni zbor češki in gališki. Kako, da ne za vsa deželna zastopništva, ker vsa krvavo potrebujejo prenaredbe volilnega redaJŽ*
—  Avstrijska vlada je ruski zavoljo Goluhovskega poslala pismo, v kterem pobija vse, kar se ji v tem imenovanji podtikuje Rusii nasprotnega; Gorčakov je s tem razjasnilom zadovoljin. — Tiskarne pravde, ki so dosihmal mirovale pod ministerstvom Belkredijevem, so se zopet začele; „Politika" ima 14, „Narod. Listi" 13 pravd; tudi „Pozor" in „Sviet"imata svoji. — Bere se, da fzm. Benedek, fml. Henikstein in general Križ-manic, ki so bili v preiskavi zavoljo vojskovodstva, pridejo v penzijo. — Ni brez resnice, kar dunajski „Frem-denbl." piše o sedanjem politikovanji, rekoč: „Konfe-rencija tu, konferencija tam, v Ausee-u, v Beču, v Pragi, v Gradcu itd., tucet programov, a vendar nika-koršne fuzije, ampak samo konfuzija na vseh straneh države." — Kolera se po mnozih krajih še huda kaže; na Dunaji vendar odjenjuje. Goveja kuga pa se je tudi zopet začela v 9 županijah na Ogerskem; zopet smo tedaj v nevarnosti. — Sv6t je re3 ves bolan. Komaj so Lahi ustanovili svoje kraljestvo, že mu napoveduje Mazzini vojsko republikansko v proglasu, ki ga je ravno izdal   pod  naslovom  „Allianza Republica."
—  Cesar Napoleon je nevarno bol&n in sicer za neozdravljivo boleznijo, ker ima kamne v mehurji. — Iz Kandije pišejo grški časniki od 2. dne t. m., da je turško-egiptiška armada popolnoma pobita; kristjani so vjeli več tisoč vojakov, ktere so izpustili proti temu, da so prisegli, ne več bojevati se v Kandii. — Cesarju mehikanskemu ni nikjer sreča mila. Ne grč mu po sreči, da bi mogel cesarstvo prav utrditi v Mehiki in cesarici, se je, kakor časniki pripovedujejo, pamet zmešala. Še cel6 v tem ni mu po sreči izteklo, da bi bil v Mehiko  dobil tistih 300 slavčekov (Nachti-
------   342   —
gall), ki jih je dal na Ogerskem — po 8 gld. enega — nakupiti^ da bi v mehikanskih gajih te ptičke zaplodil. Ladija „Tampiko" jih je peljala v Mehiko; al v malo dneh so skoro vsi medpotoma konec vzeli; le 17 je še živih ostalo, ki so jih v Miramare poleg Trsta nazaj peljali. Tako pripoveduje „Fremden-Blatt" — Iz spomenice c. kr. avstrijskega poročnika gospod Haas-a v Jašu se kaže, da je kupčija našega cesarstva s Turčijo zel6 živa. Gosp. Haas ceni vrednost blagi, ki se iz Avstrije v Turčijo in iz Turčije v Avstrijo vsako leto speči, na 140 milijonov gold., to je četrti del vsega kupčijstva, ki ga Avstrija ima s ptujimi državami. Pomniti je pa še to, da iz našega cesarstva grč veliko več blagi na Turško, kakor ga pride iz Turškega v cesarstvo; 1864. leta se je blizo za 88 odstotkov (procentov) več blagi iz našega cesarstva izpeljalo na Turško kakor ga je vpeljalo.