Citatelfem. v pouk in zabavo. !zretin€ hnilžni€€. Islandska kmečka knjižnica. Ena najbdj izrednih knjižnic za iz_>os-ojevanje je v RejikjaviikTj, glavnem Imestu na seraiem otoku Islandija. Ta flcnjižnica štej© 10.000 zvezkov t«r je jdar danske države, pod koje pofltroviLjteljstvom je ototk. Več nego 9 deeetimk Ifee knjižnice je vedno raaposojenih. Ce kdo želi gotovo knjigo, jo tudi dobi, če jje bogat glede potrpežljivosti. Lahko [preteSe eno leto, predno se bo dopehal do zaprošene fknjige. Javnost, fci sa, izjpo&ojuje iz Ijudstke fcnj8_ž__ic« berivo, je raztrošena daleč po deželi. Knjtige rottnajo dostikrat več mesecev, predno doRpejo v roke čitatelja. Islandski kmet jc&ta le v zimslkLb. mesecih, a takrat pa itemeljito. Na spomlad, ko je omogočen imedsebojni p_fomet, prevzame knjige pošta, jih odpelje v knjiižniico in dobavi Z/op&t nove, s katerimi mora izhajati kmet eno leto. Za izposojevanje fknjig ni treba plačati ničesar, pačpazapreiv&pz po pošti. Knjižnica na Spitzhergih. Druga, še manj znana knjižnica, se nahaja v ¦obm.orsiki naselbini na Spitzbergili proti severneimi tečaju. Ustaliovila jo je pred leti amerikanska mi_li<j>onska družba in so jo pripeljale na otcčje razne ladje. Ob&ega 1000 zvezkov fcn so zastopane knjige v 12 jezikih, Knjige čitajo kitolovci, ki se preskrbujejo na Spitzbergih s premogom in bi^vaj^o tamkaj dalj« časa, dokler jim vrem3 ne omogo6i nadaljevanja vožnje. Nadalje si izposojujejo knjige Eskimi, ki bivajo ikot domačini na Spitzbergih. Eskimi so &e naučili v odrasli dobi v misijonskih šolah čitanja ter pisanja in radi berejo. Potujoča knjižnica. Zopet druga posebna knjižnica roma celo leto po francosikem Južnem morju in obišče vse otoke, ki ležijo raztrošeni po širnem morju crkrog- večjega otoka (Tahliti. Ta knjižnica je državna last in je posojevanje brezplačno. Na (krovu majhnega parnika, ki je bolnica in ki prevaža b-olnike v bolnico v Tahiti, je špravljenih 2000 zvczkov, ikatere so podarile razne odlične francoske osebnoetl. Čitateljli so v tem slučaju le Evroipejci, ki so na ta ali oni način zaposleaii na omenjenih številnih otokih. Knjižnica za lovce. ^ajvte.jo med izrednimi knjižnicami .Vzdržuje Hudiaonbaj^-družba, ki je na celem svetu najmoŁ;očnejše podjetje za Izvoz kožuhovlne. Om«njena družba Ima uslužbenih na tisoč« nastavljačev pasti ter lovoev, ki »e kretajo po vseh severnih poftcrajinah Kanade. Mnogokrat so na potovanju celo leto, predno se pwinejo v Miodišče, Ikjer pr<xiajo kože ft& kasirajo izikupič«ik. Odpočitelc lovcer v osrednjih poa*ojankah, katerih je 12, tra^a po cel« mesece. In baš Ea te lovce je oemovai* družba knjižnico. K čitateljecn pa S« spadajo Indijan- ci v onLh reservacijah, ikjer poničujejo fiiitanj« ter pisonj©. Policijska knjlžnica. Znamenita kanadafca kuji_jx_ca je us^anovljena za ikanadsko policijo lia konjih. Ta pol_ci_a, ki šteje nad 2 tisoS članov, je naineščena po pokra.jri___, 4d je taiko veliflca kot Evix^)a bre« Ru»i>e. Sl .fthko predstavljacno, kako zaželjeno j« čtivo po t^i zasneženih poljanah y neznosno dolgih zknsfcih mesrecih. Skrrniosfm hnmh rmunt Aaiglešiki iiralj Karl I. >e bil obglavlj«n leta 1649. Pofclieni rabet) se je j&vil bolan&ga, a v resruici se j« izognil izvršitvi otiglavljenja Lz strabu pred morebitnim poznejsim maščevanjem. V noči pred izvršenjetm smrtne kazni so morali najti novega krvnika. Drugo jutro je biil pripravljen mož z masko na obrazu, ki j« odseikal kralju glavo. — Kedo je bil ta mož s kiinko? Nikdo ni zvedel. Zginid je, brž ko so mu izplačali zaupniiki obljubljeno nagrado. Angleški oberst je odjkril sedaj v Barbadosu na otočju Antilov pred osrednjo Amei-iko v starem kovčeku pismo, ki je razkrinkak) ter pojasnilo zadevo zagonetnega krvnika. Gotovi John Levvigton je pisal leta 1669 naslednje pi9ino: »Tukaj je umrl stai'ec Hugh Peachall. Živel je več nego 20 let na otoku. Na smrtni postelji j« priznal s solzami v očeh, da je bil on taista, ki je odsekal Karolu I. glavo in je prejel za krvavo delo nagrado 100 funtov šterlingov.« Omenjeno pismo j€ naslovljeno na trgovca Johna Drawter v London, ni bilo nikoli odposlano in je obležalo v kov.eku v Barbados. 235 gOSPOdOf 5ilIillSfr0Ą na rranco§Si€m. Tretja franjcosika republika obstoji64 let. V tej dobi ima 235 še živih minlstrov, ki so še v uradu, ali živijo v zatišju, nekateri so utrujeni od dela, zopet drugi so vsaik dan pripravljeni, da positancjo zopet aktivni ministrl 235 j« znatno stevilo in prekaša v tem oziru Francijo edinole Portugalsika. Pri starih Rimljaniii je obstojal običaj, če je bil kedo eno leto konzul, so mu pustili ta naziv celo življenje. Ni€ manj uljudno nego Rimljani so tudi republikansld Francozi. Če postane bivši minister državni podtajnik, nad kateiim je minister, ostane za državo in za vse, ki imajo z njim opravka, »gospod minister«. Naslov minister ostane, če takle gospod zaide v preiskavo. Ako je pa imel g. minister arečo, da je bil zaposlen s sestavo vlade, postane za celo življenje: g. predsednik. Od omenjcniJa 235 ministrov niso vsi aktivni parlamentarci, ampak se jih ubija z zakonodajo le 177. 66 j« senatorjev, 106 poslancev. 64 jih ni med se- natorji _*a ne mod poslanci, 12 jd_b spioti nikoli ni bik>, kaštor n. pr. maršal P^tain, ki je trenutno vojni mimster, in general Denain, ki vršd skcJibo letalaJe*ga miniirtra. Je Š8 fl bfvšiJi miniBtrrfcLh predarMfe; nikov, od. ikaterlti jib j« 6 zttstapajilh f, sed-anji vladl im 3 od te-h. ao bi_i pr«dr< serdnifiki repitblitkai DoumeBg^ue, Potef cao-e, Milkffand. 1Ž5 minist_wv ni vri^ shižfce š«fa iirada, ikavkor o...pr. Labn?^1 preds&drdk republik«; 4 ni» brli nflkrJ 4ar vLsoki komisarJSi, ka&or Henrl B*»*©nger, Jd Je bil samo poslaanik. V^saJk peti parlamentarec na Franoo' ¦skezn ima upanje, da bo postal 9a .noimi&tear. iPc^gfe kralfke. Pred kratikem so dogotovili oklapnl prostor, v kater«m je shranjena blan gajna angleške kraljice in njenili blSnjih sorodnikov. Kje da je ta prostor, je znano malokaterim. Nahaja se 12 m pod zemljto in je zavar-ovan napram tatom, bombam ter strupenlkn plinoem. Lahko pridivja vojna ali prihrumi v»s<oljni potop, v omenjen&m prostoru ehranjenim dragoceno&tim se ne more zgoditi ničesar. Do zaikladne blagajaie^ vodi skoai obokani ikletnji prostor skrivni hodnik, ki konča z 20 ton težMmi in lai_ko se odpira.jočimi vrati. TaS&o zgleda sikrivališče na zunaj. V oklopnem prostoru samam je 1500 predalov in j« mogoče vsakega odkleniti s posebnim ključem. Za slučaj, da bi keda našel enega od ključev, bi moral preisikusiti z njim 1500 vrat in bi &e noogoče zadel na prazen preda.. 2Otonsika vhodna vrata je lahiko pr«-; makniti po gotovem sistemu ali načimi. Ta nafcin je mogoče izbrati le v go> toviJi urah. Dva urajdnika ianata vs*!k po en seznam, iz katerega je mogoč« sestaviti način odpiranja. V ok-opnem pro&toru }e telefon, zapečateno pismo in ključ. Do pisma m. ključa j« mogoče priti, atoo je bil usp*šen poklic po telefonu. V pismu je n»vodilo glede pota, ki pelje m. notrajnoati sikrivnostne kamre zopet na proato. Ponovna nasprotna pot je nemogofia. Za zakladno skrirvališče so poratoili 600 ton raznih ko-vin ter jekku Po p:o*> storu je skritih 100 signalnih. ter alarmnih naprav, ki lahfco prikličejo v najkrajšem času policijo ter vojaštvo. Oklopnlkn napravam je nemog«*«, priti do živega s topilnimi aparati, allj z eksplozivnimi sredstvi. Krog in krog oklopnega oboka j* hodnik, v katerem se nepreeiano krek» stražnik, ki lahko opazuj« s pomočjo ogledal vse stene. Opisanemu skrivališču j« slobodn« zaupala angleška ikraljica a»roj6 dra^rocenc zaJklade.