370 Dopisi. Iz Prage. {Banka )}Slavija<(.) Prvi shod članov 1. in 2. oddelka (na dežitje i smrt) je bil 2. dne u. m. v staromestski svetovalnici praškej; vdeležitev je bila velika; predsednik izprva F. A. Oliva, pozneje pa J. M. SLry. — Iz sporočila se razvidi, da je bilo 25. septembra t. L pri banki „Slaviji" v oddelkih L in II. 6509 polic s kapitalom 3,217.039, s premijami 73.030 gold. 71 kr., in s postranskimi doplačili 10.121 gold. 89 kr. v veljavnosti in da je banka v tem času dedičem zavarovancev na smrt 5300 gold. odškodnine izplačala. Tudi iz izkaza vidimo, da si je banka „Sla-vija" v desetmesečni svoji delavnosti vže 21.574 članov z zavarovanim kapitalom 15,268.367 gold. pridobila; te številke same pričajo sijajni vspeh, zato naj samo to omenimo, da je vže pri prvi bilanci, tedaj konec leta 1869. čistega dohodka 35.136 gold. 8 kr., kar se bode vsled 53 posebnih pravil med članove razdelilo. Zraven tega ne smemo pozabiti prvega cvetja n&rodnega navdušenja, kojo sev je pokazalo v prvem in drugem oddelku „Slavije". Ceski delalec g. France Bendl iz Prage je 30% zavarovanega kapitala, ako umrj6, posvetil na n&rodno korist. Slovenec, ustanovnik „Slavije", gosp. Ivan Zuža v Grižah na Štirskem je odločil eno tretjino zavarovanega kapitala „Matici Slovenskej" v Ljubljani. Moravan gosp. Em. Rudolf Vicha, župnik v Koprivnici, je zavaroval precejšnji kapital na poveličanje svoje rodne občine! Slava jima! — Konečno so članovi izvolili pregledni odbor iz svoje sredine. Iz Trsta 8. nov. (Nova nemška realka pa Slovenci.) Konec preteklega meseca je nenadoma prišlo telegra-fično pisanje iz Dunaja, da je Njih Veličanstvo ustanovilo v Trstu višo realno šolo s 7 razredi pa nemškim učnim jezikom. Vse stroške nove šole prevzame država. Nikdo se kaj tacega ni nadejal. Iz-nova se je žalibog! pokazalo, kako pristranska je naša vlada — vse le za Nemce, nič za druge narode. Po novi šolski postavi bi morala tukajšnja c. kr. nemška normalka z odvisno nižo realko prenehati. Iz nje postane italijanska vajna šola z učiteljsko pripravnico zvezana. Ogenj je bil v strehi; velik krik nastane, — Tavno tako kot pri vas v Ljubljani nemčoni kriče, ako bi vlada spolnovala svoje lastne postave, ki bi pa imele biti tudi Slovencem na dobro. Sej se morebiti še spominjate, da so na ta nemški krik vsi dunajski in drugi pokotni nemški lističi zakričali: v Avstriji gre nemštvo pod zlo! Na pomoč nam, ki nas tlačijo „svinčeni podplati"! Cel6 ministerska pisarnica pošlje med svet obširno pojasnilo po uradni Dunajčanki pa drugih nemških časnikih! Kar pride sprva omenjena določba. Vsi se debelo pogledujejo. Namestniški možje niso nič manj strmeli kot Italijani sami. Pravijo, da je neka veljavna ne uradna oseba zastran zapuščine nemške šole naravnost do cesarja se obrnila in se pritožila. Nasvetovala je blezo tudi napravo više realke. Prošnja je bila nemudoma vslišana; ministerstvo še celo namestnije ni za svet poprašalo. Italijani se v svojem dnevniku „Cit-tadinu" jezijo; hudo karajo pristransko vladno ravnanje zlasti nevestno rabo državne blagajnice. „Triesterica" prav puhlo zagovarja vlado in njeno nemško napravo. Čudno! drugače „Triesterica" Slovencev še ne pozni; v boji z Italijani se pa precej na-nje sklicuje! — 4. dne t. m. se je snidlo mestno svetovalstvo. Kazun par slovenskih-okoličnih odbornikov — sedaj v njem sede samo hudi Italijani. Ti začno zelo zabavljati novi šolski napravi, — nemški realki. Štirje najbolj izurjeni govorniki c. k. vladi in njenemu zastopniku, dvornemu svetovalcu Jeny-u, hudo za kožo segajo. Jeny pravi, da je sicer nepripravljen na obrano, pa se vendar zagovarja. Ves njegov zagovor pa je pravi galimatia: — pravi zmedeni uzor omahovalne sedanje sisteme. Med drugim vladno napravo tudi s tem opravičuje, da mestni svet le za italijanske šole skrbi; vlada je pa potem primorana sama se svojimi, z državnimi denarji za Nemce skrbeti. Čudni razlog! Slovenci zapomnite se ga! Zlasti ga priporočam okoličnim-slovenskim poslancem. Ker za nas Slovence tudi mestni zbor nič ne stori, tedaj mora vlada dosledno tudi nam napraviti potrebne šolske zavode. Slovenski poslanci, Cegnar, Nakič — oglasite se! Prilika je tako lepa, da je morebiti dolgo dolgo lepše včakati ne morete! Vigilan-tibus jura! Trst 9. nov. (Deputacija tukajšnjih okoličanov) je v nedeljo 6. dne t. m. odrinila na Dunaj, da prosi presvitlega cesarja, da izpusti tiste okoličane od bram-bovcev, ki so že pred služili v razpuščenem batalijonu, in da predlaga mu še druge reči, v kterih se jim tukaj krivica godi. Možje slovenski, ki so za to poslanstvo zbrani bili, vredni so tega zaupanja; so namreč: že dobroznani g. Nabergoj, mestni poslanec inkmetiški posestnik iz Proseka, — g. Martelanec, kmetiški posestnik iz Barkole, izgled iskrenega narodnjaka celi okolici, okinčan s& zlato svetinjo 1. 1848., kose je za-branilo pod njegovim vodstvom, da se Pijemontezi niso mogli izkrcati pri Barkoli, — in še tretji: mlad kmet pa značajin in izveden mož, posebno izvrsten govornik. Ti možje v narodnem kostumu se bodo ali so se že 371 predstavili cesarju in mu odkritosrčno potožili krivice, ki se jim gode od strani vlade in magistrata. Radovedni pričakujemo brzojavnega poročila od njih, da izvemo, kaj so opravili. Nadjamo se trdno, da pred prestolom Njegovega Veličanstva pravico najde zvesti Slovenec in da ne obupa, da mu Avstrija noče mila mati biti. Slovenci so jej pravi graničarji na obalih jadranskega morja, po kterih že hudo škilita nikdar siti Italijan in Prus; naj bi mogočni cesar sam jih milostno pod svoje krilo vzel! En okoličan. — (Bojanska čitalnica) napravi 24. dne t. m. besedo" z deklamacijami, petjem in tombolo. 27. t. m. pa ima čitalnica svoj glavni zbor. K oni veselici in v ta zbor uljudno vabi vse ude svoje odbor. V Gorici 5. nov. (Šolske razmere; čitalnica; Soča.) Od vseh Svetih sem so naše ulice veliko živeje, nego popred — dijaci so tu! Tu so, a našli so malo da ne vse pri starem. Nič se ni vresničilo tega, kar so „Novice" in drugi časniki pripovedovali, da se bosta namreč že letos odprla prva tečaja slovenskega in italijanskega realnega gimnazija. Cuje se pa vendar, da smo stopili v tej zadevi za en korak naprej. Ministra, pravijo, je volja, dovoliti za prihodnje leto italijanski in slovenski realni gimnazij, ako se ohrani v Gorici tudi eno ne m & ko srednje učilišče, ktero bi imelo biti, ako se ne motim, spodej realni gim-nazi, zgorej pa bi se razcepilo v visi gimnazi in višo realko. S to dovolitvijo hoče biti minister trem narodnostim pravičen, a vendar se meni zdi, daje ustrelil čez tarčo, kajti pri nas imamo samo dva naroda, ne pa treh! Nemci so v naših šolah bele muhe, in še ti niso domači. Čemu tedaj posebno popolno učilišče zanje?! O precartana skrb za Nemca! In potem, odkod bodo prestopali nemški otroci v nemško srednjo šolo, ker nimamo po vsi deželi ne ene nemške ljudske šole? Sicer pa se vlada brž ko ne zanaša, da bodo Slovenci ali Lahi raji v nemške ko svoje narodne razrede hodili. Manjkalo se gotovo ne bo starišev, ki še zmirom menijo, da so šole zavoljo nemškega jezika na svetu; taki bodo svoje otroke v nemške razrede pošiljali. Potem pa ne bo ne v nemških ne v slovenskih (oziroma italijanskih) razdelkih po toliko učencev, da bi se splačevalo troje učilišč vzdrževati. Toda pustimo te reči za zdaj; dotičniki imajo po ministerskem povelji vse razmere z ozirom na primerno uravnavo naših šol preiskavati; nadjajmo se, da, kar se iz teh preiskav poda, bode tako, da gospodi na Dunaji oči odpre; do sedaj smo jim „španjska vas"; (saj beremo vsak hip na pismih iz Beča adreso: „Gorz in Istrien"!) — Čitalnica naša se je preselila 2. t. m. v krasne prostore nekdaj baron Andriani-eve hiše pri (starem) sv. Antonu. Vse je vsem všeč v novem poslopji, samo daljava od središča mesta se zdi nekterim prevelika; al kdor je v večih mestih bival, mora se smejati tej petminutni goriški daljavi. Sprelepa prostorna dvorana s parketiranim podom, velike grajščinsko-visoke 3 sobe in še drugi prostori, vse to povrača našemu „narodnemu domu" tisto zunanjo imenitnost, ki jo je imel prvi čas obstoja čitalničinega v Stabil-evi hiši na Travniku. Druzega zdaj ne manjka — saj za ples niso še odrvenele noge mladini — nego da se napravi glediščini oder pa kaj spoštenega na njem. — V novem čitalničinem poslopji je imela 3. t. m. svoj glavni občni zbor „Soča". Sešlo se je okoli 30 udov; še nobenkrat tako malo; pogrešali so se tudi nekteri veljaki. Volil se je nov odbor, to je, potrdili so večidel starega. Da bi bil zbor kaj posebno važnega sklenil, ni slišati; obveljala sta nasveta, da se dr. Lavriču zarad izstopa iz deželnega odbora pokloni zahvalnica, in da se napravi časnik na delnice. V Gorici 12. nov. — Kar so časniki vže pred 2 do 3 tedni pripovedovali, je zdaj gotovo: naš deželni šolski nadzornik gosp. A nt. Klodič je imenovan za Istro. Njemu in Istri odkritosrčno čestitamo. Ali, kaj bo ž njegovim mestom tukaj v Gorici? Ozrimo se, kamor hočemo, za zdaj ni nikjer moža, da bi mu bil v vsakem oziru kos. Dobiti za srednje šole potrjenega*) in vseh treh jezikov (slov. ital. in nemšk.) ustmeno in pismeno enako zmožnega veljaka, ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Povrh učne sposobnosti se je odlikoval Klodič kot nadzornik tudi v tem, da je bil v najkoč-ljivejših ndrodnih zadevah ostro nepristransk. Deželni šolski svet goriški ga bo težko pogrešal. Bog daj, da bi si tudi v sosedni deželi enako spoštovanje pridobil, kakoršno je vžival pri nas, ter da bi bil tako srečen, pospešiti jako zanemarjeno ondašnje slovansko šolstvo, saj italijanski narodnosti ne bi mu bilo treba zarad tega nepravičnemu biti. Na Vranskem. (Narodna čitalnica) 20. dne t. m. obhaja spomin dr. Franceta Preširna. — Da se ta svečanost kolikor mogoče slovesno vrši, je čitalničin odsek „za podučljivo prednašanje" sklenil sledeči načrt besede: 1. Govor v spomin Preširnov, — 2. znanstveni govor „o vojski", — 3. deklamačija, ter vmes 4. čve-terospevi in 5. godba. — Vljudno se vabijo vsi čitalni-čarji k tej slovesnosti, pa naj tudi svoje sosede neči-talničarje seboj pripeljejo, ker je vhod vnanjim vsem dopuščen, samo da so pošteni ljudje in jih vpelje kak čitalničin ud. Odbor. Iz Novo mesta 10. nov. (Vojaških brambovcev zadnji dan na Tratah.) Po vseh avstrijskih pokrajinah so se urili brambovci v vojaških vajah. Tudi v Novomesto so iz vsega Dolenskega prišli in se v vseh vojaku potrebnih vajah dobro izobrazili. Danes smo naredili zadnji izlet na Trate, poli ure od Novomesta, kamor smo navadno korakali vsak dan. Lepa navada je v Novomestu ta, da spremlja vsaktere vojake meška godba, kedar gred6 iz mesta. Tudi nas je spremila godba na Trate in zopet nazaj v mesto. Naj jej presrčno hvalo izrekam v imenu vseh svojih tovaršev. Med potjo nas je navdušila z „Napreju tako, da smo zahrumeli vsi in zapeli vojaško pesem „Naprej"! Naprej smo enoglasno vpili „naprej"! zoper naše sovrage. Gotovo, da ta krik ni bil samo le beseda, a da hočemo v djanji kazati, ako bi nas klicala domovina in cesar. Zagorski. Iz Loža. (Očitna zahvala si. hranilnici ljubljanski) izrekuje podpisano županstvo za poslanih 100 gold., ki so se ubogim mesta našega 4. dne t. m. na spomin njene petdesetletnice razdelili. S to svojo zahvalo združuje tudi srčno zahvalo onih siromakov, ki so mili dar prejeli. Županstvo v Ložu 12. nov. 1870. Iz Postojne 4. listop. — Iz Trsta se je naznanilo našemu županstvu, da so ondi gospodje: Jož. Gorup, Andrej Zorman, Ig. Doksat, Jož. Fajdiga in dr. Margoni, vsi vrli Slovenci, v podporni^ zbor z namenom se združili, milodarov v Trstu za siromake naše pogorelce nabirati. To plemenito početje je že lep sad doneslo, kajti imenovani zbor je do zdaj 600 gold. nabral ter jih županiji postojnski v razdelitev med uboge pogorelce poslal. Dobrotniki so: gospd Kalistrova Marija 100 gold., gospodje: Jož. Gorup 100 gold., Franjo Kalister 50 gold., Andrej Zorman 50 gold., Jož. Faj- *) Gosp. nadzornik Klodič je opravil preskušnjo ne le za latinščino in grščino z nemškim in laškim predavalnim jezikom ^ temuč tudi za slovenščino za celi gimnazi. Preteklo poletje je^ prišla njegova po novem sistemu v italijanskem jeziku spisana grška slovnica (oblikoslovje) na svetlo. Znani so tudi njegovi latinski spisi, in med slovenskimi „Novi svet". ^s* 372 diga 50 gold., Fr. Kastelic 20 gold., Jakob Mankuč 20 gold., gospd Lucija Lautmanova 20 gold., gospodje Jakob Brajdič 20 gold., Obreza in Funk 20 gold., Ant. r. Simona Porenta 20 gold., J. Stellner 15 gold., Andrej Bebec 10 gold., Andrej Stroj 10 gold., Antop Duaca 10 gold., M. Žvanut 10 gold., Anton Dejak m. 10 gold., Schlopfer in Ziherl 10 gold., Drag. Vernovil in drugi 10 gold., Resel Rist in drugi 10 gold., G. Stagni 10 gold., F. Krsnik 5 gold., M. Deles 5 gold., Nadal Ongaro 5 gold., G. Sveng 5 gold., S. Planker 5 gold. Taka radodarnost iz same ljubezni do bližnjega je pač očitne zahvale in pohvale vredna. Iz Kranja. — V nedeljo 20. t. m. je v čitalnici naši ob pol 8. uri zvečer „beseda" z govorom, petjem, glediščino igro, tombolo in plesom, kteremu gode godba slavnega c. kr. Hujnovega polka. Dohodki te veselice imajo dobrodelni namen, pridne pa revne šolarje tukajšnje glavne šole z zimsko obleko preskrbeti. Vstopnina je stavljena na 50 kr. za osebo, 1 gold. zarodo-vino; prejme se pa zraven tudi hvaležno vsak visi znesek ali kakošen drug dar, oziroma blag6 za otroško obleko. Iz Domžal 8. nov. — Veliko se sliši od pogorišč, a od tako pogostnih kakor v Domžalski soseski, gotovo nikjer. Komaj je pol leta minulo, kar je v 31 hiš. brojni vasi Studi petkrat gorelo; pa vže imamo spet 7. dne t. m. na istem mestu pogorišče. Ljudje mislijo, da mora hudobna roka vmes biti. Ljudi je mnogo skup privrelo, pa žalibože! večina bila je le zijalov. J. Kos, M. Lap in P. Dolar so neutrudno delali, med tem, ko se je žandarmerija celo vrsto „hudičev" in zakramentov" izustivši veliko prekmalu oddalila, prepustivši ogenj kakim osmerim rokam mož in otrokom, ki so pri tej prilikismojke pekli; nekteriso stražnikov okrog iskali po gostilnicah, da bi ogenj, ki ga z lepa nadvla-dati niso mogli, ob moč djali. Ž njimi vred se je zgubil tudi župan, namesti da bi bil postavil pri ognji stražo. Sreča je bila le ta, da vetra ni bilo. Sploh je župan preveč enostransk in se premalo meni za občinska opravila. S tem, da rad nemško govori, česar se je kot „faliršic" po ogerskih pustah navadil, ni cel6 nič poma-gano našim domačim zadevam. Izpod Begunšice 12. nov.*) (Tagblattov pisar ; železnica v Lescah; posekana jagnjeda v Radoljici.) Iz „Tagblattove" svinjske pravde smo izvedeli, da je pri nas tisti presrčni kraj, kjer prebiva svinjski ali svin-jarski dopisovalec „Tagblattovih" laži, o kterem se pripoveduje, da je v prejšnjih letih šolskim tovaršem kradel bukve, in zdaj si prizadeva krasti ljudem poštenje, ter je priča stari resnici, da se tat ne poboljša nikdar. Pa vsaj tega zastonj ne dela; kajti služi si po tarifi za vsako vrstico neki pet soldov, — zares krvavo zasluženo plačilo za tako umazan posel! Za denar je dandanašnji hudo, v Poljčah tudi vina ne dajo zastonj, še manj pa v Radolici pive in kave; toraj le pridno pisariti in ma-zati, bodi-si že resnica ali laž, da se le kaj zasluži. Ako pa zmanjka živih, treba se je lotiti mrtvih; vsaj pri teh se še bolje opravi, ker se braniti ne morejo. To nam je prišlo na misel uni dan, ko smo brali v „Tagblattu" neko kritiko o železnici gorenski, v kteri se napada ranjki Toman, da postaje ni napravil v Radoljici, ampak v Lescah, in to zarad žlahte svoje. i Spominjamo se še tudi, kako hudobnih obrekovanj je bilo slišati po smrti Tomanovi v Radoljici čez dobrot- I nika, ki si je največ prizadeval, da smo na Gorensko dobili železnico, in to od takih ljudi, ki so pri njenem delu jako obogateli, in se štejejo med omikane in izobražene. To pa se je godilo le zato, ker vsakemu krč- *) Prosimo večkrat kaj. Vred. marju in kramarju ni posebej kolodvora dal postaviti pred vrata ali še cel6 v vežo. Ne bo toraj odveč, da to reč malo bolj na tanko pogledamo in pretresemo. Komur je znan gorenski svet, in hoče gledati in soditi nepristransko, ta bo sprevidel, da za občinstvo je veliko bolj pripravna postaja v Lescah kot v Radoljici. Lesce so na roko Blejcem in Bohinjcem, tudi Brezničanom in obrtnim Beguncem; komu pa je Ra-d olj i ca? Skor da Radoljčanim samim. Tisti časi so minuli, ko so ceste delali le za krčmarje in kramarje, zdaj se delajo na občno korist, na blagor občinstva* Vsaj je v Radoljici vendar obilno napredovajočih liberalcev, al mar v tem oziru ne bodo potreb in tirjatev časa spoznali? In kam neki bi Radoljčani kolodvor po~ stavili? — ali doli pod mesto kam? Ravno tako kakor da bi ga djal v žakelj, in potem žakelj še zavezal! Naj bi mestni očetje „unter dem allgemein hochgeachtetem Biirgermeister" kakor ga „Tagblatt" titulira, popred poskrbeli, da v Radoljico cesto narede, po kteri bi se brez nevarnosti v mesto priti ali pripeljati moglo* Kakor je zdaj, je res skoraj potreba klobčič sabo vzeti kakor nekdaj pri hoji v labirint, da se ne zaide in spet nazaj zrni; a potem obuditi veliko „grevengo", predno se pelje ali gr6 memo grajskega vrta, ako bi se utegnilo viseče zidovje podreti in človeka podsuti. Kako to, da o tem ne črhne besede „Tagblattov" pisar? saj je kakor Dežman in Keesbacher trdita, „Tagblatt" prišel vendar samo zato na svet, da neumne Kranjce razsvit-ljuje in meglo trebi. (Kon. prih.) Iz Kamnika 13. nov. (Vabilo.) V nedeljo 20. t. m. se predstavlja v naši čitalnici Vilharjeva igra »Jamska Ivanka"; dohodki te veselice so namenjeni godbi, ktera bode imela zimski čas svoje vaje, in si napravi še potrebnih instrumentov. V ta namen je vstopnina za ude 10 kr., za neude pa 30 kr. za vsako osebo stavljena; hvaležno se sprejme tudi vsak veči dar. „Jamska Ivanka", prav iz domačega življenja vzeta igra, in izvrstnost naših giedališčinih diletantov: oboje to nam je porok, da nas v nedeljo čaka posebno vesel večer, v kterega uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. Danes teden, 23. novembra, med sejmom tedaj je občni zbor družbe kmetijske v Ljubljani. Ker je ministerstvo kmetijstva družbi uni-dan pisalo, da veliki izdelovalec poljedelskih mašin v Frankobrodu Weil mlajši hoče družbi poslati na ogled novo škoporeznico (Hackselmaschine), mu je odbor prve dni t. m. pisal, naj jo le pošlje, in včeraj je odpisal odboru, da jo je že oddal na pot in da pride do občnega zbora v Ljubljano, ako vožnje ne zavirajo voj-skine homatije nemške. Ce pride, bodo gospodarji sami priliko imeli soditi, ali je res tolike hvale vredna kakor se piše, češ, da prekosi vse dosihmal znane. — (Iz seje trgovske in obrtnijske zbornice 4. č. wi.) Prvosednik V. C. Zupan predlaga, naj zbornica podpira mestni odbor o napravi c. kr. tobakarnice v Ljubljani, — naj se c. k. ministerstvo kupčije naprosi, da pospeši napravo železnice od T r e b i ž a do Beljaka, — in naj se napravi prošnja do ministerstva kupčij-skega, da se premeni vožnja po železnici med Trbižem in Ljubljano tako, da je obrtnikom in trgovcem iz Gorenskega mogoče, delj časa za svoje opravke v Ljubljani se pomuditi. — Vsi trije predlogi so bili soglasno sprejeti. — Dalje je zbornica pristopila prošnji Edmunda Trpina, sedajnega lastnika papirnice v Ratečah na Dolenskem, da se papirnici pusti dosedanja pravica, imeti cesarskega orla v grbu in pečatu, in imenovati se: „c. k. privilegirana mehanična papirnica". — Presoja proračuna zborniškega za leto 1871. se izroči odseku, v kterem so odborniki: Jan. Horak, J. A. Hartman, Vazo Petričič in Jože Sventner. — Pred- 373 log odbornika Hartmana, naj se naprosi ministerstvo, da dovoli napravo c. kr. poštne direkcije za Kranjsko, Koroško in Istersko v L j ubij a ni, ali če to ni mogoče, vsaj c, kr. postnega urada, neposredno minister-stvu podložnega, se sprejme s pristavkom Horakovim, da se zbornica v ta cilj in konec tudi do si. deželnega odbora kranjskega obrne; — sprejel se je tudi predlog Hartmanov, da sev zbornica potegne za to, da se za spodnjo in zgornjo Šiško ustanovi poštna ekspedicija. — Razpis c. k. ministerstva kupčijstva zastran ustanovitve gospodarskega odseka pri zbornicah se v sporočilo odstopi odseku, v kterem so odborniki: Fabijan, For-tuna in Hartman. — Zbornica je odobrila med drugim tudi še sklep več odbornikov, po kterem se je na stroške zborničine letos podalo 11 obrtnikov v obrtnijsko razstavo graško. — (Ljubljanska hranilnica) je obhajala 4. dan t. m. svojo petdesetletnico. V ta namen izdana lična spomenica popisuje zgodovino hranilnice kranjske, ki se je pričela leta 1820. in je po starosti druga v Avstriji. Iz 4ega popisa se vidi, kako „iz malega more izrasti veliko". 6 mož je bilo (tadanji mestni župan nepozab-ljivega imena Jan. Hradecki, in mestjani Gašp. Kanduč, Franc Gale, Juri Mule, Jož. Zevnik in Fr. Wagner), ki so se prvi združili za ustanovitev hranilnice, si najeli majhno sobico v Galetovi hiši, v kteri so bivali do leta 1837., in v ktero je v prvem začetku — od 4. novembra leta 1820. do 31. decembra istega leta — 151 ljudi jej shraniti dalo 3801 gold. 15 kr. Število vl6g se je množilo od leta do leta tako, da v prvi polovici letošnjega leta je na 2783 bukvic bilo vloženo 6 milijonov 442.845 gld. 93 kr. in je hranilnično lastno premoženje (reservin zaklad) znašalo 496.334 gold. Te številke same po sebi kažejo veliko zaupanje, ki ga hranilnica kranjska ima v deželi domači in zvunaj. Svojo petdesetletnico pa je najvrednejše obhajala s tem, da realki na prostorih, ki jih je za 95.000 gold. kupila v Gradišu , zida prihodnje leto veliko šolsko poslopje. Cesar sam je priznal koristno delovanje hranilnice s tem, da je gospodu Antonu Samasi, kije njeni ud od leta 1835., od leta 1840. do 1859. vodja, od leta 1860. do 1863. kurator, od leta 1864. do 1865. predsednika namestnik bil, zdaj pa od leta 1866. je njen predsednik, podelil vitežki križ Franc-Jožefovega reda, gospodu Rih. Janežiču pa, ki je hranilnice ravnatelj in spisatelj omenjene spomenice, zlati križ s krono za zasluge. Družba kmetijska ni bila sicer do-sihmal tako srečna, da bi se jej bile spolnile želje za-rad ustanovljenja podružnic po deželi, od kterih bi pošten kmet v zadregi po kratki poti mogel dobiti malo posojilce; vendar se nadjamo, da se zgodi v drugi polovici stoletja, kar se ni zgodilo v prvi polovici, kajti to je želja mnogostranska in gotova potreba. Hranilnica je te dni poleg Cvajarjeve in Kastnerjeve hiše z 95.000 gld. za realko kupila tudi hišo Lavrenčičevo tikoma Kastnerjevega vrta za 1200 gold. — (Naš rojak gosp. France Groršič) si je z novimi orgijami, ki jih je naredil za frančiškansko cerkev v Ljubljani, postavil nov spominek mojsterstva svojega. To je velikansko delo, in kakor je pričala preskušnja 3. dne t. m., pri kteri je izvrstni organist gosp. For-ster vpričo mnozih povabljenih izvedencev na njih igral mnogovrstne kompozicije najslavniših mojstrov, je delo tudi tolike glas bi ne vrednosti, da se je ž njimi g. Goršič postavil v prvo vrsto orgljarjev. Mi bistremu rojaku iz srca čestitamo, pa tudi cerkvi očetov frančiškanov, ki se odlikuje, s tem umetnim delom tako, da jej ni kmalu para. Čeravno stanejo okoli 8000 gold., vendar jim je cena nizka, ako pomislimo, da jih je delal poldrugo leto in da samo čistega čina je porabil čez 24 centov, cent po 125 gold. Ne moremo pa se ločiti od sporočila tega, da ne bi omenili tudi našega mojstra gosp. To m ca v Št. Vidu, ki je načrtal okusno omaro tem orglam: 37 čevljev visoko, 26 čevljev široko in 9V2 čevljev globoko. — (Nas gosp. Luka Svetec) je od ministerstva pravosodja imenovan za notarja v Idriji, gosp. Henrik Hayne, c. k. sodnijski adjunkt, pa za notarja v Črnomlju — (Železnica gorenska) iz Ljubljane v Trbiž se po telegramu, ki so ga danes „Novice" prejele iz Dunaja, gotovo odpre prihodnjo nedeljo ali vsaj v pondeljek. -— (Vabilo na naroSbo „Save"), novega nemškega časnika, ki ga namerava trikrat na teden ob novem letu izdajati gosp. France Potočnik, jako izurjeni žurnalist, se ravnokar razpošilja. Že davno pa nameravajo tudi nekteri hrvaški rodoljubi, čute* potrebo tudi nemškega časnika, izdajati dnevnik „Sudslawische Zei-tung". Kar je nesrečni dvaiizem razcepil Avstrijo na dva kampa, je žalibog! nekako otrpnila bratovska duševna zveza med Slovenci in Hrvati prejšnjih let. Naj bi se „Save" in „Sudslawische Zeitung" z edini le v en list v Ljubljani, da bi to bilo prvo djansko znamenje zopet oživljene duševne vzajemnosti jugosla-venske. V to ime „viribus unitis" kličemo izdateljema „Save" in „Sudsl. Zeitg." dobro srečo! — (Dramatično društvo) napravi svojo 5. predstavo v nedeljo 20. dne t. m., to je pred sejmom. Igrala se bode nova opereta „Skrivnost ljubezni", nova burka „Ziva mrliča" in že znana veseloigra „Pot skozi okno", v kterej nastopi prvikrat nova moč dram. društva v nalogi markize d7 Esparre. Igre in čas, vse je tako dobro izbrano, da bode gotovo ne le gledišče polno, timveč da bode tudi vsakdo gotovo zadovoljen v vsakem oziru. Posebno vnanji domoljubi imajo ob prihodu na sejm lepo priliko prepričati se o delavnosti društva. — Prihodnja druga predstava bode potem v saboto 26. dne t m., o kterej naznanimo prihodnjič kaj več. — (Dramatična Šola) za začetnike in začetnice, ktero vzdržuje dramatično društvo v Ljubljani, se začne 15. dne novembra t. 1. Vsi predmeti se bodo učili brezplačno. Oglašuje se za vpis pri društvenem prvo-sedniku g. Grasselli-ju (na velikem trgu) ali pa v sobi dramatičnega društva (v čitalnici) do 20. novembra. Tam se izvejo tudi natančneji pogoji in učni načrt. Odbor. — (Pobirki iz časnikov.) „Veselo novico slovenščini" je v poslednjem listu „Danica" naznanila s tem, da na bogoslovnici gosp. Lesjak uči metodiko v 4. letu po slovenski v prvi polovici; da se bode v drugi polovici tudi katehetika (ktero ima učiti g. J. Klemenčič) razlagala v narodnem jeziku, razume se samo po sebi. — Mi čestitamo o tem napredku g. Lesjaku, vendar je treba, da povemo genesis tega napredka, ki je „Danica" ni povedala. Pri obravnavi šolski: ali naj se uči metodika po slovenski ali po nemški, je g. Lesjak gosp. bogoslovcem se ponudil, da jim jo rad slovenski razlaga, a svetoval jim je prijazno, naj si izvolijo jezik nemški, češ, da se tolikrat očita duhovnikom, da ne znajo nemški! Gosp. bogoslovci vendar, vede, da duhovnikom našim ni naloga, se z metodiko nemščine učiti, in čuteči, da bi od gosp. profesorjeve nemščine ne imeli posebnega dobička, zahvalili so se za preprijazno ponujano nemščino in zahtevali so metodiko v naravni domači besedi. Tako se je gosp. Lesjak vjel za slovenskega učitelja. Tudi dobro! — „Nova Pressa" je prinesla te dni razgled po novi sistemi osno-vanih realnih šol, iz kterega se vidi, da v realkah na Štajarskem in Koroškem „drugi deželni jezik", 374 (pod kterim menda razumeva slovenskega) ni obli-gaten, ampak le prostovoljen nauk, francoski jezik pa je obligaten! Ali ni to narobe svet? ali se narodne pravice morejo še bolj s poštami teptati? Tu se se le vidi, čemu je zvijačni §. 19! In kako da narodni šta-jarski in koroški časniki molčijo o tem? — „Slovenski Nar." popisuje „prav zanimivo" storijo, kako je Dež-man skušal svojega ljubljenca, zavoljo pretepov glaso-vitega Schreva v službi vodstva ljubljanske realke držati s tem, da je denunciral druge učitelje realkine pri ministru; al umazano perilo je prišlo na dan , — Schrev je moral čez Ljubelj, Dežmana pa poznajo zdaj tudi njegovi prejšnji prijatelji. Ker „Tagblatt" ne črhne besede o tej storiji, je misliti, da je resnična. — Mnogi časniki donašajo novico, da ob novem letu v Ljubljani namerava vlada izdajati slovenski in nemški časnik. Čemu bi jej bil še en nemšk list, ker ima že zdaj dva na postrežbo, če hoče, ne vemo; o slovenskem časniku pa ima že tudi z dvema bridke skušnje: s „Pravim Slovencem" in „Ljubljanskim časnikom". Ker pregovor pravi, da „na tri rado hodi", bode jej ista skušnja s tretjim. „Nun ja! Geld ist ja genug vor-handen!" — dostavlja „Zukunft".