977 494 483 309 3,2 287 224 1843 916 927 633 2,9 536 228 189 99 90 68 2,8 52 114 13429 6578 6851 4988 2,7 3823 938 5194 5,5 209 117 92 75 2,8 59 65 84 1,3 264 132 132 97 2,7 77 69 104 1,5 244 134 110 90 2,7 63 151 167 1,1 86 41 45 29 3,0 20 25 32 1,3 54 24 30 21 2,6 14 18 23 1,3 115 56 59 38 3,0 32 29 41 1,4 97 54 43 38 2,6 29 63 65 1,0 2206 1084 1122 844 2,6 642 312 919 3,0 1907 957 950 738 2,6 563 321 781 2,4 267 253 228 233 290 283 221 166 131 152 173 154 136 156 144 162 426 424 486 526 573 530 447 405 72 83 120 99 75 85 84 112 284 311 349 356 295 322 340 339 214 219 240 259 238 278 251 260 2009 1980 2162 2295 2469 2496 2239 2176 165 168 194 208 194 199 182 185 524 608 691 630 677 716 673 723 364 395 475 432 477 500 456 505 519 601 571 490 473 521 473 426 379 393 461 437 399 467 474 430 766 904 943 980 932 1003 1017 982 166 185 191 177 170 209 219 175 popisni atlas slovenije 2002 POPISNI A TLAS SLOVENIJE 2002 POPISNI ATLAS SLOVENIJE 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Uredni{ki odbor: Danilo Dolenc, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Drago Perko in Peter Repolusk Avtorji poglavij: Statisti~na in kartografska metodologija (Danilo Dolenc in Jerneja Fridl), Prebivalstvo in naselja (Drago Perko), Starostna in spolna sestava ter rodnost prebivalstva (Damir Josipovi~ in Peter Repolusk), Dru`ine in gospodinjstva (Mimi Urbanc in Tina @nidar{i~), Selitve prebivalstva (Danilo Dolenc in Damir Josipovi~), Etni~na, jezikovna in verska sestava prebivalstva (Damir Josipovi~ in Peter Repolusk), Gospodarska in izobrazbena sestava prebivalstva (Drago Kladnik in Marjan Ravbar), Stavbe in stanovanja (Erika @nidar{i~) Avtorica zemljevidov: Jerneja Fridl Avtorji fotografij: Oskar Dolenc, Jerneja Fridl, Marjan Garbajs, Matev` Lenar~i~, Miha Pav{ek Podatki: Statisti~ni urad Republike Slovenije Oblikovalka: Milojka @alik Huzjan Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Tiskarna Present d. o. o. Za pravilnost podatkov odgovarja Statisti~ni urad Republike Slovenije, za njihov kartografski prikaz pa Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY­NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789616568968 CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 911.3:314(497.4)"2002" POPISNI atlas Slovenije 2002 / [avtorji poglavij Danilo Dolenc … [et al.] ; avtorica zemljevidov Jerneja Fridl ; avtorji fotografij Oskar Dolenc]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2007 ISBN 978-961-6568-96-8 1. Dolenc, Danilo 232460800 2 Pred vami je Popisni atlas Slovenije 2002, {e ena izmed publikacij, povezanih s Popisom prebivalstva, gospodinj­stev in stanovanj v Republiki Sloveniji 2002. Omenjeni popis je potekal v prvih dveh tednih aprila 2002, izve­del pa ga je Statisti~ni urad Republike Slovenije. To je bil petnajsti popis prebivalstva na ozemlju Slovenije, sedmi po 2. svetovni vojni in prvi v samostojni dr`avi Republi­ki Sloveniji. Skoraj 9000 popisovalcev je glede na stanje 31. 3. 2002 popisalo 1.964.036 prebivalcev, 685.023 gospodinjstev in 780.823 stanovanj. Prebivalci Slovenije so z izvajalci popisa zelo dobro sodelovali; pri zdru`evanju, preverjanju, varovanju in posredovanju podatkov je bila uporabljena sodobna informacijska tehnologija; to oboje je zagoto­vilo za kakovost zbranih podatkov – v skladu s priporo~ili Statisti~nega urada Evropske unije in Statisti~nega oddel­ka Zdru`enih narodov. V hitro spreminjajo~ih se razmerah, ki jih povzro~ajo glo­balizacija, staranje prebivalstva, vse`ivljenjsko u~enje in {e nekateri drugi dejavniki, so popisni podatki zelo pomemb­ni za na~rtovanje razvoja dru`benega in gospodarskega `ivljenja na dr`avni in lokalni ravni. Zato jih je Statisti~­ni urad Republike Slovenije prikazal v razli~nih oblikah tudi na svoji spletni strani – www.stat.si/popis2002. Na spletni strani so brezpla~no na voljo tudi {tiri na{e publi­kacije, ki se nana{ajo samo na popis leta 2002. Popisni podatki zagotovo spadajo v narodovo kulturno dedi{~ino. To {e zlasti velja za popis leta 2002, zadnji popis pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, saj bodo ti podat­ki zagotovo slu`ili {e mnogim generacijam prebivalcev Slovenije kot referen~na to~ka pri merjenju razvoja dru`­be in dr`ave v novi skupnosti. Zato smo jih `eleli prikazati tako, da so hitro in enostavno razumljivi. Na Statisti~nem uradu Republike Slovenije se zavedamo velike sporo~ilne vrednosti tematskih zemljevidov. Zara-di strokovnih referenc na podro~ju tematske kartografije smo se za pripravo Popisnega atlasa Slovenije 2002 dogovorili z Geografskim in{titutom Antona Melika Znans­tvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prepri~ana sem, da pomeni Popisni atlas Slovenije 2002 nadgradnjo dozdaj{njih prikazov podatkov iz popisa leta 2002 in da bomo vsi, ki bomo atlas uporabljali pri delu, za informiranje ali pa preprosto iz radovednosti, s po­mo~jo tematskih zemljevidov in pojasnjevalnih besedil bolje razumeli dru`bo, v kateri `ivimo. Razumevanje dru`be pa je temeljni pogoj za ustrezno poseganje v njen raz­voj. Naj se prebivalcem Slovenije in izvajalcem popisa {e enkrat zahvalim za sodelovanje v popisu leta 2002, sodelavcem Statisti~nega urad Republike Slovenije, strokovnjakom Geo-grafskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU in zalo`ni­ku, Zalo`bi ZRC, pa ~estitam za odli~no opravljeno delo. Knjigi `elim veliko zadovoljnih uporabnikov. Mag. Irena Kri`man, generalna direktorica Statisti~nega urada Republike Slovenije Tematske zemljevide za Popisni atlas Slovenije 2002 smo na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenora­ziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pripravljali prav v letu 2006, ko smo prazno­vali {estdesetletnico ustanovitve. Rojstni dan in{tituta je 7. maj 1946, ko je tedanja Vlada Ljudske republike Slovenije z uredbo ustanovila najstarej-{o in{titutsko enoto, Zemljepisni muzej. Istega leta je tudi Akademija znanosti in umetnosti namenila prva sredstva za delovanje in{tituta, in sicer za merjenje Triglavskega ledenika, kar in{titut {e zdaj opravlja vsako leto, tako da je raziskovanje ledenika verjetno sploh najstarej{i stalni slovenski raziskovalni projekt. Leta 1947 je imel in{titut `e svojo postavko v prora~unu Ljudske republike Slovenije, leta 1948 pa je skup{~ina Slovenske akademije znano­sti in umetnosti potrdila Statut Geografskega in{tituta, ki ga je pripravil pobudnik ustanovitve in{tituta akademik dr. Anton Melik, po katerem in{titut nosi ime od leta 1976. Leta 2006 smo ob {estdesetletnici in{tituta izdali faksimi­le prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, tej obletnici pa posve~amo tudi Popisni atlas Slovenije 2002, ki je prav tako prvi svoje vrste v slovenskem jeziku. Ni~ nenavadnega ni, da obletnico proslavljamo prav z iz­dajami tako pomembnih atlasov, saj je in{titut zibelka slovenske institucionalne kartografije. @e 7. februarja 1952 je namre~ skup{~ina Slovenske akademije znanosti in umet­nosti ustanovila Kartografski oddelek, ki zdaj nosi ime Oddelek za tematsko kartografijo Geografskega in{titu­ta Antona Melika. Leta 1998 smo na in{titutu pripravili Geografski atlas Slo­venije, ki je bil prvi nacionalni atlas na{e dr`ave. Slovenijo je sistemati~no prikazal v kartografski podobi, kakr{no so zrcalili podatki popisa leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna. Od takrat se je na{a domovina mo~no spre­menila, zato ve~ina tematskih zemljevidom Popisnega atlasa Slovenije 2002 prikazuje druga~no, v~asih povsem spremenjeno podobo dr`ave. Upam, da si jo boste z za­nimanjem ogledali tudi bralci. STATISTI^NA IN KARTOGRAFSKA METODOLOGIJA 4–11 PREBIVALSTVO IN NASELJA 12–19 STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA 20–35 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA 36–53 SELITVE PREBIVALSTVA 54–81 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA 82–99 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA 100–129 STAVBE IN STANOVANJA 130–157 VIRI IN LITERATURA 158–159 ST A TISTI^NA IN KAR TOGRAFSKA METODOLOGIJA Zgodovinski oris popisov Pre{tevanje prebivalcev in popisovanje njiho­vih zna~ilnosti ima ve~tiso~letno zgodovino, saj so prvo {tetje `e pred {tirimi tiso~letji izvedli v Ba-bilonu. Nekoliko pozneje so prebivalstvo zaradi razdeljevanja ri`a, obdav~enja in bele`enja voja{kih obveznikov dokaj redno pre{tevali na Kitajskem ter v anti~nih Atenah in Rimu (Ver-tot 2001, 513). Tovrstna {tetja so izvajali dalj{a razdobja, v nekaterih primerih tudi ve~ let. Sodobno obliko popisa so leta 1749 prvi~ izved­li na [vedskem, sledila sta mu popisa leta 1790 v Zdru`enih dr`avah in enajst let pozneje v Zdru`enem kraljestvu. Na ve~jem delu sedanjega ozemlja Slovenije je bilo prvo {tetje izvedeno `e sredi 18. stoletja; zna-no je tudi kot »terezijanski popis«. Prvi pravi popis, ki je `e imel vse lastnosti sodobnih popi­sov (na primer kriti~ni trenutek popisa, popis oseb in ~lanov gospodinjstva, objava podatkov), je bil izveden v okviru Avstro-Ogrske leta 1857. Na delu sedanjega ozemlja Slovenije so na{teli 1,1 milijona prebivalcev (Vertot 2002, 213). Od takrat dalje se temeljni koncept popisovanja ni bistveno spreminjal. Skladno s splo{nim razvo­jem se je {e najbolj spreminjala tehnologija popisovanja, vklju~no z obdelavo podatkov in njihovim objavljanjem, spreminjale pa so se tudi metode zbiranja podatkov. Na celotnem ozemlju Slovenije je bil popis prvi~ enotno izveden ve~ kot sto let pozneje, leta 1961. Naslednji trije popisi so bili v teda­nji Jugoslaviji izvedeni na vsakih 10 let pod metodolo{kim vodstvom Zveznega zavoda za statistiko. V Sloveniji smo s popisi zbirali tudi dodatne podatke. [e bolj pomembno pa je, da smo s pomo~jo popisnih podatkov vzpostavili centralni register prebivalstva. Zadnji skupni popis v okviru Jugoslavije leta 1991 je potekal le tri mesece pred osamosvojitvijo Slovenije. Ta POPISNI ATLAS SLOVENIJE popis pomeni tudi prvi velik korak pri prehodu iz povsem klasi~nega popisovanja na prevze­manje dolo~enih popisnih vsebin iz razli~nih administrativnih in statisti~nih virov. Poleg tega je bilo vanj skladno z dru`benimi sprememba-mi znova vklju~eno vpra{anje o veroizpovedi; nazadnje je bilo v popisu 1953. Kartografske upodobitve popisnih podatkov Rezultat vsakega popisa prebivalstva je nepre­gledna mno`ica podatkov, shranjena v obliki preglednic. Ti podatki javnosti najve~krat niso predstavljeni neposredno, temve~ v sintezni obli­ki, na primer zdru`eni v razrede ali se{teti po izbranih prostorskih enotah. Ker je primerjanje razli~nih {tevil~nih vrednosti v preglednicah te`avno, je za splo{nega uporabnika primerne­je, da so lastnosti nekega pojava prikazane na tematskih zemljevidih. Kartografska predstavitev popisnih podatkov je tudi najprimernej{e izho-di{~e za sprejemanje odlo~itev in na~rtovanje trga delovne sile, izobra`evalne, dru`inske in zdrav­stvene politike, policentri~nega razvoja dr`ave, urbanizacije, na~rtovanja stanovanjskega fon­da in podobnega (Smrekar 2005). Zato so se na Statisti~nem uradu Republike Slovenije `e med pripravo popisa leta 2002 odlo~ili, da bodo zbra­ne popisne podatke prvi~ predstavili tudi v atlasu. Do izida te knjige Slovenci celovitega popisne­ga atlasa {e nismo imeli. To ne pomeni, da nam podatki predhodnih popisov niso dosegljivi. Izbrani popisni podatki so v obliki tematskih zemljevidov objavljeni v {tevilnih raziskovalnih, znanstvenih in na~rtovalskih {tudijah, u~beni­kih, splo{nogeografskih in {olskih atlasih ter enciklopedijah. Izvajanje rednih popisov prebivalstva leta 1749 na [vedskem je pospe{ilo tudi razvoj tematske kartografije. Leta 1837 je Henry Drury Harness vi na~rta za jugoslovanski nacionalni atlas dolo­objavil vrsto izvirnih tematskih zemljevidov in ~ali tudi vsebine, ki bi jih bilo primerno predstaviti pri njihovi izvedbi uveljavil pomembne kvanti-v nacionalnem atlasu Slovenije (Klemen~i~, Jer­tativne metode, ki jih {e vedno uporabljamo za {i~, Ingoli~ 1967, 1–3). Kljub dolgoletnemu delu prikaze gostote prebivalstva, prometnih tokov in nekaterim poskusnim zemljevidom so se kon-in {tevilnih drugih dru`benogeografskih vsebin. kretne izvedbe tako zahtevnega dela {ele po Popisne podatke je poleg naravnogeografskih osamosvojitvi Slovenije lotili na Geografskem vsebin na tematskih zemljevidih prva sistema-In{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskoval-ti~no predstavila Finska v nacionalnem atlasu nega centra Slovenske akademije znanosti in iz leta 1899, prvem tovrstnem atlasu na svetu umetnosti. Iz{lo je leta 1998 z naslovom Geo­(Thrower 1992, 34). Od takrat dalje se je pri-grafski atlas Slovenije. V njem so vsi pomembnej{i kazovanje statisti~nih podatkov na zemljevidih podatki popisa prebivalstva leta 1991 prvi~ pri­zelo raz{irilo. Strokovnjaki so spoznali, da kazani po naseljih. Ker so v atlasu poleg grafi~ne predstavitve prostorskih podatkov, popisnih podatkov prikazane {e {tevilne druge dobljenih iz razli~nih popisov, {tudij in analiz, naravne in dru`benogeografske, zlasti gospo­niso le pomemben u~ni pripomo~ek, temve~ darske in okoljske vsebine, Geografskega predvsem nepogre{ljiv vir za prostorsko, gos-atlasa Slovenije ne moremo ena~iti s popisnim podarsko, politi~no ali kakr{nokoli drugo atlasom. Vendar se mu je s svojo zasnovo {e na~rtovanje na dr`avni, regionalni ali lokalni najbolj pribli`al in je {e vedno zelo uporaben ravni. Zato so za~ele po finskem vzgledu pri-pripomo~ek za primerjavo popisnih podatkov pravljati nacionalne atlase tudi druge evropske med letoma 1991 in 2002. dr`ave. Za Slovenijo je bila prva zbirka tematskih zemljevidov s podatki popisa objavljena {ele sto Glavna dejstva popisa leta 2002 let pozneje, ko je tik pred razpadom Jugosla­vije pri Sveu~ili{ni nakladi Liber v Zagrebu iz{el Popisi so najdra`je statisti~no raziskovanje, saj Veliki geografski atlas Jugoslavije. Pod vodstvom temeljijo na zajetju celotne populacije, vsega pre­Voja{kogeografskega in{tituta iz Beograda in bivalstva. V Sloveniji so bili stro{ki popisa Zavoda za kartografijo Geodetske fakultete iz leta 2002 pribli`no 10 milijonov evrov (2,4 mi-Zagreba so ga pripravljali kar petindvajset let. lijarde tolarjev); ve~ kot polovica tega zneska je Vatlasu so na zemljevidih vmerilu 1:3.500.000 bila porabljena za izpla~ila izvajalcem popisa predstavljeni le bistveni statisti~ni podatki popi-na terenu. Popisovanje povpre~nega slovenske­sa iz leta 1981 za celotno Jugoslavijo. Temeljne ga gospodinjstva je davkopla~evalce stalo prostorske enote prikaza so bile ob~ine (Veli-14,61 evra (3500 tolarjev), kar Slovenijo uvr{­ki geografski atlas Jugoslavije 1987, 2–92). ~a med evropske dr`ave s povpre~no porabo Slovenski strokovnjaki so se vse od leta 1964, finan~nih sredstev. Visoki stro{ki popisovanja na ko se je za~el pripravljati na~rt za jugoslovan-terenu so eden glavnih razlogov, da bo Stati-ski nacionalni atlas, zavedali, da bodo zaradi sti~ni urad Republike Slovenije naslednji popis splo{ne vsebinske generalizacije tematski pri-prebivalstva (predvidoma leta 2011) sku{al kazi za Slovenijo v okviru celotnega obmo~ja v celoti pripraviti s pomo~jo administrativnih ozi-Jugoslavije premalo natan~ni. Zato so ob pripra-roma statisti~nih virov (Kon~no poro~ilo, 2005). 5 Kriti~ni trenutek popisa: 31. marec 2002 ob 24.00. Enote opazovanja: osebe, gospodinjstva, sta­novanja, stavbe. Metode zbiranja podatkov: podatkovna baza, popisovalci, samopopis. Temeljne definicije: • prebivalec je oseba, ki ima v naselju popi­sovanja obi~ajno prebivali{~e ter svoje gospodinjstvo in do kriti~nega trenutka popi­sovanja iz gospodinjstva ni bila odsotna ve~ kot eno leto; • gospodinjstvo (zasebno) je skupnost prebi­valcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za temeljne `ivljenjske potrebe (sta­novanje, hrana, druge nujne `ivljenjske potreb{~ine in podobno), oziroma prebiva­lec, ki `ivi sam; • dru`ina je `ivljenjska skupnost oseb v okvi­ru zasebnega gospodinjstva; • stavba je gradbeni objekt, ki ima {tiri samo­stojne zidove ter enega ali ve~ vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, oprav­lja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine; • stanovanje je gradbeno povezana celota, namenjena bivanju. Ima eno sobo ali ve~ z ustreznimi pomo`nimi prostori (kuhinja, kopalnica, strani{~e, predsoba, shramba itd.) ali pa je brez pomo`nih prostorov in ima vsaj en poseben vhod. Metodologija popisa leta 2002 Popis leta 2002 je bil prvi popis, ki smo ga v Slo­veniji izvedli povsem samostojno. @al je bil zaradi prora~unskih te`av prestavljen za eno leto, tako da se je prekinilo dotedanje desetlet-no medpopisno obdobje, vezano na prvo leto posameznih desetletij (na primer 1971, 1991). Za popis leta 2002 so zna~ilne pomembne spre­membe na metodolo{kem podro~ju, pri organizaciji in na~inu zbiranja podatkov na terenu, obdelavi podatkov ter objavljanju rezul­tatov popisovanja oziroma posredovanju podatkov javnosti (Oblak Flander 2002, 228). Z osamosvojitvijo Slovenije, njenim vstopanjem v mednarodne organizacije in s pribli`eva­njem Evropski uniji se je tudi na podro~ju statistike za~elo hitro prilagajanje mednarod­nim standardom in priporo~ilom. Za evropske dr`ave sta priporo~ila za popise skupaj pripra­vila in izdala Eurostat in Ekonomska komisija Zdru`enih narodov za Evropo (UN/ECE). To pomembno besedilo je kot metodolo{ko gradi­vo iz{lo tudi v slovenskem jeziku (Priporo~ila, Metodolo{ko gradivo 1999). Ta priporo~ila so bila v popisu leta 2002 v celoti upo{tevana. To velja tako za definicijo prebivalstva, nabor temeljnih popisnih vsebin kot za uporabo med-narodno primerljivih (standardnih) klasifikacij. Mednarodno primerljiva definicija prebivalstva je bila v popisu leta 2002 uporabljena prvi~. V podatkih vseh drugih popisov po 2. svetovni vojni (1948–1991) je bilo upo{tevano prebival­stvo s stalnim prebivali{~em v Sloveniji, tudi tiste osebe, ki so lahko `e vrsto let `ivele v tujini. Zanje se je uveljavil izraz zdomci. Poleg tega so v prej{njih popisih skoraj izklju~no upo{te­vali samo dr`avljane. V popisu leta 2002 pa so kot prebivalci vklju~eni samo tisti, ki dejansko prebivajo na ozemlju Slovenije. Dr`avljanstvo osebe pri tem ni pomembno, va`no je le, da po priselitvi v Slovenijo tu prebiva vsaj eno leto. Na drugi strani kot prebivalci niso upo{tevane osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno prebiva-li{~e, vendar `e ve~ kot eno leto prebivajo v tujini (Navodila za popisovanje, Metodolo{ko gra­divo, 2002). Vsebino zbiranja podatkov je opredelil Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stano­vanj v Republiki Sloveniji v letu 2002 (Uradni list RS, {t. 66/00 in 26/01). Prvi~ doslej je v za­konske podlage za popisovanje poseglo Ustavno sodi{~e, ki je odlo~ilo, da se s popisom zbrani podatki lahko uporabljajo samo v sta­tisti~ne namene in da se tako zbrani podatki ne smejo uporabiti za vzpostavitev administrativ­nih evidenc (v konkretnem primeru za register stavb in stanovanj ter register gospodinjstev). Nasprotno pa je presodilo, da pridobivanje osebnih in drugih podatkov iz `e obstoje~ih administrativnih oziroma statisti~nih zbirk podatkov za namene popisa ni sporno. Ta pomembna odlo~itev je potrdila pravilnost registrske usmeritve slovenske statistike. Tako je lahko Statisti~ni urad Republike Slovenije {te­vilne podatke, ki so bili predmet popisa, pridobil sam, zato s tem ni bilo treba obremenjevati popisovalcev in dajalcev podatkov. Tudi zara­di tega je popisovanje na terenu potekalo hitreje, veliki so bili ~asovni in finan~ni prihran­ki pri obdelavi zbranih podatkov, zmanj{ala pa se je tudi mo`nost napak pri procesiranju podatkov. Najve~ podatkov je bilo pridoblje­nih iz Centralnega registra prebivalstva in iz Statisti~nega registra delovno aktivnega prebi­valstva. Deset popisnih vsebin je bilo v celoti pridobljenih iz virov in jih sploh ni bilo na vpra-{alnikih, dodatnih sedem pa deloma. Podatki v virih so morali izpolnjevati nekatere pogoje: • da so bili na razpolago za vso popisno popu­lacijo oziroma za celoten segment populacije, ki so ga zajemali, • da jih je bilo mogo~e pridobiti na enostaven na~in in z minimalnimi stro{ki in • da so bili dovolj kakovostni za nadaljnje pro-cesiranje. Na ta na~in je bila `e 5 mesecev pred za~et­kom popisovanja oblikovana velika podatkovna baza, ki je bila uporabljena za generiranje iden­tifikacijskih znakov na vpra{alnikih, izpis podat­kov na vpra{alnike, izra~un potrebnega {tevila rednih in rezervnih vpra{alnikov, izra~un nakla­de drugega popisnega gradiva in za pomo~ pri organizaciji popisovanja na terenu (izra~un potrebnega {tevila izvajalcev popisa). V njej so bili zbrani podatki za 2,025 milijona oseb z re-gistriranim prebivali{~em v Sloveniji (Dolenc 2002, 466). Poleg kakovostnih statisti~nih in administrativ­nih registrov so spremembo klasi~nega na~ina priprave popisnih vpra{alnikov narekovale tudi velike tehnolo{ke spremembe v zadnjem deset­letju. Vpra{alniki so bili ozna~eni s ~rtno kodo za nadaljnje prepoznavanje, imeli so izpisane identifikacije, vsebina izpisanih podatkov je bila odvisna od vrste vpra{alnika. V popisu leta 2002 so bili uporabljeni trije osnovni vpra{alniki. Prvi~ doslej so bili zbrani podatki za stavbe. Na vpra-{alniku za stavbo je bil `e izpisan naslov stavbe, ki je bil pridobljen iz Registra prostor­skih enot. Skupaj je bilo izpisanih skoraj 500.000 vpra{alnikov za stavbo. [tevilo vpra-{alnikov za stanovanja v posamezni stavbi je bilo izra~unano iz podatkovne baze na pod-lagi {tevila prebivalcev na posameznem naslovu (v posamezni stavbi). Na vpra{alnike za stano­vanje je bilo skupaj izpisanih skoraj milijon naslovov. Najve~ podatkov iz podatkovne baze je bilo izpisanih na vpra{alnikih za osebo: poleg naslova tudi ime in priimek ter enotna mati~­na {tevilka (EM[O). Zaradi varovanja zaupnosti pri vsebinah, za katere so `e bili na voljo podat­ki v podatkovni bazi, na vpra{alniku niso bile ozna~ene vrednosti, pa~ pa je bil vpisan pose-ben znak, ki je popisovalca opozoril, da po tem podatku ni treba povpra{evati. Posebnost popisa leta 2002 je bilo zbiranje podatkov o etni~ni pripadnosti in veroizpove­di, saj le na ti dve vpra{anji odgovarjanje ni bilo obvezno. Vsem, ki so bili stari vsaj 14 let, je bilo zagotovljeno, da na ti vpra{anji obvezno odgovarjajo sami, oziroma, da se jim o etni~­ni pripadnosti in veroizpovedi ni treba izre~i vpri~o popisovalca ali drugih ~lanov gospodinj­stva. Na ti dve vpra{anji so lahko odgovorili tudi, ~e so bili v ~asu popisovanja odsotni. Po po{ti so lahko poslali posebno izjavo, ki jim jo je popi­sovalec pustil na domu. Ocenjujemo, da so popisovalci v gospodinjstvih pustili okrog 250.000 teh vpra{alnikov, nazaj pa jih je pris­pelo okrog 210.000. Pribli`no 10.000 jih ni bilo izpolnjenih v skladu z navodili, zato v obdela-vi podatkov niso bili upo{tevani. Podatki o gospodinjstvu so bili zbrani s poseb­nim pomo`nim vpra{alnikom. Ta vpra{alnik je bil v najve~jo pomo~ popisovalcem, ki so dolo-~ali razmerja med ~lani gospodinjstva in obenem ugotavljali, ali v gospodinjstvu obsta­ja dru`ina. Podatke o sestavi gospodinjstev in dru`in so kodirali `e popisovalci na terenu, tako da po prevzemu vpra{alnikov v zbrane podat­ke ni bilo ve~ nikakr{nega posega. Tak pristop pri obdelavi popisnih podatkov je bil v Slove­niji uporabljen prvi~. Vseh pet popisnih vpra{alnikov je bilo natisnjenih v skupni nakla­di 6,6 milijona, od tega je bilo 5,5 milijona vpra{alnikov z izpisanimi podatki iz podatkov­ne baze (Dolenc 2002, 466). Pri popisovanju je bil uporabljen koncept gos-podinjske enote, kar pomeni, da so popisovalci v vsakem stanovanju ugotovili, koliko je v njem gospodinjstev in dolo~ili ~lane posameznega gospodinjstva. Poleg klasi~ne metode popiso­vanja s posebej usposobljenim popisovalcem je bila ljudem prvi~ ponujena mo`nost samo­popisa. S tem je bilo popisovanim osebam omogo~eno, da so si same dolo~ile ~as za izpol­njevanje vpra{alnikov in imele pri tem ve~ zasebnosti. Za samopopis se je odlo~ilo samo 3,1 % prebivalcev, ki so lahko izpolnili vpra{al­nike zase in svoje stanovanje. Izvedba popisa leta 2002 Popis velja za najbolj zahtevno statisti~no akcijo. V zelo kratkem ~asu je treba izbrati in usposobiti veliko {tevilo izvajalcev, ki morajo nato v samo 14 dneh obiskati vsa gospodinj­stva oziroma stanovanja v dr`avi. V Sloveniji zaradi razpr{ene poselitve prevladujejo majhna naselja, kar {e ote`uje organizacijo popiso­vanja. Kar polovica naselij ima manj kot 100 prebivalcev, tri ~etrtine pa manj kot 200. Med popisom leta 2002 je bilo na terenu 8700 popisovalcev. Njihovo delo je usmerja-lo in nadzorovalo nekaj manj kot tiso~ obmo~nih in{truktorjev, ki so bili vezni ~len z dr`avnimi in{truktorji; teh je bilo 61 (@nidar{i~ 2002, 246). Dr`avni in{truktorji so bili odgovorni za delo obmo~nih popisnih centrov, ki so se praviloma ujemali z obmo~ji upravnih enot. Vrh hierar-hi~no zasnovane organizacijske strukture popisovanja je predstavljala Centralna popisna komisija na Statisti~nem uradu Republike Slo­venije, ki je med popisovanjem zagotavljala predvsem strokovno metodolo{ko podporo. Povpre~no je vsak popisovalec izpolnil ve~ kot 500 popisnih vpra{alnikov. Za vsak neizpolnjen vpra{alnik z izpisanimi podatki za osebo so popisovalci sku{ali ugotoviti razlog, zakaj ga niso mogli v celoti izpolniti. Naj-ve~krat se je to dogodilo zato, ker oseba ni ve~ prebivala na naslovu, izpisanem na vpra{alniku. Popisovalci so tudi ugotovili, da veliko dr`avlja­nov `ivi v tujini oziroma so se iz Slovenije izselili, zaradi izpisa podatkov pet mesecev pred popi­sovanjem pa je nekaj oseb medtem tudi umrlo. Poleg `e pripravljenih vpra{alnikov so popiso­valci prejeli tudi rezervne vpra{alnike. Te so uporabili, ~e oseba ni prebivala na izpisanem naslovu stalnega prebivali{~a (dejansko stanje na terenu se namre~ ne ujema povsem z registri­ranim stanjem, ker ljudje sprememb prebivali{~a ne prijavljajo teko~e), za popisovanje za~asno prisotnih oseb ter za vse osebe, ki so se v ob-dobju med pripravo seznamov in izvedbo popisa priselile oziroma rodile. Obdelava zbranih podatkov Obdelave zbranih podatkov Statisti~ni urad Republike Slovenije prvi~ ni izvedel sam, ampak jo je z javnim razpisom zaupal podjetju Cetis iz Celja. Celoten proces obdelave so zaznamo-vale {tevilne novosti, ki so pripomogle k izredno kratkemu izvedbenemu ~asu, ~eprav je bilo vanj vklju~enih najmanj izvajalcev doslej. Klju~ne novosti v primerjavi s popisom leta 1991 so bile ra~unalni{ko skeniranje vseh vpra{alnikov in pri­prava digitalnega arhiva, isto~asno verificiranje skeniranih podatkov in ra~unalni{ko podprto kodiranje odgovorov, vklju~no z avtomatskim Pomembnej{i podatki popisa leta 2002. kodiranjem, avtomatizacija kontrole pravilno­sti podatkov z minimalnimi posegi operaterjev ter on-line izvajanje logi~nih kontrol zgolj ob pomo~i slik vpra{alnikov (Dolenc 2002, 462). Delo z vpra{alniki na papirju je bilo takoj po skeniranju kon~ano. V zadnji fazi obdelave so bile na Statisti~nem uradu Republike Slovenije iz temeljnih podatkov izpeljane {tevilne nove spremenljivke. Izpeljani podatki omogo~ajo bolj enostavno in predvsem hitrej{o tabelacijo (izdelavo preglednic) med seboj povezanih podatkov. Za nekatere vsebi­ne je bil del manjkajo~ih podatkov dopolnjen s pomo~jo statisti~nih metod. Dostopnost podatkov popisa leta 2002 Podatki popisa so bili javnosti predstavljeni 16. aprila 2003, torej samo leto po kon~anem {tevilo naselij 5.988 {tevilo naselij brez prebivalcev 60 {tevilo prebivalcev 1.964.036 {tevilo mo{kih 958.576 {tevilo `ensk 1.005.460 {tevilo stavb s stanovanji 463.029 {tevilo stanovanj 777.772 {tevilo naseljenih stanovanj 665.111 {tevilo stanovanja za po~itek in rekreacijo 31.681 {tevilo gospodinjstev 685.023 {tevilo zasebnih gospodinjstev 684.847 {tevilo skupinskih gospodinjstev 176 povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva 2,8 {tevilo dru`in 555.945 {tevilo parov z otroki 324.011 {tevilo parov brez otrok 127.642 {tevilo enostar{evskih dru`in 104.292 popisovanju. ^eprav je zakon dolo~al, da je tre­ba v tem ~asu objaviti samo temeljne podatke, so bili uporabnikom na voljo `e vsi kon~ni celo­viti in tudi podrobni podatki. Prej{nje klasi~ne oblike objavljanja podatkov v tiskani obliki je skoraj povsem nadomestilo objavljanje na svetovnem spletu. Oblikovana je bila posebna spletna stran www.stat.si/popis2002, kjer so uporabnikom poleg podatkov na voljo tudi {tevilna metodolo{ka pojasnila in vse popis­ne publikacije. Popisni podatki so objavljeni tudi v podatkovnih bazah. Na spletni strani www.stat.si/ pxweb/Database/Popis2002/ Popis2002.asp si uporabniki lahko sami pri­pravijo tiste podatke, ki jih zanimajo. Podatki so objavljeni v {tirih velikih sklopih (prebivalstvo, gospodinjstva, dru`ine, stavbe in stanovanja). Zaradi ve~je preglednosti je prebivalstveni sklop vsebinsko raz~lenjen na demografske zna~ilno­sti, izobrazbo in aktivnost. Pri objavi podatkov je bila posebna pozornost namenjena statisti~ni zaupnosti, ne glede na teritorialno raven objave. Statisti~na zaupnost za naselja z manj kot 20 prebivalci (oziroma 30 prebivalci pri podatkih o narodnosti, ve­roizpovedi in jeziku) je upo{tevana tudi pri grafi~nem prikazu podatkov v Popisnem atla­su Slovenije 2002. Tak{nih naselij je v Sloveniji 554, v njih pa `ivi 0,3 % prebivalstva Slove­nije. Kartografija Popisnega atlasa Slovenije 2002 Popisni atlas Slovenije 2002, katerega izid sta uresni~ila Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU in Zalo`ba ZRC, je zasnovan tako, da podatke popisa prebivalstva na tematskih zemljevidih prika`e ~imbolj natan~no, torej po naseljih. Da bi bil razumljen in uporaben tudi v {ir{i javnosti, je tematskim zemljevidom dodanih sedem poglavij pojasnjevalnega bese­dila. Prevladujo~o vlogo v atlasu imajo seveda tematski zemljevidi, ki jih je 102. Gre predvsem za analiti~ne prikaze podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih, stanovanjih in stavbah, veza­nih na stanje 31. marca 2002. Analiti~ni jim pravimo zato, ker je iz celote v naravi preple­tenih prostorskih pojavov izvzet le dolo~en pojav, ki je na zemljevidu najve~krat prikazan v absolutnih ali relativnih vrednostih (Wilhelmy 1996, 201). Popisni atlas Slovenije 2002 pri­kazuje torej absolutne ali relativne vrednosti pojavov, s ~imer uporabnikom ponuja mo`nost, da z miselnim sklepanjem izvedejo lastna sin-tezna spoznanja. Izhodi{~e za pripravo tematskih prikazov popisnega atlasa je bila obse`na digitalna podatkovna baza, ki so jo pripravili na Stati­sti~nem uradu Republike Slovenije. V njej je zapisanih vseh 5988 naselij iz leta 2002, nji­hov polo`aj pa je prostorsko opredeljen z Gauß-Krügerjevima koordinatama x in y. Sledi ve~ kot sto stolpcev z atributnimi podatki o prebivalstvu, gospodinjstvih, stanovanjih in stavbah. V bazi je skupaj zajetih 736.524 za­pisov. Grafi~ni prikaz tako obse`nih podatkov omogo~a le dobro razvita ra~unalni{ka tehno­logija. Za obdelavo popisnih podatkov in pripravo tematskih zemljevidov na Geograf­skem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU je bil uporabiljen ESRI-jev programski paket Arc-GIS 9.1. Njegove glavne prednosti so {tevilne operacije za obdelavo podatkov, velika hitrost izra~unavanja rezultatov in raznovrstne mo`-nosti njihovega grafi~nega prikazovanja. Tako je kartografu omogo~ena hitrej{a in cenej{a pri­prava ve~jega {tevila razli~ic istega zemljevida, s tem pa tudi ve~ja kreativnost v estetskem izra-`anju (Mather 1991, 101). Na za~etni stopnji snovanja popisnega atlasa smo se poleg izbora tem posvetovali tudi o ma-temati~nih elementih zemljevidov. Geodetska stroka je narekovala uporabo Gauß-Krügerje­ve kartografske projekcije, merilo zemljevidov pa smo dolo~ili glede na format knjige. V `elji, da bi Popisni atlas Slovenije 2002 lahko uporab­ljalo ~im ve~ u~encev, {tudentov, strokovnjakov in laikov, smo se odlo~ili za priro~en format A4, ki {e omogo~a prikaze v merilu 1 : 1.000.000. Ocenjujemo, da je prikaz statisti~nih podatkov v tem merilu dovolj nazoren, da lahko jasno raz-lo~imo raz{irjenost pojava na dolo~enem delu dr`avnega ozemlja, na primer v Prekmurju, obalnem pasu ali Ljubljanski kotlini. Namen atla­sa seveda ni in ne more biti, da bi uporabnik iz mno`ice krogcev lahko natan~no razbral dolo-~en podatek za posamezno naselje. Za prikazovanje statisti~nih podatkov po naseljih smo izbrali krog, za ta namen najbolj uveljavljen kartografski znak. Krogi so glede na lastnosti pojavov (kvaliteto) razli~nih barv, glede na {te­vilo prebivalcev po naseljih (kvantiteto) pa razli~nih velikosti. Ker se je izkazalo, da za dolo-~anje velikosti krogcev enako veliki intervali niso najbolj primerni, je za postavitev meja razre­dov uporabljeno geometri~no zaporedje. Dolo~enih je bilo deset razredov: • od 20 do 99 prebivalcev (2402 naselji), • od 100 do 199 prebivalcev (1379 naselij), • od 200 do 499 prebivalcev (1103 naselja), • od 500 do 999 prebivalcev (288 naselij), • od 1000 do 1999 prebivalcev (109 naselij), • od 2000 do 4999 prebivalcev (57 naselij), • od 5000 do 9999 prebivalcev (20 naselij), • od 10.000 do 19.999 prebivalcev (9 naselij: Ptuj, Trbovlje, Nova Gorica, Jesenice, Mur- ska Sobota, [kofja Loka, Kamnik, Dom`ale, Izola), • od 20.000 do 49.999 prebivalcev (5 naselij: Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto), • od 50.000 do 99.999 prebivalcev (1 naselje: Maribor) ter • 100.000 prebivalcev in ve~ (1 naselje: Ljub­ ljana). Kot `e omenjeno, so glede na lastnost pojavov (na primer dele` mo{kih, dele` prebivalcev kato­li{ke veroizpovedi, povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva) krogci razli~no obarvani. Upo-{tevano je priporo~ilo, da je za dobro ~itljivost zemljevida primernih do deset razredov razli~­nih barv (Fridl 1999, 105 in 106). Med njimi je ena kategorija enaka na vseh zemljevidih. Z belimi krogci so prikazana vsa naselja brez prebivalcev, ki jih je v Sloveniji 60, in naselja z manj kot 20 prebivalci, ki jih je 554. Zaradi omejitev, ki jih dolo~a Statisti~ni urad Repub-like Slovenije, da bi zavaroval osebne podatke, tak{nih naselij nismo prikazali obarvano. Prag statisti~ne zaupnosti je {e nekoliko vi{ji pri zemljevidih o etni~nosti, veroizpovedi in jezi­ku, kjer so v razredu statisti~na zaupnost zajeta vsa naselja z manj kot 30 prebivalci in nase­lja brez prebivalcev. Vsa tovrstna naselja so v legendi ozna~ena kot »statisti~na zaupnost«. Ostala naselja so glede na lastnosti pojava naj-ve~krat razvr{~ena v {est do osem razredov. Ve~ jih je le pri zemljevidih v poglavju o selitvah. Razredi predstavljajo relativno (odstotek) ali absolutno vrednost ({tevilo) nekega pojava za naselje. Pri relativnih vrednostih so {irine raz­redov ve~inoma enake, pri absolutnih pa z rastjo {tevil~nosti pojava nara{~ajo. [irine raz­redov so bile oblikovane tako, da se {tevilo naselij po razredih ~im bolj pribli`uje normalni razporeditvi (z izjemo zemljevidov, ki prikazu­jejo demografske pojave, zgo{~ene v manj{em {tevilu naselij). Praviloma so v razredu z naj-ni`jimi vrednosti zajeta tudi naselja z vrednostmi pojava 0, kar je v legendi zapisano z matema­ti~nim znakom »manj kot« (na primer < 10). Izjemoma, kadar nekega pojava nismo zaznali v ve~jem {tevilu naselij, smo vrednosti 0 izpo­stavili v posebnem razredu, kar smo v legendi zapisali »naselje brez …« (na primer naselje brez stanovanj za po~itek in rekreacijo). Ker gre v Popisnem atlasu Slovenije 2002 za prikaze podobnosti in/ali razlik dolo~enega pojava ter predvsem za stopnjevanje njegove intenzivnosti, so pri izbiri barv upo{tevani tudi vtisi, ki v ~loveku vzbujajo pozitivne oziroma negativne ob~utke. Pri tem se pozitivnost navezuje na tople (rumena, oran`na, rde~a) in negativnost na hladne barve (zelena, modra, vijoli~asta). Na ta na~in si na vseh zemljevidih v atlasu barve od najni`jega do najvi{jega raz­reda sledijo v zaporedju od modre prek zelene, rumene, oran`ne do rde~e. To ustreza tudi na~e­lu, da je za uravnote`en vtis zemljevida treba praviloma uporabljati tako hladne kot tople bar-ve (Rojc 1986, 132). Samoumevno je torej, da smo se pri ponazoritvi lastnosti pojavov odlo-~ili za paleto razli~nih barv, saj ima ta velik psiholo{ki u~inek na uporabnika, hkrati pa barvitost vzbuja njegovo pozornost, poudarja vsebino in pripomore k pomnjenju informacij. Zna~ilnost barv je tudi njihova prostorska eko­nomi~nost, saj je mogo~e prekrivanje ve~jega {tevila razli~no obarvanih kartografskih znakov. Zato je uporaba barv pri tovrstnih tematskih zemljevidih {e toliko pomembnej{a. Poleg tematskih vsebin, ki so na zemljevidih Popisnega atlasa Slovenije 2002 bistvene, imajo vsi zemljevidi enotno topografsko podla-go. Prvine topografske podlage so pri tematskih zemljevidih v primerjavi z vsebinskimi prvina-mi sicer drugotnega pomena, kljub temu pa so nujne za ustrezno razvrstitev tematskih pojavov ter nedvoumno branje zemljevidov. Ni si namre~ mogo~e zamisliti, da bi barvite statisti~ne podatke prikazovali zgolj na belem listu papirja. Podlage tematskih zemljevidov obi~ajno se­stavljajo izbrane prvine, kot so relief, vodovje, rastlinstvo, naselbinsko omre`je, prometnice, administrativne meje. Zaradi velikega {tevila tematskih prvin na zemljevidih, saj so prikaza­na vsa naselja v Sloveniji, topografsko podlago Popisnega atlasa Slovenije 2002 sestavljajo le dr`avna meja, ~rno-beli relief in imena manj-{ega {tevila naselij. Pri tovrstnih zemljevidih je dr`avna meja ena od pomembnej{ih prvin topografske podlage, saj gre za prikaze tematskih pojavov, ki ne segajo na ozemlje zunaj Republike Slovenije. Pomembno je, da je potek dr`avne meje brez­hiben, saj bi zaradi nedoslednosti pri njenem izrisu v tako pomembni knjigi, kot je Popisni atlas Slovenije 2002, lahko pri{lo celo do poli­ti~nih zapletov. Zato so bili za natan~en izris dr`avne meje uporabljeni digitalizirani podat­ki, ki jih je posredovala Geodetska uprava Republike Slovenije. Zaradi dobre razpoznav­nosti je prikazana s tanj{o neprekinjeno vijoli~no ~rto z nekoliko svetlej{o zunanjo obrobo. S tem je bilo upo{tevano tudi spoznanje, da so za pri­kazovanje meja najprimernej{i linijski kartografski znaki v ~rni, vijoli~asti, rde~i ali oran`ni barvi (Rado{evi} 1974, 87). Za bolj{o orientacijo na zemljevidih je dodan ~rno-beli relief. Ker ima pri ponazoritvi pokra­jinske podobe klju~no vlogo, posredno pa vpliva tudi na mnoge dru`bene dejavnike (Per-ko 2001, 18), je relief za povr{insko razgibano Slovenijo zelo pomembna prvina topografske podlage. Sen~enje reliefa je bilo izvedeno s po­mo~jo ra~unalnika. Uporabljeni so bili podatki digitalnega modela vi{in 100 krat 100 metrov, ki jih zbira in nadgrajuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Podatki o nadmorskih vi{i­nah za ozemlja sosednjih dr`av so bili pridobljeni z digitalizacijo. Dandanes omogo-~ajo avtomatsko sen~enje {tevilni ra~unalni{ki programi, vendar ti vselej ne zagotavljajo naj­bolj{ih rezultatov. Zato je bila ta operacija ob pomo~i ra~unalnikov izvedena po nekoliko dalj{i poti, tako da smo s pomo~jo nadmorskih vi{in iz rastrske datoteke za vse celice izra~u­nali ekspozicije in naklone. Za posamezne razrede smo dolo~ili ustrezne tone sive barve. Poenostavljeno re~eno so bili za severne in rav­ne lege izbrani najsvetlej{i sivi toni, za ju`ne in strmej{e lege pa temnej{i. Uporabljena je bila bo~na osvetlitev s severovzhodne strani neba, ki je sicer v nasprotju z dejanskim stanjem v na­ravi, vendar je znano, da v primeru osvetlitev z ju`ne smeri dobimo vtis negativne slike (Fridl, Perko 1996, 16–19). Da bi uporabnikom atlasa vsaj nekoliko olaj{a­li prepoznavanje prikazanih vrednosti, so ve~jim krogcem dodana krajevna imena. Ker bi ti napisi lahko prekrili preve~ vsebine, so izpisana le imena regionalnih sredi{~ in naselij z ve~ kot 15.000 prebivalci. Na splo{nogeografskih zem­ljevidih so naselja najve~krat ozna~ena s krogi. Ker so v Popisnem atlasu Slovenije 2002 raz-li~no veliki krogci uporabljeni za ponazoritev absolutnih ali relativnih vrednosti pojavov, je v njem polo`aj naselij izjemoma ozna~en s kri`ci. Zaradi kar najmanj{ega dodatnega obremenjevanja zemljevidov so vsa imena naselij izpisana z enako velikimi ~rkami. S Popisnim atlasom Slovenije 2002 `elimo rezultate popisa ~imbolj nazorno predstaviti {iro­ki javnosti. Zato je bilo v oblikovanje in pripravo tematskih zemljevidov vlo`enega veliko truda. Danilo Dolenc, Jerneja Fridl PREBIV ALSTVO IN NASELJA [tevilo prebivalcev Spreminjanje {tevila prebivalcev Prebivalstvo so vsi ljudje, ki `ivijo na dolo~enem Spreminjanje {tevila prebivalcev je se{tevek ozemlju oziroma obmo~ju, na primer v dr`avi naravnega in selitvenega spreminjanja {tevila ali pokrajini. Je zelo odvisno od naravnih raz-prebivalcev. Lahko ga prikazujemo absolutno, mer, ki so razmeroma stalne, in dru`benih z razliko med {tevilom prebivalcev na koncu in razmer, ki so zelo spremenljive, zato se tudi za~etku obdobja, ali relativno, z razmerjem njegove zna~ilnosti hitro spreminjajo. Najpo-med {tevilom prebivalcev na koncu in za~etku membnej{i prebivalstveni prvini sta {tevilo obdobja. Za primer poglejmo spremembo prebivalcev, ki zdru`uje podatke o {tevilu roje-{tevila prebivalcev med popisom leta 1991 nih, umrlih, priseljenih in odseljenih ljudi, in z 1.913.355 prebivalci in popisom leta 2002 sestava prebivalstva, na primer spolna, starost-z 1.964.036 prebivalci: razlika (1.964.036 – na, narodna, jezikovna, verska, izobrazbena, 1.913.355) je 50.681, kar pove, za koliko se je gospodarska ali politi~na, ki prikazuje temelj-pove~alo {tevilo ljudi, razmerje (1.964.036 : ne zna~ilnosti prebivalstva (Perko 1998d, 128). 1.913.355) pa 1,0265, kar pove, za kolik{en Popisovalci so leta 2002 v Sloveniji na{teli mnogokratnik je naraslo {tevilo ljudi. 1.964.036 prebivalcev. Popis je sledil medna-Na tematskih zemljevidih relativno spreminja­rodnim priporo~ilom, po katerih so prebivalci nje {tevila prebivalcev najpogosteje prikazujemo dr`ave samo tisti, ki na njenem ozemlju dejan-z indeksom, ki ga izra~unamo tako, da razmerje sko prebivajo, zato v nasprotju z ostalimi popisi pomno`imo s 100 (1,0265 × 100), z odstotkom, po 2. svetovni vojni ni upo{teval ljudi, ki so ime­li v Sloveniji prijavljeno stalno ali za~asno [tevilo prebivalcev ob popisih na sedanjem ozemlju Slovenije. prebivali{~e, a so `e ve~ kot leto prebivali v tu­ leto vir: Perko 1998c, izra~unano vir: Statisti~ni urad … 2006, vir: Statisti~ni vir: Statisti~ni urad … 2006, indeks letna rast v % jini. Popis je prvi~ upo{teval trajanje prebivanja popisa po Krajevnem leksikonu Slovenije povzeto po publikaciji urad … 2006 prera~unano po metodologiji v Sloveniji in kot prebivalce Slovenije upo{teval (Savnik 1968, 1971, 1976 in 1980) Prebivalstvo ([ifrer 1963) popisa 2002 le tiste priseljene osebe, ki so v Sloveniji `iveli 1857 1.101.854 1.101.854 vsaj leto, ne glede na to, ali so imeli v Sloveni­ 1869 1.127.742 1.128.768 102,4 0,20 ji prijavljeno prebivali{~e. Popisi pred 2. svetovno 1880 1.182.275 1.182.223 104,7 0,42 vojno so upo{tevali le dejansko, tako imenova­ 1890 1.232.177 1.234.056 104,4 0,43 no de facto prebivalstvo, torej ljudi, ki so ob 1900 1.267.888 1.268.055 102,8 0,27 popisu dejansko prebivali na ozemlju Sloveni­ 1910 1.320.964 1.321.098 104,2 0,41 je. Popisi po 2. svetovni vojni pa so upo{tevali 1921 1.304.800 1.304.800 98,8 –0,11 ljudi s stalnim prebivali{~em v Sloveniji, tako ime­ 1931 1.388.772 1.397.650 107,1 0,69 novano de iure prebivalstvo. Upo{tevali so vse, 1948 1.439.800 103,1 0,18 ki so izjavili, da so imeli v naselju popisa stal­ 1953 1.504.427 104,5 0,88 no prebivali{~e, ~eprav so bili ob popisu za~asno 1961 1.591.523 105,8 0,71 odsotni (Statisti~ni urad … 2006, 70 in 71). 1971 1.727.137 1.679.051 105,5 0,54 Za la`je spremljanje razvoja prebivalstva v Slo­ 1981 1.891.864 1.838.381 109,5 0,91 veniji so bili po tej metodologiji prera~unani tudi 1991 1.965.986 1.913.355 104,1 0,40 podatki popisov leta 1971, 1981 in 1991 2002 1.964.036 1.964.036 102,7 0,24 (Statisti~ni urad … 2006, 76). ki ga izra~unamo tako, da razmerje zmanj{a-mo za 1 (1,0265 – 1) in pomno`imo s 100 (0,0265 × 100), ali s promilom, ~e razmerje zmanj{amo za 1 in pomno`imo s 1000. V na-{em primeru je indeks 102,65, odstotek 2,65 in promil 26,5. Vsi trije povedo, da se je {tevilo pre­bivalcev pove~alo za 2,65 % oziroma 26,5 ‰, kar pomeni, da je bila v 11 letih med obema popisoma povpre~na letna rast komaj 2,4 ‰. Na zemljevidu spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 sta rast in upad {te­vila prebivalcev prikazana z odstotki. Za obe leti je upo{tevano {tevilo prebivalcev po meto­dologija popisa leta 2002. Do prvih popisov lahko {tevilo prebivalcev na sedanjem ozemlju Slovenije zgolj ocenjujemo: sredi 18. stoletja naj bi jih bilo okoli 700.000, sredi 19. stoletja pa 1.100.000 (Perko 1998d, 128). Ob prvem popisu leta 1857 so na{teli 1.101.854 ljudi, ob popisu leta 1869 pa 1.128.768 ljudi ([i­frer 1963, Statisti~ni urad … 2006, 75). Njihovo {tevilo je do 1. svetovne vojne razmeroma ena­komerno nara{~alo za pribli`no 3 do 4‰ na leto. Zaradi posledic vojne in mno`i~nega izseljeva­nja se je {tevilo prebivalcev med letoma 1910 in 1921 zmanj{alo, potem se je do leta 1931 pove~evalo povpre~no za 6 ‰ na leto. Podoben zastoj v razvoju prebivalstva je povzro~ila 2. sve­tovna vojna, po njej pa je sledil ponoven skok. Do popisa leta 1981 se je {tevilo prebivalcev pove-~evalo povpre~no za slab odstotek na leto, nato do popisa leta 1991 za slabo polovico odstot­ka, do popisa 2002 pa le {e za ~etrtino odstotka. Med letoma 1869 in 1931 se je {tevilo prebival­cev pove~alo le za 23% oziroma za 3‰ na leto, nadpovpre~no le v vi{inskih pasovih pod 300 m, v naslednjem {estdesetletnem obdobju med leto-ma 1931 in 1991 pa se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 42 % oziroma za 6 ‰ na leto, nad­povpre~no le v vi{inskih pasovih pod 400 m. Med letoma 1931 in 1961 se je {tevilo prebi­valcev pove~alo le za 15 % oziroma za 5 ‰ na leto, nadpovpre~no le v vi{inskih pasovih med 200 in 400 m, v naslednjem tridesetletnem obdobju med letoma 1961 in 1991 pa se je {te­vilo prebivalcev pove~alo za 24 % oziroma za 7 ‰ na leto, nadpovpre~no v vi{inskih paso­vih pod 500 m. Med letoma 1981 in 1991 se je {tevilo prebi­valcev pove~alo le za 4 % oziroma za 4 ‰ na leto, med letoma 1991 in 2002 pa za 3 % ozi­roma za nekaj ve~ kot 2‰ na leto (Perko 2001). Razporeditev prebivalstva Zaradi velike razgibanosti povr{ja Slovenije je prebivalstvo razporejeno neenakomerno, raz-like pa se {e pove~ujejo. Na alpskih ravninah, ki zavzemajo le 4 % slovenskega ozemlja, je na za~etku 20. stoletja `ivela desetina vsega pre­bivalstva in na koncu kar ~etrtina, na dinarskih planotah, ki zavzemajo petino Slovenije, pa na za~etku 20. stoletja slaba desetina vsega pre­bivalstva in na koncu le {e 3 %. Podobno kot na dinarskih planotah je bil tudi na sredozemskih planotah dele` prebivalstva na za~etku 20. sto­letja skoraj trikrat ve~ji kot na koncu (Perko 2001). V istem obdobju se je dele` prebivalstva pove-~eval samo na obmo~jih z nadmorsko vi{ino pod 400 m. Ob popisu leta 2002 je nad 400 m `ive-la samo petina vsega prebivalstva Slovenije, pa {e to kar polovica od tega v vi{inskem pasu med 400 in 500 m (Perko 2001). Dolgotrajno red~enje (depopulacija) ali zgo{­~anje (koncentracija) prebivalstva na dolo~enem obmo~ju vodi do propadanja kulturne pokrajine, ki se pri depopulaciji ka`e predvsem v propada­nju hi{, naselij, zara{~anju obdelovalnih zemlji{~ in podobnem, pri koncentraciji pa predvsem v ~ezmernem obremenjevanju okolja, saj je z zgo{~anjem prebivalstva povezano tudi zgo{­~anje najrazli~nej{ih dejavnosti ~love{ke dru`be (Mihevc 1982, Perko 1998b). Gostota prebivalstva Med temeljne prebivalstvene in najva`nej{e geografske kazalnike uvr{~amo gostoto prebi­valstva, to je razmerje med {tevilom prebivalcev in povr{ino ozemlja, na katerem ti `ivijo, ki pove, kak{no je povpre~no {tevilo ljudi na povr{insko enoto. Navadno jo izra`amo s {tevilom ljudi na km2 (Perko 1998a, 146). Ob popisu leta 2002 je bila gostota prebivalstva v Sloveniji 97 ljudi na km2, na Zemlji 12 lju­di na km2, kar je le dobra osmina slovenskega povpre~ja, in na kopnem 43 ljudi na km2, kar je slaba polovica slovenskega povpre~ja. Zdaj{njo gostoto prebivalstva na Zemlji je na{e ozemlje doseglo `e v rimski dobi, ko naj bi na sedanjem ozemlju Slovenije `ivelo okrog 200.000 ljudi, torej pribli`no desetina zdaj{­njega prebivalstva. V obdobju preseljevanja ljudstev se je gostota prebivalstva zmanj{a­la, nato pa le po~asi nara{~ala, tako da je 30 ljudi na km2 presegla {ele v 18. stoletju, 50 ljudi na km2 pa na sredini 19. stoletja (Per-ko 1998a, 146). Ob popisu leta 1869 je bila povpre~na gostota prebivalstva Slovenije 56 ljudi na km2. Nadpov-pre~no so bila poseljena obmo~ja z nadmorsko vi{ino pod 500 m. Najgosteje so bile poseljene alpske ravnine s 142 ljudmi na km2, najredke­je pa alpska gorovja s 23 ljudmi na km2. Ob popisu leta 1931 je bila povpre~na gosto­ta 69 ljudi km2. Spet so bile najgosteje poseljene alpske ravnine z 248 ljudmi na km2 in najred­keje alpska gorovja s 27 ljudmi na km2. (Grebinj) N PREBIVALSTVO IN NASELJA Gmünd Reinischkogel Gurk Ebene Straßburg Kondorfa Zalaháshágy Felsöszölnök Bad 1463 Unterkolbnitz Mühldorf E Zwaring Großer Rosennock Althofen ßenbach Ziprein (Gornji Senik) Wei Stainz Sankt Bärofen Großer Speikkogel Schwanberg Bad Wildon Gl dnitz ö 2440 Gertraud Gnas Reichenau Gleichenberg 1720 Öriszentpéter Ladinger Spitze(Velika Svinja) Gams Srebrni breg 404 Möllbrücke Lieserhofen Wolfsberg Bad ob Frauental Freidorf Weitensfeld Sankt Anna Zalalövö WOLFSBERG Hodo{ Klein im Schwarzautal an der Laßnitz am Aigen Seeboden Kleinkirchheim Kuzma 2079 Gornji Sirnitz Sankt Paul Sachsenburg Bájansenye Gralla Petrovci Puszta Szatta Millstatt Kaindorf ([ent Andra`) SANKT VEIT Eberstein Perto~a Kri`evci Sankt SPITTAL Straden 255 Deutschlandsberg Radenthein Leibnitz Stefan Wöllaner AN DER GLAN Sankt Peter Gnesau AN DER DRAU (Golica) Launsdorf (Lipnica) am Ottersbach Döbriach Nock Sankt Andrä Kerkafalva Klöch Oberboden 2140 Gleinstätten 2145 Jakling Szent- Millstätter See Brückl Steinfeld Latschur gyórgyvölgy Obervogau Liebenfels (Mil{tatsko jezero) Mureck (Mosti~) Bad 2236 Gamlitz Prosenjakovci (Cmurek) Sankt Oswald Cankova Csesztreg Magdalensberg Radkersburg Ossiacher See Brunn Paternion (Gomilica) Straß Griffen Wies ob Eibiswald (Osojsko jezero) (Radgona) Sankt Paul Puconci ([talenska gora) Feldkirchen Moravske Maria Saal Wei enstein ß Leutschach Weißensee See Feistritz 1059 Sladki Vrh Toplice Bodensdorf (Trg) Zalabaksa (Gospa Sveta) Eibiswald Apa~e (Lu~ane) im Lavanttal (Belo jezero) an der Drau ) GornjaKobilje Resznek Radgona [entilj vSlovenskih goricah MURSKA Völkermarkt (Ivnik) Puch Pörtschach am Ti{ina ([ent Pavel) F rolach ö Moosburg Hermagor (Velikovec) Wörther See SOBOTA (Borlje) Dobrovnik ([mohor) Bleiberg-Kreuth Spodnja Radenci (Pore~e) Ko{enjak Lenti [~avnica KLAGENFURT Kapelski Radljeob Dravi Turni{~e ZgornjaKungota Kühnsdorf Dobratsch Pesnica 1522 Zgornja Muta VILLACH Bleiburg Pri Mariboru (Dobra~) (Sin~a vas) Beltinci Rédics Kapla (CELOVEC) Vrh (Pliberk) Velden am Oti{ki Benedikt v 2166 (BELJAK) Wörther See Lenart v Odranci Páka Kamnica Ver`ej Eberndorf Dravograd (Vrbsko jezero) Slovenskih goricah Oisternig Lendava Wörther See Vuzenica Slovenskih Selnica Gallizien (Dobrla vas) 2052 (Vrba) Podvelka ^ren{ovci ob Dravi goricah (Galicija) Prevalje Banovci Monte Oisternig Ribnica Ludmannsdorf Vrh Arnoldstein Finkenstein Globasnitz na Pohorju MARIBOR Lovászi Pontebba Camporossoin Valcanale Pince (Globasnica) Razkri`je (Podklo{ter) (Bek{tanj) Ru{e Pame~e Ferlach Me`ica Ravne na (Tablja) Ljutomer Gomila Miklav` na Lovrenc Destrnik Mittagskogel 2139 Mursko Tarvisio Eisenkappel SpodnjeHo~e (Borovlje) (@abnice) Koro{kem Dravskem polju na Pohorju Peklenica Kahlkogel SlovenjGradec Feistritz Sredi{}e (Trbi`) Kranjska Gora (@elezna Kapla) Kepa Korde`eva glava 1836 im Rosental Ur{lja gora Ebriach ^rni vrh SavaDolinka Mojstrana Vrati{inec Monte Golica Zuc dal Bôr 2125 352 1699 (Bistrica v Ro`u) Lahonci (Obirsko) 1543 Radizel Iôf di Montásio Mangart ^rna na 2197 Zlatoli~je Podturen Hru{ica Kog Mislinjska 2679 (Monta`) 2753 Chiusaforte (Klu`e) Monte Canin Koro{kem Ra~e PTUJ Fram Doma{inec Dobrava [krlatica Dornava Koprivna Ma~kovec V 2133 Veliki Spodnja Jalovec 2236 Mislinja 2740 Mangart 2645 Stol JESENICE Sol~ava Sredi{~e Gornji Ormo` Ko{utnikov turn Slovenska Hajdina Belica Velika Raduha Doli~ ob Dravi Topol{ica ^AKOVEC Ptujskojezero Zavr~ Bistrica Log pod@irovnica Zgornje Mangartom Pribislavec Podljubelj 2062 Ravne Oplotnica Debela pe~ LogarskaDolina Ojstrica Pristava 2350 Stor`i~ 2132 Grintovec 2558 Ljubno Golnik ob Savinji Preddvor Jezersko Pragersko Kidri~evo Zasip Trenta Triglav Vitanje 2014 Gornje Bled Boskovec 1587 [o{tanj Mala 2587 Bav{kiGrintavec Zre~e Blejskojezero Nedeli{}e Petrijanec 2864 Tr`i~ Vratno PtujskaGora Subotica Visoki Kanin Lesce Prelog Videm 2347 Kal-Koritnica VELENJE Tepanje Maj{perk Mozirje Vara`dinsko pri Ptuju Podlehnik Slovenske Bohinjska Monte Musi Bovec Sra~inec Vinica jezero Bela Konjice (Muzci) Radovljica Dobrna Orehovica [martno Dolnje Polj~ane Dolnja Babji zob @aga @i~e 1869 Stara ob Paki Bohinjskojezero Ladanje Fu`ina 1128 Vo}a Stoperce Nazarje Trnovec Vojnik Hr`enica Bo~ Kropa Krn VARA@DIN @etale Polzela Stol Naklo Breginj Gornji 979 Cvetlin Bo~na 2244 Mahav{~ek Bohinjska Ludbreg Klenovnik Gotovlje 1673 Cerklje na Dolga Grad [empeter v Dra`go{e KRANJ CELJE Roga{kaSlatina Bistrica Beretinec Gora 2008 Gorenjskem Kobarid 1678 Savinjski dolini @alec @arovnica Robi~ Zgornje Vara`dinske Toplice Trako{}an Tu`no Vransko Altemaver Mekinje Zgornji ^rna prst Rogatec Matajur Vrsno Vogel Prebold [en~ur [entjur Tuhinj Ivanec 1642 1844 Rodica @elezniki 1922 [marje Grobelno Bitnje Hum DolnjeBeletinec Jesenje 1966 DugaRijeka [tore pri Jel{ah Livek KAMNIK Áttimis Podbrdo Lepoglava Dolenja Trojane Gorica priSlivnici na Sutli Mrzlica (Ahten) Tolmin Púlfero [KOFJA Vodice Koritnica Blagovica Porezen vas 1122 TRBOVLJE Most Pregrada Ivan{~ica Mad`arevo Ljube{}ica Novi Marof Kalnik Z A G ORJ642E Sudovec Hum Blego{ LOKA (Podbonesec) Menge{ 1630 Golubovec Radoboj Pod~etrtek Faédis na So~i Zgornje 1059 Izlake Hrastnik 1562 Krapina Ba~a Medvode (Fojda) Ro~inj Apatovec Pirni~e Cividale La{ko Morav~e Loka pri@usmu Dob Gorenja Mihovljan Gornji REPUBLIKA SLOVENIJA Kraljevec Dolnja Kisovec Dol priHrastniku pri Modreju Cerkno Desini} Belec Trzin del Friuli Planina DOM@ALE Zagorje Kal nad vas pri Sevnici Kresnice (^edad) Zlatar Zlatar Bistrica Konj{~ica Kanalom ob Savi To{~ 1021 Sovodenj Lesi~no [emnica 1 : 1.000.000 KrapinskeToplice Korada Kum Orehovec Kumrovec Brezni~ki Zidani most Kanal Dolenja 812 Jurklo{ter Polhov 1220 Podkum Trebu{a Lisca Otale` Kozje Breznica Gradec Laze Anhovo Orzano KRI@EVCI 948 Miholec Litija Orsária Klanjec Gorenja Veliki @iri Rade~e Bedekov~ina Kartografija: Jerneja Fridl Zabok Plave [martnopri Litiji ^epovan Brezovica Horjul pri Ljubljani Podsreda Deskle Bistrica Trebu{a Javornik SpodnjaIdrija Sevnica ob Sotli Gregurovec 1023 Sveta gora LJUBLJANA [entjo{t Senovo © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Oroslavje Bistri~ko Gornji Lokve Selnica Notranje LjubljanicaGorice Vojsko Gabrovka Komin Podgorje Dobrovo 681 nad Horjulom Bizeljsko Veliko Dolenji Bo{tanj Idrija [kofljica Brestanica Trgovi{}e Manzano Rovte [entrupert Krmelj GORIZIA Tkalec Solkan [marje-Sap Temenica Stubi~ke Mali Golak Vrhnika Sveti Ivan Sveti Ivan Globoko Cormons (Krmin) (GORICA) Leskovec NOVA GORICA Mirna Kr{ko Godovi~ Toplice 1495 Hru{evec Zelina @abno Podpe~ Sti~na Ig pri Kr{kem Grosuplje Gradisca d'Isonzo Jakovlje Mokronog Rakovec Bre`ice Mir [empeter^rni Vrh pri Gorici LJUBLJANA Gornja Bistra Vi{nja Verd Krim Gora Gradec [empas Logatec Ivan~na Trebnje [kocjan (Gradi{~e) 1107 Ka{ina @elimlje Haganj Palmanova Vrtojba Pojatno Prva~ina Ajdov{~ina Gorica Sljeme 1030 Borovnica Trebelno Kalce Vrbovec Miren Kr{ka vas naselje s 100.000 prebivalci in ve~ Paru`evina Aiello Col Rakitna Dobrni~ Brdovec Dornberk Jablanovec [marje{ke ^ate` Turjak Krka Podkraj del Fruili Fu`ina Ronchi Budanje Trstelj Toplice ob Savi Mirna Pe~ Kostanjevicana Krki Ra{ica ZAPRE[IĆ MARIBOR (Ronke) Opatje 643 Branik Oto~ec SESVETE Poljana Vrbove~ka Vipava Videm Planina selo Dubrava [tanjel @u`emberk Bregana Strmec Velike [entjernej Gornja Rakek Dugo Selo Dvor R A JINA Stra`a NOVO MESTO Predjama Ivanja Reka La{~e Ambrus CERVIGNANO Komen Lupoglav 50.000 do 99.999 prebivalcev Cerknica Mostari Podnanos Rakitje Postojna DEL FRIULI Nova K Slivnica MONFALCONE SAMOBOR Ple{a ZAGREB Veliki 1114 vas Sveta Ana Trdinov vrh ^azma Vas 1178 Beli gri~ 1262 Sodra`ica Lu~ko CELJE (TR@I^) Dutovlje Dolenjske Javornik 1268 Cerkni{kojezero Pivka Tomaj 932 Klo{tar 10.000 do 49.999 prebivalcev Rugvica Ivani} Velika Mlaka Razdrto Rude Aquiléia(Oglej) Blo{ka Toplice Rakov Stupnik Potok So{ice 778 Podturn pri Aurisina Prestranek Polica Ribnica Dolenjskih Odra (Nabre`ina) Hrib- Horvati Lo` Seno`e~e Se`ana Toplicah Ivani}-Grad 5000 do 9999 prebivalcev VELIKA GORICA Ur{na sela Stari trgLo{ki potok pri Lo`u Hrastnik Obre` Kostanjevac Donji TRIESTE Dolenja vas Draga Gotenica Goteni{ki Sne`nik 1289 Lukavec Vrem{~ica Desinac Villa Opicina Grado KraljevecKupine~ki Cerknica Oborovo Radovica o Posavski 1027 Kri` Diva~a Mraclin 1000 do 4999 prebivalcev (TRST) (Op~ine) (Grade`) Semi~ Metlika Jastrebarsko Bregi ^rmo{njice Turopolje Kupinec [iljakovina manj kot 1000 prebivalcev Novoselec Pe{}enica Kra{i} [koflje Mirna Bratina Babno Ko~evje Sti~na Bu{evec Polje JA D R A N S KO gora 1047 Rajndol Kne`ak Veliki Lijeva Jurovski Lazina Múggia(Milje) Prem Sne`nik Livold Martinska ves avtocesta, hitra cesta Lekenik Kozina Brod Ozalj PREBIVALSTVO IN NASELJA Pisarovina Gradac 1796 Ankaran M O R J E ^abar Ilirska Bistrica Kravarsko glavna cesta Spodnje [kofije Ribnik DonjaKup~ina Kani`arica Harije ^rnomelj Potok Mahi~no Dekani IZOLA Pokupski Obrov Du`ica regionalna cesta Slavnik Piran Osilnica Osekovo Greda Gornje Bukova KOPER 1028 Kute`evo [i{ljavi} Lasinja Jagodje Stative Gora Stari trg Portoro` Letovani} Odra `eleznica Adle{i~i Kostel Hrastelnica Podgrad Lucija ob Kolpi 1431 Hrastovlje Gerovo Pokupsko Jel{ane Netreti} Nebojan KARLOVAC Starod Buda{evo Topolovac Fara Savudrija SISAK mednarodni mejni prehod Se~ovlje Lisac Dubravci Slatina Dane Rupa Vinica (KARLOVEC) Sjeni~ak Vele Sinji Vrh Pregara Pokupska Lasinjski Klana Veliki Brod Glinska Mune Mo{~enica Gu{}e Umag mednarodno letali{~e Poljana Momjan ^remu{nica Vukova Duga Resa Crni Lug na Kupi [kalnica Risnjak Moravice Gornji PETRINJA Ra~ja Vas Gorica Skrad Stankovac Buje 1528 Sjeni~ak Buzet pristani{~e Hrastovica Delnice Ladvenjaki DonjeKomarevo Istarske Severin Greda Gro`njan Bosiljevo Vi{kovo Dra`ice Barilovi} Toplice Brtonigla Kozarac na Kupi Slavsko Ro~ Vrbovsko Polje Vrginmost Lu{~ani RG Gji POPISNI ATLAS SLOVENIJE 15 MARJAN GARBAJS MARJAN GARBAJS Javorniki in Sne`nik so najve~je sklenjeno neposeljeno obmo~je v Sloveniji. Pokrajine med Ljubljano, Kranjem in Kamnikom so eno najgosteje poseljenih obmo~ij v Sloveniji. Trideset let pozneje je bila povpre~na gostota 79 ljudi km2. Najgosteje so bile poseljene alp-ske ravnine s 373 ljudmi na km2, najredkeje pa dinarske planote z 21 ljudmi na km2. Do popisa leta 1991 se je povpre~na gostota pove~ala na 97 ljudi km2. Najgosteje so bile pose-ljene alpske ravnine s kar 582 ljudmi na km2, najredkeje pa dinarske planote s komaj 18 ljud-mi na km2. ^e upo{tevamo metodologijo popisa leta 2002, je bila leta 1991 gostota le 94 ljudi km2. V celotnem 20. stoletju se je gostota prebival­stva najbolj pove~ala na alpskih ravninah, kjer se je ve~ kot potrojila, in panonskih ravni­nah, kjer se je podvojila, najbolj zmanj{ala pa na dinarskih planotah, za dobro tretjino, in na sredozemskih planotah, za dobro petino. V is-tem obdobju je gostota prebivalstva stalno nara{~ala na obmo~jih z nadmorsko vi{ino pod 600m, najbolj vvi{inskem pasu pod 100m zob­morskimi mesti in vi{inskem pasu med 200 in 400 m z najve~jimi slovenskimi mesti, kjer se je podvojila. Na za~etku 20. stoletja sta bili pod-povpre~no poseljeni dve tretjini sedanjega ozemlja Slovenije. Zaradi stalnega zgo{~anja prebivalstva so bile sredi stoletja podpovpre~­no poseljene tri ~etrtine, na koncu pa `e kar {tiri petine ozemlja Slovenije (Perko 2001). [tevilo naselij Naselje, temeljna naselbinska enota, je ozem­lje s strnjeno ali nestrnjeno skupino stavb, ki ima skupno ime in lastni sistem o{tevil~enja (Stati­sti~ni letopis … 2006, 47; Perko 1995, 8). [tevilo naselij se zaradi deljenja naselij na ve~ manj{ih in zdru`evanja naselij v ve~ja nepre­stano spreminja. Ob popisu leta 2002 je bilo v Sloveniji 5988 na­selij, kar pomeni povpre~no 30 naselij na 100 km2 ozemlja oziroma 3,4 km2 ozemlja na naselje. Razporeditev naselij je odvisna predvsem od naravnih razmer v pokrajini, ki vplivajo {e na druge zna~ilnosti naselij: njihovo lego, velikost, obliko in zgradbo, pa tudi na njihovo sestavo prebivalstva, ki se je v ve~ini na{ih pokrajin v zad­njih desetletjih mo~no spremenila in vplivala na novo podobo slovenskih naselij. Gostota naselij Najgosteje so z naselji posejane alpske ravni­ne s 47 naselji na 100 km2 in panonska gri~evja z 42 naselji na 100 km2, najredkeje pa alpska gorovja s komaj 10 naselji na 100 km2 ter dinar-ske planote z 20 in sredozemske planote s 23 naselji na 100 km2. Najve~jo gostoto naselij med vsemi slovenskimi pokrajinami ima La{~anska pokrajina s kar 104 nase­lji na 100 km2. Glede na nadmorske vi{ine je najve~ja gostota naselij v vi{inskem pasu med 300 in 400 m s 46 naselji na 100 km2. Nad­povpre~na gostota naselij je v vi{inskih pasovih do 500 m. Velikostni razredi naselij Ob popisu leta 2002 je v slovenskem naselju povpre~no `ivelo 328 ljudi. Prevladovala so majhna naselja (zemljevid 1). Kar polovica naselij je imela manj kot 100 prebivalcev, ven­dar je vnjih `ivelo samo 7% vsega prebivalstva. Le slaba desetina naselij je imela ve~ kot Razporeditev naselij po razredih glede na spreminjanje {tevila prebivalcev. 500 prebivalcev, v njih pa je `ivelo kar 66 % indeks {tevilo naselij leta 2002 odstotni dele` {tevila naselij {tevilo prebivalcev leta 1991 {tevilo prebivalcev leta 2002 indeks spremembe {tevila prebivalcev odstotni dele` {tevila prebivalcev odstotni dele` {tevila prebivalcev vsega prebivalstva. Samo 16 naselij je imelo ve~ kot 10.000 prebivalcev, ve~ kot 100.000 pre­ leta 2002 med letoma 1991 in 2002 leta 1991 leta 2002 bivalcev pa le glavno mesto Ljubljana. Ob popisu leta 1900 sta imeli manj kot 100 pre­ 0,00 do 79,99 202 3,37 18.756 12.350 65,85 0,98 0,63 bivalcev dve petini naselij, ve~ kot 1000 pa 80,00 do 84,99 196 3,27 17.236 14.234 82,58 0,90 0,72 komaj odstotek naselij. Leta 2002 je bilo kar 85,00 do 89,99 334 5,58 56.043 49.572 88,45 2,93 2,52 60 naselij brez prebivalcev, najve~ jih je na 90,00 do 94,99 95,00 do 99,99 100,00 do 104,99 105,00 do 109,99 110,00 do 114,99 115,00 do 119,99 555 703 932 717 557 366 9,27 11,74 15,56 11,97 9,30 6,11 270.520 608.766 334.042 247.959 142.770 82.035 252.479 596.261 341.259 265.694 160.060 95.890 93,33 97,95 102,16 107,15 112,11 116,89 14,14 31,82 17,46 12,96 7,46 4,29 12,86 30,36 17,38 13,53 8,15 4,88 dinarskih in sredozemskih planotah. Najbolj izrazita slovenska pokrajina majhnih naselij so Bloke s povpre~no komaj 29 ljudmi na naselje leta 2002. Majhna naselja so zna~ilna za dinarske planote, dinarska podolja in alpska hri­bovja, velika pa za alpske in panonske ravnine. V naseljih z manj kot 100 in ve~ kot 5000 pre- 120,00 in ve~ 812 13,56 128.104 170.196 132,86 6,70 8,67 bivalci leta 2002, torej v najmanj{ih in najve~jih naselja z manj kot naseljih, se je dele` prebivalstva med popiso­ 20 prebivalci 614 10,25 7.124 6.041 84,80 0,37 0,31 ma 1991 in 2002 zmanj{al, v srednjevelikih skupaj 5.988 100,00 1.913.355 1.964.036 102,65 100,00 100,00 naseljih pa zve~al (zemljevid 2). Med popisoma 1991 in 2002 se je {tevilo prebivalcev v tretjini naselij zmanj{alo (pri 3 % naselij za ve~ kot peti- Razporeditev naselij po razredih glede na {tevilo prebivalcev. no), pri dveh tretjinah pa pove~alo (pri 14 % naselij za ve~ kot petino). {tevilo prebivalcev {tevilo naselij dele` {tevila {tevilo prebivalcev {tevilo prebivalcev indeks spremembe dele` {tevila dele` {tevila leta 2002 naselij leta 2002 v % leta 1991 leta 2002 {tevila prebivalcev med letoma 1991 prebivalcev leta 1991 v % prebivalcev leta 2002 v % Drago Perko in 2002 0 do 19 614 10,25 7.124 6.041 84,80 0,37 0,31 20 do 49 1086 18,14 37.182 37.020 99,56 1,94 1,88 50 do 99 1316 21,98 93.619 95.251 101,74 4,89 4,85 100 do 199 1379 23,03 187.938 195.938 104,26 9,82 9,98 200 do 499 1103 18,42 318.192 338.944 106,52 16,63 17,26 500 do 999 288 4,81 183.091 198.416 108,37 9,57 10,10 1000 do 1999 109 1,82 143.228 155.272 108,41 7,49 7,91 2000 do 4999 57 0,95 178.515 183.509 102,80 9,33 9,34 5000 do 9999 20 0,33 131.042 134.186 102,40 6,85 6,83 10000 do 19999 9 0,15 121.201 120.435 99,37 6,33 6,13 20000 do 49999 5 0,08 149.136 146.304 98,10 7,79 7,45 50000 do 99999 1 0,02 100.541 93.847 93,34 5,25 4,78 100000 do 499999 1 0,02 262.546 258.873 98,60 13,72 13,18 skupaj 5.988 100,00 1.913.355 1.964.036 102,65 100,00 100,00 POPISNI ATLAS SLOVENIJE 17 PREBIVALSTVO IN NASELJA PREBIVALSTVO IN NASELJA VELIKOST NASELIJ GLEDE NA [TEVILO PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D [tevilo prebivalcev TRBOVLJE D 100.000 = LJUBLJANA D NOVA GORICA KR[KO 50.000 = < 100.000 D D 20.000 = < 50.000 NOVO MESTO 10.000 = < 20.000 POSTOJNA D D 5.000 = < 10.000 2.000 = < 5.000 1.000 = < 2.000 500 = < 1.000 200 = < 500 KOPER 100 = < 200 D 20 = < 100 0 = < 20 (statisti~na zaupnost) Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 PREBIVALSTVO IN NASELJA SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV MED LETOMA 1991 IN 2002 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Rast {tevila prebivalcev (%) 20 = ! LJUBLJANA ( D! 15 = < 20 ( NOVA GORICA KR[KO 10 = < 15 ! ( D D 5 = < 10 ! ( 0 = < 5 ! ( NOVO MESTO Upad {tevila prebivalcev (%) POSTOJNA D D 0 < != 5 ( 5 < = 10 ! ( 10 < = 15 ! ( 15 < ( = 20 ! KOPER 20 < ! D ( !statisti~na zaupnost ( Starostna sestava Prebivalstvo Slovenije v svetovnem merilu spa-da v tip starih prebivalstev, kamor se uvr{~ajo tista prebivalstva, ki imajo sorazmerno velik ali prevladujo~ dele` starega prebivalstva. Navad-no se upo{teva dolo~ena mejna vrednost dele`a v celotnem prebivalstvu, lahko pa tudi razmer­je med dele`ema mlaj{ih in starej{ih. Starostna meja za starej{e prebivalstvo se postavlja raz-li~no. Marsikje je {e vedno v veljavi delitev prebivalstva na skupine mladega (0 do 19 let), zrelega (od 20 do 59) in starega (60 let in ve~) prebivalstva. Glede na dele`e, ki jih te skupi­ne predstavljajo v celotnem prebivalstvu, se neko prebivalstvo razvrsti v dolo~en tip. Tako spada v tip mladega tisto prebivalstvo, znotraj kate­rega predstavljajo mlaj{i od 20 let ve~ kot 35 % celotnega prebivalstva, v tip starega pa tisto, v ka­terem dele` starej{ih od 59 let presega 12 %. Vmesni je tip zrelega prebivalstva (Friganovi} 1987, 112; Jako{, Kladnik, Perko 1998, 149). V zadnjem desetletju se v Sloveniji uporablja nekoliko druga~na razdelitev starostnih skupin, ki se naslanja na opredelitev aktivnega kontin­genta prebivalstva (Mala~i~ 2006). Ker se je podalj{alo pri~akovano trajanje `ivljenja in ker ~edalje ve~ ljudi prese`e starost 64 let, se je uve­ljavila prilagojena ~lenitev, ki kot mlado prebivalstvo upo{teva starostno skupino od 0 do 14 let, kot staro prebivalstvo pa ljudi, sta­re 65 let in ve~. Vmes, torej v starostni skupini od 15 do 64 let, je aktivni kontingent prebival­stva. Temu ustrezno so prilagojeni dele`i, ki opredeljujejo bodisi mlado (dele` mladih pre­sega 25 %) bodisi staro (dele` starih presega 10 %) prebivalstvo. Po tej razdelitvi je dele` mladega prebivalstva v Sloveniji le {e 15,2 % in se od popisa do popisa zmanj{uje; {e leta 1991 je bil namre~ 20,8 %. Nasprotno se dele` starih nenehno pove~u­je. Med letoma 1991 in 2002 se je z 11,2 % pove~al na 14,7 %, tako da `e skoraj dosega dele` mladih. Najnovej{i podatki ka`ejo, da je skupina starega prebivalstva {tevil~no `e pre­segla skupino mladega prebivalstva. [e bolj neuravnote`eno bo razmerje v prihodnosti, ko bodo v vi{je starostne skupine prehajale gospo­darsko aktivne, danes naj{tevil~nej{e generacije. ^e se ne bodo dogodili radikalni demografski premiki, bo s~asoma dose`eno tudi razmerje 2 : 1 in ve~ v korist starih. Prebivalstvo, starej{e od 64 let, se je v Sloveni­ji v obdobju med popisoma leta 1991 in 2002 pove~alo z dobrih 213.000 na skoraj 290.000. Taka rast je v prvi vrsti posledica {tevil~no mo~nih generacij, ki zapu{~ajo aktivni kontin-gent prebivalstva in prehajajo v skupino starih. Dele` teh bo {e nara{~al, saj kmalu ne bo ve~ tistih generacij, ki so {tevil~no {ibke zaradi posrednih ali neposrednih u~inkov vojn in intenzivnega izseljevanja. Dele` mladih je najve~ji na obmo~jih s so-razmerno veliko rodnostjo in na obmo~jih izrazitej{e suburbanizacije v zadnjem obdob­ju (zemljevid 4). Obmo~ja velikih dele`ev mladega prebivalstva praviloma sovpadajo z obmo~ji majhnih dele`ev starej{ega prebi­valstva (primerjaj zemljevida 4 in 5), vendar povsod le ni tako. ^e je v mestnih naseljih zaradi priseljevanja s pode`elja {e vedno precej{en dele` mladih, je v njih obenem zaznaven tudi velik dele` starih ljudi. Zaradi tega je dele` mladih sorazmerno manj{i. Na drugi strani so suburbanizirana obmo~ja, kjer bi bil ravno tako velik dele` starih, vendar ga zmanj{ujejo razmeroma mladi priseljenci iz ve~jih urbanih sredi{~, s ~imer krajevno pove~ujejo aktivni kontingent. Ker so priseljen­ci v zgodnej{i ali zreli rodni dobi, prispevajo tudi k pove~anju dele`a mladega prebival­stva. Tak{no stanje in razvoj prebivalstva Slovenije sta v najve~ji meri posledica nizke rodnosti. Sta-rostno sestavo, zlasti v generacijah aktivnega dela prebivalstva, so prehodno izbolj{evali priseljenci z nekaterih obmo~ij nekdanje Jugo­slavije, katerih rodnost pa ni bila opazno razli~na od rodnosti tu `e `ive~ega prebivals­tva (Josipovi~ 2004, 74, 120 in 121; Josipovi~ 2005, 159). Starostno in spolno sestavo prebivalstva si lahko la`je predstavljamo s pomo~jo starost­no-spolnih piramid. Ponavadi jih sestavljajo enoletne ali petletne starostne skupine, razde­ljene po spolu. Izraz piramida, ki ponazarja mlad demografski re`im, v na{ih demografskih razmerah kmalu ne bo ve~ ravno posre~eno poi-menovanje za prikaz starostno-spolne sestave. Za prebivalstvo Slovenije je tako kot za ve~ino evropskih prebivalstev `e zdaj bolj zna~ilna tre­ bu{asta oblika, podobna drevesni kro{nji, ki pa se zaradi neugodnih te`enj vse bolj spreminja v tako imenovano demografsko krsto. Za tak-{no obliko starostno-spolne porazdelitve prebivalstva je zna~ilno, da je pri vrhu zelo ozka, na sredi izrazito {iroka, spodaj, pri najmlaj{ih starostnih skupinah pa spet ozka. Starostno-spolna piramida prebivalstva Slove­nije razkriva izrazito {tevil~no prevlado `ensk v starej{ih starostnih skupinah in rahlo {te-vil~no prevlado mo{kih v mlaj{ih. V aktivnem kontingentu je spolna sestava precej izena~e­na, kar je med drugim tudi posledica rahle prevlade priseljencev nad priseljenkami. V splo-{nem je starostna sestava prebivalstva Slovenije neuravnote`ena in spominja na obliko dre­vesne kro{nje. ^e podrobneje pogledamo starostno porazdelitev, opazimo, da se prvi ve~­ji prelom pojavi med starostnima skupinama od 55 do 59 in od 50 do 54 let. Ta prelom pona­zarja u~inke povojnega »bejbibuma«, ki se je kot posledica odlaganja rojstev zaradi vojne vihre odrazil v vi{ji rodnosti na koncu {tiride­setih in za~etku petdesetih let 20. stoletja. Starostne skupine so potem nekako uravnote-`ene, nov prelom pa se pojavi med starostnima skupinama od 20 do 24 in od 15 do 19 let. Pre­bivalstvo v najmlaj{ih {tirih petletnih skupinah za~ne po petletkah {tevil~no strmo nazadova-ti, kar na eni strani ka`e na zmanj{an obseg rojevanja in odrekanje rojevanju, na drugi pa na njegovo ~asovno odlaganje. To je tudi na primer na zemljevidu 6 opazno, da ima deni-mo Velenje, ki mu tako radi re~emo najmlaj{e slovensko mesto, sicer zelo ugoden indeks sta­rosti, zemljevida 4 in 5 pa razkrivata, da ima glede na slovensko povpre~je tudi sorazmerno majhen dele` mladega, {e bolj pa starega prebivalstva. To ka`e na izrazito prevlado pre­bivalstva srednjih let, ki se, glede na svojo {tevil~nost, skr~eno obnavlja, kar ka`ejo tudi zemljevidi od 7 do 11. Indeks starosti je zato ugoden zlasti na obmo~jih z vi{jo reprodukcijo prebivalstva in na obmo~jih novej{e suburba­nizacije, manj ugoden pa je v ve~jih urbanih neposredna posledica zmanj{anja rodnosti sredi{~ih ter na perifernem in obmejnem pode-pod raven enostavnega obnavljanja prebi-`elju (zemljevid 6). valstva. Pri ostarevanju slovenskega prebivalstva ima Starostno sestavo je mogo~e predstaviti tudi pomembno vlogo tudi podalj{evanje `ivljenja. s pomo~jo razmerij med velikimi starostnimi sku-Pri~akovano trajanje `ivljenja za oba spola pinami prebivalstva. Eden od kazalnikov teh razmerij je indeks starosti, ki ga ponazarja raz­merje med prebivalstvom, starim 65 let in ve~, in prebivalstvom, mlaj{im od 15 let, pomno`e-no s 100 (zemljevid 6). Indeks starosti se je med zadnjima popisoma zelo pove~al. Primerjava vrednosti indeksov sta­rosti za podatke obeh popisov ka`e, da se je ob upo{tevanju enake metodologije za oba popisa, vrednost s 53,6 leta 1991 pove~ala na 96,3 leta 2002. Tudi to ka`e na pospe{e-no staranje slovenskega prebivalstva. ^e je bilo na 100 mladih leta 1991 le 54 starih, jih je bilo leta 2002 `e 96. Ker bodo v skupino starih za~ele prehajati iz leta v leto {tevil~nej{e gene-racije, se bo brez korenitega demografskega zasuka ta te`nja {e nadaljevala in s~asoma dosegla danes nepredstavljive razse`nosti. Tako indeks starosti kot drugi kazalniki starost­nekoliko zaostaja za evropskim povpre~jem. Verjetnost trajanja `ivljenja prek osemdeset let je zna~ilna za slovenske deklice, rojene po letu 2000. V primerjavi z ostalo Evropo je za Slovenijo {e vedno zna~ilna velika razlika v pri~akovanem trajanju `ivljenja med mo{ki-mi in `enskami. Vrednosti za mo{ke so med najni`jimi na stari celini. Spolna sestava Spolna sestava prebivalstva je {tevil~no razmer­je med mo{kim in `enskim prebivalstvom. Prikazuje se s {tevilom mo{kih in `ensk, z de­le`em mo{kih in `ensk v skupnem {tevilu prebivalcev in z razli~nimi koeficienti (Perko 1998~, 152). Slovenija je glede na razmerje med {teviloma JERNEJA FRIDL ne sestave prebivalstva ka`ejo zgolj temeljna `ensk in mo{kih dokaj uravnote`ena dr`ava. prebivalstvena razmerja, pri njihovem pojas-^eprav je `ensk nekoliko ve~, se vsako leto rodi njevanju pa so lahko celo zavajajo~a, saj le za 6 do 7 % ve~ de~kov kot deklic. Zaradi vi{-loma v korist mo{kih so predvsem tradicionalna izselitvena obmo~ja z izrazitej{im izseljevanjem `ensk, ki so se primo`ile na drugo stran dr`avne meje ali v ve~ja urbana sredi{~a (zemljevid 3). Eno izmed najbolj izrazitih so Brkini, od koder je mnogo `ensk od{lo v Trst in obmorska mesta v Slovenski Istri. Rodnost Narvno spreminjanje {tevila prebivalcev dolo~a­ta rodnost ali nataliteta in umrljivost ali mortaliteta. Rodnost je {tevilo `ivorojenih otrok v nekem ~asov­nem obdobju (obi~ajno enem letu) v neki prostorski enoti (na primer dr`avi). Izrazimo jo lahko tudi s stopnjo rodnosti, to je razmerjem med {tevilom `ivorojenih otrok in skupnim {tevilom pre­bivalcev. Obi~ajno jo pomno`imo s 1000; v tem primeru jo izra`amo v promilih in pove {tevilo `ivorojenih otrok na 1000 prebivalcev (Perko 1998c, 270; [ircelj, Kladnik 1998, 132). POPISNI ATLAS SLOVENIJE nosti imenujemo prvi demografski prehod. Za to obdobje je zna~ilna visoka naravna rast pre­bivalstva. Za zmanj{anje umrljivosti je bilo na obmo~ju Slovenije potrebnih okrog 60 let in za zmanj{anje rodnosti okrog 40 let. Prvi demo-grafski prehod se je kon~al v {estdesetih letih 20. stoletja in je bil kraj{i kot v ve~ini evropskih dr`av. Nasprotno je za drugi demografski prehod zna~ilna nizka ali celo negativna narav­na rast, tako zaradi majhne rodnosti kot zaradi ve~je umrljivosti, saj prebivalstvo na za~etku dru­gega demografskega prehoda spada v tip starega prebivalstva. Za obdobje drugega demografskega prehoda so zna~ilni naslednji pojavi: upadanje {tevila rojstev, nara{~anje starosti matere ob rojstvu prvega otroka in nara{~anje dele`a `ensk, ki ne rodijo nobene­ga otroka. Po demografskih gibanjih je Slovenija `e dol-go podobna ve~ini evropskih dr`av, zlasti pri rodnosti. Po demografski regionalizaciji spa-da na{a dr`ava v skupino ju`noevropskih Primerjava kon~nega potomstva in celotne rodnosti v obdobju med letoma 1940 in 2004. 23 dr`av. Po tipu oblikovanja dru`in (starost ob poroki, starost ob rojstvu prvega otroka, {tevi-lo otrok) se Slovenija skupaj s Portugalsko, [panijo, Malto in Gr~ijo uvr{~a v drugo skupi-no. V prvi od {tirih skupin so ve~inoma dr`ave severne in zahodne Evrope, kjer rojstva `e nekaj ~asa zaostajajo za samoobnovitveno ravnijo. Tudi v drugi skupini se je `e za~elo obdobje rodnostnega primanjkljaja. V tretji skupini so nekatere srednjeevropske in vzhodnoevropske dr`ave s podobnimi demografskimi zna~ilnost-mi kot dr`ave prvih dveh skupin, a z druga~no dedi{~ino dru`benogospodarskih odnosov. V ~etrti skupini so dr`ave, kjer {e ni pri{lo do zmanj{anja rojstev pod samoobnovitveno raven. To skupino sestavljajo Albanija, Tur~ija, Irska in Islandija (Josipovi~ 2004, 11). Zametki prostorskih razmerij in regionalnih razlik na podro~ju rodnosti v Sloveniji segajo `e stoletje v zgodovino, regionalne posebno­sti pa so bile bolj ali manj izra`ene `e kmalu po 2. svetovni vojni, ko se je {tevilo `ivoroje­nih v Sloveniji v povpre~ju `e zmanj{alo pod raven 2,1 otroka na `ensko, ki {e zagotavlja obnavljanje prebivalstva v enakem obsegu ([ircelj 1998). Proti koncu 20. stoletja so se razmere na podro~ju rodnosti v Sloveniji le {e zaostrovale, kar na{o dr`avo ne izvzema iz splo{nih trendov zni`evanja rodnosti v industrij­sko razvitej{ih delih sveta. Slovenija je glede ravni rodnosti `e ve~ kot desetletje na evrop­skem in svetovnem dnu. Celotna rodnost `e od leta 1981 dalje ne dosega zadostnih vredno­sti za generacijsko obnavljanje. Zadnja leta se giblje okrog {tevila 1,2 otroka na `ensko, kar zagotavlja le slabe tri petine potrebnega letne­ga {tevila `ivorojenih, da bi generacije rojenih nadomestile tiste, ki rojevajo. Leto 1980 je tudi sicer izrazita prelomnica, ko se je rodnost zmanj{ala pod samoobnovitveno raven `e v ve~ kot polovici evropskih dr`av. Celotna rodnost in {tevilo `ivorojenih otrok v Sloveniji se zmanj{ujeta `e skoraj celo stoletje ([ircelj 2006). V sedemdesetih letih 20. stolet­ja je bilo mogo~e zaznati zastoj tega trenda. Pravi odgovor pri pojasnjevanju stagnacije oziroma rahlega ve~anja celotne rodnosti v tem obdobju moramo iskati v ~asovnem prerazpo­rejanju rojstev. Zmanj{evanje povpre~ne starosti `ensk ob prvem rojstvu je za kratek ~as sicer dvignilo vrednost celotne rodnosti, vendar je bilo kon~no {tevilo `ivorojenih manj{e kot pri sta­rej{ih generacijah. Posledica tega je bila, da se je po letu 1980, ko je bil obseg rojevanja pri-bli`no na vrednosti enostavnega obnavljanja generacije, rodnost za~ela naglo zmanj{evati. Do zmanj{evanja starosti `ensk ob rojevanju je pri{lo predvsem zaradi postopne sekularizacije dru`be, odmikanja od nekaterih tradicionalnih vrednot in norm, mo~ne urbanizacije in dea­grarizacije, socialisti~ne politike enakosti spolov v smislu zaposlovanja, kar je `enskam omogo~a-lo samostojnost oziroma ekonomsko neodvisnost od mo{kega ali dru`ine. Do neke mere se je izbolj{alo tudi izobra`evanje, vendar je bila pri prebivalstvu v ospredju zgodnja ekonomska samostojnost. Socialisti~na dru`bena ureditev je omogo~ala skoraj univerzalno zaposlovanje. Na ta na~in se je dosegala zelo zgodna zapo­slitev, ki je ob dostopnosti stanovanj omogo~ala hitro osamosvajanje in zgodnje ustvarjanje dru`ine. Priseljevanje z drugih obmo~ij nekdanje Jugo­slavije v Slovenijo, ki je bilo {e posebej mo~no v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, ni pomembneje vplivalo na dvig rodnosti, kot se to pogosto zmotno domneva. Priseljene `enske, ki so bile ve~inoma v dvajsetih letih sta­rosti, so sicer prvega otroka rodile v povpre~ju mlaj{e kot Slovenke, kar je za kraj{i ~as dvig­nilo povpre~no vrednost rodnosti, vendar se njihova kon~na stopnja rodnosti od Slovenk ni bistveno razlikovala, pogosto je bila celo ni`­ja od lokalnih ali regionalnih vrednosti. Celotna rodnost se je ob stagnaciji v sedemde­setih letih prej{njega stoletja `e v prvi polovici osemdesetih let naglo zmanj{ala, kar je v nas­protju s takratnim naglim pove~evanjem {tevila priseljencev. Ker je priseljevanje skokovito nara{~alo, rodnost pa se je kljub temu zmanj-{evala, je priseljevanje na splo{no povzro~ilo strmej{i preskok v drugi demografski prehod. Da priselitve dejansko niso mogle zaustaviti demografskega prehoda, ka`ejo tudi podatki o obsegu kon~nega potomstva priseljenk, ki je manj{i kot pri Slovenkah. Rodnost se je v osemdesetih letih 20. stoletja za~ela izrazito zmanj{evati. K temu so pripo­mogli podalj{evanje izobra`evanja, poznej{e zaposlovanje in osamosvajanje `ensk od izvor­nih dru`in, ~edalje ve~je te`ave pri pridobitvi stanovanja in {e vrsta drugih dejavnikov. Za raz­liko od obdobja pred letom 1980 se je pojavil tudi problem rasto~e brezposelnosti, tudi pri mlaj{em prebivalstvu, ki je iskalo prvo zaposlitev. Nenazadnje je treba omeniti tudi spremembe v vrednostnem sistemu, tako v dru`bi kot pri posamezniku. Le-ta se je v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja izrazito spremenil v smer dolo~ene osebne gotovosti, materialne var-nosti in poudarjene individualnosti, kar se je odrazilo v spremenjeni strategiji mladega pre­bivalstva pri oblikovanju dru`ine. Vse to se je odrazilo zlasti v manj{em dele`u poro~enih, poznej{em poro~anju ali oblikovanju zunajza­konskih zvez in manj{em {tevilu otrok, kar je vplivalo na izrazitej{e odlaganje rojstev. Ta pre­mik so {e pospe{ile dru`bene zahteve po ~edalje vi{ji izobrazbi, ki se v vsej svoji razse`­nosti ka`ejo v zadnjih nekaj letih. Dalj{e MATEV@ LENAR^I^ STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA izobra`evanje je prispevalo k {e ve~ji odvisno­ da je bolj ali manj sklenila z rojevanjem otrok, rodnosti in s tem demografskega prehoda, ne sti mladih od izvornih dru`in, pospremljeni saj `enske po {tiridesetem letu starosti rodijo smemo obravnavati lo~eno od njegove geograf- z vsesplo{nimi te`avami ob pridobivanju stal­ manj kot 5 % od vseh otrok. Da obseg potoms­ ske razse`nosti. Njegove dejanske prostorske ne zaposlitve in lastnega stanovanja. tva ne bo mogel dose~i teh vrednosti, lahko razse`nosti se razkrijejo {ele z umestitvijo v kon- Krepitev tr`nih odnosov ter pove~ano gospo­ sklepamo na podlagi vrednosti obsega potom­ kretno geografsko okolje, kar je rzvidno tudi iz darsko in dru`beno razslojevanje so `ensko stva v starostni skupini `ensk med 20 in 39 leti, niza zemljevidov. delovno silo prizadeli bolj kot mo{ko. Zlasti saj mejna vrednost najvi{jega razreda dosega opazna so pla~na in zaposlitvena neskladja le {e 1,8 otroka na `ensko (zemljevid 8). Damir Josipovi~, Peter Repolusk med mo{kimi in `enskami. S tem se reproduk- Na{teti primeri ka`ejo skrajne vrednosti, zna­ tivna kriza le {e poglablja. Odlaganje rojstev ~ilne za manj{a naselja, v katerih pa ne `ivi velik vodi v ~edalje ve~jo povpre~no starost ob roje­ dele` prebivalstva Slovenije. To pomeni, da {e vanju, kar povzro~a tudi zmanj{ano {tevilo vedno obstajajo obse`na obmo~ja prebival­ rojenih otrok na `ensko. Reproduktivne te`a­ stvenih prese`kov, vendar so ti {tevil~no pre{ibki, ve s starostjo nara{~ajo, s tem pa se pove~ujejo da bi tako kot v preteklosti v zadostni meri oskr­ stresni dejavniki (Pinter et al. 2003). Zdaj{nje bovali prebivalstveno precej ve~ja urbana in razmere se bodo verjetno {e zaostrile, saj brez urbanizirana naselja. Glavna obmo~ja soraz­ vzpodbudnih ukrepov demografske politike ne merno velike rodnosti se v obliki polmeseca more priti do sprememb vse dotlej, dokler se pre­ raztezajo zahodno in ju`no ter vzhodno od bivalstvo na nove razmere ne privadi. ljubljanske aglomeracije. Zna~ilna so za [kof- Zaradi staranja prebivalstva in zmanj{evanja jelo{ko, Idrijsko in Rovtarsko hribovje, Bloke, rojstev je sredi devetdesetih let 20. stoletja Suho krajino in osrednjo Dolenjsko. Naselja umrljivost presegla rodnost. Rahlo nara{~anje z razmeroma veliko rodnostjo so tudi v drugih skupnega {tevila prebivalcev je povezano s pri­ reliefno bolj razgibanih obmo~jih, na primer na seljevanjem, zlasti z jugovzhoda Evrope, ki je Pohorju, v Halozah in osrednjem delu Sloven- po razpadu nekdanje Jugoslavije skoraj povsem skih goric, vendar pa se tam pojavljajo manj zamrlo, po letu 2000 pa se znova krepi. zgo{~eno (zemljevidi 8 do 11). V Sloveniji na podro~ju rodnosti {e vedno Zemljevid 11 razkriva, da je na dolo~enih potekata dva pomembna procesa. Na eni stra­ obmo~jih rodnost `ensk, rojenih pred 2. svetov­ ni se posebej po letu 1980 pove~uje starost no vojno, `e pod ravnijo enostavne reprodukcije, mater ob rojstvu otrok, ki je posledica ~asovne­ kar pomeni, da so rodile manj otrok, kot bi jih ga odlaganja rojstev v vi{jo starost. Vzporedno bilo treba za lastno nadomestitev. Razmeroma s tem poteka tudi splo{no zmanj{evanje {tevi­ nizka rodnost, izra`ena s kon~nim potomstvom la potomcev. Oba procesa sta razvidna tudi iz `ensk, starih ve~ kot 60 let, je poleg urbanih in zemljevidov 8 do 11. Vrednosti obsega potom­ urbaniziranih obmo~jih tudi na mnogih ni`inskih stva na ravni naselja se namre~ po starosti mo~no in obmejnih obmo~jih, ki niso nujno urbanizi­ razlikujejo. ^e je pri skupini `ensk, starej{ih od rana. Na obmejnih obmo~jih se ni`ja rodnost 60 let, najvi{ji razred z vrednostjo ve~ kot 3,2 pogosto ujema s prisotnostjo narodnostnih in ver- (zemljevid 11), se `e pri naslednji starostni sku­ skih manj{in (na primer Mad`ari in protestanti pini `ensk (med 40 in 59 let) meja vrednosti v Prekmurju). Dejavnika urbanosti, ki se v literatu­ najvi{jega razreda zmanj{a na 2,8 (zemlje­ ri ob modernizaciji in industrializaciji najve~krat vid 10). Za to starostno skupino lahko re~emo, omenja kot temeljni dejavnik zmanj{evanja STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA DELE@ MO[KIH OD VSEH PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` mo{kih (%) LJUBLJANA D 56 = ! ( 54 = < 56 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 52 = < 54 ( 50 = < 52 ! ( 48 = < 50 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 46 = < 48 ! ( D 44 = < 46 ! ( !< 44 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, MLAJ[IH OD 15 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 22 = ! ( 20 = < 22 NOVA GORICA KR[KO !( DD 18 = !< 20 ( 16 = < 18 ! ( 14 = < 16 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 12 = < 14 ! ( D 10 = < 12 ! ( !< 10 ( ( !statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, STAREJ[IH OD 64 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 22 = ! ( 20 = < 22 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 18 = < 20 ( 16 = < 18 ! ( 14 = !< 16 ( NOVO MESTO POSTOJNA D 12 = < 14 ! ( D 10 = < 12 ! ( !< 10 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA INDEKS STAROSTI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D starej{i od 64 let Indeks ( ) mlaj{i od 15 let LJUBLJANA D 180 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 160 = !( < 180 140 = !( < 160 120 = !( < 140 POSTOJNA D NOVO MESTO D 100 = 80 = !( !( < 120 < 100 60 = !( < 80 40 = !( < 60 !( < 40 KOPER D !( statisti~na zaupnost Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ZEMLJEVID 6 30 POPISNI ATLAS SLOVENIJE STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA DELE@ @ENSK, STARIH 20 DO 39 LET, OD VSEH @ENSK Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` `ensk (%) LJUBLJANA D 35 = !( NOVA GORICA KR[KO 30 = !( < 35 D D 25 = !( < 30 20 = !( < 25 NOVO MESTO !( < 20 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA POVPRE^NO [TEVILO @IVOROJENIH OTROK, KI SO JIH RODILE @ENSKE, OB POPISU STARE 15 LET ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~no {tevilo `ivorojenih otrok LJUBLJANA D 2,4 = !( NOVA GORICA KR[KO 2,2 = !( < 2,4 D D 2,0 = !( < 2,2 1,8 = !( < 2,0 POSTOJNA D NOVO MESTO D 1,6 = 1,4 = !( !( < 1,8 < 1,6 !( < 1,4 !( statisti~na zaupnost KOPER D STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA POVPRE^NO [TEVILO @IVOROJENIH OTROK, KI SO JIH RODILE @ENSKE, OB POPISU STARE 20 DO 39 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~no {tevilo `ivorojenih otrok LJUBLJANA D 1,8 = !( NOVA GORICA KR[KO 1,6 = !( < 1,8 D D 1,4 = !( < 1,6 1,2 = !( < 1,4 POSTOJNA D NOVO MESTO D 1,0 = 0,8 = !( !( < 1,2 < 1,0 !( < 0,8 !( statisti~na zaupnost KOPER D STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA POVPRE^NO [TEVILO @IVOROJENIH OTROK, KI SO JIH RODILE @ENSKE, OB POPISU STARE 40 DO 59 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE = D Povpre~no {tevilo `ivorojenih otrok LJUBLJANA D 2,8 = !( NOVA GORICA KR[KO 2,6 = !( < 2,8 D D 2,4 = !( < 2,6 2,2 = !( < 2,4 POSTOJNA D NOVO MESTO D 2,0 = 1,8 = !( !( < 2,2 < 2,0 !( < 1,8 !( statisti~na zaupnost KOPER D STAROSTNA IN SPOLNA SESTAVA TER RODNOST PREBIVALSTVA POVPRE^NO [TEVILO @IVOROJENIH OTROK, KI SO JIH RODILE @ENSKE, OB POPISU STARE 60 LET ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~no {tevilo `ivorojenih otrok LJUBLJANA D 3,2 = !( NOVA GORICA KR[KO 3,0 = !( < 3,2 D D 2,8 = !( < 3,0 2,6 = !( < 2,8 POSTOJNA D NOVO MESTO D 2,4 = 2,2 = !( !( < 2,6 < 2,4 2,0 = !( < 2,2 ( < 2,0 ! !( statisti~na zaupnost KOPER D DRU@INE IN GOSPODINJSTV A Zna~ilnosti dru`in v Sloveniji Dru`ina je lahko par brez otrok (ti so se `e odse­lili ali pa jih partnerja sploh nista imela) ali par z otroki. Za dru`ino ni pomembno, da sta `en-ska in mo{ki poro~ena. Dru`ino sestavlja tudi samo en star{ z vsaj enim otrokom, ki `ivi sku­paj z njim. Otrok je oseba toliko ~asa, dokler `ivi s star{i in si ne ustvari svoje dru`ine, ozi­roma dokler ne zapusti doma. Pri tem pa ni pomembno, koliko je star. Tako je na primer sedemdesetletnik, ki `ivi z mamo, statisti~no otrok, petletnik, ki zaradi razli~nih razlogov `ivi s starimi star{i, pa ni ~lan dru`ine. Tudi brat in sestra, ki `ivita skupaj brez star{ev, statisti~no ne sestavljata dru`ine. ^e v gospodinjstvu `ivi­jo tri generacije (babica, mati, h~i), dru`ino sestavljata mlaj{i ~lanici (mati in h~i). Ob popisu leta 2002 so na{teli 555.945 dru`in. Povpre~na dru`ina je {tela 3,1 ~lana, v dru`i­nah pa je `ivelo 87 % prebivalcev Slovenije. Samo 2,4 % ve~~lanskih gospodinjstev nima dru`ine. Ve~ kot polovico dru`in (53 %) so predstavljali poro~eni pari z otroki. Drugi naj-{tevil~nej{i tip so zakonski pari brez otrok, sledijo dru`ine mater z otroki in {ele nato dru-`ine zunajzakonskih partnerjev. Te {e vedno predstavljajo le 5 % dru`in, vendar se je njiho­vo {tevilo od popisa leta 1991 najbolj pove~alo in njihov dele` nara{~a. Ker je v zadnjih letih `e ve~ kot tretjina drugorojencev rojenih mate-ram, ki niso sklenile zakonske zveze, in ker je `ivljenje v zunajzakonskih skupnostih vsee­vropski pojav, lahko pri~akujemo, da se bo njihovo {tevilo {e pove~evalo. Dru`ine zunajza­konskih partnerjev brez otrok in o~etov z otroki so {e vedno redke; med stotimi sta tak{ni samo dve. Navadno v enem gospodinjstvu `ivi ena dru-`ina. Le na Murski ravnini in na Gori~kem so v primerjavi z drugimi obmo~ji pogostej{a POPISNI ATLAS SLOVENIJE gospodinjstva, v katerih `ivijo dru`ine razli~­nih generacij (na primer stara star{a, otrok z dru`ino, vnuk z dru`ino). V pomurski stati­sti~ni regiji je ve~generacijsko vsako dvanajsto gospodinjstvo. Razvojni trendi dru`in Med popisoma leta 1991 in 2002 lahko v raz­voju dru`in zaznamo naslednje trende: • {tevilo dru`in se pove~uje, njihova velikost pa zmanj{uje; • {tevilo dru`in zakonskih parov upada (skup-no {tevilo dru`in zakoncev/partnerjev je ostalo skoraj nespremenjeno, pri{lo je le do prerazporeditve med tipi dru`in; dru`ine poro~enih parov vedno bolj nadome{~a ne­formalna oblika dru`inske skupnosti, to je zunajzakonska skupnost); • {tevilo enostar{evskih dru`in se pove~uje in predstavljajo `e skoraj petino vseh dru`in; • pove~uje se {tevilo dru`in brez otrok; • {tevilo otrok v dru`inah se zmanj{uje, povpre~­na starost otrok pa pove~uje, ker se podalj{uje obdobje {olanja in ker mladi ~edalje pozne­je odhajajo od doma. Razlogov za pove~evanje {tevila dru`in brez otrok je ve~. Najpomembnej{a sta gotovo sta­ranje prebivalstva oziroma faza `ivljenjskega cikla dru`ine, ki jo imenujemo zo`enje dru`i­ne (po odhodu zadnjega otroka), in poznej{e vstopanje mladih v dru`insko `ivljenje. Danda­nes otroci velikih povojnih generacij star{ev sicer pozneje zapu{~ajo izvorno dru`ino kot neko~, vendar je obdobje zo`ene dru`ine dalj{e, ker se mo~no podalj{uje `ivljenjska doba prebival­stva, ker je otrok manj in ker `enske ne rojevajo ve~ do konca svojega fertilnega obdobja. Ve~i-no dru`in brez otrok predstavljajo starej{i poro~eni pari, pri ~emer je v polovici dru`in vsaj 37 en zakonec starej{i od 64 let. Obmo~ja ve~je zgo{~enosti dru`in brez otrok so Zasavje, Podravje, zlasti v {ir{em zaledju Maribora, jugozahodna Slovenija in v manj{i meri Zgor­njesavska dolina (zemljevid 12). Podatki javnomnenjskih raziskav ka`ejo, da sta pri slovenski mladini dru`ina in dru`insko `iv­ljenje na vrhu lestvic vrednot (Ule, Kuhar 2003, 100). Ne glede na to, da si mladi ve~inoma `eli­jo imeti vsaj enega, ~e ne ve~ otrok, so rezultati teh raziskav v nasprotju z dejanskim stanjem na podro~ju dru`inske skupnosti in rodnosti. Dele` otrok, ki {e `ivijo v svoji izvorni dru`ini, se s starostjo sicer zmanj{uje, vendar pa se za~e­tek `ivljenja v svoji dru`ini vedno bolj odmika v pozna dvajseta in zgodnja trideseta leta. [tevil­ni mladi za`ivijo v zunajzakonski skupnosti, ki je manj obvezujo~a, preden, ~e sploh, formalno sklenejo zakonsko zvezo. Ta korak storijo ved-no pozneje in vedno redkeje. Spremembe, povezane s sklepanjem porok, so se v Sloveniji za~ele sredi sedemdesetih let 20. stoletja ([ircelj, @nidar{i~ 2005, 46). V zad­njih treh desetletjih se je {tevilo porok ve~ kot prepolovilo. Tako se med tiso~ prebivalci, sta­rej{ih od 18 let, letno poro~i samo {e osem oseb. Nevesta, ki se poro~i prvi~, je v povpre~ju sta­ra skoraj 28 let, `enin pa je `e presegel starost 30 let. Oba sta {tiri leta starej{a kot leta 1970. Ker se zunajzakonske skupnosti, ne glede na to, da so bile leta 1976 z zakonom izena~ene z zakonsko skupnostjo, ne registrirajo, predvsem na podlagi popisa ugotavljamo, da so tisti, ki se odlo~ijo za `ivljenje v zunajzakonski skupnosti, mlaj{i. Polovica `ensk, ki `ivijo v zunajzakon­skih skupnostih, je mlaj{a od 35 let, polovica mo{kih, ki zna~ilno pozneje vstopajo v dru`in­sko `ivljenje, je mlaj{a od 45 let. Medtem ko ima med petindvajsetletnicami svo­jo dru`ino polovica, med devetindvajsetletnicami pa tri ~etrtine `ensk, kar polovica 29 let starih mo{kih {e vedno `ivi s star{i ali pa se je k njim vrnila. Mladi prebivalci ostajajo najdlje doma v zahodni Sloveniji, zlasti na obmo~jih gori{­ke in obalno-kra{ke statisti~ne regije. Najbolj zgodaj dru`ino star{ev zapu{~ajo na Koro{kem in v zasavski statisti~ni regiji ([ircelj, @nidar{i~ 2005, 52). Verjetnost, da se ne poro~ijo, je naj­ve~ja tam, kjer je najve~ji dele` zunajzakonskih rojstev, to je na Koro{kem. Med vsemi tipi dru`in so najbolj zna~ilno pro-storsko razporejene dru`ine zunajzakonskih partnerjev. Te so nadpovpre~no zastopane zla­sti na Koro{kem, kjer dele` neporo~enih parov od vseh dru`in prav v vseh ob~inah presega 10%. V ob~ini ^rna na Koro{kem je tak{na sko-raj vsaka peta dru`ina. Veliko ve~ino (80 %) teh dru`in predstavljajo pari z otroki. Ve~ kot dve tretjini partnerjev sta mlaj{i od 40let. Tak tip dru-`ine je pogost tudi v podravski statisti~ni regiji; razprostira se ~ez vinorodno obmo~je Slo­venskih goric in Haloz. V zahodni Sloveniji je z izjemo ob~ine Idrija pogostnost takih dru`in bistveno manj{a (zemljevida 13 in 14). [tevilo otrok v dru`inah V 77% dru`inah je leta2002 `ivel vsaj en otrok. Vseh otrok je bilo okrog 695.000. Povpre~na dru`ina z otroki je {tela 3,4 ~lana. Naj{tevil~­nej{e so dru`ine, v katerih so star{i poro~eni (3,7 ~lana), sledijo dru`ine, v katerih `ivijo pari v zunajzakonski skupnosti (3,5 ~lana); povpre~­na enostar{evska dru`ina pa ima 2,3 ~lana. Pribli`no polovica (49 %) dru`in ima enega otroka, malo manj (42 %) jih ima dva otroka, dele` velikih dru`in, to je dru`in z vsaj tremi otroki, pa je 9 %. Ob popisu so najve~je dru-`ine {tele 11 otrok (@nidar{i~ 2005). V enajstih letih med zadnjima popisoma se je pove~alo samo {tevilo dru`in z enim otrokom. Najbolj so se zmanj{ale dru`ine, v katerih `ivita dva otroka. Med velikimi dru`inami se je le malo zmanj{alo {tevilo dru`in s tremi otro­ki, {e zlasti v mestih. Kljub temu velike dru`ine ostajajo zna~ilnost nemestnih naselij. V njih so dru`ine s {tirimi otroki enkrat pogostej{e, dru-`ine s petimi in ve~ otroki pa dvakrat pogostej{e kot v naseljih mestnega tipa. Naj{tevil~nej{e dru-`ine so v jugovzhodni Sloveniji, v naseljih [kofjelo{kega in Posavskega hribovja ter v Vi-pavski dolini, torej na obmo~jih z najvi{jo rodnostjo. Po {tevilu otrok so najmanj{e dru`i­ne na Dravskem polju, v Zasavju in Slovenski Istri. V teh pokrajinah je dele` velikih dru`in {e enkrat manj{i kot v jugovzhodni Sloveniji, kjer je med vsemi dru`inami z otroki 12,5 % velikih dru`in (zemljevid 15). Poleg razli~ne rodnosti med posameznimi obmo~ji Slovenije vplivajo na {tevilo otrok v dru`ini tudi nekateri sociolo{­ki dejavniki lokalnega okolja. Sestava dru`in po starosti otrok je precej neu­godna in je povezana z nizko rodnostjo. Med dru`inami z otroki je samo v vsaki {esti `ivel otrok, mlaj{i od 6 let. Ve~ kot dru`in s pred{ol­skimi otroki je dru`in, v katerih so vsi otroci starej{i od 25 let; taka je vsaka peta dru`ina z otroki. Najmlaj{i so otroci v dru`inah star{ev, ki `ivita v zunajzakonski skupnosti. V povpre~ju so stari 10 let. Otrok v dru`ini poro~enih star­{ev je v povpre~ju polnoleten (18 let). Najstarej{i je otrok, ki `ivi samo z enim star{em; v povpre~­ju ima 23 let. Enostar{evske dru`ine V enostar{evskih dru`inah niso najstarej{i le otroci, ampak tudi star{i. To je posledica dejstva, da otrok, ki si ne ustvari svoje dru`ine, ostane s star{em in zanj skrbi. Enostar{evske dru`ine, v katerih so star{i mlaj{i od 50 let, so zna~ilnej-{e za velika mestna naselja, medtem ko so v manj{ih naseljih pogostej{e dru`ine, kjer je star{ starej{i od 65 let. Enostar{evske dru`ine predstavljajo slabo petino od vseh dru`in. V 86 % izmed njih otroci `ivijo z materjo. Polo-vica enostar{evskih dru`in je bila neko~ popolnih dru`in, ki sta jih sestavljala oba star{a, vendar je v 32 % taka dru`ina razpadla zaradi smrti zakonca, v dobri petini pa zaradi razveze. ^etr­tina star{ev ni bila nikoli poro~ena. Tako kot druge oblike dru`in so tudi te raz{irjene po vsej Sloveniji. Najve~ jih je v naseljih osrednjeslo­venske in podravske statisti~ne regije, najmanj pa jugovzhodne (zemljevid 16). Zakonski stan Dele` prebivalcev, ki se po 24. letu starosti ({e) niso poro~ili, katerih formalni (de iure) zakon-ski stan je torej samski, se v ve~ini naselij giblje med 15 in 25 %. Vi{ji je le v tistih delih Slove­nije, kjer so bolj kot drugje zna~ilne dru`ine zunajzakonskih skupnosti (Koro{ka, Slovenske gorice, Haloze, Idrijsko, zemljevida 17 in 18). Danes torej na podlagi zakonskega stanu te`­je sklepamo, ali oseba morda ne `ivi v dru`inski skupnosti. Ta demografska spremenljivka v Slo­veniji po~asi zgublja pomen. Slaba petina po formalnem zakonskem stanu samskih prebival­cev, starej{ih od 24 let, `ivi s partnerjem, v veliki ve~ini primerov pa tudi z otrokom. Pri formalnem zakonskem stanu partnerjev, ki `ivita v zunajzakonski skupnosti, so prisotne pomembne razlike glede na to, ali v dru`ini `ivi tudi otrok. ^e ima namre~ dru`ina otroka, je dele` samskih mater in o~etov ve~ji, kot ~e gre za skupnost brez otrok (razmerje je 78% : 62%). Dele` star{ev v dru`inah z otroki, ki so formal-no {e poro~eni, je okrog 6 %. Med pari, ki `ivijo v zunajzakonskih skupnostih brez otrok, je dele` {e »poro~enih« ve~ji, okrog 10 %. Ker so lo~itveni postopki pred sodi{~i dolgotrajni, lah­ko sklepamo, da je velika ve~ina teh oseb `e vlo`ila zahtevek za razvezo zakonske zveze s prej{njim partnerjem. Petina partnerjev v zunaj­zakonskih skupnostih brez otrok je razvezana. Podatkovne analize razkrivajo, da si je enkrat ve~ `ensk kot mo{kih, ki so zaradi smrti ostali brez `ivljenjskega sopotnika, ponovno obli­kovalo `ivljenjsko skupnost s partnerjem, a je formalno pravno ni potrdilo. Ve~inoma `ivijo v dru`inah brez otrok. V celotni populaciji ovdo­velih, ki jih je v Sloveniji 126.330, je dele` tistih, ki so za`iveli v zunajzakonski skupnosti majhen (2,4 %). Ve~ina ovdovelih `ivi sama, v svojem gospodinjstvu. Slaba tretjina (31 %) ovdovelih `ensk `ivi skupaj z vsaj enim otrokom, petina pa v gospodinjstvu, kjer `ivi {e dru`ina. Najpo­gosteje je to dru`ina otroka (zemljevid 19). Zna~ilnosti gospodinjstev v Sloveniji Gospodinjstvo je dru`inska ali druga skupnost ljudi, ki `ivijo in se hranijo skupaj. Najmanj{a in temeljna dru`bena celica dru`ina je po sta­tisti~ni definiciji skupnost dveh ali ve~ oseb v istem gospodinjstvu, ki so med seboj poveza­ne s poroko, partnerstvom in/ali star{evstvom. V Sloveniji podatke o gospodinjstvih in dru`i­nah zbiramo samo s popisi. Ob popisu leta 2002 je bilo v Sloveniji 685.023 gospodinjstev, od tega 76,2 % dru`inskih, torej takih, ki jih je sestavljala ena ali ve~ dru`in, poleg ~lanov dru`in pa v njih lahko `ivijo tudi druge osebe, najpogosteje starej{i sorodniki. Povpre~no slovensko gospodinjstvo je imelo 2,8 ~lana in je prebivalo v 74,6 m2 velikem sta­novanju, ki je imelo 2,8 sobe. Vsako peto gospodinjstvo je imelo samo enega ~lana, vsako {estnajsto je zdru`evalo ve~ dru`in in v vsakem osemnajstem je poleg dru`inskih ~lanov `ivela tudi oseba, ki ni bila dru`inski ~lan. V skoraj vsakem tretjem gospodinjstvu so `iveli otroci, mlaj{i od 15 let, in sicer povpre~no 1 otrok in pol. Gospodinjstva s ~lani, starimi 65 let in ve~, so bila {e nekoliko bolj pogosta, vendar je v njih v povpre~ju `ivela le 1,3 sta-rej{e osebe. Mestno gospodinjstvo je bila za 0,4 osebe manj{e od nemestnega; `ivelo je tudi v nekaj kvadratnih metrih manj{em stanovanju. Gospodinjstvo je temeljna dru`beno-gospo­darska skupnost, ki jo sestavljajo dru`inski ~lani ali osebe, ki skupaj bivajo in imajo skup­na sredstva za zadovoljevanje bistvenih `ivljenjskih potreb. H gospodinjstvu spadajo tudi ~lani, ki so zaradi razli~nih razlogov (delovno mesto, {ola) ob~asno ali dalj ~asa v drugem kraju. ^lani gospodinjstva niso nujno v so-rodstvenem razmerju. Razlikujemo ve~ tipov gos-podinjstev. Zasebno gospodinjstvo je skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za temeljne `ivljenjske potrebe (stano­vanje, hrana, druge nujne `ivljenjske potreb{~ine in podobno) oziroma oseba, ki `ivi sama. Sku­pinsko gospodinjstvo je skupnost oseb, ki jim oskrbo (hrana, namestitev in podobno) zago­tavlja ustanova, v kateri prebivajo. V Sloveniji je bilo leta 2002 samo 176 skupinskih gospo­dinjstev (na primer domovi za starej{e ob~ane). Vse nadaljnje navedbe se nana{ajo na 684.847 zasebnih gospodinjstev. Velikost gospodinjstev Povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva (zem­ljevid 20) je razmerje med {tevilom prebivalcev v dolo~eni upravnoprostorski enoti, ki `ivijo v za­sebnih gospodinjstvih, in {tevilom zasebnih gospodinjstev v njej. Leta 2002 je bila povpre~­na velikost gospodinjstva 2,8 ~lana, pri ~emer je opazna razlika med mestnimi in nemestnimi nase­lji. Slednja so v povpre~ju ve~ja za 0,4 osebe. Prav vsa mestna naselja z ve~ kot 10.000 pre­bivalci imajo povpre~no manj kot 2,8 ~lana. V glavnem mestu Ljubljani ima gospodinjstvo v povpre~ju le 2,6 ~lana, v Mariboru {e desetin­ko manj. V spodnjem razredu, to je do 2,6 ~lana na gospodinjstvo, je 344 naselij (6 % od vseh), vendar v njih `ivi ve~ kot 570.000 ljudi ali sko-raj 30 % prebivalstva Slovenije. S podpovpre~no velikostjo gospodinjstev izsto-pa skrajni zahodni del dr`ave. Podobno velja tudi za naselja v nekaterih ob~inah ob sloven-sko-hrva{ki meji. V ob~inah Kostel in Osilnica, ki sta med demografsko najbolj ogro`enimi, povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva komaj presega vrednost 2, saj v njih prevladujejo ostarela samska in dvo~lanska gospodinjstva. Nadpovpre~na velikost gospodinjstev je v ob­~inah z veliko rodnostjo (na primer @elezniki, Gorenja vas -Poljane, Morav~e) in ponekod na pode`elskih obmo~jih severovzhodne Slovenije (na primer ob~ine Odranci, Benedikt, Cankova). Nadpovpre~na velikost gospodinj­stev gre na ra~un druga~nih tipov gospodinjstev, predvsem raz{irjenih gospodinjstev, v katerih prebivajo tri generacije. Naselje z najve~jim povpre~nim {tevilom ~lanov gospodinjstva (6,6) so Zabrekve v ob~ini @elezniki, z najmanj-{im (1,6) pa Trava v ob~ini Lo{ki Potok. V razvitih dr`avah se {tevilo gospodinjstev pove~uje hitreje, kot nara{~a prebivalstvo. V Slo­veniji se je med letoma 1948 in 2002 {tevilo gospodinjstev pove~alo za skoraj 80 %, v tem obdobju se je {tevilo prebivalcev pove~alo le za 36%. Tak{en razvoj je povezan ssodobnim na~i­nom `ivljenja. Ve~a se {tevilo dru`in brez ali z le enim otrokom, manj{a pa {tevilo dru`in z dve-ma otrokoma ali ve~. Med popisoma leta 1991 in 2002 je bil ta trend najmo~nej{i v nemestnih naseljih. Tako kot drugje po Evropi tudi v Slo­veniji hitro nara{~a {tevilo eno~lanskih gospodinjstev v starosti do 30 let. Ob popisu 2002 jih je bilo kar 10.000. Obenem nara{~a {tevilo samskih ostarelih gospodinjstev, saj je sko-raj polovica oseb v eno~lanskih gospodinjstvih starej{a od 65let. V celoti se je {tevilo eno~lanskih gospodinjstev od prej{njega popisa pove~alo za 27,5 %, zmanj{alo pa se je {tevilo gospodinjstev s {tirimi ali ve~ ~lani. Mlade dru`ine se osamos­vajajo in si ustvarjajo svoja gospodinjstva, zato se zmanj{uje {tevilo tradicionalnih gospodinjstev s tremi generacijami, ki so bila nekdaj zna~ilna za pode`elska obmo~ja. V zadnjih desetletjih prav ta do`ivljajo najhitrej{e in najgloblje spre­membe. Zemljevid 21 prikazuje dele` eno~lanskih gos-podinjstev od vseh gospodinjstev. Leta 2002 je bilo v Sloveniji 21,8 % eno~lanskih gospodinj­stev. Ta so na eni strani povezana s sodobnim na~inom `ivljenja, zato jih je najve~ v ve~jih mestih, na drugi strani pa z depopulacijo in ostarevanjem. Eno~lanskih je ~etrtina mestnih gospodinjstev. Razlogov za tak{no stanje je ve~, glavni pa so ostarevanje, zavestno odlo~anje za samsko `ivljenje, sodobni procesi zgodnej-{ega osamosvajanja dela mladih, eno~lanska gospodinjstva tujcev (delovnih migrantov), ki velikokrat prebivajo v skupinskih stanovanjih (samski domovi). Velik dele` eno~lanskih gospodinjstev je zgo­voren pokazatelj obmo~ij z depopulacijo, kjer se ob staranju prebivalstva s smrtjo zakonca in odselitvijo otrok zaklju~i `ivljenjski cikel dru`i­ne. Naselja z ve~ kot 30 % dele`em eno~lanskih gospodinjstev so zato ve~inoma majhna, z manj kot 100 prebivalci, v skupini naselij z ve~ kot 40 % pa so izklju~no majhna naselja v odro~­nih in hribovitih delih Slovenije. Zna~ilna obmo~ja staranja so Poso~je, predvsem njegov zgornji del, mejno obmo~je ob Kolpi vzdol` slo­vensko-hrva{ke meje in posamezni otoki v severovzhodni Sloveniji. Podpovpre~en dele` eno~lanskih gospodinjstev je v vitalnih ob~inah v neposredni bli`ini ve~jih mest, ki bele`ijo porast prebivalstva, in v vzhodni Sloveniji, kjer je povezan z druga~nim na~inom `ivljenja v ve~jih dru`inskih skupnostih. Gospodinjstva kot dru`inska ali nedru`inska skupnost Gospodinjstva se razlikujejo tudi glede na to, ali v njih `ivijo osebe v dru`inskih ali nedru`in­ skih skupnostih. Dru`insko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem so ~lani ene dru`ine, ~lani ve~ dru`in ter osebe, ki niso ~lani teh dru-`in, a skupaj stanujejo in za temeljne `ivljenjske potrebe skupaj porabljajo dohodke. Ve~ kot dve tretjini gospodinjstev je dru`inskih, torej jih sestavljata bodisi `ivljenjska skupnost star{ev (obeh ali enega) in otrok bodisi `ivljenjska skup­nost zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev. Presenetljiv je podatek, da je le 55 % zakonskih parov z otroki; ~e pri{tejemo {e zunajzakonske partnerje z otroki, se ta dele` dvigne na dobrih 60 %. Enostar{evskih dru`in je 17 %, 23 % pa je dru`in brez otrok (preglednica). Nedru`in­sko gospodinjstvo je lahko samsko, skupnost dveh ali ve~ oseb, ki so v sorodu (npr. brat in Tip gospodinjstva po {tevilu ~lanov in tipu dru`ine v gospodinjstvu. tip gospodinjstva skupaj {tevilo ~lanov 1 2 3 4 5 6 in ve~ skupaj 684.847 149.757 157.195 143.337 158.145 49.575 26.838 enodru`inska gospodinjstva 489.588 0 146.950 141.789 151.032 39.293 10.524 zakonski par brez otrok 95.010 0 87.042 6.962 742 204 60 zakonski par z otroki 270.352 0 0 93.282 132.604 35.148 9.318 mati z otroki 73.424 0 42.761 23.465 5.711 1.158 329 o~e z otroki 12.219 0 6.985 3.807 1.053 279 95 zunajzakonska partnerja brez otrok 11.575 0 10.162 1.179 184 38 12 zunajzakonska partnerja z otroki 27.008 0 0 13.094 10.738 2.466 710 gospodinjstva z dvema dru`inama ali ve~ 32.605 0 0 0 6.541 10.002 16.062 eno~lanska gospodinjstva 149.757 149.757 0 0 0 0 0 ve~~lanska nedru`inska gospodinjstva 12.897 0 10.245 1.548 572 280 252 Gospodinjstva po uporabi stanovanja in starosti referen~ne osebe gospodinjstva. starost referen~ne osebe gospodinjstva skupaj gospodinjstvo uporablja stanovanje kot lastnik, solastnik najemnik podnajemnik uporabnik drugo skupaj 684.847 558.679 54.942 7.015 55.738 8.473 15 do 19 1.783 1.278 195 36 229 45 20 do 24 10.960 6.094 1.576 426 2.473 391 25 do 29 31.160 17.184 4.262 910 8.085 719 30 do 34 51.962 32.979 6.648 1.120 10.396 819 35 do 39 69.658 50.945 8.085 1.134 8.365 1.129 40 do 44 75.464 60.947 7.341 971 4.946 1.259 45 do 49 82.950 71.007 6.570 792 3.195 1.386 50 do 54 74.689 66.428 4.801 472 2.006 982 55 do 59 58.359 52.975 3.238 280 1.284 582 60 do 64 59.232 54.276 2.746 205 1.663 342 65 do 69 55.601 50.243 2.644 188 2.298 228 70 do 74 50.490 44.009 2.726 189 3.352 214 75 do 79 36.369 30.176 2.216 155 3.641 181 80 do 84 16.799 13.221 1.174 81 2.205 118 85 in ve~ 9.371 6.917 720 56 1.600 78 sestra, babica in vnuk), a niso dru`ina, ali skupnost dveh ali ve~ oseb, ki niso v sorodu. Zemljevid 22 prikazuje dele` gospodinjstev z ve~ kot eno dru`ino od vseh dru`inskih gos-podinjstev. Slovensko povpre~je je 6,1 %. Najve~ naselij (31 %) je v skupini, kjer je ta dele` med 5 in 10 %. V vseh ve~jih mestih, razen v Mur-ski Soboti in na Ptuju, ter v suburbaniziranih naseljih v bli`ini ve~jih mest je dele` podpov-pre~en. Ve~ji dele` gospodinjstev z ve~ kot eno dru`ino je zna~ilen zlasti za vzhodno Slovenijo. Zemljevid 23 prikazuje dele` prebivalstva v ve~~lanskih zasebnih gospodinjstvih, ki niso ~lani dru`ine. Ve~inoma gre za gospodinjstva dru`inskega tipa, kar pomeni, da v dolo~eni sta­novanjski enoti `ivi gospodinjstvo, v katerem je poleg dru`ine {e oseba, ki ni ~lan te dru`ine (na primer stari o~e, teta). Dr`avno povpre~je je 5,4 %, torej dobra dvajsetina ljudi `ivi v ve~­~lanskih zasebnih gospodinjstvih, vendar niso ~lani dru`ine. Tri ~etrtine od teh je ~lanov dru-`inskih gospodinjstev (ve~inoma gre za sorodnike starej{e generacije), ~etrtina pa `ivi v nedru`inskih gospodinjstvih. Dele` je nadpov-pre~en v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko je v osrednji Sloveniji glavnina nase­lij s podpovpre~nim dele`em. Problematiko gospodinjstev dodatno osvetlju­jejo podatki o gospodinjstvih z otroki, mlaj{imi od 15 let, in gospodinjstvih z ostarelimi ~lani. V Sloveniji je gospodinjstev, v katerih `ivijo otro­ci, mlaj{i od 15 let, 198.242 ali slabih 29 %. V ve~ kot polovici med njimi je le en otrok in le v dobrem odstotku so ve~ kot {tirje otroci. Dele` nemestnih gospodinjstev, v katerih `ivi­jo otroci, mlaj{i od 15 let, je le za odstotek ve~ji od mestnih. Mestna gospodinjstva z otroki so za dobro desetinko odstotka slab{e zastopana od nemestnih. Dobri dve tretjini gospodinjstev, v katerih so vsaj {tirje otroci, sta v nemestnih naseljih. Pri gospodinjstvih z enim otrokom se to razmerje prevesi v prid mestnih naselij. Gospodinjstev z osebami, starimi ve~ kot 65 let, je dobrih 19.000 ve~ kot tistih z otroki. V gos-podinjstvih s samo starej{im prebivalstvom `ivi v povpre~ju 1,3 osebe. Kar 72 % jih sestavlja en sam ~lan, le pol odstotka pa jih sestavljajo tri ali ve~ osebe. Ta gospodinjstva so dokaj ena­komerno razporejena v mestnih in nemestnih naseljih, med mestnimi in nemestnimi naselji prav tako ni razlik v {tevilu oseb, starih 65 let in ve~. Gospodinjstva in njihova stanovanja Preglednica na za~etku strani prikazuje gospo­dinjstva po uporabi stanovanja in starosti referen~ne osebe gospodinjstva. Referen~na ose­ba gospodinjstva je ~lan gospodinjstva, star 15 let ali ve~, ki so ga ~lani gospodinjstva izbra­li zato, da se lahko glede na odnos napram njemu dolo~ijo njihova sorodstvena razmerja. V tradicionalnem duhu bi referen~no osebo lahko ozna~ili za »glavo dru`ine«. Povpre~na starost referen~ne osebe je bila med 50 do 55 leti. [tiri petine referen~nih oseb `ivi v lastnem stanovanju in je temu ustrezno majhen dele` najemnikov, podnajemnikov in uporabnikov sta­novanja. Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo desetletje hitrih prebivalstvenih sprememb, ki so sledile splo{nim dru`beno-gospodarskim razvojnim te`njam. Tako kot druge kategorije prebivalstva so tudi dru`ine in gospodinjstva zaznamova­le temeljite spremembe, ki se ne odra`ajo le v statisti~nem popisu in {tevilkah, ampak pred­vsem v njihovi dru`beni vlogi. Mimi Urbanc, Tina @nidar{i~ DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ DRU@IN BREZ OTROK Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` dru`in (%) LJUBLJANA D 35 = ! ( 30 = < 35 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 25 = < 30 ( 20 = < 25 ! ( 15 = < 20 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 10 = !< 15 ( D !< 10 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV OD VSEH DRU@INSKIH PARTNERJEV, STARIH 20 DO 39 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zunajzakonskih partnerjev (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ ZUNAJZAKONSKIH SKUPNOSTI Z OTROKI OD VSEH DRU@IN Z OTROKI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zunajzakonskih skupnosti z otroki (%) LJUBLJANA D 25 = ! ( NOVA GORICA KR[KO DD 20 = < 25 ! ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = !( < 10 D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA POVPRE^NO [TEVILO OTROK V DRU@INAH Z OTROKI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~no {tevilo otrok LJUBLJANA D 2,1 = !( NOVA GORICA KR[KO 2,0 = !( < 2,1 D D 1,9 = !( < 2,0 1,8 = !( < 1,9 POSTOJNA D NOVO MESTO D 1,7 = 1,6 = !( !( < 1,8 < 1,7 1,5 = !( < 1,6 !( < 1,5 !( statisti~na zaupnost KOPER D DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ ENOSTAR[EVSKIH DRU@IN Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` enostar{evskih dru`in (%) LJUBLJANA D 30 = ! ( 25 = < 30 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 20 = < 25 ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = !< 10 ( D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ SAMSKIH OD PREBIVALCEV, STARIH 25 LET ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` samskih (%) LJUBLJANA D 35 = !( NOVA GORICA KR[KO 30 = !( < 35 D D 25 = !( < 30 20 = !( < 25 POSTOJNA D NOVO MESTO D 15 = 10 = !( !( < 20 < 15 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ PORO^ENIH OD PREBIVALCEV, STARIH 25 LET ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` poro~enih (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 75 = !( < 80 D D 70 = !( < 75 65 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 60 = 55 = !( !( < 65 < 60 50 = !( < 55 !( < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ OVDOVELIH OD PREBIVALCEV, STARIH 50 LET IN VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE = D Dele` ovdovelih (%) LJUBLJANA D 35 = !( NOVA GORICA KR[KO 30 = !( < 35 D D 25 = !( < 30 20 = !( < 25 POSTOJNA D NOVO MESTO D 15 = 10 = !( !( < 20 < 15 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA POVPRE^NO [TEVILO ^LANOV GOSPODINJSTVA Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~no {tevilo ~lanov LJUBLJANA D 3,8 = ! ( 3,6 = < 3,8 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 3,4 = < 3,6 ( 3,2 = < 3,4 ! ( 3,0 = < 3,2 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 2,8 = < 3,0 ! ( D 2,6 = < 2,8 ! ( ( !< 2,6 !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ ENO^LANSKIH GOSPODINJSTEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 30 = ! ( 25 = < 30 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 20 = < 25 ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = < 10 ! ( D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ DRU@INSKIH GOSPODINJSTEV Z VE^ KOT ENO DRU@INO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 25 = !( NOVA GORICA KR[KO 20 = !( < 25 D D 15 = !( < 20 10 = !( < 15 POSTOJNA D NOVO MESTO D 5 = !( !( < 10 < 5 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 DRU@INE IN GOSPODINJSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI NISO ^LANI DRU@INE, V VE^^LANSKIH ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 15 = !( NOVA GORICA KR[KO 12 = !( < 15 D D 9 = !( < 12 6 = !( < 9 POSTOJNA D NOVO MESTO D 3 = !( !( < 6 < 3 !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIV ALSTV A Kot mehanska sestavina spreminjanja {tevila prebivalcev so selitve ali migracije pomemben demografski pojav. Zaradi prehodnosti sloven-skega ozemlja so prek njega vseskozi potekale raznovrstne selitve. Zaradi njihove pomembno­sti jih zlasti v zadnjem ~asu mnoge dr`ave zelo natan~no bele`ijo in dolo~ajo obseg ter smeri migracijskih gibanj. Selitve so del mobilnosti oziroma splo{ne ~lo­vekove zmo`nosti premikanja. O njih govorimo takrat, ko neka oseba spremeni kraj stalnega (ali za~asnega) bivali{~a, pri ~emer mora pre~­kati mejo naselja. S selitvami ne smemo ena~iti dnevne mobilnosti. Dnevna mobilnost ali voza{­tvo, komutacija oziroma dnevna migracija ozna~uje spremembo lokacije, najve~krat pove­zano s prevozom na delo, {olanje ali drugo aktivnost, ki se v razli~nih smereh izvaja v dnev­nih intervalih. Zaradi la`jega zbiranja podatkov selitve ~lenimo na notranje (znotraj dolo~ene dr`ave) in zunanje ali mednarodne (med raz-li~nimi dr`avami). Vzroki za notranje in zunanje selitve so pogosto tako prepleteni, da obeh vrst selitev ni smiselno povsem lo~evati (Josipovi~ 2005, 65 in 66). Notranje in zunanje selitve Notranje selitve so v Sloveniji mo~no raz{irje­ne. Skoraj polovica prebivalstva Slovenije ne `ivi v naselju rojstva oziroma prvega prebivali{~a. Naselja z najvi{jim dele`em prebivalstva, ki v njih `ivi od rojstva, so najve~krat majhna nase­lja z {ibko prebivalstveno dinamiko, pa tudi mesta, ki so zaradi ve~jega {tevila prebivalcev manj »ob~utljiva« na {tevil~ni obseg priselitve­nih tokov. Med ve~jimi mesti sta zna~ilna primera Ljubljana in Trbovlje; zasavsko mesto predvsem zato, ker ni~ ve~ ne privla~i ve~jega {tevila priseljencev. Vsa ostala ve~ja mesta so izgubljala zlasti italijansko prebivalstvo, ki se je odseljevalo v Italijo, najve~ v Trst in njegovo okolico. Na ta na~in je v Slovenski Istri nastala velika prebivalstvena praznina, ki so jo zapol­nili priseljenci. Ti so bili ve~inoma iz slovenskega zaledja, kmalu pa so se v obmorska naselja za~eli priseljevati tudi prebivalci drugih repub­lik nekdanje Jugoslavije. Obalni kraji ostajajo priselitveno privla~ni tudi v samostojni Sloveni­ji, s tem da po letu 1991 bele`imo velik upad priselitev iz dr`av nekdanje Jugoslavije (glej zem­ljevide 25 do 27 in 30 do 33). V Sloveniji so notranje selitve z nekaj odstopa­nji intenzivne vse obdobje, odkar se sistemati~no bele`ijo, ~eprav so v devetdesetih letih 20. sto­letja {ibkej{e kot v desetletjih pred tem. ^as po 2 svetovni vojni lahko v grobem raz~lenimo na tri migracijska obdobja: obdobje do leta 1970, obdobje med letoma 1971 in 1990 ter obdob­je med letoma 1991 in 2002. imajo manj kot polovi~ni dele` »domorodne- Za prvo obdobje so zna~ilne precej{nje spre- V obdobju med letoma 1971 in 1990 med mesti ga« prebivalstva (zemljevid 24). membe etni~ne strukture zlasti v Slovenski Istri, izstopa Velenje, ki je takrat pridobilo ve~ kot polo- Nadpolovi~ni dele`i priseljencev ka`ejo na pri­ na Ko~evskem in v Pomurju, pa tudi v nekate­ vico od vseh priseljencev; takrat se je tudi seljevanje v novej{em obdobju, o ~emer pri~ajo rih ve~jih mestih. Proti koncu tega obdobja se sorazmerno najbolj pove~alo (zemljevida 26 zlasti naselja v suburbanem pasu okrog ve~jih je `e pojavilo nekoliko obse`nej{e priseljeva- in 32). V tem obdobju so pridobila ve~ kot 40 % mest. Ker je prebivalstvo, ki se seli, praviloma nje iz drugih delov tedanje Jugoslavije, ki je bilo od vseh priseljenih {e mesta Celje, Kranj, Novo sorazmerno mlado, ima dalj ~asa »status« zve~ine usmerjeno v urbana in druga pomemb­ mesto, Ptuj, Jesenice, Murska Sobota, Nova priseljenega prebivalstva, zato dlje vpliva na nej{a sredi{~a (zemljevidi 25, 31 in 34). V tem Gorica in [kofja Loka. Za to obdobje je torej zna­ celokupni dele` priseljenega prebivalstva. Spe­ obdobju sta ob nekaterih manj{ih pode`elskih ~ilno, da je ve~ina ve~jih mest pridobila najve~ji cifi~na ali netipi~na starostna struktura migrantov naselij tudi Maribor in Idrija pridobila ve~ kot del priseljenega prebivalstva. Ob tem je treba ima torej svojske posledice. Ena od zanimivih 40 % od celotnega priseljenega prebivalstva. Ve~ dodati, da slovenska mesta v vsem obdobju po posebnosti je tudi preseljevanje sorazmerno sta­ kot 30 % od vsega priseljenega prebivalstva so 2. svetovni vojni niso imela dovolj visoke rodno­ rej{ega prebivalstva v tako imenovani »son~ni med mesti z nad 10.000 prebivalci v tem ~asu sti, da bi se sama obnavljala, zato je njihova rast pas«, ki ga sestavljajo obmorska, zdravili{ka pridobila {e Ljubljana, Celje, Kranj, Koper, temeljila na priseljevanju (Josipovi~ 2005). in podobna naselja. Novo mesto, Trbovlje, Murska Sobota, Jeseni- V zadnjem medpopisnem obdobju, torej med Obmorska naselja so v intenziteti migracijskih ce in Izola. Za to obdobje je zna~ilna intenzivna letoma 1991 in 2002, so vsa ve~ja mesta pri­ gibanj slovenska posebnost. V obdobju po pri­ industrializacija, ki sta jo spremljali deagrari­ dobila podoben dele` priseljenih, med 20 in klju~itvi severnega dela cone B Svobodnega zacija in urbanizacija. Vsi ti procesi so {e zlasti 30 %. Manj kot 20 % jih je pridobilo le Velenje, Tr`a{kega ozemlja k Sloveniji leta 1954 se je v naslednjem obdobju vzpodbudili precej{njo kar ka`e na velik pomen priseljevanja v pred- v njih priselilo veliko mladega prebivalstva iz fli­ rast {tevila mestnega prebivalstva. hodnem obdobju, zlasti v njegovem prvem {nega in kra{kega zaledja, obalna naselja pa desetletju (zemljevid 27). V zadnjem obdobju se je intenzivnost selitev v Sloveniji nekoliko zmanj{ala, kar pa je `e odraz spremenjenih dru`beno-politi~nih in manj ugodnih gospo­darskih razmer. Po eni strani so se poslab{ale mo`nosti zaposlovanja v ve~jih industrijskih pod-jetjih, prestrukturiranje gospodarstva pa je {lo v smer terciarizacije, za katero je zna~ilna ve~ja prostorska razpr{enost delovnih mest. V zad­njem obdobju je posebej zanimivo veliko pridobivanje prebivalstva v manj{ih naseljih osrednje Slovenije, kar je zlasti posledica napredovanja suburbanizacije na pode`elje. Med notranjimi migracijami lahko posebej izpostavimo medregijske selitve. Pri teh selitvah se migrant ob spremembi bivali{~a preseli v drugo statisti~no regijo. Razumljivo je, da je najve~ji dele` takih selitev na obmejnih obmo~­jih med regijami. Izpostaviti velja Ljubljano, kjer medregijski priseljenci predstavljajo ve~ kot 40% vseh ljubljanskih priseljencev glede na njihovo zadnjo selitev. Medregijske selitve niso le seli­tve v regijska sredi{~a, ampak v veliki meri lokalne selitve med naselji vzdol` meja statisti~­ 7,9 % 4,0 % 3,0 % 8,7 % 18,2 % 1,2 % 1,6 % 16,9 % 17,9 % 2,0 % 18,7 % Albanci ^rnogorci Bo{njaki Hrvati Makedonci Slovenci Srbi drugi neopredeljeni niso `eleli odgovoriti neznano Etni~na sestava prebivalstva, priseljenega v Slovenijo. nih regij. Zna~ilna prehodna obmo~ja tega tipa so na primer Slovenske gorice, severna Dolenj-ska, mejno obmo~je med savinjsko in podravsko statisti~no regijo, severozahodni del Krasa (zemljevid 28). Pri preu~evanju selitev v Sloveniji ne moremo mimo zdomstva, ki pogosto predstavlja obliko dokon~ne odselitve iz domovine. Zdomstvo se je pojavilo kot politi~na re{itev gospodarskih te`av v nekdanji Jugoslaviji. Mo~no je bilo zla­sti ob koncu {estdesetih let prej{njega stoletja, ko je bilo slovenskih zdomcev okrog 60.000. Zdomstvo je {e vedno aktualno, saj je bilo ob popisu 2002 na{tetih 18.512 oseb, od tega 17.635 dr`avljanov Republike Slovenije, ki neprekinjeno bivajo v tujini `e ve~ kot eno leto. Najbolj izrazito je zastopano v vzhodni in se­verovzhodni Sloveniji, od koder se je del prebivalstva `e po tradiciji izseljeval v tujino. Po kraj{em premoru zaradi 2. svetovne vojne se je ponekod izseljevanje obnovilo v petdesetih letih, nato pa intenzivno nadaljevalo v {estde­setih. Glede na so~asno mo~no industrializacijo in potrebo po delovni sili v Sloveniji gre prav­zaprav za svojski paradoks. Zato tej »delovni« emigraciji ne moremo pripisovati zgolj eko­nomskih vzgibov, saj bi lahko v tistem ~asu potencialni zdomci dobili zaposlitev skorajda povsod po Sloveniji. Dokaz zelo pomembne vlo­ge politi~nogeografskih dejavnikov je isto~asno priseljevanje prvih »delovnih« migrantov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije v osred­njo Slovenijo (Josipovi~ 2005, 163). Sicer je zdomstvo najbolj raz{irjeno v Prekmurju, Halo-zah, na Ptujskem in Dravskem polju, v Slovenskih goricah ter Posotelju (zemljevid 29). Od skupno 169.605 priseljenih jih je z obmo~­ja nekdanje Jugoslavije 151.432 ali 89,3 % od vseh priseljenih; predstavljajo 7,7 % prebival­stva Slovenije. Da te migracije niso bile naklju~ne, dokazuje etni~na sestava priseljencev, ki se ne ujema s sicer{njo etni~no sestavo izselitvenih obmo~ij. Priseljevanje v Slovenijo torej ni bilo izklju~no ekonomsko. V tem smislu ne smemo zanemariti zlasti politi~nogeografskih vzrokov in konteksta sicer{njih jugoslovanskih migracij, saj se je v posameznih delih nekdanje Jugosla­vije s selitvami mo~no spremenila etni~na sestava (Josipovi~ 2005, 175). Najve~ iz tujine priseljenega prebivalstva je v ve~jih mestih, vendar njihov dele` med vsemi priseljenimi le redkokje presega 16 %. Najve~ji dele`i so v Ljubljani, Velenju, Kopru, na Jeseni­cah in v Izoli. Gledano regionalno dosega priseljeno prebivalstvo najve~je dele`e v osrednji Sloveniji na obmo~ju ljubljanske aglomeracije, v priobalnem pasu Slovenske Istre, v Celjsko-Ve­lenjski obmo~ju, na zgornjem Gorenjskem in ponekod ob slovensko-hrva{ki meji (zemljevidi 30, 34 do 36). Priseljeno prebivalstvo je v pri­merjavi z ostalim prebivalstvom bolj zgo{~eno v urbanih sredi{~ih, vendar to ne pomeni, da se je naseljevalo zgolj v mestih. Glede na njegovo navzo~nost v pribli`no dveh tretjinah slovenskih naselij lahko re~emo, da je priseljevanje zajelo prakti~no vso Slovenijo in ne le njenih ve~jih upravnih ali industrijskih sredi{~. Priseljevanja iz tujine je ~asovno bolj ali manj sledilo sicer{njim notranjim selitvenim tokovom v Sloveniji, najprej v smeri vas–mesto, pozneje pa v fazi postopne suburbanizacije smeri mesto–okolica. Tujci s stal­nim ali za~asnim bivali{~em v Sloveniji sledijo poselitvenemu vzorcu sicer{njih priseljencev z obmo~ja nekdanje Jugoslavije in drugih dr`av (zemljevid 36), saj najve~ji del priseljenih iz tuji­ne {e vedno prihaja s teh obmo~ij. Dnevna mobilnost Z razmahom motorizacije so tako redni mobil­nostni tokovi prebivalstva od kraja prebivanja (doma) na delovno mesto, v {olo, razli~na sre-di{~a z zgo{~enimi storitvenimi dejavnostmi (nakupovalni centri) kot ob~asni mobilnostni tokovi (na primer sezonska turisti~na potova­nja) postali stalnica vsakodnevnega `ivljenja; {e najbolje se jih zavemo ob prometnih gne~ah. S popisom prebivalstva spremljamo samo del teh tokov. Kljub temu prav popisi dajejo {e najbolj celovito informacijo o razli~nih vidikih mobilnosti dveh velikih skupin prebivalstva: zaposlenih v naj{ir{em pomenu besede ter oseb, ki se izobra`ujejo. Glede na lokaciji zapo­slitve in prebivanja lahko ugotovimo, da le 6 % zaposlenih (najve~ji del sestavljajo kmetje) v Sloveniji dela kar na lokaciji prebivanja (doma). Za vse ostale lahko iz popisnih podat­kov ugotavljamo {tevilne zna~ilnosti mobilnosti: • na podlagi pogostosti vra~anja iz {ole oziro-ma dela v svoje gospodinjstvo lo~imo tiste, ki se dnevno vra~ajo domov, od tistih, ki zara­di dela oziroma {olanja za~asno prebivajo v nekem drugem naselju v Sloveniji in se domov vra~ajo tedensko ali v drugih dalj{ih, vendar rednih intervalih; U~enci, dijaki in {tudenti (v tiso~ih), ki dnevno potujejo v {olo, po na~inu potovanja. {olanje v naselju prebivali{~a {olanje v drugem naselju – dnevni migranti skupaj javni osebni drugo skupaj javni osebni drugo prevoz avtomobil prevoz avtomobil u~enci 100,2 8,1 11,5 80,6 76,3 48,2 13,4 14,7 dijaki 30,4 13,5 2,5 14,4 66,9 51,6 13,5 1,8 {tudenti 14,9 7,0 4,0 3,9 28,8 10,8 17,7 0,3 skupaj 145,5 28,6 18,0 88,9 172,0 110,6 44,6 16,8 • glede na razmerje med naseljem prebivanja in naseljem dela ({olanja) lahko ugotavljamo prostorske odnose, ki jih ponavadi oprede­ljujemo z ozemeljsko hierarhijo prostorskih enot (na primer medregijska mobilnost); • na~in potovanja na delo oziroma v {olo (na primer uporaba prometnih sredstev); • dostopnost glede na ~as, ki je obi~ajno potre­ben za pot na delo oziroma v {olo; • zaposlitveno privla~nost posameznih sredi{~ in dolo~anje obmo~ij gravitacijskega zaledja. Najve~ razprav o mobilnosti zaradi dela ozi­roma {olanja se ukvarja z dnevnimi migranti, kamor v Sloveniji spada po 60 % zaposlenih (skupaj 445.000) oziroma tistih, ki se redno izobra`ujejo (skupaj 213.000). Definicija dnev­nega migranta temelji na pogostosti vra~anja (vsakodnevno) ter na razli~nosti naselja prebi­vanja in naselja dela oziroma {olanja. Razdalja oziroma porabljen ~as za pot na definicijo ne vplivata. Kot dnevni migrant torej ni upo{teva­na oseba, ki v Ljubljani prebiva v [entvidu, dela pa na drugem koncu Ljubljane (na primer na Vi~u) in za pot porabi 1 uro. Nasprotno pa je dnevni migrant oseba, ki se pe{ odpravi na delo ~ez cesto, ~e ob tem prekora~i administrativ-no mejo dveh naselij. Danes se tipi~en slovenski dnevni migrant na delo pripelje z lastnim oseb­nim avtomobilom iz manj{ega naselja v bli`ini enega od velikih zaposlitvenih sredi{~, pri ~emer za pot v eno smer porabi manj kot pol ure. Tedensko vra~anje je v Sloveniji zna~ilno samo za {tudentsko populacijo, kar je neposredna posledica centralizacije visoko{olskih izobra`e­valnih ustanov. Med rednimi dodiplomski {tudenti jih v kraju {olanja za~asno prebiva 41 %. V Ljubljani kot osrednjem univerzitetnem sredi{~u Slovenije je med {tudenti 40 % dnev­nih migrantov. Lo~nica med obmo~jem dnevne in tedenske migracije {tudentov se skoraj povsem ujema z mejami osrednjeslovenske statisti~ne regije, edina izjema je gorenjska statisti~na regi­ja, kjer dnevna migracija sega do Radovljice. V zadnjem desetletju se je najve~ja spremem­ba dogodila pri na~inu potovanja {tudentov. Med dnevnimi migranti se jih z lastnim oseb­nim avtomobilom vozi 43 % (v Ljubljano iz petih bli`njih ob~in z najve~jim {tevilom {tudentov celo dve tretjini), med tedenskimi migranti pa jih lasten avto za pot domov uporablja skoraj ~etr­tina. [tudentov, ki se vozijo z avtom kot vozniki oziroma kot sopotniki, je toliko kot tistih, ki upo­rabljajo javna prevozna sredstva. Javna prometna sredstva v najve~ji meri upo­rabljajo srednje{olci. Med dnevnimi migranti je takih kar 80 %; za pot v {olo v povpre~ju pora­bijo 40 minut. Najve~ ~asa porabijo tisti, ki najve~ji del poti prepotujejo z vlakom. Zanimivo je, da je `e med srednje{olci mogo~e zaznati prehod na prevoz z lastnim avtom, kar se dogaja zatem, ko lahko opravijo vozni{ki izpit. Med dnevnimi migranti, starimi 18 oziroma 19 let, je tak vsak {esti. Veliko slovenskih sred­njih {ol je samo v regionalnih sredi{~ih, zato je dele` dnevnih migrantov med srednje{olci naj­ve~ji (70 %). Na drugi strani srednje{olci v primerjavi s {tudenti v znatno manj{i meri pre­bivajo v dija{kih domovih v kraju {olanja. Naj{tevil~nej{a skupina med tistimi, ki se izo­bra`ujejo, so osnovno{olci. Med njimi je najmanj dnevnih migrantov, saj je mre`a osnov­nih {ol najbolj razvejena. Osnovno{olci potujejo tudi na najkraj{e razdalje, saj se jih kar 95 % {ola v ob~ini prebivali{~a. V naselju prebiva-li{~a ve~inoma hodijo v {olo pe{ (80 %). Skoraj petino dnevnih migrantov v {olo pripeljejo star­{i z osebnim avtom, dve tretjini pa se jih vozi z avtobusom (zemljevidi 37 do 41). Slovenci veljamo za slabo mobilne. Kljub majh­nosti ozemlja se le ste`ka odlo~amo za preselitev na druga obmo~ja Slovenije. To se ka`e tudi v mobilnosti delovne sile, saj na ve~je razda­lje potujejo le redki. Uro in pol ali ve~ za pot v eno smer porabi manj kot 2 % dnevnih migrantov. Medregijskih dnevnih migrantov je samo 62.000 (14 % vseh). Pomembni medre­gijski tokovi z vsaj 3000 dnevnimi migranti so samo trije (dvosmerni med osrednjeslovensko in gorenjsko statisti~no regijo in iz jugovzhodne Slovenije v osrednjeslovensko statisti~no regi­jo). Z Gorenjskega se dnevno pripelje v Ljubljano ve~ kot 10.000 zaposlenih. Delovna mesta so sorazmerno blizu naselja pre­bivali{~a; najve~ zaposlenih (42,5 %) celo dela kar v naselju prebivali{~a. Kot naselji z najve~ delovnimi mesti imata pri tem izjemno velik vpliv Ljubljana in Maribor, saj v Ljubljani dela kar 89 % njenih prebivalcev, v Mariboru pa je dele` 79 %. Obenem sta to tudi naselji, ki pri­tegujeta najve~ dnevnih migrantov v Sloveniji, skupaj ve~ kot petino. Razporeditev delovnih mest, ki je tudi posledica centraliziranega razvoja v preteklosti, in razpr{ena poselitev Slo­venije s skoraj 6000 razmeroma majhnimi naselji ka`eta izrazito dvojnost. Ta je tudi temeljno gibalo notranjih delovnih migracij. Naselij, kamor na delo potuje vsaj 500 dnev- Naselja glede na {tevilo zaposlenih in delovnih mest ter {tevilo dnevnih migrantov glede na kraj prebivanja in kraj dela. velikostni razred zaposleni delovna mesta dnevni migranti glede na kraj prebivanja kraj dela 0 109 502 132 2580 1 do 5 372 1739 560 1522 6 do 10 500 970 584 487 11 do 50 2593 1812 2788 803 51 do 100 1221 425 1019 220 101 do 500 1022 380 790 249 501 do 1000 94 61 75 48 1001 do 5000 62 80 37 68 5001 in ve~ 15 19 3 11 skupaj 5988 5988 5988 5988 Zaposleni (v tiso~ih), ki dnevno potujejo na delo, po lokaciji kraja dela in na~inu potovanja na delo. lokacija kraja dela na~in potovanja na delo skupaj javni prevoz osebni avtomobil drugo naselje prebivali{~a ista ob~ina ista statisti~na regija druga statisti~na regija skupaj 292,8 153,0 225,6 61,7 733,1 31,8 10,6 24,8 8,0 75,2 167,7 129,8 194,0 50,1 541,6 93,3 12,6 6,8 3,6 116,3 nih migrantov, je 127, v njih pa dela 78 % vseh dnevnih migrantov. Nasprotno pa zaposleni iz 115 naselij, od koder hodi na delo drugam vsaj 500 dnevnih migrantov, predstavljajo manj kot tretjino vseh dnevnih migrantov. Najmanj dnevnih migrantov prebiva v velikih zaposlitvenih sredi{~ih, okrog katerih pa se obli­kujejo razli~no obse`na zaokro`ena obmo~ja privla~nosti. V Sloveniji je samo 11 naselij, v ka­tera dnevno prihaja na delo od drugod vsaj 5000 zaposlenih. Izrazitega privla~nostnega sredi{~a nimajo zasavska, spodnjeposavska in notranjsko-kra{ka statisti~na regija, podravska in savinjska statisti~na regija pa imata vsaka po dve sredi{~i. Edino slovensko naselje, kate­rega zaposlitvena privla~nost presega ozke regionalne okvire, je Ljubljana. Iz najbli`jih pri­mestnih ob~in ju`no in vzhodno od glavnega mesta dela v Ljubljani kar 80 % dnevnih migrantov. Obmo~je privla~nosti z vsaj 20 % dnevnih migrantov, ki delajo v Ljubljani, sega na zahodu skoraj do Postojne, na jugu do Ko~evja, zavzema tudi celotno zasavsko sta-tisti~no regijo. Naj{tevil~nej{i tokovi v Ljubljano so prek {tajerske vpadnice, kjer je zaenkrat pri­vla~nostna lo~nica na Trojanah. Pri~akovati je, da bo z novo avtocestno povezavo Ljubljana s~asoma postala privla~na tudi za dnevne migrante iz savinjske statisti~ne regije. @e zdaj je tradicionalen in intenziven dotok dnev­nih migrantov iz celotne gorenjske statisti~ne regije (zemljevid 42). Urejeno prometno omre`je je zagotovo mo~an generator dnevne migracije. Posledica intenzivne dnevne migracije in enosmernosti zaposlitve­nih tokov z izrazitimi ~asovnimi konicami je obremenjenost glavnih cest, ki vodijo v Ljublja-no. V grobem lahko ugotovimo pet pomembnih vpadnic, prek katerih prihaja v glavno mesto naj­ve~je {tevilo zaposlenih. Z dobrimi 5000 dnevnimi migranti je najmanj obremenjena zasavska vpadnica, druge {tiri (gorenjska, dolenjska skupaj z ko~evsko, primorska ter {tajerska) so pribli`no {e enkrat bolj obremenjene. Najve~ dnevnih migrantov prihaja iz Dolenjske in Primorske, vendar iz teh smeri ponavadi ni pro-metnih zastojev, saj v mesto vodi ve~je {tevilo avtocestnih izvozov. Nasprotno pa lahko ob pribli`no enakem {tevilu dnevnih migrantov za zdaj opazujemo vsakodnevne zastoje v smeri Gorenjske, kjer se na Celov{ki cesti stekata dva mo~na prometna tokova, saj edino Gorenjska {e ni priklju~ena na avtocestni obro~ okrog Ljub­ljane. Kar 76 % dnevnih migrantov se v Ljubljano pripelje z lastnim avtomobilom. Poleg voznika je samo v vsakem dvanajstem vozilu sopotnik, ki tudi dela v Ljubljani. Tej mno`ici voza~ev se dnevno pridru`i {e 54.000 avtomobilistov, ki `ivijo v Ljubljani in so v njej tudi zaposleni (zem­ljevid 43). Prehod iz javnih prometnih sredstev na lasten prevoz v zadnjem desetletju je druga pomemb­na ugotovitev popisa 2002, ki je samo potrdil vsakodnevno dogajanje na na{ih cestah. [e leta 1991 sta bila dele`a izena~ena, leta 2002 pa je avtobus oziroma vlak uporabljal samo {e vsak deseti zaposleni. Zanimivo je, da med {te­viloma uporabnikov mestnega in primestnega prometa ni ve~jih razlik. Z osebnim avtomobi­lom se na delo pripelje 57 % tistih, ki delajo v naselju prebivali{~a, in kar 85 % dnevnih migrantov. Med letoma 1991 do 2002 se {te­vilo dnevnih migrantov skorajda ni spremenilo, {tevilo uporabnikov osebnega avtomobila pa se je v tem ~asu podvojilo. Regionalne razlike so zelo majhne in niso vezane na razlike v razvi­tosti regij. Osebni avto je o~itno postal sestavni del vsakdanjega `ivljenja, saj ga nima samo 20% gospodinjstev; leta1991 jih je bilo {e 30%. Z najni`jim dele`em uporabnikov osebnega avta med dnevnimi migranti izstopa zasavska statisti~na regija, kjer dele` uporabnikov vla­ka petkratno presega slovensko povpre~je (zlasti zaradi vo`nje v Ljubljano). Slaba tretji­na zaposlenih v naselju prebivali{~a hodi na delo pe{ oziroma se preva`a s kolesom (zem­ljevid 44). Z ve~jo oddaljenostjo od sredi{~a se tudi pove~u­je ~as, ki je potreben za pot na delo. Zaposleni, ki delajo v naselju prebivali{~a, v povpre~ju na delo potujejo 17 minut, dnevni migranti pa 24 minut. V zadnjem desetletju so na zmanj{e­vanje porabljenega ~asa za pot v slu`bo vplivale spremembe na~ina potovanja, pa tudi sodob-nej{e prometno omre`je, ki je iz zaposlitvenih sredi{~ v precej{nji meri preusmerilo tranzitni promet. Ob popisu leta 1991 je 54 % dnevnih migrantov do slu`be potovalo do 29 minut, leta 2002 je bilo teh `e 65 %. [e najve~ ~asa porabijo za pot na delo dnevni migranti z jav­nimi prometnimi sredstvi (vlak 52 minut, avtobus 36 minut), saj je treba k vo`nji pri{teti tudi porabljen ~as za pot od doma do postaje ozi­roma od postaje do lokacije delovnega mesta. 70 % delovnih migrantov za pot na delo pora-bi 30, 15, 20 oziroma 10 minut (razvr{~eno po pogostosti). Najve~ ~asa porabijo dnevni migranti iz zasavske statisti~ne regije, med kate­rimi jih najve~ uporablja vlak, v na{ih razmerah ~asovno najbolj potratno prometno sredstvo (zemljevid 45). Dnevna migracija je v svojem bistvu tudi eko­nomski pojav s {tevilnimi socialnimi posledicami. V Sloveniji se je {tevilo dnevnih migrantov med popisoma leta 1991 in leta 2002 realno pove~alo tudi zaradi suburbanizacije. Na ve~­je {tevilo dnevnih migrantov so vplivale tudi spremembe ob prestrukturiranju gospodarstva. Zaradi propada mnogih podjetij v doma~em okolju so si bili {tevilni prisiljeni poiskati delo v bli`nji ali daljni okolici. Po dokon~anju bo nov vzgib dnevne migracije zagotovo tudi sloven-ski avtocestni kri`, saj se bo ob isti porabi ~asa lahko razdalja za pot do delovnega mesta pre­cej pove~ala. Danilo Dolenc, Damir Josipovi~ SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI VES ^AS @IVIJO V NASELJU ROJSTVA Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 65 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 65 D D 55 = !( < 60 50 = !( < 55 POSTOJNA D NOVO MESTO D 45 = 40 = !( !( < 50 < 45 35 = !( < 40 !( < 35 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH DO LETA 1970 OD VSEH PRISELJENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH MED LETOMA 1971 IN 1990 OD VSEH PRISELJENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH MED LETOMA 1991 IN 2002 OD VSEH PRISELJENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH IZ DRUGIH STATISTI^NIH REGIJ SLOVENIJE (ZADNJA SELITEV) OD VSEH PRISELJENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ POPISANIH ZDOMCEV OD VSEH PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` popisanih zdomcev (%) LJUBLJANA D 10 = !( NOVA GORICA KR[KO 5 = !( < 10 D D 2 = !( < 5 1 = !( < 2 NOVO MESTO 0 < !( < 1 POSTOJNA D D !( naselje brez zdomcev !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV S PRVIM PREBIVALI[^EM ZUNAJ SLOVENIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) NOVA GORICA D POSTOJNA D LJUBLJANA D NOVO MESTO D KR[KO D 16 = !( 12 = !( 8 = !( 4 = !( 0 < !( !( < 16 < 12 < 8 < 4 naselje brez oseb s prvim prebivali{~em zunaj Slovenije !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH DO LETA 1970 (PRVA PRISELITEV V SLOVENIJO) OD VSEH S PRVIM PREBIVALI[^EM ZUNAJ SLOVENIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 65 = !( < 80 D D 50 = !( < 65 35 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 0 < !( !( < 35 < 20 !( naselje brez oseb s prvim prebivali{~em zunaj Slovenije !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH MED LETOMA 1971 IN 1990 (PRVA PRISELITEV V SLOVENIJO) OD VSEH S PRVIM PREBIVALI[^EM ZUNAJ SLOVENIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 65 = !( < 80 D D 50 = !( < 65 35 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 0 < !( !( < 35 < 20 !( naselje brez oseb s prvim prebivali{~em zunaj Slovenije !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ PRISELJENIH PO LETU 1990 (PRVA PRISELITEV V SLOVENIJO) OD VSEH S PRVIM PREBIVALI[^EM ZUNAJ SLOVENIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` priseljenih (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 65 = !( < 80 D D 50 = !( < 65 35 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 0 < !( !( < 35 < 20 !( naselje brez oseb s prvim prebivali{~em zunaj Slovenije !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA [TEVILO PRISELJENIH IZ DR@AV Z OBMO^JA NEKDANJE JUGOSLAVIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo priseljenih LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D ( naselje brez priseljenih ! ! statisti~na zaupnost ( ZEMLJEVID 34 70 POPISNI ATLAS SLOVENIJE Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA [TEVILO PRISELJENIH IZ TUJINE, RAZEN PRISELJENIH Z OBMO^JA NEKDANJE JUGOSLAVIJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo priseljenih LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D naselje brez priseljenih !( statisti~na zaupnost !( SELITVE PREBIVALSTVA [TEVILO TUJCEV S STALNIM ALI ZA^ASNIM BIVALI[^EM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo tujcev LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D naselje brez tujcev !( statisti~na zaupnost !( Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ SREDNJE[OLCEV IN [TUDENTOV, KI SO DNEVNI MIGRANTI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` srednje{olcev in {tudentov (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ [TUDENTOV, KI SO DNEVNI MIGRANTI IN V [OLO POTUJEJO Z OSEBNIM AVTOM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` {tudentov (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 75 = !( < 90 D D 60 = !( < 75 45 = !( < 60 POSTOJNA D NOVO MESTO D 30 = 15 = !( !( < 45 < 30 !( < 15 !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ SREDNJE[OLCEV IN [TUDENTOV, KI SO DNEVNI MIGRANTI IN V [OLO POTUJEJO S SREDSTVI JAVNEGA POTNI[KEGA PROMETA Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` srednje{olcev in {tudentov (%) LJUBLJANA D 75 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 75 D D 45 = !( < 60 30 = !( < 45 POSTOJNA D NOVO MESTO D 15 = !( !( < 30 < 15 !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ SREDNJE[OLCEV IN [TUDENTOV, KI SO DNEVNI MIGRANTI IN ZA POT V [OLO PORABIJO VE^ KOT 30 MINUT Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` srednje{olcev in {tudentov (%) LJUBLJANA D 75 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 75 D D 45 = !( < 60 30 = !( < 45 POSTOJNA D NOVO MESTO D 15 = !( !( < 30 < 15 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA [TEVILO SREDNJE[OLCEV IN [TUDENTOV, KI SE IZ [OLE NE VRA^AJO VSAK DAN Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo srednje{olcev in {tudentov LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D naselje brez vra~ajo~ih !( statisti~na zaupnost !( SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ DNEVNIH MIGRANTOV (BREZ ZAPOSLENIH V KMETIJSKIH DEJAVNOSTIH) OD VSEH ZAPOSLENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` dnevnih migrantov (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ ZAPOSLENIH, KI NA DELO POTUJEJO Z OSEBNIM AVTOM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zaposlenih (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 NOVO MESTO !( < 60 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ ZAPOSLENIH, KI NA DELO POTUJEJO S SREDSTVI JAVNEGA POTNI[KEGA PROMETA (AVTOBUS, VLAK) Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zaposlenih (%) LJUBLJANA D 30 = !( NOVA GORICA KR[KO 25 = !( < 30 D D 20 = !( < 25 15 = !( < 20 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = 5 = !( !( < 15 < 10 !( < 5 !( statisti~na zaupnost KOPER D SELITVE PREBIVALSTVA DELE@ DNEVNIH MIGRANTOV, KI ZA POT NA DELO PORABIJO VE^ KOT 30 MINUT Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` dnevnih migrantov (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Etni~na sestava Etni~na ali narodnostna sestava prebivalstva je pomemben del demografske sestave dr`ave. Ozemlje Slovenije je bilo v zgodovini vselej del ve~jih, ve~etni~nih dr`avnih skupnosti, kar je vplivalo na spreminjanje njegove etni~ne sestave. Spremembe so povzro~ala zlasti spre­minjanja administrativnih in dr`avnih meja, selitve ter etni~na in kulturna asimilacija sloven-skega oziroma neslovenskega prebivalstva. Vklju~evanje Slovenije v mednarodne pove­zovalne procese, ki se je za~elo takoj po osamosvojitvi leta 1991, prina{a nove spremem-be: nara{~ajo~e mednarodne migracije, rasto~ vpliv kulturnih prvin evropskega in globalnega zna~aja in podobno. Za dana{nje obmo~je Slo­venije so vsi dosedanji popisi prebivalstva bele`ili etni~no sestavo, metode njenega zaje­manja pa so se razlikovale: po ob~evalnem jeziku (v avstrijskem delu Avstro-Ogrske), po maternem jeziku (v mad`arskem delu Avstro-Ogrske, v Jugoslaviji med svetovnima voj­nama, za ~asa italijanske in mad`arske okupacije med 2. svetovno vojno), na podlagi izjave popisanega o lastni etni~ni pripadnosti v jugoslovanskih popisih po 2. svetovni vojni in v slovenskem popisu 2002. Od leta 1953 do leta 2002 so vsi na{i popisi poleg podatka o etni~ni pripadnosti bele`ili {e podatek o ma-ternem jeziku. Od popisa leta 1971 dalje je imel vsak prebivalec pravico, da se v popisu etni~­no ne opredeli. Odgovor na vpra{anje o etni~ni pripadnosti ne spada med obvezne, kar sta ob zadnjem popisu pravno zagotavljala Ustava Republike Slovenije in Zakon o popisu. V preteklem stoletju so na etni~no sestavo Slo­venije in njene spremembe vplivale predvsem selitve neslovenskega prebivalstva: odselitve ve~jega dela Nemcev po 1. in 2. ter Italijanov po 2. svetovni vojni ter priseljevanje Hrvatov, POPISNI ATLAS SLOVENIJE Srbov, Bo{njakov, ^rnogorcev, Makedoncev, Albancev in drugih po nastanku Jugoslavije, {e zlasti pa v obdobju od srede {estdesetih let 20. stoletja do leta 1991. Na sedanjem ozemlju Slovenije so bili Sloven-ci vedno izrazito ve~insko prebivalstvo, dele` v skupnem prebivalstvu pa se je zaradi prej navedenih dogajanj spreminjal; najvi{ji (ve~ kot 90 %) je bil v prvih treh in pol desetletjih po 2. svetovni vojni. Pred tem obdobjem in po letu 1981 je bil nekaj manj kot 90 % (Repolusk 1998c, 156). Ob popisu leta 2002 se je za pri­padnost k slovenski etniji opredelilo 1.631.363 prebivalcev, kar je 83,1 % od vsega prebivals­tva oziroma 92,3 % od vseh, ki so se etni~no opredelili. Slovenci so ve~insko prebivalstvo na celotnem obmo~ju Slovenije (zemljevid 46). V ve~ini naselij predstavljajo ve~ kot 80 oziro-ma 90 % prebivalstva, manj kot 80 % jih je v ve~jih mestih, kjer so najve~je zgostitve pri­seljenega prebivalstva (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Jesenice, Trbovlje, Novo mesto, mesta v Slovenski Istri), ter v vzhodnem delu Prekmurja, kjer so ve~insko prebivalstvo Mad`ari. Slovenci ne predstavljajo absolutno ve~inskega prebivalstva samo v ob~inah Hodo{ in Dobrovnik v Prekmurju, kjer je {tevil~nej{e mad`arsko prebivalstvo. V Sloveniji `ivijo tri avtohtone ali ustavne manj-{ine (njihov status poleg posebnih zakonov opredeljuje tudi ustava): Italijani (2258 tako opredeljenih ali 0,1 % prebivalstva), Mad`ari (6243, 0,3 %) in Romi (3246, 0,2 %). Italijani `ive ve~inoma na narodnostno me{anem obmo~ju Slovenske Istre (25 naselij v ob~inah Koper, Izola in Piran), Mad`ari po ve~ini na narodnostno me{anem obmo~ju v Prekmurju (30 naselij v ob~inah Hodo{, [alovci, Morav­ske Toplice, Dobrovnik in Lendava), Romi pa so bolj razpr{eni. Najve~ Romov `ivi v Prekmurju, Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini ter v ve~­jih mestih, zlasti Mariboru in Ljubljani (Josipo-vi~, Repolusk 2003, 144). Po ocenah socialnih slu`b je v Sloveniji Romov z dalj{o tradicijo biva­nja vsaj {e enkrat toliko, kot jih izkazuje popisni podatek. ^e jim pri{tejemo {e pozneje priselje­ne Rome z obmo~ij nekdanje Jugoslavije, je njihovo skupno {tevilo najverjetneje okrog 8000 (zemljevid 47; prikazi na zemljevidu so metodolo{ko razlikujejo od ostalih zemljevidov, kjer en krog pomeni podatek za naselje – na zemljevidu 47 se vrednosti dveh ali treh krogov lahko nana{ajo na isto naselje). V zadnjih desetletjih se je etni~na sestava Slo­venije najmo~neje spremenila zaradi migracij z obmo~ja nekdanje Jugoslavije, predvsem sredi {estdesetih let prej{njega stoletja in med letoma 1975 in 1980. Takrat se je zelo pove~alo {tevilo Srbov (leta 2002 je bilo tako opredelje­nih 38.694 ali 2,0 % oseb), Hrvatov (35.642, 300 275 250 225 200 175 150 125 100 75 50 1,8 %), Bo{njakov (21.542, 1,1 %), Muslimanov (10.467, 0,5 %), Bosancev (8062, 0,4 %), Albancev (6186, 0,3 %), Makedoncev (3972, 0,2 %), ^rnogorcev (2667, 0,1 %) in nekaterih manj{ih skupin (Romuni, Vlahi, Turki, Ukrajin­ci itd.). ^e k Bo{njakom pri{tejemo {e Muslimane in Bosance (78 % versko opredeljenih med slednjimi je muslimanov), kar je gotovo uteme­ljeno, saj gre za izvorno isto prebivalstvo, so le-ti naj{tevil~nej{a etni~na skupina neslovenske­ga izvora v dr`avi. Vse do leta 1991 sta bili naj{tevil~nej{i neslovenski etniji Hrvati in Srbi. Priseljene skupine so naj{tevil~nej{e in predstav­ljajo najvi{ji dele` od skupnega prebivalstva v ve~jih mestih in zaposlitvenih sredi{~ih z ur­banizirano okolico (Jesenice, Velenje, Kranj, Trbovlje, Ljubljana), na regionalnem nivoju pa v urbaniziranem, priobalnem delu Slovenske Istre (zemljevid 48). Na splo{no je priseljencev ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA 1961 1971 1981 1991 2002 popisno leto Slovenci Italijani, Mad`ari, Romi ve~je skupine priseljenih – Albanci, Bo{njaki (z Muslimani in Bosanci), ^rnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi celotno prebivalstvo Indeks spreminjanja {tevila etni~no opredeljenih med letoma 1961 in 2002. 83 in njihovih potomcev ve~ v osrednji in zahod­ni kot v vzhodni Sloveniji. Manj{e zgostitve, zlasti Hrvatov, so zna~ilne za obmejno obmo~je vzdol` slovensko-hrva{ke dr`avne meje. Hrvati so v primerjavi z ostalimi etnijami bolj zasto­pani tudi v severovzhodni Sloveniji (Josipovi~ 2005, 180–181). Dele` opredeljenih za posamezno etni~no sku­pino leta 2002 se je v primerjavi z letom 1991 zmanj{al. Najbolj se je zmanj{alo {tevilo opre­deljenih za Italijane, ^rnogorce, Mad`are in Hrvate. Zaradi krepitve etni~ne zavesti pri mla­dih in s tem ve~jega dele`a opredeljenih je zna~ilen porast {tevila Romov. Pove~alo se je tudi skupno {tevilo Albancev, ki so po letu 1991 med najbolj pogostimi priseljenci v Slovenijo. Podobno velja za Bo{njake (skupaj z Muslima­ni in Bosanci), saj so {tevil~no zelo pomembna priseljenska skupina tudi po letu 1991. Druga­ 5,7 % 5,7 % 16,1 % 11,7 % 6,9 % slovenski in manj{inski slovenski in »srbohrva{ki« slovenski in drugi manj{inski »srbohrva{ki« drugi jeziki in kombinacije Pogovorni jezik v dru`ini (brez tistih, kjer je ta izklju~no slovenski) leta 2002. ~e kot leta 2002 se velik del muslimanskega pre­bivalstva v popisu leta 1991 narodnostno ni opredelil, ali pa se je opredelil regionalno ozi­roma za Jugoslovane. Na spremembe {tevila opredeljenih so deloma vplivale selitve (odselitve manj{ega dela Srbov in ^rnogorcev v letih 1991 in 1992, priselje­vanja Bo{njakov in Albancev po letu 1991) ter etni~na asimilacija dela potomcev priseljencev, zlasti tistih iz etni~no heterogenih zakonov. Naj­pomembnej{i vzrok pa je vsekakor ta, da se je zelo pove~alo {tevilo prebivalcev, za katere popis ni uspel ugotoviti etni~ne pripadnosti. Narodnostno neopredeljenih (neopredeljeni, opredeljeni kot Jugoslovani, regionalno opre­deljeni) je bilo leta 2002 celo nekaj manj (14.079) kot pred enajstimi leti (Repolusk 1999). Skokovito pa se je pove~alo {tevilo oseb, za katere je podatek o etni~nosti neznan. Teh je bilo leta 2002 kar 126.325 (6,4 %), leta 1991 pa samo 42.335. Novo kategorijo, nastalo zaradi sprememb metodologije popisa, pred­stavljajo tisti, ki na vpra{anje o etni~ni pripadnosti niso `eleli odgovoriti. Teh oseb je bilo 48.588 (2,5 %). Tako kot tisti, za katere je podatek neznan, so naj{tevil~nej{i v urbanih in urbaniziranih obmo~jih (zemljevid 49). Za urbana in urbanizirana obmo~ja sta obe­nem zna~ilna precej{nja selitvena mobilnost prebivalstva in sorazmerno veliko {tevilo priselje­nih, ki pa nista v neposredni povezavi z dele`em »neodgovorov« (Josipovi~ 2005, 187–192). Na porast {tevila v kategoriji »neznano« je najver­jetneje vplivalo tudi bolj dosledno izvedeno popisno na~elo, da je podatek o etni~ni pripad­nosti treba dobiti neposredno od vpra{anega; v nasprotnem primeru je prebivalstvo na to vpra-{anje tako kot na vpra{anje o veroizpovedi odgovarjalo po po{ti ([ircelj 2003). Objektivno je {tevilo pripadnikov posameznih etnij v Sloveniji ve~je od {tevila tako opredelje­nih v popisu. Prav tako je mogo~e upravi~eno sklepati, da je dele` Slovencev v celotnem pre­bivalstvu nekoliko ve~ji in se pribli`uje 90 %, ~e te vrednosti morda `e ne dosega. Jezikovna sestava Jezikovno sestavo prebivalstva Slovenije najbo­lje ponazarja sestava po maternem jeziku, to je prvem jeziku, ki se ga je oseba v `ivljenju nau~ila. Na etni~no heterogenih obmo~jih in v narodnostno me{anih dru`inah je to lahko tudi ve~ kot en jezik. Popisne metodologije nekate­rih dr`av etni~no sestavo prebivalstva ena~ijo s sestavo po maternem jeziku. Podatki o sesta-vi po maternem jeziku so manj spremenljivi in manj izpostavljeni velikim {tevil~nim nihanjem kot podatki o etni~nosti. Najve~ prebivalcev Slovenije je v popisu leta 2002 kot svoj materni jezik navedlo sloven{­~ino (1.723.434 ali 87,7 %). Regionalne razlike v dele`u prebivalstva s slovenskim maternim jezi­kom (zemljevid 50) so podobne kot pri dele`u opredeljenih za Slovence. Tudi pri vseh drugih jezikih je {tevilo tako opredeljenih ve~je od {te­vila opredeljenih po ustreznih etni~nih skupinah. Tako je oseb s »srbohrva{kim« jezikom (izraz je danes manj primeren in ga uporabljamo zara­di poenostavitve, zajema pa hrva{ki, srbski, bosanski in ~rnogorski jezik ter popisni kombi­naciji hrva{ko-srbski in srbsko-hrva{ki) 153.760, z italijanskim 3762, mad`arskim 7713, alban-skim 7177, romskim 3834 in makedonskim 4760. Jezikovna pripadnost je neznana za samo 52.316 prebivalcev. Najve~ji razkorak med opredelitvijo po etni~­nosti in maternem jeziku je pri Italijanih, Mad`arih in Hrvatih. Pri vseh treh skupinah se ve~ina tistih, ki se etni~no in jezikovno niso iden-ti~no opredelili, opredeljuje za Slovence. Med etni~no opredeljenimi za Slovence je med tisti-mi z neslovenskim maternim jezikom najbolj pogosta hrva{~ina. Pogovorni jezik ve~ine prebivalstva v Sloveniji je sloven{~ina. Kot edini jezik dru`inske komuni­kacije ga uporablja 1.789.460 oseb ali 91,9 % prebivalstva, v kombinaciji s {e kakim drugim jezikom (predvsem s »srbohrva{~ino«) pa {e dodatnih 87.987 ali 4,5 %. Vsi drugi jeziki se uporabljajo pogosteje v kombinaciji s sloven{­~ino kot samostojno. »Srbohrva{~ino« uporablja samostojno 19.477 oseb (1,0 % prebivalstva), v kombinaciji s sloven{~ino pa 65.462 (3,3 %). Drugi jeziki se uporabljajo manj pogosto, izje-ma sta italijan{~ina in mad`ar{~ina na narodnostno me{anih obmo~jih Slovenske Istre in Prekmurja. Lokalno je zlasti pomembna ita­lijan{~ina, ki jo samostojno ali v kombinaciji s sloven{~ino uporablja 5972 oseb, kar je ve~ kot dvakrat toliko, kot je etni~no opredeljenih Italijanov. Mad`ar{~ino samostojno ali skupaj s sloven{~ino uporablja 7681 oseb ali le nekaj ve~, kot je etni~no opredeljenih Mad`arov. Prostorska razporeditev prebivalstva, ki v dru`ini ne uporablja izklju~no sloven{~ine (zemlje­vid 51), je tesno povezana z ve~jimi zgostitvami pripadnikov italijanske, mad`arske in romske etni~ne skupine ter priseljenega prebivalstva. V primerjavi z letom 1991 se je dele` prebi­valstva, ki v dru`ini uporablja samo en jezik, s 95,0 % (Repolusk 1998b, 158) zmanj{al na 92,8%. Sprememba gre vnajve~ji meri na ra~un samostojne uporabe »srbohrva{~ine«, saj je zla­sti mlaj{e prebivalstvo iz te skupine od izklju~ne rabe maternega jezika pre{lo k dvojezi~nosti s sloven{~ino. Verska sestava Popisni podatki o verski sestavi prebivalstva v Sloveniji temeljijo na odgovoru vpra{anega o pripadnosti dolo~eni veroizpovedi. Opredelje­vanje po veroizpovedi v popisu ni bilo obvezno, pravni podlagi za to sta 41. ~len Ustave Repub-like Slovenije in 10. ~len Zakona o popisu. Odgovor opisuje oseben odnos posameznika do vere, ne pa njegovo uradno pripadnost tej veri ali obliko posameznikove verske organizi­ranosti. Popisi na obmo~ju Slovenije so vpra{anje o ver-ski pripadnosti prebivalstva vklju~evali `e od vsega za~etka, prej kot vpra{anja o maternem jeziku in etni~ni pripadnosti. Verske pripadno­sti zlasti zaradi politi~nih in ideolo{kih vzrokov niso bele`ili le jugoslovanski popisi v letih 1948, 1961, 1971 in 1981. Po popisu leta 1953 se vpra{anje o veroizpovedi znova pojavi {ele v po­pisu prebivalstva leta 1991. Metodologija ugotavljanja verske pripadnosti osebe iz popi­sa 1991 ni povsem primerljiva s tisto iz popi­sa leta 2002; razlike so v zasnovi vpra{anja v popisnem vpra{alniku ter v striktnosti upo{te­vanja dolo~ila, da podatka o veroizpovedi za dolo~eno osebo ne more posredovati drug ~lan istega gospodinjstva. Verska sestava spada med {ir{e razumljene demografske oziroma kulturolo{ke (antropo­lo{ke) zna~ilnosti prebivalstva. Kot taka je zelo pomembna za razumevanje {tevilnih dru`be­nih pojavov in dogajanj, na primer odnosa do splava, kontracepcije, tradicije, politike in podob­nega. Prav tako je med pomembnimi oblikovalci etni~ne identitete. Ob popisu leta 2002 se je za pripadnost dolo-~eni veroizpovedi opredelilo 1.248.988 ali 63,6 % prebivalcev Slovenije. 68.714 (3,5 %) se jih je opredelilo za vernike, ki ne pripada­jo nobeni veroizpovedi, 199.264 (10,1 %) za ateiste, 307.973 (15,7 %) jih na zastavljeno vpra{anje ni `elelo odgovoriti, 139.097 (7,1 %) pa jih spada v kategorijo neznano. Slovenija je dr`ava z izrazito katoli{ko (rimoka­toli{ko) tradicijo, tako v organiziranosti cerkve kot v demografskem pogledu. Za pripadnost katoli{ki veri se je opredelilo 1.135.626 oseb ali 57,8 % vsega prebivalstva oziroma 90,9 % od vseh versko opredeljenih. Poleg velike ve~i­ne Slovencev so katoli{ke veroizpovedi {e Italijani, ve~ina Mad`arov, ve~ina Romov, med priseljenim prebivalstvom pa predvsem Hrva-ti. H katolikom je pri{teto tudi manj{e {tevilo grkokatolikov, ki so lokalno {tevil~nej{i v Beli kra­jini in nekaterih ve~jih mestih (zemljevid 52). Veroizpoved z dolgo zgodovinsko tradicijo v Sloveniji je tudi evangeli~anstvo oziroma luteranstvo. Za evangeli~ane se je opredelilo 14.736 prebivalcev. Uradno ime organizirane cerkve je Evangeli~anska Cerkev augsbur{ke veroizpovedi v Republiki Sloveniji. Na Sloven-skem se je protestantizem za~el {iriti v 16. stoletju, vendar se je dalj ~asa ohranil le na Koro{kem, do zdaj pa predvsem v Prekmurju, in sicer v ve~jem delu Gori~kega ter Ravenskega (zem­ljevid 53). Z izjemo Motvarjevcev so vsa naselja z ve~inskim ali zgodovinsko pomembnim dele-`em protestantov na obmo~ju nekdanje @elezne `upanije. Ta reliktna meja je {e iz ~asov, ko je bilo zdaj{nje Prekmurje kot del Mad`arske razdeljeno med Zalsko in @elezno `upanijo. Pro-storsko lahko prekmursko protestantsko obmo~je omejimo na obmo~je upravne enote Murska Sobota brez ob~ine Beltinci in {tirih naselij na jugovzhodu ob~ine Moravske Toplice (Josipo-vi~ 2004, 89 in 90). V ob~inah na obmo~ju upravne enote Murska Sobota predstavljajo evangeli~ani skupaj z manj{imi protestantskimi skupinami ~etrtino od vseh versko opredeljenih. Ve~je zgostitve evangeli~anov so {e v Ljublja­ni in Mariboru. Evangeli~anski cerkvi pripada tudi del mad`arske narodne manj{ine v Slove­niji. Ostale slovenske protestantske skupine, kot so kalvinisti, adventisti, binko{tniki, Jehovove pri~e, baptisti in drugi, so {tevil~no bistveno manj{e. Za njihove pripadnike se je opredelilo 1399 ver­nikov. Med na{tetimi so omembe vreden prostorski dejavnik le kalvinisti ali reformator­ji, ki ve~insko poseljujejo {tiri obmejna naselja v ob~ini Moravske Toplice: Motvarjevce, ^ike~­ko vas, Porda{ince in Sredi{~e. Ta naselja so geografsko nadaljevanje ve~inoma s kalvinisti poseljenega ozemlja na Mad`arskem. Druga najve~ja verska skupina v Sloveniji je islamska oziroma muslimanska skupnost, katere pripadniki so bili ob popisu leta 1991 {tevil~­no {e na tretjem mestu, za pravoslavci (Repolusk 1998~, 162). Po podatkih popisa leta 2002 ima 47.488 pripadnikov. Muslimansko prebivalstvo se je na sedanjem ozemlju Slovenije zaradi pri­seljevanj pojavilo {ele po nastanku Jugoslavije po 1. svetovni vojni. Sprva majhno {tevilo musli­manov je za~elo skokovito nara{~ati od srede {estdesetih let 20. stoletja, ko so se v Sloveni­jo usmerili mo~nej{i selitveni tokovi iz Bosne in Hercegovine. Muslimane v Sloveniji predstav­lja prebivalstvo, ki se etni~no opredeljuje za Bo{njake, Muslimane, Bosance, Albance, pa tudi del ^rnogorcev in Romov. Muslimani pred­stavljajo zelo velik dele` med delovnimi migranti v Slovenijo po letu 1991. Poselitveni vzorec muslimanov (zemljevid 55) sovpada s poselitvi­jo Bo{njakov v {ir{em smislu. Tem so iz vsebinskih razlogov pri{teti prebivalci, opredeljeni bodi­si kot Muslimani bodisi kot Bosanci (Josipovi~ 2005, 182–184). Po {tevil~nosti so na tretjem mestu pravoslavci, predvsem pripadniki Srbske pravoslavne cerk­ve. Tudi pojav in nara{~anje {tevila pravoslavcev v Sloveniji je rezultat priseljevanj, {e zlasti med sredo sedemdesetih let 20. stoletja in letom 1991. V letih 1991 in 1992, ko se je iz Slove- 10,1 % 3,5 % katoliki muslimani pravoslavci protestanti Verska sestava leta 2002. ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA nije umaknila vojska nekdanje Jugoslavije, se je manj{i del pravoslavnega prebivalstva odselil. Pravoslavno prebivalstvo predstavljajo predvsem Srbi, ^rnogorci in Makedonci ter nekatere manj{e etni~ne skupine: Romuni, Rusi, Ukrajin­ci in Vlahi. Poselitvena obmo~ja pravoslavnega prebivalstva sovpadajo s poselitvenim vzorcem Srbov, ki predstavljajo veliko ve~ino pravoslav­cev (zemljevid 54). Manj{e obmo~je, kjer pravoslavci sestavljajo prevladujo~ dele` pre­bivalstva, je v jugovzhodnem delu Bele krajine. Gre za obmejna naselja Bojance, Marindol, Mili~e in Paunovi~e, kjer `ivijo potomci Uskokov. Preostale veroizpovedi imajo manj pripadnikov. Naj{tevil~nej{e med njimi so orientalske veroiz­povedi s 1026 pripadniki, ki pa se ne zgo{~ajo v dolo~enem izstopajo~em prostorskem vzorcu. Temeljna zna~ilnost primerjave popisnih rezulta­tov iz let 1991 in 2002 je, da se je {tevilo versko opredeljenega prebivalstva zmanj{alo s 77 % na 64 % celotnega prebivalstva (za 15 %). Med ve~jimi skupinami je najbolj nazadovalo {tevilo opredeljenih za katolike (17 %) in pro-testante brez evangeli~anov (16 %), najbolj pa se je pove~alo {tevilo muslimanov (62 %) in pripadnikov orientalskih kultov (115 %). Sicer majhna judovska skupnost se je {tevil~no prepo­lovila, s 199 pripadnikov leta 1991 na vsega 99 leta 2002. Ostale skupine so po {tevilu opre­deljenih v obeh popisnih letih podobno velike. Po drugi strani pa se je zelo pove~alo {tevilo tistih, ki so izjavili, da kot verniki ne pripada­jo nobeni veroizpovedi (za 17-krat), ateistov (za 2,4-krat) in tistih, ki niso `eleli odgovoriti na vpra{anje o veroizpovedi (za 3,8-krat). [tevi-lo oseb v kategoriji »neznano« se je zmanj{alo za polovico. Skupno se je {tevilo versko neo­predeljenih oseb s 450.000 leta 1991 pove~alo na 715.000 leta 2002. Razen pove~anja {tevila muslimanov zaradi priseljevanja delovne sile po letu 1991 je te spre­membe nemogo~e razlo`iti zgolj z demografski-mi trendi. Vzroki so nedvomno zlasti v druga~nem opredeljevanju prebivalstva ([ir­celj 2003, 148–159). Del rasti {tevila ateistov in tistih, za katere v popisnih rezultatih ni naveden podatek o veroizpovedi, je mogo~e razlo`iti tudi s spremembami v popisnem vpra-{alniku. Leta 1991 je bilo namre~ vpra{anje zastavljeno kot povsem odprto, leta 2002 pa so bili ponujeni trije mo`ni odgovori, med katerimi je bilo treba odgovarjajo~ega ozna~iti. Mo`ni odgovori so bili: »vernik, ki ne pripada nobeni veroizpovedi«, »ateist« in »ne `eli odgovoriti na vpra{anje o veroizpovedi« ([ircelj 2003, 74). Ponujena mo`nost neodgovarjanja je v primerjavi s popisom leta 1991 posredno gotovo zni`ala {tevilo tistih, ki so se uvrstili v skupino »neznano«. Najve~ji dele`i prebivalstva, opredeljenega za ateiste, so v obmorskih naseljih Slovenske Istre, Novi Gorici, Idriji, Se`ani in v Zasavju. Povsod presegajo 20 % (zemljevid 56). Velik dele` ateistov je sicer zna~ilen za urbanizirana obmo~ja, v pode`elskih naseljih pa je komaj zaznaven. Zanimivo je, da v nekaterih mestih ni tako izrazit kot v drugih in da povsod ne sov­pada z dele`em priseljenega prebivalstva. Tako imata Jesenice in Velenje v primerjavi z drugimi mesti nekoliko manj{i dele` ateistov, kar je gotovo posledica {tevil~nej{ega, versko praviloma opredeljenega bo{nja{kega prebi­valstva. Prebivalstvo, ki na vpra{anje o veroizpovedi ni `elelo odgovoriti, je zelo nehomogeno. Pa ven­dar je tudi za to skupino zna~ilen prostorski vzorec, ki sovpada s poselitvenim vzorcem prebivalstva, ki ni `elelo odgovoriti tudi na vpra-{anje o etni~ni pripadnosti (Josipovi~ 2005, 187–192). Dele`i »neodgovorov« so ve~ji zlasti v severovzhodni Sloveniji, kjer izstopa predvsem podravska statisti~na regija in znotraj nje Drav­sko polje (zemljevid 57). Precej{nje dele`e ver­sko neopredeljenega prebivalstva ne smemo jemati kot oblike opredeljevanja v Slovenijo pri­seljenega prebivalstva, kar se je javnosti posku{alo vsiliti pri interpretaciji sprememb etni~ne sestave v zadnjem medpopisnem obdob­ju. Prostorska analiza tega vpra{anja namre~ ne poka`e nobene odvisnosti oziroma poveza­nosti med pojavom ve~jih dele`ev priseljenega prebivalstva in razli~nih oblik »neodgovorov«. Na spremembe verskih opredelitev med popiso-ma leta 1991 in 2002 so vplivale tudi dru`bene, gospodarske in politi~ne razmere v predpopi­snem in popisnem ~asu zadnjega popisa. Ne gre pozabiti, da je bil tudi v ~asu politi~ne krize, ko je potekal popis 1991, velik dele` opredeljeva­nja po veroizpovedi povezan z mo~no politi~no in etni~no identificiranostjo prebivalstva. Damir Josipovi~, Peter Repolusk ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI KOT SLOVENCI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI KOT ITALIJANI, MAD@ARI ALI ROMI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo Italijanov, Mad`arov ali Romov LJUBLJANA D NOVA GORICA D KR[KO D 500 = !( !( Italijani Mad`ari 200 = < 500 !( Romi POSTOJNA NOVO MESTO D 100 = < 200 !( statisti~na zaupnost D 50 = < 100 20 = < 50 10 = < 20 1 = < 10 KOPER D naselje brez prebivalcev, ki bi se opredelili kot Italijani, Mad`ari ali Romi Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI SO SE ETNI^NO OPREDELILI, VENDAR NE KOT SLOVENCI, ITALIJANI, MAD@ARI ALI ROMI MURSKA SOBOTA D Merilo: 1 : 1.000.000 MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE = D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 20 = !( NOVA GORICA KR[KO 15 = !( < 20 D D 10 = !( < 15 5 = !( < 10 POSTOJNA D NOVO MESTO D 2 = 0 < !( !( < 5 < 2 !( naselje brez oseb, ki bi se etni~no opredelile druga~e kot Slovenci, Italijani, Mad`ari ali Romi KOPER !( statisti~na zaupnost D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO PREBIVALCEV, KI NISO @ELELI ODGOVORITI NA VPRA[ANJE O ETNI^NI PRIPADNOSTI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo prebivalcev LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = ! ( < 50 10 = !( < 20 1 = ( < 10 ! KOPER D naselje brez oseb, ki niso !( `elele odgovoriti statisti~na zaupnost !( ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV S SLOVENSKIM MATERNIM JEZIKOM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI SE V DRU@INI POGOVARJAJO SAMO ALI TUDI »NESLOVENSKO« Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 20 = !( D D 15 = !( 10 = !( POSTOJNA D NOVO MESTO D 5 = 2 = !( !( 0 < !( !( KOPER D !( < 50 < 20 < 15 < 10 < 5 < 2 naselje brez oseb z »neslovenskim« pogovornim jezikom v dru`ini statisti~na zaupnost ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI ZA KATOLI[KO VEROIZPOVED Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = !( !( < 60 < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI ZA ENO OD PROTESTANTSKIH VEROIZPOVEDI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo prebivalcev LJUBLJANA D 1000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 500 = 200 = !( !( 100 = !( 50 = !( POSTOJNA NOVO MESTO D 20 = !( D 10 = !( 1 = !( !( KOPER D !( < 1000 < 500 < 200 < 100 < 50 < 20 < 10 naselje brez prebivalcev, ki bi se opredelili za eno od protestantskih veroizpovedi statisti~na zaupnost ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI ZA PRAVOSLAVNO VEROIZPOVED Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo prebivalcev LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 1 = !( < 10 KOPER !( naselje brez prebivalcev, ki bi se opredelili za D pravoslavno veroizpoved !( statisti~na zaupnost ZEMLJEVID 54 96 POPISNI ATLAS SLOVENIJE Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI ZA ISLAMSKO VEROIZPOVED Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo prebivalcev LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA NOVO MESTO D 50 = !( < 100 D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 1 = !( < 10 KOPER !( naselje brez prebivalcev, ki bi se opredelili za D islamsko veroizpoved !( statisti~na zaupnost ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELEŽ PREBIVALCEV, KI SO SE OPREDELILI ZA ATEISTE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 20 = !( NOVA GORICA KR[KO 15 = !( < 20 D D 10 = !( < 15 5 = !( < 10 POSTOJNA D NOVO MESTO D 2 = !( !( < 5 < 2 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ETNI^NA, JEZIKOVNA IN VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, KI NISO @ELELI ODGOVORITI NA VPRA[ANJE O VEROIZPOVEDI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 20 = !( NOVA GORICA KR[KO 15 = !( < 20 D D 10 = !( < 15 5 = !( < 10 POSTOJNA D NOVO MESTO D 2 = !( !( < 5 < 2 !( statisti~na zaupnost KOPER D in brezposelne osebe. Delovno aktivni prebivalci `ensk. V primerjavi s popisom leta 1991 se je Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti in spolu. so zaposlene in samozaposlene osebe. Zapo-{tevilo delovno aktivnih oseb zmanj{alo za slene osebe lahko delajo v podjetjih, dru`bah, organizacijah in imajo pogodbo o zaposlitvi, pri samozaposlenih osebah in imajo pogodbo o zaposlitvi, opravljajo javna dela, so na red-nem ali civilnem slu`enju voja{kega roka ali so ob popisu izjavile, da so zaposlene. Samo­zaposlene osebe so samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (na primer odvetniki, samo­stojni kulturni delavci, duhovniki, rejnice), kmetovalci, pomagajo~i dru`inski ~lani oziroma osebe, ki formalno niso zaposlene niti samo­zaposlene, vendar delajo na dru`inski kmetiji, v dru`inski obrti, dru`inskem podjetju ali v kaki drugi obliki dru`inske pridobitne dejavnosti in za svoje delo praviloma ne prejemajo redne­poslene osebe, ki jih je bilo 80.249, od tega 56.111 samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 24.138 pa je bilo kmetovalcev. Zaposlenih mo{kih je bilo 395.308 oziroma 87,6 % od vseh delovno aktiv­ 60.485 oziroma za 7,4 %. Stopnja delovne 160.000 aktivnosti pri celotnem prebivalstvu je bila 140.000 49,2 %, 56,1 % pri mo{kih in 42,7 % pri `en- skah. 120.000 100.000 Najve~ji dele` med delovno aktivnim prebivals­ 40.000 tvom predstavljajo zaposlene osebe. Teh je bilo 738.055 oziroma 90,2 % izmed vseh delovno 20.000 aktivnih oseb. Preostanek sestavljajo samoza­ 0 ga pla~ila, pa tudi osebe, ki so izjavile, da so nih mo{kih, zaposlenih `ensk pa 342.747 oziroma mo{ki `enske samozaposlene. Kmetovalci so kmetje, nosilci 93,4 % od vseh delovno aktivnih `ensk (Statisti~­kme~kega gospodarstva, ki so pokojninsko in ne informacije 2003, Medmre`je 1). Delovno aktivno prebivalstvo po glavnih skupinah poklicev in spolu. Z zemljevida 58 je razvidno, da je stopnja delovne aktivnosti v zahodnem delu dr`ave vi{­ja kot v vzhodnem, {e najvi{ja pa je v {ir{em zaledju Ljubljane in v naseljih v okolici neka­terih mest (na primer Kranj, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota, Ajdov{~ina, Idrija, Zre~e), kamor se naseljuje mlaj{e prebivalstvo. O~itno je, da je odvisna predvsem od starostne sestave prebivalstva in zaposlitvenih mo`nosti, saj je na obmo~jih z ostarelim prebivalstvom in/ali ve~jo stopnjo brezposelnosti bistveno ni`ja. Zaposlitvena sestava prebivalstva in njene spremembe sta med tistimi dru`benogospodar­skimi kazalniki, ki najbolje odra`ajo spremembe v regionalno-gospodarskem ustroju dolo~enih obmo~ij. Dale~ najve~, kar 240.404 delovno aktivnih prebivalcev, so zaposlovale predelovalne dejavnosti oziroma industrija. S 104.617 zapo­slenimi jim je sledila skupina dejavnosti, ki jo sestavljata trgovina in popravila motornih vozil. Ve~ kot 50.000 ljudi so zaposlovali {e gradbe­ni{tvo, skupina dejavnosti nepremi~nine, najem in poslovne storitve ter izobra`evanje, povsem blizu te vrednosti pa so bile skupine dejavno­sti promet, skladi{~enje in zveze, javna uprava, obramba in socialno zavarovanje ter zdravs­tvo in socialno varstvo (Statisti~ne informacije 2003). Izrazito »mo{ke« dejavnosti so rudars­tvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo, gradbeni{tvo ter promet, skladi{~enje in zveze, izrazito »`enske« pa gostinstvo, finan~no posred­ni{tvo in {e zlasti izobra`evanje ter zdravstvo proizvodnjo izdelkov in sestavljalci izdelkov (79.080 oseb), uradniki za pisarni{ko poslovanje (67.741 oseb) ter komercialni, poslovnoupravni in javnoupravni strokovni sodelavci (59.834 oseb) (Statisti~ne informacije 2003). Izrazito »`enski« poklicni skupini sta uradniki ter poklici za sto­ritve in prodajalci, izrazito »mo{ke« poklicne skupine pa so zakonodajalci, visoki uradniki in mened`erji, poklici za neindustrijski na~in dela (rudarji, gradbinci, kovinarji, strojni mehaniki, finomehaniki, tiskarji, rokodelci …) ter uprav­ljalci strojev in naprav, industrijski izvajalci in sestavljalci. Zaradi bolj{e preglednosti in la`je primerljivo­sti se posamezne dejavnosti zdru`ujejo v tri glavne skupine dejavnosti. Neko~ uveljavljeno ~lenitev na dejavnosti primarnega, sekundar­nega in terciarnega (tudi kvartarnega) sektorja je nadomestila vsebinsko sorodna ~lenitev na kmetijske dejavnosti, nekmetijske dejavnosti (razen storitev) in storitvene dejavnosti. Kmetijske dejavnosti vklju~ujejo kmetijstvo, lov, gozdars­tvo in ribi{tvo, nekmetijske dejavnosti (razen storitev) rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko, plinom in vodo ter gradbeni{­tvo, storitvene dejavnosti pa trgovino, popravila motornih vozil, gostinstvo, promet, skladi{~enje, zveze, finan~no posredni{tvo, nepremi~nine, najem, poslovne storitve, javno upravo, obrambo, socialno zavarovanje, izobra`evanje, zdravs­tvo, socialno varstvo ter druge javne, skupne in osebne storitve (Medmre`je 3). Zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih je bilo in socialno skrbstvo. odlo~ilno za odstranitev tiso~letje trajajo~e Glede na poklicno sestavo sta naj{tevil~nej{i sku-gospodarske in morfolo{ke meje med pode`e­pini delovno aktivnega prebivalstva sestavljali ljem in mesti. Pospe{ilo je urbanizacijo, tako rast glavni poklicni skupini tehniki in drugi strokov-mest kot tudi {irjenje mestnega na~ina `ivljenja 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % kmetijske nekmetijske storitvene neznano delovno brezposelne dejavnosti dejavnosti dejavnosti aktivno osebe (razen prebivalstvo storitvenih) brez izobrazbe nepopolna osnovna {ola osnovna {ola srednja {ola vi{ja {ola visoka {ola Sestava delovno aktivnega prebivalstva po sektorjih dejavnosti in brezposelnega prebivalstva glede na izobrazbo. 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA kmetijske dejavnosti nekmetijske dejavnosti (razen storitvenih) neznano ni delavci (133.596 oseb) ter upravljalci strojev onstran meja mestnih naselij (Kladnik, Repolusk storitvene dejavnosti in naprav, industrijski izvajalci in sestavljalci 1998, 267). (129.754 oseb). Med podskupinami poklicev Leta 2002 se je s kmetijskimi dejavnostmi ukvar-so bile tri naj{tevil~nej{e upravljalci strojev za jalo 32.649 oseb oziroma 4,0 % delovno Sestava delovno aktivnega prebivalstva glede na sektorje dejavnosti po statisti~nih regijah. Registrirane brezposelne osebe med letoma 1957 in 2003. stih so v [kofjelo{kem in Cerkljanskem hribovju, dejavnosti, najni`ja pa za kmetijske. Med sta­Lo{ki dolini, Beli krajini, Velenjski kotlini, Me`i{­aktivnih prebivalcev. Zemljevid 59 razkriva, da imenovanem »industrijskem polmesecu«, ki je ki dolini in Dravinjskih goricah. 80.000 je najve~ji dele` zastopan v gri~evnatih pokra-od Gorenjske prek Ljubljane, Zasavja in Celja Od osemdesetih let 20. stoletja dalje je za dru`­jinah severovzhodne Slovenije (Gori~ko, segal do Maribora. Mo~na industrializacija in benogospodarski in regionalni razvoj zna~ilna 70.000 Slovenske gorice) in v Posotelju, v zahodni Slo-z njo povezana rast zaposlenih v industriji, terciarizacija dru`be. Hitrej{o rast terciariza­ 60.000 veniji pa le v tradicionalno kmetijskih Gori{kih rudarstvu ter gradbeni{tvu se je za~ela {ele po cije sta povzro~ila industrializacija ter zgo{~anje 50.000 brdih. Velik je tudi v hribovskih vaseh s prevla-2. svetovni vojni, zlasti pa po letu 1960, ko so prebivalstva, kar je terjalo pove~ano in pestrej{o do samotnih doma~ij v Zgornji Savinjski dolini gradili tovarne tudi na pred tem skoraj povsem ponudbo storitev, tako za delovanje proizvod-40.000 ter na pobo~jih Ur{lje gore, Pohorja in Kozjaka. kmetijskih obmo~jih, najbolj izrazito v severovz-nje kot za oskrbo prebivalstva. Leta 1961 je bilo 30.000 Opazno je {e, da so dele`i veliki v odmaknje-hodni Sloveniji, Posavju ter osrednjem in ju`nem zaposlovanje v storitvenih dejavnostih vezano nih majhnih vaseh (Bloke, Velikola{ka pokrajina, delu Dolenjske. Hitra rast {tevila zaposlenih v se-predvsem na mesta z upravnimi, izobra`eval-20.000 Suha krajina, zaledje Mirnske doline, Kozjan-kundarnem sektorju je bila za Slovenijo kot nimi, zdravstvenimi in oskrbnimi dejavnostmi ter 10.000 sko), kjer se ljudje {e vedno prevladujo~e celoto zna~ilna zlasti v obdobju med letoma obrtjo. Na pode`elju je bilo tovrstno zaposlo­pre`ivljajo s kmetovanjem, deloma tudi samoo-1960 in 1980. V drugi polovici sedemdesetih vanje skromnej{e in vezano ve~inoma na 0 od 15 od 25 50 let do 24 let do 40 let in ve~ skrbnim. let je bilo samo v industriji zaposlene ve~ kot tradicionalno obrt. Proces industrializacije se je v zahodni in sred-35 % slovenske delovne sile (Kladnik, Repolusk Leta 1961 je bil dele` zaposlenih v storitvenih brez izobrazbe srednja {ola nji Evropi za~el `e v 17. in 18. stoletju, na 1998, 267). dejavnostih 30,1 %, do leta 1991 pa se je pove­nepopolna osnovna {ola vi{ja {ola obmo~ju Slovenije pa je zaposlovanje v indu-Spremembe v regionalni in lokalni sestavi ~al na 45,7 % (Kladnik 2002, 72). Zaposlovanje osnovna {ola visoka {ola striji in rudarstvu postalo pomembnej{e {ele zaposlovanja sta pospe{evali tudi policentri~na v storitvenih dejavnostih hitro nara{~a v celi Slo- v 19. stoletju. Industrija je bila {e v prvih deset-razvojna politika ter politika skladnega razvoja veniji, {e posebej v ve~jih mestih in na obmo~jih Sestava brezposelnih po starostnih skupinah letjih 20. stoletja zgo{~ena zlasti v tako manj razvitih obmo~ij, vezani zlasti na ustanav-s poudarjeno prometno, turisti~no in obmejno vlo-in izobrazbi. tisti~nimi regijami sta najve~ja dele`a v kme­tijskih dejavnostih v pomurski in spodnjeposavski, najve~ja dele`a v nekmetijskih dejavnostih v koro{ki in zasavski regiji ter najve~ja dele`a v storitvenih dejavnostih v obalno-kra{ki in osrednjeslovenski statisti~ni regiji. Zemljevid 62 prikazuje zaposlene v tujini. Po popisu leta 2002 jih je bilo dobrih 12.000. Gre za zaposlene osebe (diplomati, trgovski zastop­niki, ljudje, ki se dnevno ali tedensko vozijo na delo v tujino), ki imajo delovno mesto v drugih dr`avah, a so stalno prijavljene v Sloveniji in jih ne smemo zamenjevati z zdomci, za katere je zna~ilno, da v tujini `ivijo dalj{i ~as, kar se lahko spremeni v trajno izseljenstvo. Opazno je, da je najve~ v tujini zaposlenih v ve~jih mestih in naseljih vzdol` dr`avne meje z Italijo in Avstri­jo, pri ~emer izstopa sklenjeno obmo~je na severovzhodu Slovenije, kjer so v to obliko zapo­slovanja vklju~eni prebivalci ve~ine naselij. Brezposelnost Od osemdesetih let 20. stoletja dalje je velik slovenski razvojni problem brezposelnost. Z na-ra{~ajo~o brezposelnostjo se razlika med {tevilom zaposlenega in aktivnega prebivalstva pove~uje. Brezposelno prebivalstvo sestavljajo registrirane brezposelne osebe, za katere so bili podatki pridobljeni iz registra brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, in osebe, ki so izjavile, da so brezposelne (Medmre`je 3). Opredelitveni kri­teriji se s~asoma spreminjajo, prav tako niso enotni za vse vire zajemanja podatkov. Zaradi socialisti~nih na~el zaposlovalne poli­tike je bila brezposelnost dolgo prikrita in se na trgu delovne sile ni bistveno poznala. [tevilo brezposelnih je za~elo izrazito nara{~ati po letu 1988. Leta 1993 je bilo brezposelnih `e 137.142 oziroma ve~ kot 13 % za delo sposob­nih ljudi (Kladnik, Repolusk 1998, 267). Z ak­tivno zaposlovalno politiko se je njihovo {tevilo v zadnjih letih precej zmanj{alo in se v letu 2002 spustilo pod vrednost 100.000 (Medmre`je 1). Po podatkih popisa je bilo leta 2002 130.774 brezposelnih oseb, 66.828 mo{kih in 63.946 `ensk. Splo{na stopnja brezposelnosti je bila 13,8%, pri mo{kih 12,9% in pri `enskah 14,8% (Statisti~ne informacije 2003). Dele` brezposel­nih je velik predvsem pri strokovno slab{e kvalificiranem prebivalstvu. Nara{~a {tevilo starej{ih ljudi, ki so izgubili delo in veljajo za zelo te`ko zaposljivo populacijo. Po statisti~nih regijah je najvi{ja stopnja brez­poselnosti v podravski (20,0 %) in pomurski (19,3 %) statisti~ni regiji, najni`ja pa v gori{ki (8,2 %) in osrednjeslovenski (10,3 %). Z izjemo osrednjeslovenske in pomurske statisti~ne regi­je je stopnja brezposelnosti `ensk vi{ja kot stopnja brezposelnosti mo{kih. Najve~ brez­poselnih je na obmo~jih z monostrukturno gospodarsko usmeritvijo. Na zemljevidu 63 je razvidno, da je brezposelnost posebno pere~a v vzhodni polovici dr`ave, kjer so v tamkaj{njih zaposlitvenih sredi{~ih (Maribor, Celje, Ptuj, Ru{e, Slovenska Bistrica, Lendava) propadla mnoga industrijska podjetja, prestrukturiranje pa je prepo~asno in ne zadostuje potrebam pov­pra{evanja po delovnih mestih. Drugod po Sloveniji je stopnja brezposelnosti zlasti prob-lemati~na na Jesenicah, v Trbovljah in Hrastniku, na Senovem, v Ko~evju ter Izoli in Piranu. Podob­na razmerja so opazna tudi na zemljevidu 64, ki prikazuje dele`e dru`in z vsaj enim brezpo­selnim partnerjem. Neaktivno prebivalstvo Nasprotni pol aktivnega prebivalstva je gospo­darsko neaktivno prebivalstvo. Tega sestavljajo osebe, ki so starej{e od 14let in se delijo na otro­ke, u~ence, dijake in {tudente, upokojence, ki prejemajo starostno, invalidsko, kme~ko ali dru`insko pokojnino, gospodinje, ki se ukvar­jajo z gospodinjskimi opravili in nimajo lastnih sredstev za pre`ivljanje, osebe, nezmo`ne za delo zaradi starosti, bolezni in invalidnosti, ose-be na prestajanju zaporne kazni ali kazni v pobolj{evalnem oziroma vzgojno-izobra`e­valnem zavodu ter druge osebe, ki ne spadajo v nobeno od navedenih kategorij neaktivnega prebivalstva (na primer rentniki). Osebe brez lastnih prejemkov za pre`ivljanje in osebe s prejemki, ki ne zado{~ajo za pre`ivljanje, sestavljajo kategorijo vzdr`evano prebivalstvo (Medmre`je 3). Med prebivalstvom, starej{im od 14 let, je bilo 714.791 oziroma 43,0 % neaktivnih oseb. Med `enskami jih je bilo neaktivnih 428.573 ozi­roma 49,9 %, med mo{kimi pa 286.218 oziroma 35,6 %. Upo{tevaje celotno prebivals­tvo, je bilo neaktivnih oseb 1.014.958 oziroma 51,6 %, od tega je bilo 499.035 oziroma 25,4 % otrok, u~encev, dijakov in {tudentov, 464.399 oziroma 23,6 % upokojencev in 51.524 oziroma 2,6 % drugih neaktivnih oseb. Na zemljevidu 65 je razvidno, da so obmo~­ja z ve~jimi dele`i upokojencev tam, kjer so bile 278). Na zemljevidu 67 so prikazani povpre~­ 100 % ni bruto prejemki na osebo z obdav~ljivimi prejemki. Izrazito podpovpre~ne bruto prejemke so dose-80 % gla ve~inoma pode`elska obmo~ja jugovzhodne in severovzhodne Slovenije, kjer je kmetijstvo 60 % {e vedno pomembna gospodarska dejavnost. Nasprotno pa so zakrasela obmo~ja v zahodni 40 % Sloveniji imela izrazito nadpovpre~ne prejemke, primerljive s tistimi, ki jih je doseglo prebivals­tvo najve~jih slovenskih mest. V povpre~ju je bilo 20 % gospodarsko najmo~nej{e prebivalstvo Ljublja­ zlasti zaradi razvite industrije ugodne mo`no­sti zaposlovanja `e v polpretekli dobi in je bila zaradi dobrih prometnih povezav omogo~ena dnevna ali vsaj tedenska mobilnost delovne sile. Najmanj{i dele`i upokojencev so na suburba­niziranih obmo~jih z ugodno starostno sestavo v zaledjih ve~jih mest, kjer prevladuje aktivno in zlasti mlaj{e vzdr`evano prebivalstvo. Leta 2002 je bilo v Sloveniji 33,5 % vzdr`eva­nega prebivalstva (zemljevid 66). Sorazmerno najve~ ga je na obmo~jih z velikim {tevilom otrok (na primer [kofjelo{ko hribovje), pa tudi tam, kjer je bilo zaposlovanje v preteklosti {ibkej{e in je zato manj upokojencev (na primer Sloven-ske gorice, Ptujsko polje, Dravinjske gorice, Haloze). Nasploh je stopnja vzdr`evanosti v zahodnem delu dr`ave nekoliko manj{a kot GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA 0 % ne z bli`njo okolico, bogati so tudi Kranj, Nova Gorica in Koper z zaledji, medtem ko je bolj{i zaslu`ek v Novem mestu, Celju, Velenju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti omejen le na mesta, nekaj naselij v zaledju in manj{a gospodinjstva, ki pridelujejo hrano gospodinjstva, ki ne pridelujejo hrane v njenem vzhodnem delu. zaposlitvena sredi{~a v njihovi bolj oddaljeni okolici. Dohodnina Dav~na napoved oziroma napoved za odme­ro dohodnine zajema vse vire dohodkov in prejemkov posameznika, s ~imer daje podla-go za ugotavljanje razlik, ki se pojavljajo glede na razslojenost slovenske dru`be po dohodninskih razredih. Viri dohodkov in pre­jemkov, ki jih je dr`avljan Slovenije dol`an prijaviti v vsakoletni dav~ni napovedi, le delno ponazarjajo dejansko gospodarsko mo~ sloven-skega prebivalstva, saj ne zagotavljajo vpogleda tudi v vrednosti nepremi~nin, investicijske opre-me in podobnega. Ugotovljena gospodarska mo~ je torej zo`ena le na tisti del imetja sloven-skih dr`avljanov, ki se ka`e v rednih ali ob~asnih dohodkih v dolo~enem letu. Razporeditev ustvar­jenega dohodka dobro odseva gospodarsko mo~ posameznih delov dr`ave in nakazuje raz-like, ki izhajajo iz razli~nih gospodarske sestave in uspe{nosti gospodarjenja (Piry, Pelc 1998, Pridelava hrane V sklop dru`benogospodarske sestave je vklju-~en tudi prikaz dele`a gospodinjstev, ki pridelujejo hrano (zemljevid 68). Pridelava hrane obsega pridelavo za lastno porabo in/ali prodajo ne glede na povr{ino in lastni{­tvo zemlji{~a, ki ga gospodinjstvo v ta namen uporablja (Medmre`je 4). To pomeni, da so bili zajeti tudi vrti~karji. Leta 2002 je v Sloveniji pri­delovalo hrano 292.786 oziroma 42,7 % gospodinjstev, od tega jih je 213.200 oziroma 72,8 % pridelovalo samo hrano rastlinskega izvora, 79.586 oziroma 27,2 % pa je bilo tak-{nih, ki so pridelovala samo hrano `ivalskega ali kombiniranega rastlinsko-`ivalskega izvora. Dele`i gospodinjstev v zahodnem delu dr`ave so v povpre~ju manj{i kot v vzhodnem delu, {e najmanj{i pa so, razumljivo, v vseh ve~jih naseljih. Z velikimi dele`i, tudi v nekoliko ve~- Dele` gospodinjstev, ki pridelujejo hrano, po statisti~nih regijah. jih naseljih, izstopa severovzhodna Slovenija, medtem ko so drugod veliki dele`i omejeni zla­sti na majhna naselja. Statisti~ne regije z najve~jimi dele`i gospodinj­stev, ki pridelujejo hrano, so pomurska (66,8 %), jugovzhodna Slovenija (56,7 %) in spodnjepo­savska (56,3 %), na nasprotni strani lestvice pa so obalno-kra{ka (29,9 %), osrednjeslovenska (30,2 %) in zasavska (35,7 %). Slovenske kmetije so premajhne za velikopotez-no tr`no usmerjeno kmetijsko pridelavo, zato ljudje, ki `ive in delajo na njih, `e od nekdaj i{~e­jo dodatne vire zaslu`ka v drugih, nekmetijskih dejavnostih. [tevilne kmetije so ostale brez zadostne delovne sile ali pa je ta ostarela; veli­ko je neporo~enih gospodarjev kmetij, tako da te ostajajo brez naslednikov. [irjenje dnevne mobilnosti in zaposlovanje v nekmetijskih pokli­cih je povzro~ilo zmanj{anje {tevila ~istih ter porast {tevila me{anih in {e zlasti nekme~kih gospodinjstev na kme~kih gospodarstvih. Pomem­ben razlog za trdo`ivost polkme~kega `ivlja je razmeroma nizka raven produktivnosti dela, tako v kme~ki kot v nekme~ki sferi zaposlitve. Ljudje z dvojno zaposlitvijo sestavljajo poseben social-ni sloj, ki je razvil svojstven `ivljenjski slog ter vedenjski vzorec (Natek 1998, 164). Izobrazbena sestava V sodobnih dru`bah je izobrazbena sestava klju~na prvina, ki zaznamuje v razvoj usmer­jeno dru`benopoliti~no skupnost. Ne ozna~uje le strokovne usposobljenosti za opravljanje poklicev, pa~ pa posredno tudi inovacijsko sposobnost okolja za prilagajanje sodobnim izzivom v postindustrijski dru`bi. ^im vi{ja je stopnja izobrazbene ravni, tem vi{ja je obi~aj-no absorbcijska mo~ dru`be pri nastajanju tako imenovanih »u~e~ih se regij« (Fromhold-Eisebith 1995). Zato je stopnja izobra`enosti prebival­stva navadno eden najpomembnej{ih analitskih kazalnikov splo{ne dru`bene razvitosti dolo~e­nega obmo~ja. Izobra`enost je trenutni presek izobrazbene rav­ni prebivalstva, izobra`evalni proces pa je odraz celotnega `ivljenjskega cikla. Poglavit­na zna~ilnost slovenske izobrazbene sestave je, da njen razvoj ni potekal povsem skladno z mo~no razvejenim omre`jem izobra`evalnih ustanov, niti z dinami~nim dru`benim napredkom po 2. svetovni vojni, na primer z industrializa­cijo. Tako leta 2002 petnajstinka odraslih oseb {e vedno ni imela dokon~ane niti osnovne {ole, ~etrtina jih je zaklju~ila zgolj osnovno {olo, dobra polovica srednjo {olo in le osmina naj­manj vi{jo ali visoko {olo. Druga njena zna~ilnost so precej{nje razlike med statisti~nimi regijami in tudi naselji glede na njihovo velikost. Velika nesorazmerja med statisti~nimi regijami se na eni strani odra`a­jo v velikem dele`u prebivalstva z nedokon~ano osnovno{olsko izobrazbo, pri ~emer z najni`­jo stopnjo izobrazbe izstopajo zlasti Posavje, Dolenjska in Notranjska, na drugi strani pa z ve­likim dele`em prebivalstva z vi{je{olsko in viso­ko{olsko izobrazbo, kjer so v ospredju osrednjeslovenska, obalno-kra{ka regija in gorenjska statisti~na regija. Nesorazmerja v izobrazbeni sestavi na regionalni ravni pose-bej slikovito ponazarja grafi~ni prikaz razmerij med dele`ema odraslih oseb z nedokon~ano osnovno {olo in oseb z dokon~ano vi{jo ali viso­ko {olo po statisti~nih regijah, pri ~emer je v sedmih (osrednjeslovenska, obalno-kra{ka, gorenjska, gori{ka, podravska, notranjsko-kra{­ka in savinjska) dele` najbolj izobra`enega prebivalstva ve~ji od dele`a tistega z najni`jo stopnjo izobrazbe, v preostalih petih pa je dele` najmanj izobra`enih enak ali ve~ji od dele`a najbolj izobra`enih; najmanj ugodno je stanje v Pomurju. Razlike v izobrazbeni ravni se odra`ajo tudi glede na velikost naselij. Med naselji z nadpov-pre~no stopnjo izobrazbe prevladujejo mesta in ve~ji kraji z ve~ kot 1000 prebivalci, kjer ima v povpre~ju ve~ kot petina prebivalcev vi{jo ali visoko{olsko izobrazbo, okrog dve petini pa naj­manj srednje{olsko. Na drugi strani v manj{ih pode`elskih naseljih prevladuje nizka stopnja izobrazbene ravni z zgolj dokon~ano osnov-no {olo, dele` izobra`enih na vi{jih ravneh pa je izrazito podpovpre~en. Med popisoma v letih 1991 in 2002 se je izobrazbena sestava prebivalstva precej spre­menila. Nekoliko presene~a porast prebivalstva v kategoriji brez izobrazbe (ki pa je v absolut­nih {tevilkah zanemarljiv), kar je verjetno posledica pove~anega {tevila beguncev s tistih obmo~ij nekdanje Jugoslavije, kjer so v prej{njem desetletju divjale vojne. V absolutnih vrednostih najbolj korenite spremembe so se primerile pri prebivalcih z nedokon~ano osnovno {olo, kate­rih {tevilo se je zmanj{alo za 41 %, njihov dele` pa se je s {estine (17 %) zmanj{al na samo dobrih 6 %. Zmanj{al se je tudi dele` oseb z do­ 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % {tevilo prebivalcev osnovna {ola ali manj srednja {ola vi{ja in visoka {ola Stopnja izobrazbe glede na velikost naselij leta 2002. GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % brez nepopolna osnovna {ola srednja {ola vi{ja {ola visoka {ola izobrazbe osnovna {ola leto 1991 leto 2002 Spremembe v izobrazbeni sestavi med letoma 1991 in 2002. MURSKA SOBOTA MARIBOR SLOVENJ GRADEC JESENICE PTUJ VELENJE KRANJ CELJE TRBOVLJE LJUBLJANA NOVA GORICA KR[KO NOVO MESTO POSTOJNA STOPNJA IZOBRAZBENE RAVNI PREBIVALSTVA izrazito nadpovpre~na zmerno uravnote`ena KOPER uravnote`ena in povpre~na zmerno nizka izrazito nizka POPISNI ATLAS SLOVENIJE kon~ano osnovno {olo. To se je dogodilo zla­sti zaradi pove~anja {tevila odraslih prebivalcev z dokon~ano srednjo {olo, ki se je z okrog 650.000 povzpelo na skoraj 900.000 ali z okrog dveh petin na dobro polovico (54 %). Relativno najbolj dinami~ne spremembe so se dogodile v kategoriji prebivalcev z dokon~ano vi{jo ali visoko {olo, kjer se je predvsem na ra~un popu­lacije z dokon~ano visoko {olo {tevilo ve~ kot podvojilo (s 65.000 na 131.000), njen dele` pa se je z 9 povzpel na 13 %. Ob tem velja posebej izpostaviti, da je indeks rasti v skupini z dokon-~ano visoko {olo med `enskami za polovico izrazitej{i kot pri mo{kih (zemljevidi 69 do 71). Izobrazbena sestava slovenskega prebivalstva je opredeljena tudi glede na razmerja med tre-mi glavnimi skupinami najvi{je dose`ene stopnje izobrazbe: dokon~ano osnovno {olo, dokon-~ano srednjo {olo ter dokon~ano vi{jo oziroma visoko {olo. Opredelitev temelji na podatkih o strukturnih razmerjih za vsako lokalno skup­nost posebej. Kartografski prikaz tipolo{ke ~lenitve izobrazbene ravni prebivalstva razkri­va strnjena obmo~ja z nizko ravnijo v Prekmurju (zlasti na Gori~kem), Slovenskih goricah, Halo-zah, Posotelju, Zgornji Savinjski dolini, Suhi krajini, delu Bele krajine in Lo{kem potoku. Izra­zito nadpovpre~na raven izobrazbe pa je na Gorenjskem ter na obmo~jih vseh ve~jih mest. Izobra`evanje Ob popisu leta 2002 je bilo v Sloveniji 443.039 {olajo~ih se prebivalcev. Med njimi je bilo dobre tri ~etrtine u~encev in dijakov. Prostorska razporeditev {olajo~ih je dokaj ena­komerna. 57 % se jih je {olalo v ob~ini stalnega prebivali{~a, najve~ v tradicionalnih sredi{~ih in ogrodju nacionalnega urbanega sistema: Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Murski Sobo­ 2 % 3 % 26 % 69 % Ljubljana Maribor Koper ostalo Dele` diplomantov po slovenskih univerzah. ti, Celju, Kopru, Kranju, Novi Gorici, Velenju … Dobra petina se jih je {olala v bli`nji sose{~ini, torej v naselju znotraj iste statisti~ne regije, med-tem ko se jih je petina (v manj{i meri dijakov in v ve~ji meri {tudentov) {olala v oddaljenej-{ih {olskih sredi{~ih. Ti dijaki prihajajo zlasti iz majhnih pode`elskih ob~in in tudi iz mo~no urbaniziranih obmestnih lokalnih skupnosti, kakr{ne so Vrhnika, Brezovica, @irovnica, Dol pri Ljubljani, Miklav` na Dravskem polju, Miren-Kostanjevica, [kofljica, [empeter-Vrtoj­ba, Ig, Ho~e-Slivnica, Medvode, Hajdina, Trzin, [en~ur … Leta 2002 je bilo 102.320 {tudentov ali 23 % {olajo~ih. [tudirali so v treh univerzitetnih sre­di{~ih. Tako po {tevilu {tudentov kot po {tevilu raziskovalcev in profesorjev je najve~je univer­zitetno sredi{~e v dr`avi Ljubljana. V njej je 200 raziskovalnih organizacij s skupaj 6566 ra­ziskovalci, kar je 42 % vseh raziskovalnih organizacij oziroma skoraj dve tretjini sloven-skih raziskovalnih kapacitet. Univerza v Ljubljani s svojo razvejeno izobra`evalno in raziskoval-no ponudbo privla~i ve~ji del slovenskih {tudentov. Tako je bilo na Univerzi v Ljubljani in drugih ljubljanskih visokih {olah v ~asu popi- 107 sa vpisanih 75.953 {tudentov, kar je skoraj tri podolja in Pokolpja. Iz Jugovzhodne Slovenije ~etrtine (74,2 %) od vseh {tudentov v Sloveni- so {tudentje iz 106 naselij, iz gorenjske iz ji. V Mariboru je {tudiralo 24.827 {tudentov ali 74 naselij, iz savinjske iz 62 in iz spodnjepo­ slaba ~etrtina (24,3 %). Preostali {tudentje savske iz 47 naselij. Iz preostalih statisti~nih regij (1595 ali 1,5 %) so bili vpisani na leta 2000 us- je priliv {tudentov nepomemben (zemljevidi tanovljeni Univerzi na Primorskem s sede`em 75 do 77). v Kopru (zemljevidi 72 do 74). V starostnem kontingentu od 19 do 24 let je bilo Drago Kladnik, Marjan Ravbar v povpre~ju 35,4 {tudentov na 1000 prebi­ valcev, poleg tega se je {e petina (21,5 %), prebivalstva, starega od 15 do 64 let izobra- `evala za potrebe dela ali za osebni razvoj (zemljevid 78). Leta 2002 so se v Ljubljani izobra`evali {tuden- ti iz skoraj tretjine slovenskih naselij (1834). Glede na starost in velikost ljubljanske univerze je enakomerno zastopana {tudentska populacija iz vseh statisti~nih regij. Ve~ kot 1000 {tuden­ tov prihaja iz Celja, Novega mesta, Maribora, Kranja in seveda Ljubljane (22.278), ve~ kot 500 pa s Ptuja, z Vrhnike, iz Postojne, Trbovelj, Nove Gorice, [kofje Loke, Kamnika, Dom`al, Velenja in Kopra. Mariborski {tudentje prihajajo iz polovice manj naselij (943). Vplivno obmo~je mariborske univerze je izrazito osredoto~eno na severovz­ hodno Slovenijo. Glede na posamezna naselja prihaja najve~ {tudentov iz Ljubljane, Velenja, Ptuja, Celja in, razumljivo, iz Maribora (ve~ kot 5000). Zanimivo gravitacijsko zaledje ima v letu 2002 komaj dobro oblikovana Univerza na Primor­ skem. Vanjo so vklju~eni {tudentje iz petine (1087) slovenskih naselij. Po pri~akovanjih jih je najve~ iz obalnih mest Kopra (362), Izole (154), Lucije (104) in Pirana (49), nato pa po {tevilu `e sledita Ljubljana in Nova Gorica. Zaledje primorske univerze sestavljata zlasti obalno-kra{ka in gori{ka statisti~na regija, sledita jima notranjsko-kra{ka in osrednjesloven- MIHA PAV[EK GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ DELOVNO AKTIVNIH OD PREBIVALCEV, STARIH 15 LET ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` delovno aktivnih (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 55 = !( < 60 D D 50 = !( < 55 45 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 40 = 35 = !( !( < 45 < 40 !( < 35 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ ZAPOSLENIH V KMETIJSKIH DEJAVNOSTIH OD VSEH ZAPOSLENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zaposlenih (%) LJUBLJANA D 30 = ! ( 25 = < 30 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 20 = < 25 ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = !< 10 ( D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELEŽ ZAPOSLENIH V NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTIH (BREZ STORITVENIH DEJAVNOSTI) OD VSEH ZAPOSLENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zaposlenih (%) LJUBLJANA D 70 = ! ( 60 = !< 70 NOVA GORICA KRŠKO ( D D! 50 = < 60 ( 40 = < 50 ! ( 30 = < 40 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 20 = < 30 ! ( D !< 20 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ ZAPOSLENIH V STORITVENIH DEJAVNOSTIH OD VSEH ZAPOSLENIH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` zaposlenih (%) LJUBLJANA D 70 = ! ( 60 = < 70 NOVA GORICA KRŠKO !( D D! 50 = < 60 ( 40 = < 50 ! ( 30 = < 40 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 20 = !< 30 ( D !< 20 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO ZAPOSLENIH V TUJINI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo zaposlenih LJUBLJANA D 200 = ! ( 100 = < 200 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 50 = < 100 ( 20 = < 50 ! ( 10 = !< 20 ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = < 10 ! ( D 1 = !< 5 ( ( !naselje brez oseb, zaposlenih v tujini statisti~na zaupnost KOPER !( D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ BREZPOSELNIH OD AKTIVNIH PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` brezposelnih (%) LJUBLJANA D 24 = ! ( 20 = < 24 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 16 = < 20 ( 12 = < 16 ! ( 8 = < 12 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 4 = !< 8 ( D !< 4 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ DRUŽIN Z VSAJ ENIM BREZPOSELNIM PARTNERJEM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` dru`in (%) LJUBLJANA D 24 = !( NOVA GORICA KRŠKO 20 = !( < 24 D D 16 = !( < 20 12 = !( < 16 POSTOJNA D NOVO MESTO D 8 = !( 4 = !( < 12 < 8 !( < 4 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ UPOKOJENCEV OD VSEH PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` upokojencev (%) LJUBLJANA D 35 = ! ( 30 = < 35 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 25 = < 30 ( 20 = < 25 ! ( 15 = !< 20 ( NOVO MESTO POSTOJNA D!< 15 ( D !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ VZDRŽEVANIH OD VSEH PREBIVALCEV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` vzdr`evanih (%) LJUBLJANA D 45 = ! ( 40 = < 45 NOVA GORICA KRŠKO !( D D! 35 = < 40 ( 30 = < 35 ! ( 25 = !< 30 ( NOVO MESTO POSTOJNA D!< 25 ( D !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA POVPRE^NI BRUTO PREJEMKI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Povpre~ni bruto prejemki (SIT) vsota bruto prejemkov popisanih oseb ( ) LJUBLJANA {tevilo popisanih oseb s prejemki D 3.500.000 = NOVA GORICA KR[KO !( D! D 3.000.000 = < 3.500.000 ( 2.500.000 = < 3.000.000 ! ( 2.000.000 = < 2.500.000 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 1.500.000 = < 2.000.000 ! ( D 1.000.000 = < 1.500.000 ! ( ( !< 1.000.000 !statisti~na zaupnost ( KOPER D 1 EUR = 239,64 SIT Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ZEMLJEVID 67 118 POPISNI ATLAS SLOVENIJE GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ GOSPODINJSTEV, KI PRIDELUJEJO HRANO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 90 = ! ( 80 = < 90 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 70 = < 80 ( 60 = < 70 ! ( 50 = < 60 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 40 = !< 50 ( D !< 40 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, STARIH 25 LET ALI VE^, Z NEDOKON^ANO ALI DOKON^ANO OSNOVNO [OLO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 70 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 70 D D 50 = !( < 60 40 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 30 = !( 20 = !( < 40 < 30 !( < 20 !( statisti~na zaupnost KOPER D GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, STARIH 25 LET ALI VE^, S POKLICNO ALI SREDNJO [OLO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = !( !( < 30 < 20 !( statisti~na zaupnost KOPER D GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, STARIH 25 LET ALI VE^, Z VI[JO ALI VISOKO [OLO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 20 = !( NOVA GORICA KR[KO 15 = !( < 20 D D 10 = !( < 15 5 = !( < 10 NOVO MESTO !( < 5 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ SREDNJE[OLCEV OD PREBIVALCEV, STARIH 15 DO 18 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` srednje{olcev (%) LJUBLJANA D 90 = !( NOVA GORICA KR[KO 80 = !( < 90 D D 70 = !( < 80 60 = !( < 70 NOVO MESTO 50 = !( < 60 POSTOJNA D D !( < 50 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ [TUDENTOV OD PREBIVALCEV, STARIH 19 DO 24 LET Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` {tudentov (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 10 = !( !( < 30 < 20 !( < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PODIPLOMSKIH [TUDENTOV OD VSEH [TUDENTOV Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` podiplomskih {tudentov (%) LJUBLJANA D 30 = !( NOVA GORICA KR[KO 25 = !( < 30 D D 20 = !( < 25 15 = !( < 20 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( 5 = !( < 15 < 10 0 < !( < 5 !( naselje brez podiplomskih {tudentov KOPER !( statisti~na zaupnost D GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO [TUDENTOV, KI SE IZOBRA@UJEJO V LJUBLJANI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo {tudentov LJUBLJANA D 2000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 1000 = 500 = !( !( < 2000 < 1000 200 = !( < 500 100 = !( < 200 POSTOJNA D NOVO MESTO D 50 = 20 = !( !( < 100 < 50 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D naselje brez {tudentov, !( ki se izobra`ujejo v Ljubljani statisti~na zaupnost !( Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ZEMLJEVID 75 126 POPISNI ATLAS SLOVENIJE GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO [TUDENTOV, KI SE IZOBRA@UJEJO V MARIBORU Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo {tudentov LJUBLJANA D 1000 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 500 = 200 = !( !( < 1000 < 500 100 = !( < 200 50 = !( < 100 POSTOJNA NOVO MESTO D 20 = !( < 50 D 10 = !( < 20 5 = !( < 10 1 = ( < 5 ! KOPER D naselje brez {tudentov, !( ki se izobra`ujejo v Mariboru statisti~na zaupnost !( GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA [TEVILO [TUDENTOV, KI SE IZOBRA@UJEJO V KOPRU Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo {tudentov LJUBLJANA D 200 = !( NOVA GORICA D KR[KO D 100 = 50 = !( !( < 200 < 100 20 = !( < 50 10 = !( < 20 POSTOJNA NOVO MESTO D 5 = !( < 10 D 1 = ( < 5 ! naselje brez {tudentov, !( ki se izobra`ujejo v Kopru statisti~na zaupnost !( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 GOSPODARSKA IN IZOBRAZBENA SESTAVA PREBIVALSTVA DELE@ PREBIVALCEV, STARIH 15 DO 64 LET, KI SE IZOBRA@UJEJO V RAZLI^NIH PROGRAMIH ZUNAJ OSNOVNIH, POKLICNIH, SREDNJIH, VI[JIH IN VISOKIH [OL MURSKA SOBOTA D Merilo: 1 : 1.000.000 MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` prebivalcev (%) LJUBLJANA D 40 = !( NOVA GORICA KR[KO 30 = !( < 40 D D 20 = !( < 30 10 = !( < 20 NOVO MESTO !( < 10 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 ST A VBE IN ST ANOV ANJA Ob zadnjem popisu leta 2002 je bilo v Slove­niji popisanih 777.772 stanovanj. Vklju~ena so naseljena in nenaseljena stanovanja ter stano­vanja za ob~asno rabo. V preteklih popisih so se v skupno {tevilo stanovanj, za katera se objav­ljali podrobnej{i rezultati, pri{tevala samo naseljena in nenaseljena stanovanja, ki so sku­paj sestavljala stanovanjski sklad. Ta je bil v zadnjem popisu opredeljen nekoliko druga-~e in vklju~uje tudi stanovanja za ob~asno rabo, med katerimi prevladujejo po~itni{ka stanova­nja. Zaradi la`je primerjave rezultatov obeh zadnjih popisov so bili nekateri podatki popi­sa v letu 1991 prera~unani na enako izhodi{~e kot za leto 2002. Popisi stanovanj razkrivajo zna~ilnosti in last-nosti stanovanjskega sklada z vidika velikosti, napeljav in opremljenosti stanovanj s po-mo`nimi prostori. Pomembni so tudi zato, ker omogo~ajo povezavo prebivalcev in stano­vanj, v katerih ti prebivajo. Na ta na~in niso na razpolago le informacije o fizi~nih lastnostih sta­novanj, ampak tudi o njihovi naseljenosti in bivalnih razmerah gospodinjstev. Leta 2002 se je {tevilo stanovanj glede na popis 1991 pove~alo za 94.635 oziroma 13,9 %. Medtem ko {tevilo stanovanj iz popisa v popis nara{~a, se njihova naseljenost zni`uje. Leta 1991 je bil dele` naseljenih stanovanj {e 91,6 %, leta 2002 pa se je zmanj{al na 85,5 %. Dele` stanovanj za ob~asno rabo v skupnem {tevilu stanovanj je nekaj ~ez 4 %, kar je prib-li`no toliko kot leta 1991. Pove~al pa se je dele` nenaseljenih (za~asno nenaseljenih in zapu{­~enih) stanovanj, ki so leta 2002 v skupnem {tevilu stanovanj predstavljala desetino. Zlasti zaradi ve~jega {tevila po~itni{kih stano­vanj je dele` naseljenih stanovanj v nemestnih naseljih manj{i kot v mestnih. Najve~ji dele` po~itni{kih stanovanj je v Jugovzhodni Slove­niji (10 %), nadpovpre~en dele` pa imajo tudi spodnjeposavska, obalno-kra{ka, pomurska in gorenjska statisti~na regija. Ob neupo{tevanju po~itni{kih stanovanj bi se razlika v naseljenosti med mestnimi in nemestnimi naselji sicer zmanj-{ala, {e vedno pa bila naseljenost v mestnih naseljih (90,3 %) nekoliko ve~ja kot v nemestnih, ker je na pode`elju ve~ zapu{~enih stanovanj (zemlevida 87 in 88). V ve~ini naseljenih stanovanj prebiva eno gos-podinjstvo (98 %). Dele` stanovanj z ve~ kot enim gospodinjstvom je v nemestnih naseljih nekoliko ve~ji kot v mestnih. V enem stanova­nju prebiva povpre~no 2,9 osebe. To {tevilo se iz popisa v popis zmanj{uje; v zadnjem desetlet­ju je k temu prispeval predvsem upad tri~lanskih ali ve~lanskih gospodinjstev na eni strani ter porast eno~lanskih gospodinjstev na drugi. Zaradi tega se zmanj{uje povpre~no {tevilu ~la­nov v gospodinjstvu, s tem pa se zmanj{uje tudi povpre~no {tevilu oseb v stanovanju. Hkrati se pove~uje povpre~na povr{ina stanovanj na osebo. Leta 2002 je bila 26,3 m2, kar je za dobre 4 m2 ve~ kot leta 1991. Razporeditev sta­novanj po povpre~ni povr{ini stanovanja na osebo razkriva, da je v ve~ kot polovici nase­ljenih stanovanj povr{ina na stanovalca ve~ja od 25 m2, kar je ob~utno ve~ kot leta 1991, ko je bilo tak{nih stanovanj le nekaj manj kot dve petini. Najve~ji dele` stanovanj z navedeno povr{ino stanovanja na osebo imata notranj­sko-kra{ka in obalno-kra{ka statisti~na regija, najmanj{i dele` pa ima koro{ka statisti~na regija. Dele` oseb, ki prebivajo v stanovanjih z manj kot 10 m2 povr{ine na osebo, se je leta 2002 v primerjavi z letom 1991 zmanj{al z10na 6%. Na eni strani je to posledica manj{ega {tevila oseb v stanovanju, na drugi pa nara{~anja pov­pre~ne velikosti stanovanj. V zadnjih letih so namre~ ~edalje ve~ja zlasti stanovanja, zgra­jena s strani zasebnih investitorjev. Upo{tevaje vsa stanovanja, ne le naseljena, je ob zadnjem popisu povpre~no stanovanje meri-lo 74,6 m2, kar je za 7,3 m2 ali desetino ve~ kot leta 1991. Nadpovpre~no velikost stanovanja ima pet statisti~nih regij, poleg pomurske, ki ima najve~jo (83,7 m2), {e gorenjska, notranjsko­kra{ka, gori{ka in obalno-kra{ka. Stanovanja v nemestnih naseljih so povpre~no za skoraj 10 m2 ve~ja od stanovanj v mestnih naseljih. Glavna razloga sta bolj strnjena stanovanjska gradnja in ve~ji dele` ve~stanovanjskih stavb s praviloma manj{imi stanovanjskimi enotami. V zasebni lasti fizi~nih oseb je v nemestnih nase­ljih skoraj 97 % stanovanj, kar je bistveno ve~ kot v mestnih naseljih. Stanovanja v zasebni lasti so v povpre~ju ve~ja in v nemestnih naseljih meri­jo nekaj ~ez 80 m2. Najve~ stanovanj {e vedno meri od 60 do 74 m2, vendar se je leta 2002 dele` stanovanj v tem velikostnem razredu glede na leto 1991 nekoliko zmanj{al. Prav tako se je zmanj{al dele` stanovanj, manj{ih od 60 m2, medtem ko se je dele` stanovanj s povr-{ino ve~ kot 74m2 pove~al (zemljevida 80 in 81). Ob zadnjem popisu je bilo v povpre~nem slo­venskem stanovanju povpre~no 2,8 sobe, kar je malce ve~ kot v popisu 1991. Sestava sta­novanj po {tevilu sob se je spremenila v prid tri-in ve~sobnih stanovanj. [e vedno je bilo naj­ve~ (skoraj tretjina) dvosobnih stanovanj, vendar se je njihov dele` glede na predhodni popis nekoliko zmanj{al. Dele` ve~sobnih stanovanj se pove~uje zlasti zaradi gradnje individualne hi{e, pri katerih so investitorji fizi~ne osebe. Po podatkih gradbene statistike se v zadnjih nekaj letih pove~uje gradnja ve~sobnih stanovanj. V Sloveniji prevladujejo stanovanja v samostoj-no stoje~ih oziroma individualnih hi{ah; v njih je skoraj 58 % stanovanj. Ta stanovanja meri­ jo v povpre~ju 83,4 m2, medtem ko je stanova­nje v ve~stanovanjski ve~nadstropni stavbi povpre~no veliko samo 55,8 m2. Stanovanja v samostojno stoje~ih hi{ah v Sloveniji vseskozi prevladujejo. Dele` stanovanj v ve~stanovanj­skih stavbah, ki se je za~el pove~evati po letu 1946, se po letu 1985 ponovno zmanj{uje. V mestnih naseljih je dele` stanovanj v ve~sta­novanjskih stavbah seveda mnogo ve~ji. V njih je skoraj 60 % stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah, medtem ko je ta dele` v nemestnih naseljih manj{i od 5 %. Najve~ji dele` stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah je v zasavski in osrednjeslovenski statisti~ni regiji, najmanj{i pa v pomurski, kjer so poleg prevladujo~ih sta­novanj v samostojno stoje~ih hi{ah v znatni meri zastopana tudi stanovanja v hi{ah s kmetijskim gospodarskim poslopjem. Tak{nih stanovanj je petina, kar je najve~ med slovenskimi statisti~­nimi regijami. Razmeroma velika dele`a tovrst­nih stanovanj sta tudi v notranjsko-kra{ki in gori{ki statisti~ni regiji. Medtem ko je v povpre~ju v ve~stanovanjskih stavbah nekaj manj kot tretjina slovenskih sta­novanj, je ve~stanovanjskih stavb v Sloveniji samo 4 %. V mestnih naseljih je ta dele` seve­da ve~ji (11 %), a {e zdale~ ne prevladujo~. V povpre~ju je v vsaki slovenski stavbi 1,7 sta­novanja. Upo{tevaje samo ve~stanovanjske stavbe, so v njih v povpre~ju 13,4 stanovanja. V nemestnih naseljih je skoraj desetina hi{ s kmetijskim gospodarskim poslopjem, ve~­stanovanjskih stavb pa je manj kot odstotek (zemljevidi 89 do 91). Skoraj 13 % slovenskih stanovanj je v stavbah, zgrajenih pred letom 1900. Najve~ji dele` (sko-raj ~etrtina) tak{nih stanovanj je v obalno-kra{ko statisti~ni regiji. Najve~ja dele`a (skoraj 9 %) stanovanj v stavbah, zgrajenih po letu 1991, sta v jugovzhodni Sloveniji in koro{ki statisti~­ni regiji, najmanj{ega (le dobre 4 %) pa ima zasavska regija (zenljevidi 82–86). Med obema zadnjima popisoma se je pojavila precej{nja razlika v lastni{tvu stanovanj. Med-tem ko je bilo leta 1991 v zasebni lasti le 70 % stanovanj, se je ta dele` leta 2002 pove~al na ve~ kot 92 %. Porazdelitev gospodinjstev gle­de na lastni{tvo stanovanj razkriva, da je leta 2002 ve~ kot 82 % gospodinjstev prebiva-lo v lastni{kih oziroma solastni{kih stanovanjih (v enem stanovanju lahko `ivi ve~ gospodinj­stev). 9 % gospodinjstev je bilo najemnikov, medtem ko je 8 % gospodinjstev tako imenova­nih uporabnikov, ki prebivajo v stanovanju star{ev, sorodnikov, znancev ipd., zato ne pla-~ujejo najemnine. Dele` lastni{kih naseljenih stanovanj je ve~ kot 83 %. Najve~ji dele` last-ni{kih stanovanj je v pomurski, spodnjeposavki, in gori{ki statisti~ni regiji ter statisti~ni regiji jugovzhodna Slovenija, najmanj{i, samo okrog dve tretjini, pa v zasavski regiji. To je tudi sta­tisti~na regija z najve~jim dele`em (skoraj polovica) stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah in najmanj{im dele`em stanovanj v samostoj-no stoje~ih hi{ah (zemljevid 79). Na splo{no se kakovost stanovanj v smislu opremljenosti z napeljavami in pomo`nimi prostori od popisa do popisa izbolj{uje (zem­ljevidi 98 do 101). Vendar so zaznavne opazne razlike v kakovosti glede na tip naselja in last-ni{ka razmerja. V mestnih in nemestnih naseljih so razlike zlasti v zastopanosti centralnega ogre-vanja, strani{~ na izpiranje in kopalnic, kajti stanovanja v nemestnih naseljih so z njimi slab­{e opremljena. Glede na lastni{ka razmerja je opazno, da gospodinjstva, ki imajo stanovanja v najemu, prebivajo v slab{ih razmerah kot last-niki stanovanj. Medtem ko v mestnih naseljih v stanovanjih brez centralnega ogrevanja pre­biva le 12 % gospodinjstev, je ta dele` v nemest­nih naseljih kar 22 %, med najemni{kimi stanovanji pa je celo polovi~en. Leta 2002 se je dele` stanovanj s centralnim ogrevanjem v primerjavi z letom 1991 mo~no pove~al. Glavni vir ogrevanja je kurilno olje, medtem ko se premog uporablja v manj kot odstotku stanovanj. Dele` stanovanj, ki jih ogre-vajo s premogom, je najve~ji v zasavski statisti~ni regiji, vendar tudi tam ne presega 2 %. Ve~ kot tretjino naseljenih stanovanj dodatno ogreva­jo z drvmi, kot glavni vir ogrevanja pa se les uporablja v petini naseljenih stanovanj. Med sta­tisti~nimi regijami po pogostnosti rabe plina kot glavnega vira ogrevanja izstopa osrednjesloven-ska regija (zemljevidi 93 do 97). V zadnjih letih se kakovost stanovanjskega sklada izbolj{uje ne le zaradi gradnje novih, bolje opremljenih stanovanj, ampak tudi z nji­hovimi prenovami (zemljevid 92). Ob popisu leta 2002 je bil dele` prenovljenih naseljenih stanovanj 30 %, od tega jih je bilo nekaj manj kot tretjina prenovljenih po letu 1995. Nadpov­pre~ne dele`e prenovljenih stanovanj so imele obalno-kra{ka, gori{ka, notranjsko-kra{ka in gorenjska statisti~na regija. Posledice prenove so vidne zlasti pri izbolj{ani opremljenosti sta­novanj s kopalnicami in kuhinjami. ^e povzamemo, so bile med zadnjima popi-soma zaznane naslednje poglavitne spremembe v zna~ilnostih stanovanj oziroma stanovanjske­ga sklada: • manj{a naseljenost; • manj{e {tevilo oseb na stanovanje; • ve~ja povpre~na velikost stanovanja; • ve~ja povpre~na velikost stanovanja na osebo; • izbolj{ana kakovost v smislu napeljav in po­mo`nih prostorov. Erika @nidar{i~ STAVBE IN STANOVANJA DELE@ GOSPODINJSTEV V STANOVANJIH, KATERIH LASTNIK ALI SOLASTNIK JE VSAJ EDEN OD ^LANOV GOSPODINJSTVA Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 95 = !( NOVA GORICA KR[KO 90 = !( < 95 D D 85 = !( < 90 80 = !( < 85 POSTOJNA D NOVO MESTO D 75 = !( !( < 80 < 75 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ GOSPODINJSTEV V STANOVANJIH Z MANJ KOT 45 M2 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 25 = !( NOVA GORICA KR[KO 20 = !( < 25 D D 15 = !( < 20 10 = !( < 15 POSTOJNA D NOVO MESTO D 5 = !( !( < 10 < 5 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ GOSPODINJSTEV V STANOVANJIH Z 90 M2 ALI VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` gospodinjstev (%) LJUBLJANA D 60 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 60 D D 40 = !( < 50 30 = !( < 40 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = !( !( < 30 < 20 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ STANOVANJ, ZGRAJENIH DO LETA 1900 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = ! ( 40 = < 50 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 30 = < 40 ( 20 = < 30 ! ( 10 = !< 20 ( NOVO MESTO POSTOJNA D!< 10 ( D !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ STANOVANJ, ZGRAJENIH MED LETOMA 1901 IN 1960 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ STANOVANJ, ZGRAJENIH MED LETOMA 1961 IN 1980 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ STANOVANJ, ZGRAJENIH MED LETOMA 1981 IN 1990 Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ STANOVANJ, ZGRAJENIH LETA 1991 ALI POZNEJE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA ŠTEVILO STANOVANJ ZA PO^ITEK IN REKREACIJO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Število stanovanj LJUBLJANA D 100 = ! ( 50 = < 100 NOVA GORICA KRŠKO (! D D! 20 = < 50 ( 10 = !< 20 ( 5 = !< 10 ( NOVO MESTO POSTOJNA D 1 = !( < 5 D ( ! naselje brez stanovanj za po~itek in rekreacijo !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA [TEVILO NENASELJENIH TER ZA^ASNO IN OB^ASNO NASELJENIH STANOVANJ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D [tevilo stanovanj LJUBLJANA D 100 = !( NOVA GORICA KR[KO 50 = !( < 100 D D 20 = !( < 50 10 = !( < 20 POSTOJNA D NOVO MESTO D 5 = 1 = !( !( < 10 < 5 !( naselje brez nenaseljenih ali ob~asno naseljenih stanovanj KOPER !( statisti~na zaupnost D STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ V HI[AH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 90 = ! ( 80 = < 90 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 70 = < 80 ( 60 = < 70 ! ( 50 = !< 60 ( NOVO MESTO POSTOJNA D!< 50 ( D !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ V VE^STANOVANJSKIH STAVBAH Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = 0 < !( !( < 20 < 10 !( naselje brez stanovanj v ve~stanovanjskih stavbah KOPER !( statisti~na zaupnost D STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ V HI[AH S KME^KIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) STAVBE IN STANOVANJA LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( D D 30 = !( 20 = !( POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = 0 < !( !( !( KOPER !( D < 50 < 40 < 30 < 20 < 10 naselje brez stanovanj v hi{ah s kme~kim gospodarskim poslopjem statisti~na zaupnost Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ PRENOVLJENIH STANOVANJ OD STANOVANJ, STARIH 30 LET IN VE^ Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 70 = ! ( 60 = < 70 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 50 = < 60 ( 40 = < 50 ! ( 30 = < 40 ! ( NOVO MESTO D POSTOJNA 20 = < 30 ! ( D 10 = < 20 ! ( !< 10 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ, OGREVANIH S TRDIMI GORIVI Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 80 D D 40 = !( < 60 20 = !( < 40 NOVO MESTO !( < 20 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ, OGREVANIH S KURILNIM OLJEM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 80 D D 40 = !( < 60 20 = !( < 40 NOVO MESTO !( < 20 POSTOJNA D D !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ, OGREVANIH Z ZEMELJSKIM ALI UTEKO^INJENIM NAFTNIM PLINOM Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 15 = !( NOVA GORICA KR[KO 10 = !( < 15 D D 5 = !( < 10 0 < !( < 5 POSTOJNA D NOVO MESTO D !( naselje brez stanovanj, ogrevanih z zemeljskim ali uteko~injenim naftnim plinom !( statisti~na zaupnost KOPER D STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ, OGREVANIH Z ELEKTRIKO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 8 = !( NOVA GORICA KR[KO 6 = !( < 8 D D 4 = !( < 6 2 = !( < 4 NOVO MESTO 0 < !( < 2 POSTOJNA D D !( naselje brez stanovanj, ogrevanih z elektriko !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ BREZ CENTRALNEGA OGREVANJA Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ Z LASTNO VODOVODNO NAPELJAVO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 65 = !( < 80 D D 50 = !( < 65 35 = !( < 50 POSTOJNA D NOVO MESTO D 20 = 0 < !( !( < 35 < 20 !( naselje brez stanovanj z lastno vodovodno napeljavo KOPER !( statisti~na zaupnost D STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ S PRIKLJU^KOM NA JAVNO KANALIZACIJO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 80 = !( NOVA GORICA KR[KO 60 = !( < 80 D D 40 = !( < 60 20 = !( < 40 NOVO MESTO 0 < !( < 20 POSTOJNA D D ! ( naselje brez stanovanj s priklju~kom na javno kanalizacijo !( statisti~na zaupnost KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ BREZ STRANI[^A Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 30 = ! ( 25 = < 30 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 20 = < 25 ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = !< 10 ( D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ BREZ KOPALNICE Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 30 = ! ( 25 = < 30 NOVA GORICA KR[KO !( D D! 20 = < 25 ( 15 = < 20 ! ( 10 = < 15 ! ( NOVO MESTO POSTOJNA D 5 = !< 10 ( D !< 5 ( !statisti~na zaupnost ( KOPER D Vir: Popis 2002, Statisti~ni urad Republike Slovenije © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 STAVBE IN STANOVANJA DELE@ NASELJENIH STANOVANJ V STAVBAH Z AZBESTNO CEMENTNO KRITINO Merilo: 1 : 1.000.000 MURSKA SOBOTA D MARIBOR D SLOVENJ GRADEC D JESENICE D PTUJ D VELENJE D KRANJ D CELJE D TRBOVLJE D Dele` stanovanj (%) LJUBLJANA D 50 = !( NOVA GORICA KR[KO 40 = !( < 50 D D 30 = !( < 40 20 = !( < 30 POSTOJNA D NOVO MESTO D 10 = !( !( < 20 < 10 !( statisti~na zaupnost KOPER D Boh, K. 1989: Gospodinjstvo. Enciklopedija Slovenije, 3. knjiga. Ljubljana. Dolenc, D., Ver{a, D., Polanec-Strnad I. 2000: Delovne migracije v Sloveniji, 31. 12. 1999. Rezultati raziskovanj {t. 748. Ljubljana. Dolenc D., @nidar{i~ E., Ili} M., Lo`ar B., Novak T., Oblak Flander A., [ircelj M., [ter D., [vajncer T., @nidar{i~ T. 2003: Popis prebivalstva, gos-podinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002. Statisti~ne informacije {t. 92, Prebivalstvo {t. 2. Ljubljana. Dolenc, D., @nidar{i~, E., Ili}, M., @nidar{i~, T. 2002: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Metodolo{ko gradivo {t. 2. Ljubljana. Dolenc, D., @nidar{i~ E., Ili} M., Lo`ar B., Novak T., Oblak Flander A., [ircelj M., [ter D., [vajncer T., @nidar{i~ T. 2003: Prebivalstvo. Statisti~ne informacije 92. Medmre`je: http://www.stat.si/ popis2002/gradivo/si-92.pdf (14. 10. 2005). Dolenc, D., @nidar{i~ E., Ili} M., Lo`ar B., Novak T., Oblak Flander A., [ircelj M., [ter D., [vajncer T., @nidar{i~ T. 2003: Prebivalstvo. Statisti~ne informacije 93. Medmre`je: http://www.stat.si/ popis2002/gradivo/ informacija-96.pdf (14. 10. 2005). Dolenc, D., Lipov{ek, B. 2002: Popis 2002 – nov pristop in inovativnost pri procesiranju podatkov. Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko dru`bo. 12. Statisti~ni dnevi. Radenci, 25.–27. november 2002. Ljubljana. Fi{er, J., Gosar, A., Mala~i~, J. 1995: Prebivalstvo. Enciklopedija Slovenije, 9 knjiga. Ljubljana. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Geografija Slovenije 2. Ljubljana. Fridl, J., Perko, D. 1996: Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. Geografski obzornik 43-3. Ljubljana. Friganovi}, M. 1987: Demogeografija. Stanovni{tvo svijeta. Zagreb. Fromhold-Eisebith, M. 1995: Das »Kreative Milieu« als Motor regionawirtschaftlicher Entwicklung. Forschungstrends und Erfassungsmöglichkeiten. Geographische Zeitschrift 83/3–4. Stuttgart. Gosar, A. 1993: Narodnosti Slovenije – spreminjanje etni~ne podobe v srednji Evropi. Geographica Slovenica 24. Ljubljana. Jako{, A., Kladnik, D., Perko, D. 1998: Starostna sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Josipovi~, d. 2002: Geografske zna~ilnosti rodnosti v izbranih obmo~jih Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana. Josipovi~, D. 2003: Razvoj rodnosti v Sloveniji v zadnjih desetih letih in njen vpliv na staranje prebivalstva. Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov / 13. Statisti~ni dnevi. Radenci, Ljubljana. Josipovi~, D. 2004: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji. Geografija Slovenije 9. Ljubljana. Josipovi~, D. 2005: Demogeografski u~inki imigracije v Sloveniji po II. svetovni vojni. Doktorsko delo. Ljubljana. Josipovi~, D., Repolusk, P., 2003: Demografske zna~ilnosti Romov v Prekmurju. Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 43, 1. Ljubljana. Kladnik, D. 2001: Prebivalstvo. V: Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Prebivalstvo. V: Nesre~e in varstvo pred njimi. Ljubljana. Kladnik, D., Repolusk, P. 1998: Zaposlitvena sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Klemen~i~, V. 1993: Narodne manj{ine kot element demografske in prostorske stvarnosti v alpsko-jadransko-panonskem prostoru. Geographica Slovenica 24. Ljubljana. Klemen~i~, V., Jer{i~, M., Ingoli~, B. 1967: Nekateri regionalni elementi nacionalnega atlasa. Elaborat, In{titut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Mala~i~, J. 2006: Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana. Mather, P. M. 1991: Computer Applications in Geography. Chichester. Medmre`je 1: http://www.stat.si/letopis/2004/ 12_04/12-10-04.htm?jezik=si (31. 8. 2005). Medmre`je 2: http://www.stat.si//popis2002/si/ rezultati_html/SLO-T-13SLO.htm (2. 9. 2005). Medmre`je 3: http://www.stat.si/popis2002/si/ definicije_in_pojasnila_3.html (2. 9. 2005). Medmre`je 4: http://www.stat.si/popis2002/si/ definicije_in_pojasnila_4.html (2. 9. 2005). Medmre`je 5: http://www.stat.si/popis2002/si/ definicije_in_pojasnila_5.html (2. 9. 2005). Mihevc, P. 1982: Zna~ilnosti zgo{~evanja prebivalstva v SR Sloveniji. Geografski vestnik 54. Ljubljana. Natek, M. 1998: Kme~ko prebivalstvo. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Oblak Flander, A. 2002: Popis 2002: priprave, izvedba in popopisne aktivnosti. Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko dru`bo. 12. Statisti~ni dnevi. Radenci, 25.–27. november 2002. Ljubljana. Pelc, S. 1998: Dnevna migracija. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1995: Razporeditev in sestava prebivalstva naselij. V: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998a: Gostota prebivalstva. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998b: Prebivalstveni tipi naselij in obmo~ij. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998c: Prebivalstvo. V: Geografija Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998~: Spolna sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1998d: [tevilo prebivalcev in njegovo spreminjanje. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3. Ljubljana. Pinter, B. et al. 2003: Menopavza v Sloveniji – zna~ilnosti `ensk in pojavnost perimenopavznih simptomov. Zdravstveni vestnik 72, II. Ljubljana. Piry, I., Pelc, S. 1998: Gospodarska mo~ prebivalstva. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva in stanovanj leta 1971. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002. Kon~no poro~ilo. Medmre`je: http://www.stat.si/popis2002/ gradivo/popis2002_porocilo-koncno.pdf (26. 8. 2005). Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002. Kon~no poro~ilo. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Priporo~ila za popise prebivalstva in stanovanj okoli leta 2000 v dr`avah ~lanicah Ekonomske komisije Zdru`enih narodov za Evropo. Metodolo{ko gradivo {t. 7. Ljubljana 1999. Rado{evi}, N. 1974: Geografski elementi karte. V: Kartografija. Beograd. Repolusk, P. 1998a: Izobrazbena sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Repolusk, P. 1998b: Jezikovna sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Repolusk, P. 1998c: Narodna sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Repolusk, P. 1998~: Verska sestava. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Repolusk, P. 1999: Ethnically undefined population in Slovenia population census in 1991. V: Multicultural regions and cities, Region and regionalism 4. L/odŞz-Opole. Rojc, B. 1986: Prispevek k raziskovanju percepcije vsebine karte. Doktorska disertacija. Ljubljana. Savnik, R. 1968: Krajevni leksikon Slovenije: Zahodni del Slovenije. Ljubljana. Savnik, R. 1971: Krajevni leksikon Slovenije: Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana. Savnik, R. 1976: Krajevni leksikon Slovenije: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana. Savnik, R. 1980: Krajevni leksikon Slovenije: Podravje in Pomurje. Ljubljana. Smrekar, T. 2005: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002. Medmre`je:http://www.stat.si/popis2002/si/ smrekar_biltensds_47.html (10. 7. 2005). Stanovnik, T. 1995: Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija 29/8–9. Ljubljana. Statisti~ne informacije, {t. 92/2003. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006: Prebivalstvo. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005. Ljubljana. Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006: Prostorska razdelitev. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005. Ljubljana. [ifrer, @. 1956: Narodnostni sestav ozemlja LR Slovenije v ~asu od ustanovitve Jugoslavije po prvi svetovni vojni. Prikazi in {tudije II (11). Ljubljana. [ifrer, @. 1963: Razvitak stanovni{tva Slovenije u poslednjih sto godina. Stanovni{tvo, jul–septembar. Beograd. [ircelj, M. 1998: Demografski razvoj Slovenije. IB revija 1–2–3, 4–5. Ljubljana. [ircelj, M. 2003: Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije. Popisi 1921–2002. Posebne publikacije 2. Ljubljana. [ircelj, M., Kladnik, D. 1998: Rodnost. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. [ircelj, M. 2006: Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Posebne publikacije 5. Ljubljana. [ircelj, M., @nidar{i~, T. 2005: Otroci in mladina z demografskega vidika. V: Situacijska analiza o polo`aju otrok in mladine v Sloveniji. Elaborat. Maribor. Thrower, N. J. 1992: Ko je kartiranje postalo znanost. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci. Unesco glasnik 44 (12/1991). Ljubljana. Ule, M., Kuhar M. 2003: Mladi, dru`ina in star{evstvo: spremembe `ivljenjskih potekov v pozni moderni. Ljubljana. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zagreb 1987. Vertot, N. 2001: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji v letu 2002 – nov izziv za statistike ter nove mo`nosti za analitike in raziskovalce. Novo tiso~letje – pripravljenost statistike na razumevanje in merjenje novih pojavov. 11. Statisti~ni dnevi, Radenci, 26.–28. november 2001. Ljubljana. Vertot, N. 2001: Popisi na Slovenskem 1948–1991 in Popis 2002. Medmre`je: http://www.stat.si/ popis2002/gradivo/popisna.pdf (14. 10. 2005). Vertot, N., Ili}, M. 2000: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji v letu 2001 v lu~i popisov prebivalstva na Slovenskem v preteklosti in prihodnosti. 10. Statisti~ni dnevi. Radenci, 13.–15. november 2000. Ljubljana. Vri{er, I. 1998: Industrija. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Wilhelmy, H. 1996: Kartographie in Stichworten. Hirts Stichwortbücher. Zug. Zupan~i~, J. 1998: Zdomstvo.V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. @nidar{i~, T. 2002: Kadrovska organizacija Popisa 2002 in analiza mnenj popisovalcev. Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko dru`bo. 12. Statisti~ni dnevi. Radenci, 25.–27. november 2002. Ljubljana. @nidar{i~, T. 2005: Dru`ine v Sloveniji. Medmre`je http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=549 (12. 5. 2005). POPISNI ATLAS SLOVENIJE 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar 40 € HTTP://zalozba.zrc-sazu.si