■■J
Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi
ISSN 1855-7511
SREDICA
Glasilo Občine Središče ob Dravi
| Intervju: PGD Obrež
■	v
130 let zgradbe OS Središče ob Dravi | Lepi športni dosežki
Uredniški odbor
Uvod v poletne dni
Pozdravljeni v tem poletnem obdobju. Tokratna Sredica je nastala na podlagi bogatega in raznovrstnega dogajanja v našem prostoru in jo navdihujejo in navdušujejo vaše zgodbe in dogodki, ki jih oživljamo na naslednjih straneh. V tem času smo zbrali lepo število vaših doživetij, dosežkov in raznih aktivnosti, pomembnih informacij ter nekaj lahkotnejše vsebine, ki vas bo razbremenila. Za nami so trije zelo intenzivni meseci, saj se je po dveh pandemičnih letih ponovno skupaj z občani obeležil občinski praznik, ki je povezal prireditve za vse generacije, prav tako pa je z enakim vodilom potekala tudi slavnostna proslava ob 1 30. obletnici zgradbe naše osnovne šole, v kateri smo vsi opravili prve prave korake v svet.
Tudi na športnem področju ni manjkalo vsebin. Najprej naj pohvalimo našo središko nogometno ekipo, ki je postala prvak lige MNZ v konkurenci s precej večjimi klubi. Čestitke fantom in bravo. »Za selo!!!« Nedvomno lep uspeh naše članske ekipe, ki jo spremljamo in podpiramo v športnem odseku glasila. Prav tako pa smo bili še nekje prvi v športu, in sicer smo priredili prvo letošnjo dirko starodobnih dirkalnih motociklov za hrvaško motociklistično prvenstvo, beležili rekorden obisk in uspeli sestaviti odlično organiziran dirkaški dogodek. Z odmevnim podvigom so se širši javnosti predstavili tudi središki fantje na »ponekih«, ki so postali prava atrakcija v lokalnih medijih.
Čestitke tudi za uspešno prehojenih prvih 25 let Pevskega zbora Društva upokojencev Središče ob Dravi, ki je svojo pot zaokrožil z junijskim koncertom.
Posebno pozornost, v upanju, da se ta svet obrne na bolje, namenjamo naravi, katere glas se, žal, ne sliši, vendar potrebuje našo pomoč - bolj kot kadarkoli. Ne prepuščajte se toku množice, naj vam ne bo vseeno in razmišljajte, kako vaša dejanja vplivajo na krhko okolje, ki je dom številnih bitij, ne samo nas.
Za konec vam želimo sproščujoče poletje, ki ga izkoristite za oddih, poletne prireditve in festivale, za dobro družbo, skratka za tisto, kar vam bo dalo novih moči. Če ne marate poletne gneče, pa je doma še vedno najlepše. Karkoli boste počeli, pa naj vam ostane v prijetnem spominu. Vrnemo se zopet jeseni.
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA
Splošne informacije glede prispevkov
Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo, rešitve križank in nagradnih vprašanj) pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla predvidoma ob koncu meseca septembra. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. september 2022.
Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani: http:// www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj glasila je Občina Središče ob Dravi.
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi.
ODGOVORNA UREDNICA
Jana Čavničar
POMOČNIK UREDNICE
Samo Žerjav
UREDNIŠKI ODBOR
Lucija Pocrnja, Špela Stajnko, Stanko Zebec
JEZIKOVNI PREGLED
Tina Zadravec
FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICI
Črt Piksi, Simon Šavora, NK Središče ob Dravi, Domen Borko
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA
Jana Čavničar
IZVEDBA, PRELOM IN TISK
Kreativna PiKA, d. o. o.
NAKLADA
850 izvodov
NASLOV
Uredniški odbor Sredica Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4
2277 Središče ob Dravi ELEKTRONSKA POŠTA
urednistvo.sredica@gmail.com ISSN 1855-7511 JULIJ 2022
Jana Čavničar
Ob 66. občinskem prazniku naše občine
Občina Središče ob Dravi obeležuje svoj občinski praznik 1 1. aprila. Središki občinski praznik je s svojo dolgoletno tradicijo eden najstarejših v državi, saj formalno potekajo krajevni in občinski prazniki že od leta 1955. Od prve omembe kraja je letos preteklo že častitljivih 767 let. Čas občinskega praznika spremljajo številni športni in kulturni dogodki ter prireditve, ki jih Občina Središče ob Dravi organizira skupaj z društvi ter javnimi zavodi, in sicer v marcu in aprilu. Letošnje praznovanje se je pričelo 26. marca s tradicionalnim tekmovanjem v namiznem tenisu za pokal občine - v organizaciji Društva za telesno vzgojo Partizan. Od 1. do 3. mesta so se razvrstili naslednji najboljši tekmovalci: Domen Borko, Sašo Majerič in Nejc Borko. Prvega aprila je Krajevna knjižnica Središče ob Dravi gostila Potopisni večer z domačinom Bojanom Borkom, ki je predstavil svoje potovanje po Armeniji.
V Kulturnem domu Obrež se je 2. aprila odvil Folklorni večer, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Obrež. Na prireditvi so poleg domačih plesalcev nastopili še folkloristi iz OŠ Središče ob Dravi ter zanimiva gostujoča folklorna društva iz Slovenije, Hrvaške in Bosne.
Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Središče ob Dravi je potekala v soboto, 9. aprila, v kulturni dvorani Sokolana. Po slavnostnem nagovoru župana Jurija Borka je sledil kulturni program, ki so ga izvedli Godba na pihala Središče ob Dravi ter dijaki Gimnazije Ormož. Dijaki so poustvarili poseben spomin na našega rojaka Martina Kojca skozi njegove misli in aforizme. Na skupno ustvarjanje in oblikovanje našega kraja pa imajo še poseben vpliv prizadevni ljudje v naši občini. Mednje zagotovo sodijo vsakoletni občinski nagrajenci, katerim je namenjen osrednji del proslave s podelitvijo občinskih plaket in priznanj za delo v naši skupnosti.
Priznanja so prejeli:
•	Frančiška Masten iz Obreža - za dolgoletno prizadevno delo v pevskem zboru Društva upokojencev Središče ob Dravi;
•	Lucija Pocrnja iz Obreža - za večletno prizadevno delo na področju kulturnih dejavnosti in sodelovanje na kulturnih prireditvah. Lucija uspešno vodi žensko vokalno skupino Jua ter pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi;
•	Milan Bratuša iz Središča ob Dravi - za dolgoletno delo v Turističnem društvu Središče ob Dravi. Milan je aktiven član Turističnega društva že dve desetletji ter odličen pevec - tenorist, ki velikokrat sodeluje tudi kot glasbena podpora domačim pevcem v cerkvi, predvsem pri svečanih mašah in prireditvah.
Posebni priznanji sta prejela:
•	Silva Marčec iz Obreža - za dolgoletno aktivno in prizadevno delo v folklorni skupini Kulturnega društva Obrež. Silva je ena od temeljnih nosilcev ohranjanja ljudskih običajev in kulturnega življenja v kraju, ki se odraža zlasti skozi njeno delo predsednice Kulturnega društva Obrež ter ustvarjanje v nadvse uspešni folklorni skupini, ki jo vodi že skoraj dve desetletji;
•	Highfly, mlado inovativno podjetje iz Središča ob Dravi s svojim inovatorjem Davidom Vukovičem, ki je razvil idejo električnega lebdečega plovila e-foila - Flying Rodea, podjetje pa hkrati že vzpostavlja serijsko proizvodnjo propelerjev za Lift foils.
Podeljena je bila tudi bronasta plaketa Občine Središče ob Dravi, ki jo je prejel Franc Škrjanec iz
Središča ob Dravi za dolgoletno požrtvovalno delo v Društvu starodobnih vozil Središče ob Dravi. Franc Škrjanec je predsednik in ustanovitelj Društva starodobnih vozil Središče ob Dravi, aktualni predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze Slovenije, pobudnik in idejni vodja ter organizator dirke starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija Classic TT ter organizator in udeleženec odprav Moskvatour, ki so našemu kraju prinesle prepoznavnost po državi in na tujem.
Vsem prejemnikom iskrene čestitke za vse njihove dosežke in prispevek k razvoju na področju, na katerem delujejo, obenem pa naj jim bo to spodbuda za nadaljnje uspešno delo.
Občina Središče ob Dravi v zadnjih letih posveča precej pozornosti tudi turizmu kot eni izmed strateških razvojnih panog v občini. Skupaj z občinama Ormož in Sveti Tomaž tvori uspešno celovito znamko Jeruzalem Slovenija, ki jo povezuje tudi istoimenska kolektivna blagovna znamka (KBZ), ki z območja vseh treh občin vključuje produkte, temelječe na inovativnosti, kakovosti, tradiciji in dediščini lokalnega okolja.
SREDiCA // 3
Podelitev certifikatov KBZ Jeruzalem Slovenija
Na podlagi navedenega sta župan Jurij Borko in Anita Bolčevič iz Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož podelila certifikate KBZ Jeruzalem Slovenija domačim ponudnikom, ki dosegajo visoko kakovost izdelkov in storitev lokalnega geografskega izvora. Certifikate so prejeli: Jeruzalem SAT - Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi, d. o. o., domača pivovarna Skolibeer, Matej Skoliber, Ta Folk, d. o. o., Kmetija Sever, Vesna Žerjav in Danica Perger.
Na proslavi je župan Jurij Borko tudi slavnostno podpisal pristopno listino zelene politike slovenskega turizma, združenega pod krovno znamko Slovenia Green Destination, ki je zavezana k pospeševanju in presoji trajnostnega poslovanja v turizmu. Občina Središče ob Dravi se je s tem pridružila ostalim točkam v Sloveniji, ki sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo v okviru projekta Zelena shema slovenskega turizma ali Slovenia Green, ki pomeni standard za trajnost destinacije. Proslavo je glasbeno sklenila naša godba na pihala, po proslavi pa je sledila pogostitev in druženje v prostorih telovadnice OŠ.
Zavezani ktrajnostnemu turizmu - Slovenia Green Destination
Komemoracija pri spomeniku na Trgu talcev
1 1. aprila, ko se obeležuje spomin na padle talce v mariborskih zaporih leta 1942, je pred spomenikom na Trgu talcev potekala svečanost v spomin žrtvam NOB, v ta namen pa je bil za obiskovalce odprt tudi muzej NOB Središče ob Dravi.
V	sklopu kulturnih in družabnih dogodkov smo 10. aprila obeležili tudi vsakoletno srečanje starejših občanov. Knjižnica F. K. Meška Ormož ter Krajevna Knjižnica Središče ob Dravi pa sta 13. aprila za najmlajše pripravili zabavne Hip hop ugankarske izzive za otroke po knjižni predlogi Repki. Otroci so reševali razne uganke ter plesali rap.
V	okviru velikonočne tradicije je 16. aprila potekala simbolična vuzmenka na Strasu, v organizaciji Rekreacijskega društva Stras.
Praznovanje letošnjega občinskega praznika je sklenila svečana proslava ob 1 30. obletnici zgradbe Osnovne šole Središče ob Dravi, s katero smo obeležili 130 let od izgradnje stavbe nove šole v Središču ob Dravi na kraju, imenovanem »Pod čapljami«. Nova šola je bila takrat slovesno blagoslovljena 13. novembra leta 1891 in vse od takrat povezuje pretekle, sedanje in bodoče generacije v našem kraju.
Občinska praznovanja prepletajo pretekle čase, današnje dni in želje za prihodnost. Ob zaključku še enega občinskega praznovanja smo lahko ponosni na doslej prehojeno pot, ki ji vsako leto dodamo nove dosežke.
VES/VA ŽERJAVi dopolnilna dejavnost
na kmetiji
SREDiCA // 4
Jelka Zidarič Trstenjak, Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
Subvencija za nabavo malih čistilnih naprav in hišnih črpališč
Občina Središče ob Dravi je v juniju prvič objavila javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč (v nadaljevanju: MKČN in HČ) v Občini Središče ob Dravi. Z javnim razpisom je omogočena pridobitev nepovratnih sredstev oz. finančnih spodbud pri nabavi in vgradnji MKČN in HČ za ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod občanom (fizičnim osebam):
•	ki živijo na območju, kjer gradnja kanalizacijskega sistema ni predvidena (Šalovci, Godeninci);
•	pri katerih priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje tehnično ni možna ali priključitev na načrtovano javno kanalizacijsko omrežje ne bo mogoča še najmanj 4 leta in
•	pri katerih se ni možno gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je potrebno vgraditi hišno črpališče.
Razpis je odprt do 28. 10. 2022 oz. do porabe sredstev.
Besedilo razpisa objavljamo v celoti. Obrazci so objavljeni na spletni strani Občine Središče ob Dravi ali pa jih lahko dvignete osebno v fizični obliki v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč v Občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 4/22; v nadaljevanju: Pravilnik) objavlja Občina Središče ob Dravi
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč na območju Občine Središče ob Dravi za leto 2022
I.	PREDMET RAZPISA: Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč (v nadaljevanju: MKČN in HČ) za stanovanjske objekte na območju Občine Središče ob Dravi.
II.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV: Upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Središče ob Dravi. V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na zemljišču katerega bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat. Če je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Središče ob Dravi.
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: Pogoji pri izgradnji MKČN:
a.	vlagatelj mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu gradnje MKČN;
b.	vlagatelj mora razpolagati z dokazilom o pravici graditi na zemljišču, na katerem se načrtuje vgradnja MKČN;
c.	dela mora izvesti gospodarska družba ali samostojni podjetnik, registriran za predmetno dejavnost;
d.	v primeru, da dela izvaja lastnik objekta sam, mora vlagatelj imeti podpisano pogodbo o nadzoru v skladu z ZGO, upravičen pa je do stroškov, za katere bo imel račune;
e.	vlagatelj mora predložiti izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo;
f.	vlagatelj mora predložiti poročilo o opravljenih prvih meritvah (analizni izvid) v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda; Uradni list RS, št. 94/14, 98/15 in 44/22 - ZVO-2);
g.	vlagatelj mora predložiti soglasje izvajalca javne službe Komunalno podjetje Ormož o priključitvi objekta na MKČN;
h.	MKČN mora biti izven območja aglomeracije ID 370, kjer je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje (Obrež, Grabe in Središče ob Dravi);
i.	MKČN je lahko postavljena tudi na območju aglomeracije, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen, ker to tehnično ni izvedljivo;
j.	lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop
pooblaščenim službam in neovirano praznjenje; k.	MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja v
času vložitve zahtevka za nakazilo odobrenih sredstev; l.	vlagatelji, ki bodo za več objektov postavili skupno
čistilno napravo, morajo k vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen, navesti osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN, in priložiti sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem;
m. ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji Komunalnega podjetja Ormož.
IV.	DELEŽ SOFINANCIRANJA:
-	Delež sofinanciranja znaša do 100 % upravičenih stroškov za nakup in^vgradnjo MKČN, vendar največ 1.000,00 evrov za eno MKČN. Sofinancira se postavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt. Za postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov se dodelijo sredstva v višini največ 800,00 evrov.
-	Upravičeni stroški so stroški brez DDV. V primeru, da je MKČN sofinancirana tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno zniža.
V.	VIŠINA SREDSTEV: Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Središče ob Dravi za leto 2022 z
SREDiCA // 5
rebalansom proračuna za leto 2022 v skupni višini 1 0.000,00 evrov.
Sredstva se dodeljujejo po vrstnem redu prispelih vlog do porabe finančnih sredstev v sprejetem proračunu. Upravičenci, ki so oddali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v tekočem letu, imajo ob ponovni prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu.
VI.	UPRAVIČENI STROŠKI: Upravičeni so stroški nakupa in vgradnje MKČN do 50 PE z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo in so upravičeni od 1. 1. 2022 dalje.
VII.	ROK IN NASLOV VLOŽITVE VLOG: Popolno vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami udeleženci razpisa oddajo osebno ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi - do 28. 1 0. 2022 do 1 0. ure. Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ -RAZPIS SOFINANCIRANJE MKČN 2022«. Razpis bo odprt do porabe sredstev. O morebitnem predčasnem zaprtju bo Občina Središče ob Dravi objavila obvestilo na svoji spletni strani. Vloga je na voljo na sedežu Občine Središče ob Dravi in na spletni strani občine. Vse informacije v zvezi z razpisom lahko prosilci dobijo na sedežu občine ali na tel. št. (02) 741 66 12 - kontaktna oseba: Jelka Zidarič Trstenjak. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, skupaj s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami.
VIII.	POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG: Odpiranje vlog ne bo javno. Postopek bo vodila komisija, ki bo obravnavala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge le-to dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo s
sklepom zavržene. O dodelitvi proračunskih sredstev bo izdan sklep. Zoper sklep bo mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. Po pravnomočnem sklepu bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in o ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se bo izvršilo na račun upravičenca 30. dan po prejemu popolnega zahtevka za izplačilo.
Številka: 431-14/2022 Datum: 20. 6. 2022
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi
KrtšeTcl pri Ljutomera 3c 9242 Krilevd pri Ljutomeru E-miil: doau.bratiua@sial.net
TdU 02/S88 15 33; Gsm: 041 756 128, 031 831 817
24-urno dežurno službo za izvajanje pogrebne dejavnosti v Občini Središče ob Dravi opravlja
Jankica Munda, Občina Središče ob Dravi
Uspešni učenci na sprejemu pri županu
V sredo, 22. junija 2022, je župan Občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, sprejel učence iz Osnovne šole Središče ob Dravi, ki so bili uspešni v šolskem letu 2021/2022. Na sprejemu je bila prisotna tudi ravnateljica, mag. Jasna Munda.
Župan je učencem za njihov trud kot priznanje za dobro delo in v spomin podaril knjižna darila in vstopnice za letno kopališče Ormož. Poudaril je, da so doseženi rezultati učencev pokazatelj dobrega dela in sodelovanja učencev in učiteljev.
Najbolj uspešna sta bila Leonard Kolarič in Lea Munda, ki letos zaključujeta osnovnošolsko izobraževanje, saj sta vseh devet let bila odlična. Leonard Kolarič pa je prejel tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju iz geografije.
SREDiCA // 6
Prav gotovo je lep dosežek tudi 3. mesto v metu žvižgača na državnem atletskem tekmovanju, ki ga je dosegel David Felzer.
Učenci so se v nadaljevanju v sproščenem pogovoru razgovorili o svojih načrtih za prihodnost. Povedali so, kam se bodo vpisali po končani osnovni šoli.
Župan je vsem učencem čestital za dosežene uspehe ter jim zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in uresničevanju njihovih ciljev.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Praznovanje 130-letnice zgradbe središke šole
Deževno aprilsko vreme ni moglo pokvariti veselega zanosa in prazničnega razpoloženja, ko je v petek, 22. aprila 2022, v dvorani Sokolana potekala slavnostna prireditev ob praznovanju 130-letnice zgradbe šole »Pod čapljami« z naslovom Šola nas povezuje.
V dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, so zbrane goste in obiskovalce nagovorili župan Občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Leonida Novak, in ravnateljica Osnovne šole Središče ob Dravi, mag. Jasna Munda. V zadnjem trenutku je svojo prisotnost opravičil Damir Orehovec, takratni državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je zato poslal svoje pozdravne besede in čestitke ob jubileju.
Najpomembnejše vodilo pri pripravi bogatega kulturnega programa je bila povezovalna vloga šole, zaradi česar so v programu nastopili otroci iz našega vrtca, učenci in delavci šole, učenci Glasbene šole Ormož, plesalci in muzikanti folklorne skupine Kulturnega društva Obrež, pevke Ženske vokalne skupine Jua ter godbeniki Godbe na pihala Središče ob Dravi. Program je povezovala učiteljica Lidija Palčič.
Po slavnostni prireditvi je sledila pogostitev vseh nastopajočih, gostov in obiskovalcev, ki je bila v šolski telovadnici in jo je omogočila središka občina.
V praznični večer je vse prisotne	popeljala
ravnateljica šole z naslednjimi besedami:
»Veliki ljudje imajo velike sanje ...
Kmalu po letu 1884 so naši predniki, ki so živeli tod, imeli sanje. Sanjali so o veliki, lepi, svetli, novi, sodobno opremljeni šoli, v kateri bi mladež nabirala prva šolska znanja. Sanjali so o novem hramu
učenosti, s katerim bi nadomestili že pretesno šolsko zgradbo na Grabah, ki je tam stala od leta 1813. Njihove sanje so se uresničile novembra 1891, ko je bila nova šola slovesno predana svojemu namenu. Od takrat je šolski prag prestopilo in zapustilo veliko generacij otrok, šola pa je ostajala. Doživljala je dozidave in posodobitve, bila je nema priča menjave generacij otrok, učiteljev in drugih zaposlenih. Vse je sprejemala pod svoj krov in jih povezovala. Povezovalno vlogo šola ohranja še danes. Tukaj se v šolskem letu 2021/2022 srečuje, vzgaja in uči devet generacij učencev, v njej je nameščena najstarejša skupina otrok iz vrtca, tukaj gostuje izpostava Glasbene šole Ormož, v šolskih prostorih deluje Krajevna knjižnica Središče ob Dravi, v telovadnici potekajo zimska rekreativna vadba in treningi članov različnih klubov in društev, tukaj potekajo različni javni dogodki in prireditve, šolske prostore občasno uporabljajo za svoje potrebe tudi druge ustanove, občina, društva in klubi.
Šola nas povezuje tudi tako, da se učenci in zaposleni aktivno vključujemo v dogodke, povezane s krajem, ter da učenci tukaj odkrivajo in razvijajo svoje interese in talente, zaradi katerih se nato vključujejo v krajevna kulturna in športna društva.
Tako ob praznovanju 130-letnice šolske zgradbe pravzaprav praznujemo življenje in delo v njenih prostorih. Zidovi brez vsebine namreč niso nič. Vsebino
SREDiCA // 7
so šoli dajale in jo še vedno dajejo mnoge generacije učencev in zaposlenih. Tukaj so svojo šolsko pot začeli ali pa so tukaj poučevali mnogi uspešni in ugledni rojaki, kot so bili npr. Anton Kosi, Martin Kojc, Karel Ozvald, Dušan Moškon. Sledili so jim še mnogi drugi in prepričana sem, da bo tako tudi v bodoče. Jeseni 2021 smo želeli praznovati 130-letnico šolske zgradbe, vendar smo jo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa prestavili v letošnjo pomlad. »Nič hudega,« smo se tolažili. »Če so bile prestavljene zimske olimpijske igre v Tokiu, potem lahko tudi mi prestavimo naše praznovanje.«
Ob prazniku šole - naše slavljenke - smo izdali zbornik z naslovom Šola nas povezuje. Ker je vsak jubilej priložnost za brskanje po spominih, za sprehod skozi čas, smo v njem na kratko povzeli zgodovino središke šole, vtkali spomine nekaterih nekdanjih ravnateljev, nekaterih nekdanjih učenk, ki so bile hkrati tudi učiteljice na tej šoli, ter na koncu dodali še literarne in likovne prispevke sedanjih učenk in učencev. Ta zbornik je pravzaprav nadaljevanje glasila 110 let šole »Pod čapljami«, ki smo ga izdali ob 110-letnici šolske zgradbe.
Našim prednikom - velikim ljudem - smo lahko hvaležni, ker so imeli velike sanje. Zaradi njih pod streho središke šole pretekle in sedanje generacije soustvarjamo skupno zgodbo o sedanjosti in sanjamo o prihodnosti novih generacij.
Prepričana sem, da so se sanje prednikov o veliki, svetli šoli, ki sledi sodobnim trendom v vzgoji in izobraževanju, ki sledi zahtevam časa, ki se ponaša z
odličnimi vsestranskimi uspehi in ki je za učence topel in varen »drugi dom«, uresničile.
Zahvaljujem se vsem, ki pri tem sodelujete, nas podpirate in nam pomagate. Predvsem gre zahvala naši ustanoviteljici - Občini Središče ob Dravi, MIZŠ, ZRSŠ ter mnogim drugim.
Zahvaljujem se Občini Središče ob Dravi, ki je finančno omogočila izdajo zbornika in pogostitev po prireditvi. Kot nekdanja učenka te šole, kot nekdanja strokovna delavka te šole in kot sedanja ravnateljica želim vsem, da bi nas središka šola povezovala in navdihovala še naprej.
Naj zaključim z mislijo Walta Disneya: »O čemer lahko sanjaš, to lahko tudi uresničiš.«
Na voljo so še brezplačni izvodi zbornika Šola nas povezuje, ki ga dobite v šoli.
V zakonske vode sta 21. maja letos zaplula član našega uredniškega odbora,
v
Samo Žerjav, in njegova Anja.
Ob vstopu na vajino skupno življenjsko pot vama iz srca želimo veliko sreče, razumevanja in ljubezni. Naj vama bo življenje vedno obsijano z vesejem in s smehom.
Iskrene čestitke ob poroki vama želi Uredniški odbor Sredice.
SREDiCA // 8
Bojana Jakl
Birma in obhajilo v Središču ob Dravi 2022
Otroci 8. in 9. razreda OŠ Središče ob Dravi so se s pomočjo našega g. župnika, Jožeta Urbanije, ter kateheta Matjaža Kosija zelo lepo pripravili na prejem zakramenta svete birme. Birmovalec dr. Stanislav Slatinek je vseh 28 birmancev zelo pohvalil glede znanja in odnosa do vere. Ob pomoči vseh omenjenih ter pevske skupine Jua, birmancev, botrov in staršev so otroci zakrament svete birme prejeli v cerkvi Sv. duha 28. 5. 2022. Maša in obred sta bila zelo lepa in svečana.
Prav tako pa so v naši župniji v nedeljo za binkošti, 5. 6. 2022, prejeli zakrament sv. obhajila otroci 3. razreda. Prvoobhajancev je bilo 1 1. Na prejem svetega obhajila je otroke pripravljal g. župnik, Jože Urbanija. Da je bila maša lepa in svečana, gre velika zahvala tudi Lei Rajh, saj je otroke naučila pesmi in jih spremljala pri petju. Tudi pevke skupine Jua so s svojimi glasovi polepšale nedeljo. Vsem nam bosta ob fotografijah ostala birma in prvo obhajilo v zelo lepem spominu.
Iskrena zahvala g. župniku, Jožetu Urbaniji, za požrtvovalnost, zahvala pa gre tudi g. katehetu, Matjažu Kosiju, dr. Stanislavu Slatineku za birmovanje, pevski skupini Jua za angelske glasove, g. Marjetki Kramberger za prečudovito okrašeno cerkev. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo birmo in prvo obhajilo izpeljali, kot se šika.

S

postavi srčne želje na prvo mesto in zapluj sanjam naproti.
SREDiCA // 9
drava St
nedum2000
Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor
Več kot 24.000 posajenih sadik avtohtonih vrst ohranja biotsko raznovrstnost
Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor je s partnerji v okviru projekta zaDravo z zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst izboljšala življenjski prostor številnim vrstam ptic kmetijske krajine, zlasti vrsti rjavi srakoper, in številnim opraševalcem. Zasaditev je bila izvedena na območju Natura 2000, in sicer v občinah Starše, Duplek, Markovci, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi. Posadili so več kot 24.000 sadik avtohtonih drevesnih (med njimi prevladujejo divja češnja, divja jablana, skorš, brek, poljski javor, hrast, beli gaber) in grmovnih vrst, kot so črni trn, glog, rumeni dren, brogovita, dobrovita, leska. Na novo zasajene in obnovljene mejice bodo tudi znatno povečale biodiverziteto kmetijske krajine, saj pestra rastlinska sestava mejic ponuja več različnih okolij za različne organizme.
Mejice - zadnje oaze v kmetijski krajini
»Mejica je pas grmovne in drevesne zarasti, ki je bogata po zastopanosti rastlinskih in živalskih vrst. Samorasle mejice so bile nekoč sestavni del kmetijske krajine in so služile kot protivetrna zaščita, omogočile so uravnavanje vlage v zemlji, nudile so senco, ki ščiti rastline pred sončno pripeko, in bile življenjski prostor širokemu spektru organizmov,« je pojasnil mag. Dominik Bombek, koordinator projekta na RRA Podravje - Maribor. Kmetijska krajina se je v nekaj desetletjih, pretežno zaradi vplivov intenzivnega kmetijstva, drastično spremenila. »Marsikateri organizmi se spremembam na tako kratek rok niso uspeli prilagoditi, zaradi česar smo partnerji projekta zaDravo vključili v aktivnosti projekta tudi izboljšanje stanja na kmetijskih območjih z vzpostavljanjem in obnovo struktur, kot so mejice in solitarna drevesa,« je razložil Bombek. Partnerji projekta - Občina Duplek, Občina Starše, Občina Središče ob Dravi in RRA Podravje - Maribor - so pod strokovnim vodstvom partnerja Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave (ZRSVN) za potrebe zagotovitve trajnega izboljšanja habitata izvedli odkupe in obnove na skupno več kot 12 hektarjih zemljišč. Kot izjemno pomembno zasaditev mejic ocenjujejo tudi v ZRSVN. »Mejice in ekstenzivni travniki postajajo v Podravju vse redkejši. S tem se spreminja značilna krajina, po kateri je bilo v preteklosti to območje prepoznavno. Izgubljajo pa se tudi življenjski prostori nekoč splošno razširjenih, danes pa že močno ogroženih živalskih vrst. S projektom želimo vsaj malo omiliti te negativne trende. Predvsem pa se trudimo, da bi domačini in obiskovalci ponovno prepoznali mejice in vrstno pestre travnike kot značilnost krajine, ki poleg življenjskega prostora za živali nudi tudi številne ugodne učinke za prebivalstvo,« je pojasnil Simon Veberič iz ZRSVN. Na odkupljenih površinah so vzpostavljeni novi in izboljšani obstoječi travniki in mejice. S tem so partnerji projekta prispevali k ohranjanju prehranjevalnega habitata organizmov, še zlasti pa vplivali na življenjski prostor ptice rjavi srakoper (Lanius collurio).
Rjavi srakoper potrebuje za svoj obstoj ekstenzivne travnike, ki jih omejujejo pasovi drevesne in grmovne vegetacije. Strukture uporabi za gnezdenje in kot lovna mesta. Ker se v zadnjih letih površine travnikov in mejic zmanjšujejo, upada tudi številčnost teh ptic.
SREDiCA // 10
Mejice imajo dokazano pozitiven vpliv na širše okolje
Naravovarstveniki so zaskrbljeni in opozarjajo na hitro zmanjševanje populacij in izginjanje organizmov, ki so vezani na kmetijske površine. Posledica rušenja naravnega sistema ima lahko katastrofalne posledice za človeka. Spregledani organizmi, ki za človeka opravljajo izjemno delo, so močno odvisni od razširjenosti krajinskih elementov v kmetijski krajini.
Zasejene sadike dreves in grmovnic v Občini Središče ob Dravi
»Glede na to je skrajni čas, da naredimo spremembe. V sklopu projekta zaDravo smo jo naredili tako, da ohranjamo, obnavljamo in vzpostavljamo mejice na območju Dravskega in Ptujskega polja ter znatno prispevamo k izboljšanju stanja organizmov in kmetijske krajine tega območja,« je prepričan Bombek, ki je omenil še raziskavo dr. Danila Bevka, ki dokazuje, da 17 % mejic v kmetijski krajini ublaži vpliv dviga temperatur na vrstno pestrost in številčnost divjih čebel. Prav tako se za 22 % poveča vrstna pestrost in za 60 % številčnost dnevnih metuljev, v kolikor povečamo delež ekstenzivnih polnaravnih habitatov v krajini s 5 na 15 odstotkov. »Več opraševalcev pomeni tudi povečanje pridelkov na kmetijskih površinah. Zato pozivamo vse, ki imajo na svojem zemljišču možnost vzpostaviti mejico in spremeniti meje med sosednjimi zemljišči v cvetlični ali deteljni pas, da na tak način prispevajo k izboljšanju življenjskega prostora organizmov,« je zaključil Bombek.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo
Ohranitveno kmetijstvo
Z minimalnimi mehanskimi posegi, s skrbjo za stalno, celoletno pokritost tal in s pestrim vrstenjem poljščin ter (občasno) setvijo mešanih posevkov varuje naravo in zagotavlja ohranjanje ekosistemskih storitev.
Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitnih tal je namree vse manj. Ee ne bomo spremenili svojega ravnanja s tlemi, bi lahko v nekaj desetletjih izgubili veeino rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitnih tal odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst.
Rešitve so le v trajnostnem gospodarjenju s tlemi, s sprejetjem agronomske tehnologije, ki je na vrhu sodobne znanosti.
Tla si lahko predstavljamo kot srce kmečkega gospodarstva, središče obtoka snovi in energije. So življenjski prostor množici živali, praživali, gliv, mikroorganizmov in omogočajo rast rastlinam, ki so hrana ljudem in živalim. Živa, zdrava tla predelajo rastlinske ostanke ter živinska gnojila in delujejo kot filter za čiščenje vode. Rodovitnost tal je zato odvisna predvsem od zagotovitve čim boljših razmer za razvoj talnih organizmov, primerne reakcije (pH) tal, ugodnega razmerja med vodo in zrakom, optimalne založenosti s hranili in njihovega medsebojnega razmerja.
Agrotehnični ukrepi, s katerimi posegamo v tla, morajo zagotoviti rast kmetijskih rastlin, ne da bi pri tem poškodovali vitalnost, rodovitnost tal.
Za ohranitveno kmetijstvo so značilni trije principi. 1. princip: Minimalni mehanski posegi v tla -ohranitvena obdelava ali direktna setev
Uspešna setev pri ohranitveni obdelavi je v veliki meri odvisna od ustreznosti sejalnic. Za doseganje želenega uspeha setve v tla, prekrita z rastlinskimi ostanki, potrebujemo sejalnice z dovolj velikim pritiskom na posameznem setvenem elementu.
Osnovna orodja za ohranitveno obdelavo tal so dletasti in/ali diskasti rahljalniki, ki tla le delno premešajo, z dodanimi elementi za poravnavo in zgostitev setvenega sloja. Osnovne tehnike ohranitvene obdelave so:
► Nič (no-till) poseganja ali minimalni poseg v tla -poseg v tla po celotni površini ne sme preseči 1 0 cm delovne globine.
Poseg v celotno ploskev - površino tal
SREDiCA // 11
Glavni omejitveni dejavnik je globina obdelave, ki ne sme presegati 10 cm. S tem ne motimo/ranimo več kot 1/3 volumna tal. Za ta namen so dovoljena vsa orodja, ki pa morajo odgovarjati osnovni zahtevi po minimalni površinski pokritosti tal.
► Poseg v globlje plasti tal, površinsko gledano, ne sme preseči 25 % celotne površine, en delovni element pa lahko poškoduje največ 1 5 cm širok pas; vse to velja tudi za trajne nasade.
Pasovni posegi pod 10 cm globine (srednji in spodnji sloj) brez mešanja slojev - globina ni omejitveni dejavnik!
Pasovni poseg ("strip till") srednji In spodnji sloj do max 1/3 volumna tal
Vse tehnologije, katerih orodja za pripravo tal upoštevajo to načelo, spadajo v ohranitveno kmetijstvo.
Ohranitvena obdelava (conservation tillage) skupaj z drugima dvema načeloma ohranitvenega kmetijstva zmanjšuje erozijo tal in ohranja organsko snov v tleh. Ohranitvena obdelava tal je razumski koncept, ki omogoča spremembo tal. Spremenjena tla pridobijo zadrževalno in samoočiščevalno sposobnost; omogočajo preživetje poljščin, ko je suša in ko je poplava; omogočajo povečanje populacije organizmov, ki zadržujejo razvoj škodljivih organizmov.
2. princip: Stalna pokritost tal s poljščinami, podsevki, dosevki ali z rastlinskimi ostanki
Pri ohranitvenem kmetovanju je zahtevana minimalna pokritost tal (vsaj 30 % površine) tudi neposredno po setvi. Vzdrževanje zaščitnega sloja vegetacije ali puščanje žetvenih ostankov na površini tal zatira rast plevela, zagotavlja zaščitni učinek proti ekstremnim temperaturam, zmanjša izhlapevanje, pomaga ohraniti vlago, preprečuje erozijo in zbijanje tal. Pri uvajanju ohranitvene obdelave ni dovolj samo uporabiti druga orodja namesto pluga, temveč se mora spremeniti celoten sistem pridelave. Če zamenjamo zgolj orodje, ne pa celotnega sistema (ustrezni kolobar, ustrezna pokrovnost, menedžment ravnanja z žetvenimi ostanki, nadzor plevelov), potem bo uspeh slab.
3. princip: Pester kolobar, s čim več rastlinskimi vrstami (najmanj 3 kulture)
Za ohranitveno kmetijstvo je bistvena diverzifikacija vrst prek raznolikih sekvenc posevkov in združenj, ki vključujejo vsaj tri botanično različne vrste rastlin. Dobro zasnovano vrstenje poljščin v kolobarju:
•	pospešuje dobro strukturo tal,
•	spodbuja raznoliko paleto flore in favne tal, ki prispeva h kroženju hranil in izboljšanju prehrane rastlin ter
•	pomaga preprečevati škodljivce in bolezni ter trdovratne plevele.
Pravilen kolobar, ki vključuje tudi stročnice za manjšo odvisnost kmetov od industrijsko pridobivanega mineralnega dušika, je bistvenega pomena za ohranjanje in izboljšanje humusne bilance in rodovitnosti tal. Z izmeničnim menjavanjem poljščin s plitvim in z globokim koreninskim sistemom je poraba hranil optimalna in nastane sinergija med različnimi vrstami posevkov. Prehod od konvencionalne obdelave k ohranitveni obdelavi tal predstavlja večletni proces, ki ga moramo prilagoditi usmeritvi kmetije, posameznemu tipu tal oziroma parceli in poljščini, ki na njej raste.
Med najpomembnejše ukrepe za trajnostno izboljšanje kakovosti tal prištevamo ukrepe za izboljšanje strukture tal in povečevanje deleža humusa v tleh. Predvsem je pomemben delež rastlinskih ostankov in humusa v zgornjem sloju tal: za povečanje obstojnosti strukturnih agregatov ter s tem infiltracijske sposobnosti in zmanjšanje erozije. Tako stanje lahko dosežemo edino z uporabo organskih gnojil/komposta in s plitvo, ohranitveno obdelavo tal ter s puščanjem vsaj dela rastlinskih ostankov na površini tal. Izkušnje kažejo, da se z ohranitveno oz. konzervacijsko obdelavo tal, pri čemer puščamo vsaj 30 % površine trajno pokrite z rastlinskimi ostanki, po nekaj letih značilno spremenijo fizikalno-kemijske lastnosti tal. Zaznavno se poveča volumska gostota zgornjega sloja, poveča se delež srednjih, zmanjša pa delež makropor. Posledično se poveča rastlinam dostopna kapaciteta tal za vodo za 15 do 40 %. Več je t. i. »bio-por« (> 1 mm), ki jih naredijo talni organizmi (deževniki, odmrle korenine). Rastlinski ostanki na površini skupaj z vertikalno orientiranimi »bioporami« povečajo sposobnost infiltracije vode s površine, kar pomeni, da več padavinske vode ostane na polju, manj pa je odteče po površini. Pomembno je, da infiltrirana voda pronica v globino počasneje skozi talni profil, saj je hidravlična prevodnost ohranitveno obdelanih tal manjša zaradi večje gostote tako obdelanih tal. Kljub temu da so tla gostejša, pa je njihova struktura obstojnejša. Predvsem v zgornjih 10 cm je več stabilnih makroagregatov (> 200 jUm), kar izboljša zračnost tal. Rastlinski ostanki na površini tal zmanjšajo udarno silo nalivov, kar je izjemno pomembno za preprečevanje erozije in lateralnih izgub hranil in pesticidov. Obenem rastlinski ostanki na površini zmanjšajo evaporacijo s tal. Tla pod nastiljem so hladnejša (v povprečju za 3 °C), kar skupaj
SREDiCA // 12
s povečano količino rastlinam dostopne vode lahko značilno vpliva na večjo biološko aktivnost v tleh čez poletje (= zmanjšan stres zaradi suše). Tudi cikel sušenje - ponovna navlažitev tal poteka bolj postopno, zato taka tla manj razpokajo in manj izgubljajo vodo skozi razpoke iz globljih slojev.
Kakšno je stanje konvencionalne obdelave tal v splošni praksi?
•	Veliko število operacij in prehodov po njivi.
•	Obdelava je draga: 38-42 % celotnih stroškov v poljedelstvu predstavlja obdelava tal, od tega za oranje kar 70-80 %. Vir energije je nafta, ki bo vse dražja.
•	Zbijanje tal zaradi gaženja.
•	Vodna erozija na nagnjenih zemljiščih.
•	Vetrna erozija (Vipavska dolina - v začetku leta 2012 je vetrna erozija odnesla 35-75 t/ha rodovitne prsti; Kmečki glas 30. 5. 2012).
Pri ohranitvenem kmetijstvu so tla bolj rahla:
•	izboljšana struktura tal,
•	boljša dreniranost in kapaciteta tal za vodo,
•	manj površinskega odtoka in onesnaženja površinskih in podtalnih voda,
•	manjša poraba energije in manjše emisije CO2 in
•	povečana vsebnost humusa. Bogatejše talno življenje izboljša:
•	dostopnost in obtok hranil in
•	odpornost na škodljivce in bolezni. Praktični agrotehnološki cilji:
•	pridelki morajo ostati na enakem nivoju kot pri najboljši konvencionalni praksi obdelave tal,
•	struktura tal in njena rodovitnost morata biti v nekaj letih občutno izboljšani,
•	uspešno je zatiranje plevelov,
•	manjša je poraba energije in dela (časa),
•	manjše so izgube hranil in pesticidov ter
•	izboljšana je ekonomičnost pridelave.
Dr. Rok Mihelič s Katedre za pedologijo in varstvo okolja na Oddelku za agronomijo (Univerza v Ljubljani) je povedal, da v Sloveniji študiramo koncepte ohranitvenega kmetijstva in imamo že več kot dve desetletji trajajoče poljske poskuse. Poskuse izvajamo na različnih lokacijah in mnogi rezultati kažejo, da se tla izrazito izboljšajo, da se izkoristki hranil izboljšajo, da imamo več in večjo pestrost talnih organizmov, boljšo strukturno obstojnost tal, manj erozije prsti, manjše splakovanje hranil. Zaradi prej naštetega lahko sedaj kmetom dokaj suvereno svetujemo, da lahko gredo v tej smeri naprej in da je to prihodnost. Z ohranitvenim kmetijstvom poteka na površini, ki je nenehno pokrita z rastlinami, vezava sončne energije v tla. V poletnih mesecih lahko njiva, ki jo po žetvi žit posejemo z mešanico rastlin, veže sončno energijo, ki je ekvivalentna toni in pol nafte na hektar. Ta energija je v obliki odlične hrane za talne organizme, ki gradijo rodovitna tla. Tudi Branko Majerič je opozoril na
varovanje narave, ki ga omogoča ohranitveno kmetijstvo. Pri ohranitvenem kmetijstvu je poleg ohranitve tal pomemben tudi podatek o zmanjšanju sproščanja CO2 v ozračje - z oranjem njive spustimo v zrak 1,6 t CO2/ha.
V Sloveniji se je ob prehodu v novo tisočletje začelo gledati na agroekologijo širše in v tej smeri se spreminja tudi kmetijska politika. Danes snovalci politike ugotavljajo, da bo potrebno več sredstev nameniti za trajnost kmetijske pridelave, posebej za ekosistemske storitve, povezane z njo. Sodobna kmetijska politika gradi na vzdržnem upravljanju naravnih virov, potrebne pa so precejšnje inovacije tudi pri opredelitvi ukrepov. Družba želi ohraniti čisto vodo, kakovostna tla, čist zrak in biotsko pestrost za nadaljnje rodove, ob tem pa tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
Branko Majerič je pojasnil, zakaj so se leta 2000 odločili, da na kmetiji ne bodo več klasično kmetovali z uporabo pluga: »Za spremenjen način kmetovanja smo se odločili predvsem zaradi ohranjanja trajnosti narave in povečanja ekonomike na družinski kmetiji. Z minimalnimi posegi v tla koristimo tlom z ohranjanjem organske snovi v tleh, ki je ključnega pomena za rodovitna tla, in trošimo manj fosilnih goriv. Zaradi stalne pokritosti tal se količina plevela drastično zmanjša, kar zmanjša uporabo glifosata.«
Plitva kompostirna priprava tal je ključ ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji.
Za izvajanje ohranitvenega kmetijstva na območju Slovenije se je zaradi številnih specifik razvila nova tehnologija ohranitvenega kmetijstva, t. i. plitva kompostirna priprava tal. Pri tem je ključna naloga diska, ki ima določen rezalni kot, da spodreže rastoče rastline ali ostanke rastočih rastlin in jih delno premeša s prstjo. Tako pride v tleh do pravega aerobnega razkroja organske mase - »kompostiranja«, ne za proces gnitja.
Branko Majerič je pojasnil: »Zelo pomembna naprava pri ohranitvenem kmetijstvu je sejalnica s t. i. rezalnim diskom, ki mora imeti minimalno 200 kg pritiska na posamezni element pri prazni sejalnici. Rezalni disk prereže rastlinsko maso, zareže v prst in s tem ustvari predpogoj za diskasti sejalni lemež iz dveh diskov, ki zarežejo v tla, ustvarijo setveno brazdico, v katero se položi seme. Istočasno se lahko položi tudi del štartnega
SREDiCA // 13
gnojila. Sejanje z zadnjim delom sejalnice s pritiskom zaključi kolo, ki semena poveže s prstjo, da rastlina lahko čim prej vznikne.«
Ohranitveno kmetijstvo s tehnologijo plitve kompostirne priprave tal omogoča, da brez dodatnih hranil za strniščni posevek soje po ječmenu vzgojimo dva pridelka v enem letu. Raziskave so pokazale, da se lahko na strnišče ječmena poseje sojo, ki naredi lep
Jana Čavničar
Naše prinašalke sreče
Ko se peljemo po naši občini, se pogled zelo hitro ustavi na prekrasnih belih štorkljah in njihovih gnezdih, ki se povečini nahajajo na električnih drogovih. Štorkljina gnezda veljajo za ponos kraja, po ljudskem izročilu so štorklje prinašalke sreče, blaginje in znanilke dobrega. Kot značilne središke »povodne ptice« jih je omenjal že dr. Kovačič v središki kroniki leta 1 91 0, kar pomeni, da Središčani že dolgo sobivamo s temi izjemnimi živalmi in so navajene na našo prisotnost. V letošnjem letu smo komaj pričakali prihod teh lepih dolgonogih belih ptic, ki so se lani ob koncu avgusta poslovile iz naših krajev in krenile na izjemno nevarno prezimovanje v toplejše kraje. Prve štorklje so v Središče ob Dravi letos prispele v prvi polovici meseca aprila, ob koncu meseca pa so prileteli tudi novi parčki in že dolgo nismo imeli zasedenih vseh gnezd po naši občini in obenem zgrajenih še novih. V juniju lahko vidimo, kako iz najbolj znanega štorkljinega gnezda pri Mercatorju že kukajo mladi nadobudneži, ki še imajo temne kljune. Letos so štorklje zasedle gnezdo na Poštni ulici v Središču ob Dravi, na Grabah, na hitro pa je moral ukrepati še Elektro Maribor v Obrežu in postavili so nov drog z gnezdom zraven električnega droga za nove prišleke. Ob jutranjih urah in ob večerih lahko štorklje največkrat vidimo po travnikih ter na bolj mokrih zemljiščih. Pari štorkelj se ponavadi vračajo v domače gnezdo, ki so si ga ustvarili, in so si zvesti do smrti.
Kako so si štorklje zveste, priča naslednja zgodba. V letu 2019 je lokalni župnik v Cerkljah na Gorenjskem opazil, da mamica štorklja zaradi poškodbe peruti ne more vzleteti na dimnik župnišča, kjer je imela gnezdo s svojimi štirimi mladički. Z mladički je tako ostal samo samec, ki pa sam ni zmogel hranjenja štirih lačnih kljunčkov. Župnik je poklical DOPPS, ki je tako poskrbel za premestitev poškodovane mame štorklje v kliniko za male živali, občina pa je poskrbela, da so tudi mladičke prenesli v azil, da ne bi poginili od lakote. Očeta štrka so čez poletje pustili samega v gnezdu. V avgustu, ko je mama štorklja okrevala, so jo skupaj z mladički vrnili na lokacijo. Ko so se vrnili, očeta štrka sprva ni bilo, a je priletel že čez dve uri in tako je družina ostala skupaj. Naše štorklje je v fotografski objektiv ujel Simon Šavora, da jih boste lahko od blizu občudovali. Res je
koreninski sistem. Na koreninskem sistemu so nodulacije bakterij, ki vežejo dušik iz zraka. Opisani proces poteka brez obračanja zemlje, brez gnojenja oziroma	brez	dodajanja	hranil.
Pri ohranitvenem kmetijstvu je poleg ohranitve tal pomemben tudi podatek o zmanjšanju sproščanja CO2. To je pomemben podatek, ki kaže, koliko lahko z ohranitvenim kmetovanjem prispevajo poljedelci samo k ohranitvi narave.
lepo videti, da se bela štorklja vrača v našo občino. Je pa potrebno opozoriti, da zgolj občudovanje belih štorkelj, le-teh ne bo obdržalo v našem kraju. Bele štorklje spadajo med ranljive živalske vrste, ki jih negativne spremembe v kmetijski krajini močno ogrožajo in prizadenejo. Poleg hudo tveganih in smrtno nevarnih potovanj štorkelj v toplejše kraje, kjer je smrtnost v prvem letu selitve za mlade štorklje celo 72%, so velike težave, ki tem pticam selivkam močno škodujejo, izguba njihovih prehranjevalnih habitatov, ki jih štorkljam in drugim živalskim vrstam odvzemamo s krčenjem in izsuševanjem mokrotnih in ekstenzivnih travnikov, ki jih spreminjamo v njive, pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, posek in uničevanje mejic, posledično pa drastični upad populacije žuželk. Na ta način smo do izumrtja privedli nekoč močno zastopano ptico zlatovranko (omenjena je v središki kroniki iz leta 1910 kot ena izmed najlepših ptic v Središču), prizanesli pa nismo še marsikateri drugi živalski vrsti, ki je zaradi človeških posegov povsem izginila, saj se ne more prilagoditi naglim spremembam ter nima nikakršnih možnosti za preživetje zaradi agresivnih posegov v naravo. Potrebna bo učinkovitejša zaščita in varstvo narave znotraj kmetijske krajine, sicer bomo nepovratno uničili naravo, ki je temeljnega pomena tudi za naše zdravje. Skrajni čas je, da tudi sami začnemo razmišljati, kaj lahko storimo za naravo, kar je naša kolektivna odgovornost in dolg njej, ki nam omogoča obstoj. Glede na povečano število naših štorkelj upajmo, da gre tudi pri nas naravi na bolje.
SREDiCA // 14
Vesna Kitthiya, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture - naravovarstveno ozelenjevanje in sonaravno oblikovanje zunanjega prostora
Kako ublažiti ekstremne vremenske pojave na domačih tleh
Toča, močni vetrovi in nalivi, spomladanske zmrzali, zemeljski plazovi, poplave, visoke temperature. Vse to in še več postaja naša stalnica, ob kateri se zazdi, da smo povsem nemočni in da presega moč našega delovanja. Četudi to deloma drži, pa vseeno lahko tudi sami prispevamo k zmanjšanju škode, najprej in v prvi vrsti z ustrezno ozelenitvijo parcele. Drevesna in grmovna vegetacija z vrstami, ki poženejo globoke korenine, namreč pomaga pri blaženju vetrov, ekstremnih temperatur in pri zmanjšanju plazenja tal. Ima dober učinek na mikroklimo in če je mreža zasaditve v krajini dovolj na gosto, je ta ugodni vpliv ustrezno povečan v širšem geografskem smislu. To, da imamo bogato prepleteno mrežo z zelenjem na javnih površinah, pa je naloga ozaveščenih lokalnih odločevalcev za skupno dobro. Višje, kot so drevesne vrste, večji je vpliv na zmanjšanje moči vetra in na blaženje temperaturnih razlik. Seveda mora biti zdravo, suhe veje na mestih, kjer bi utegnile koga poškodovati, pa odstranjene pravi čas in najbolj primerno - po arborističnih standardih - in ne na pamet. Največja škoda je, kadar drevesa obglavljamo. Takšna, tudi ko močno odženejo debele veje, predstavljajo še večjo nevarnost, saj te veje z obglavljenih dreves niso dovolj čvrsto pritrjene na deblo. Zato je to ena največjih napak pri urejanju krošenj in s strokovnega in estetskega vidika tudi zelo neprimerna.
Kadar med parcelami v strnjenih naseljih to odpade, je druga najboljša možnost izbor avtohtonih grmovnic, ki jih gosto zasadimo po robovih parcel in dodamo še kakšen otok zelenja vmes. Sosedje, ki s skupnimi prizadevanji sadijo ali vzdržujejo žive meje, lahko pričakujejo višjo kvaliteto bivanja - boljši zrak, prestrezanje trdnih delcev iz onesnaženja, mikrobov, manj hrupa in predvsem več zasebnosti. Tudi boljši vpliv na duševno zdravje. In nenazadnje - veter je manj rušilen, zato imejmo to v mislih, kadar nam odpihne streho ali rastlinjak.
Ko govorimo o neznosnih poletnih temperaturah, se je vredno ozreti skozi okno. Če prevladuje tlakovano dvorišče, je odgovor preprost: ozeleniti ga. Klimatske naprave niso ustrezna in zdravju prijazna dolgoročna rešitev. Izkazuje se, da se to pozna v denarnici. Klimo več ko uspešno in zastonj nadomesti senca dreves. Kadar imamo moderno hišo z velikimi steklenimi površinami, pa še toliko bolj. Pa vendar je pogled v krošnje prijetnejši kot na asfalt, tlakovce ali garažo. Človeštvo je pač še vedno produkt narave in tega niti najbolj zagrizeni tehnofriki ne morejo v celoti zanikati. Ozeleniti z zelenico je premalo, saj so na osmojeni angleški travici temperature le malenkost nižje. Ko je suša, pa velja prepoved zalivanja in takrat je neetično, da vodo iz pipe polivamo za iluzijo travnega tepiha. Naj prevladuje visoka trava, ki jo pokosimo v različnih intervalih enkrat, dvakrat ali trikrat na leto - odvisno od bujnosti rasti. Prihranimo si delo in čas. Visoka trava je tudi estetsko primerna za sonaravne vrtove in cenjena v izbranih okusih. Kdor ima čas, denar in voljo, lahko namesto naravno visokih trav uživa v poustvarjanju s trajnicami, s katerimi dobimo zanimive in izvirne rešitve. Vsekakor pa lahko kombiniramo ene in druge prvine. Najbolj dolgočasne parcele so tiste, ki nimajo ničesar, le asfalt, prazno zelenico ali samo nekaj drevesc s kroglasto krošnjo.
Vsekakor ne bo nič pomagalo, če vsakič znova iščemo krivce za vetrove in vročino drugje. Kar je opisano zgoraj, je uresničljivo vsakomur z lastno parcelo in ob skupnem dogovarjanju tistih, ki živijo v blokovskih stanovanjih. Za rast dreves in grmovnic je potreben čas in najboljši je bil včeraj. Drugi najboljši je danes. Jutri bo prepozno. Nikoli pa ne sadimo invazivnih vrst, pa naj nas še tako prepriča hitra rast. Te so za naravo potencialna nevarnost spreminjanja ekosistema, poleg tega pa so za močne vetrove neprimerne, saj imajo krhka stebla oz. les.
SREDiCA // 15
Vzdrževanje cvetočega travnika (primer ohranjanja cvetočih travnikov na Zaplani nad Ljubljano)
Za ohranjanje in razvoj cvetočih travnikov skrbimo z enkrat letno pozno poletno košnjo.
Ne gnojimo jih z mineralnimi gnojili in na njih ne pasemo živine. Ravno tako zaradi naravnega življenjskega prostora številnih žuželk in drugih živih bitij skrbimo, da z gospodarjenjem ne ogrožamo njihovega preživetja. Obstoj cvetočih travnikov najbolj ogrožata intenzivno kmetovanje in tudi opuščanje tradicionalnega gospodarjenja s travnimi površinami.
Pisano cvetje na cvetočih travnikih rade obiskujejo čebele in tako poskrbijo za cvetlični med. Nekatere travniške rastline so tudi zdravilne, recimo splošno znani navadni rman (Achillea millefolium) in šentjanževka (Hypericum perforatum). Nekatere so aromatične in užitne, njihovo listje ali cvetje
pa lahko vključujemo v pripravo različnih jedi. Cvetoči travniki so element bogate slovenske zgodovine in kulturne krajine, žal pa jih najdemo le še v posameznih fragmentih. Poleg prvinske lepote so tudi dokaz zdravega okolja. (Povzeto po: Cvetoči travniki na Zaplani, www.zaplana.si.)
ffludtelL äh MM, Ä	M*
SREDiCA // 16
Samo Žerjav
Intervju: Davorin Rihtarič, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Obrež
Stoletnici naproti
Prostovoljno gasilsko društvo je najštevilčnejše in najbolj aktivno društvo v Obrežu. V podeželskih okoljih, kot je naše, igrajo gasilska društva pomembno vlogo pri povezovanju občanov. Saj vemo - gasilci so čedalje manj samo gasilci ... K pogovoru smo povabili Davorina Rihtariča, predsednika društva.
Davorin, pozdravljen. Nekaj časa ježe minilo, odkar si prevzel predsedniško funkcijo v društvu z dolgo tradicijo in lepimi uspehi. Kako je tebe pot zanesla med gasilce?
Moram priznati, da je moja gasilska zgodovina, če lahko temu tako rečemo, zelo kratka. Spomnim se osnovnošolskih let, ko sem sodeloval v gasilskem kvizu, pa na kakšnem nogometnem turnirju sem se jim priključil in to je bilo vse. Član gasilskega društva sem od leta 2010. Ta zahtevna funkcija me je pred petimi leti doletela nepričakovano, nanjo nisem bil pripravljen. Po premisleku sem jo sprejel - v dobro društva, kot radi rečemo. »Saj pa bomo ti vsi pomagali,« so me prepričevali člani. Prej sem večinoma opravljal nekaj manjših funkcij, bil sem bolj med operativci. Nasledil sem Viktorja Samca, ki je stopil na mesto poveljnika. Prvi mandat se mi bo kmalu iztekel, bomo videli, kako bo v prihodnje.
Krajani Obreža, Šalovcev in Grab, ki jim pomagate na mnogih področjih, ki so že zdavnaj presegla prvotno začrtane okvirje, vas zelo cenijo. Koliko vas trenutno deluje v društvu?
Število članov je trenutno okoli 120 - toliko ljudi plačuje članarino, kar seveda ne pomeni, da so vsi aktivni tudi na terenu. Glede na kategorijo društva (II. kategorija) je točno določeno, koliko operativcev ima lahko posamezno društvo. To število je vsaj 23. In točno toliko kompletov polne opreme je treba biti na razpolago. Brez prispevka občanov in občine ne bi šlo, to je jasno. Iskrena hvala. Mogoče se komu zdi, da si
Obreške gasilke leta 1951
gasilci kar polnimo žepe, a to je popolna neresnica. Pobiranje za koledarje je nuja in ne prispevek za luksuz. Pomembno je tudi pravočasno prijavljanje na razpise za opremo.
Gasilska zveza Središče, ki povezuje obe občinski gasilski društvi, je bila ustanovljena pred 13 leti. Kako ocenjujete njeno delovanje?	Lahko
govorimo o konkurenci med društvoma?
Gasilska zveza je tisti vezni člen med društvoma, ki lajša delovanje, tudi finančno, in vzpodbuja sodelovanje. Moram povedati, da je Središče,	ker	je
kategorizirano višje, vodilno društvo v zvezi, smo pa pri glasovanju enakovredni. Kljub temu, da so časi največjega rivalstva med krajema in, upam, društvoma, že mimo, se še vedno najdejo posamezniki na obeh straneh, ki za sodelovanje niso pretirano navdušeni. To me kot človeka srednje generacije, ki se zaveda, da je za dobro občine treba stopiti skupaj, žalosti.
Zlati časi društev so verjetno mimo, ljudje čedalje manj časa namenjajo prostovoljstvu. Kako je z mladimi v društvu?
Perspektiva je obetavna. Mladih je dosti, so »pri stvari«. Pred tedni se je naša mladina, recimo, odlično odrezala na tekmovanju v orientaciji v Pršetincih. Osnovnošolci niso problem, so prisotni v kraju in z veseljem pridejo v gasilski dom. Srednješolsko obdobje je tisto, kjer se vez med mladimi in krajem pretrga, in tu imamo težave. Veliko je odvisno tudi od kraja in vrste zaposlitve, ki jo mladi opravljajo. Tisti, ki jim čas dopušča, so »zraven« in bodo ostali; kar nekaj mladih, ki smo jih dolga leta vzgajali in bi nam sedaj prišli še kako prav, pa je zapustilo gasilske vode. Podobno je v vseh društvih v občini in širše. Časi so drugačni. Obdržati kvaliteten kader je naloga, ki ji posvečamo veliko, ampak še vedno premalo časa.
Kako je z izobraževanji in napredovanji v nazive? Se je tudi tu birokratizacija po stari slovenski navadi še povečala?
Osnovni namen poostritve kriterijev je pridobiti znanje in tu ni nič spornega. Tečaj za pridobitev najosnovnejšega naziva gasilca tako po novem traja okrog pol leta. Ta doba je po mojem osebnem mnenju
r,„ juniji - t - .'I. .
-fr—^t-
Članska izkaznica iz obdobja med vojnama
SREDiCA // 17
vendarle predolga. Napredovanja so omogočena po petih letih, po domače povedano: za vsak čin se je treba na novo izobraževati in časovno to vzame zopet zelo veliko časa. Izobraževanje za nižje čine, recimo za nižjega častnika, je bilo nazadnje organizirano v Središču in Koračicah, za »lov« na višje čine pa si je treba vzeti kakšno leto časa, tečaji potekajo na večjih in višjih zvezah. Takšne poostritve prostovoljnemu gasilstvu prinašajo obilo težav, velika večina naših članov za konkretnejša napredovanja ni zainteresirana. Večina intervencij je danes tehnične narave, sistema »prišli, poleli, šli« je čedalje manj, od tu zagotovo izhaja potreba po številnih izobraževanjih. A vse ima svoje meje.
NEKAJ ZGODOVINSKIH PRELOMNIC
1 877 - prva ročna brizgalna
27. april 1924 - uradna ustanovitev
društva
1940 - prva motorna brizgalna
1 952 - prvi gasilski avto
1 964 - prapor društva
1981 in 2004 - večji obnovi gasilskega
doma
2009 - priključitev h Gasilski zvezi Središče
2014 in 2020 - nakup najmodernejših gasilskih vozil
a vsak prostor ima svoje meje. Evropskih sredstev je tudi veliko za izkoristiti, uspešna so večinoma društva, ki gradijo kombinirane gasilsko-vaške domove. Kmalu bo temeljite obnove potreben tudi Dom kulture Obrež in ideja o selitvi gasilcev tja je živa. Sodobni gasilski domovi, recimo tisti v Zamušanih - to je poezija, kaj drugega naj rečem. Tam je povezava kraja z gasilci še trdnejša in tu leži ključ uspeha tudi pri nas. Investicije v vozni park so nas veliko stale, upravičeno smo lahko, tudi glede na velikost društva, nanj ponosni. Vse ob svojem času.
Za kaj vse ste gasilci danes sploh zadolženi?
Mi smo zdaj dežurni v kraju za čisto vse. Karkoli se zgodi, smo gasilci prvi na kraju dogajanja. Več je opreme, več je potrebnega znanja, več stvari gre lahko narobe. Gasilci smo zavarovani za gasilske dejavnosti, se pa dostikrat zgodi, da gremo pomagat izven tega okvirja. Na primer loviti bike ni kar tako. Na koncu pa vsa odgovornost pade na vodjo intervencije, ki ima velike pristojnosti, obenem pa nikoli ne veš, kaj vse gre lahko narobe. Veliko ljudi, ki jim je gasilstvo tuje, ne vidi večine stvari, s katerimi se moramo gasilci v modernem času, pa četudi gre za manjše društvo, ukvarjati. Je naporno, a delo vedno opravimo brez zadržkov. To je naše poslanstvo.
Bliža se častitljiva 100. obletnica društva, kar vas uvršča med starejša društva v občini. Moram priznati, danes sem prvič v vaših prostorih in ni težko ugotoviti, da ste v prostorski stiski. Se obeta mogoče kakšna širitev ali selitev?
Zgradba, v kateri društvo deluje, je bila zgrajena že leta 1880. Po naših podatkih je sprva služila kot sirotišnica. 100. obletnica društva je lepa priložnost, da dorečemo, ali najti kakšen drug prostor, ki nam bo bolje služil, ali ostati na zdajšnji lokaciji, ki vsekakor ni idealna, in iti v širitev. O tem poteka debata že dolgo časa in nismo se še poenotili. Je pa nujno najti neko trajnejšo rešitev. Težko izpeljemo kakšne vaje, lokacija ob cesti je nevarna otrokom, na srečo imamo rezervni lokaciji v Jami in pri Domu kulture. Objekt je vsake toliko deležen temeljitejše obnove, je v solidnem stanju,
Kako pomemben delež v društvu opravljajo predstavnice nežnejšega spola? Je gasilstvo še vedno tipično moška zadeva?
Ja in ne. Ženske so aktivne članice, a ne nujno v tipično gasilski vlogi. Tradicija ženskih tekmovanj je v našem društvu manj izrazita. Ženske so mentorice podmladku, občasno naredijo kakšno vajo, pomagajo na prireditvah. A glede na stanje stvari, ko se naloge gasilca iz leta v leto širijo, jih bo treba bolje vključiti.
Gasilske veselice. Prireditve, ki v naših krajih težje uspejo kot nekje med Ptujem in Ormožem. Kako to komentirati, razložiti, spremeniti?
Zadnjo gasilsko veselico je naše društvo organiziralo leta 2014 - ob prevzemu novega vozila in 90. obletnici. Finančno se nam enostavno ne izide. Obisk, od katerega je marsikaj odvisno, ni takšen, kot bi si želeli. V sosednjem Središču se soočajo s podobnimi problemi. Zopet moram omeniti Zamušane, ki sem jih pred časom obiskal, tam se veliko denarja vloži v znan ansambel, veliko društev je v okolici in vsi vaščani pridejo in ostanejo. Verjetno se krajani še spomnijo praznovanj dneva žena, ki smo jih organizirali v Sokolani. Nekaj časa je šlo, potem pa se je zadeva izpela. Zavedamo se, da jo bo, tisto ta pravo, čez 2 leti treba organizirati. Verjamemo, da bo uspela. Smo pa zadnja leta gasilci v vlogi požarnega ali pa redarskega varovanja. Tam pa smo nepogrešljivi. Zgodba o našem »presmecu« pa je tudi znana daleč preko občinskih meja.
SREDiCA // 18
Glede na obmejno lego Obreža - kako je s sodelovanjem z gasilskimi društvi preko meje? Na steni vidim grb DVD Petrijanec.
Hrvatje so zainteresirani za sodelovanje, pa še kako. Naš stari avto smo prodali v Trnovec. Korona je delno pretrgala stike in zavedamo se, da bi jih bilo smiselno obnoviti. Lažje je sodelovati z bližnjimi Medžimurci in Zagorci kot, recimo, s Primorci, pa ne samo zaradi bližine. Hrvaška društva, tista našega ranga, so precej slabo opremljena, večina denarja se tam nameni dalmatinskim (zaradi poletnih požarov) ter večjim, mestnim društvom oz. profesionalnim enotam. Sosedje so veseli naše opreme, ki pri nas ne gre več tehnično skozi. Vedno smo se družili z ljudmi podobnih pogledov preko meje in vedno se bomo.
Se pri nas tudi obeta večja zastopanost profesionalnih enot in posledično manj denarja za prostovoljna društva?
Ta ideja, tudi če nekje mogoče obstaja, ne bo šla skozi. S profesionalnimi enotami se ne da nadomestiti goste mreže prostovoljnih društev. Bolj smiselno je denar še dalje vlagati v mala in srednja društva, tega se država trenutno še dobro zaveda. »Ata, po greš h gasilcom?« mi pogosto rečeta hčeri. Prostovoljstvo je na prelomu in kot družba ga moramo podpreti, če ne, se lahko zgodi katastrofa. Gasilstvo te zasvoji, pomaga pa, da ni polen pod nogami.
Posebna zgodba je tudi obreška Jama. Zasluga, da je danes tam vse, kot mora biti, gre predvsem vam, gasilcem.
Zemljišče imamo gasilci v najem, za vodne in obvodne površine pa skrbijo ribiči. Ogromno časa namenjamo
urejanju, obnovili smo dotrajan prostor za druženje, okolica je primerna za urjenje, dobri pogoji so za športne aktivnosti, ponosni smo. Del vaščanov je prostor sprejel kot svoj, a še vedno jih veliko niti ne ve, kako lepo je tam. Saj vemo, na lepote domačega kraja nas vedno opozarjajo zunanji obiskovalci. Kakšna osnovna gostinska ponudba ali pa neka mehka oblika turizma bi mogoče šla skozi ... kakšni dve, tri glamping hiške, ampak o tem bodo odločali drugi.
Stoletnica?
Stoletnica bo. Ogromno dela nas čaka. Vmes so še volitve, tako v društvu kot v zvezi, arhiv bo treba urediti, izdati brošuro, veselico smo že omenjali ... dela je več kot dovolj. Zahvala občanom, občini, vsem podpornikom, za nazaj in za naprej! Mogoče kdaj zamujamo pri kakšnem čiščenju studenca, ampak vse bo postorjeno, obljubljamo!
Viktorija Lukman, mentorica PGD Obrež
Gasilsko tekmovanje iz orientacije ali »Prišli, videli, zmagali«
V sredini meseca maja smo se po velikem »koronskem« premoru končno odločili, da bomo imeli gasilske vaje. Nekaj zagretih mladincev je izrazilo željo, da bi šli na občinsko tekmovanje iz orientacije gasilskih zvez Sveti Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi, ki ga vsako leto v mesecu juniju organizira PGD Pršetinci, ker še niso nikdar bili in je baje tam »fajn«.
Mentorji smo bili malenkost zaskrbljeni, ker še tudi sami nismo sodelovali na tem tekmovanju, do tekmovanja pa nas je ločil le en mesec, vendar smo na željo otrok zavihali rokave in se lotili priprav. Simon je že »potegno« rdečo knjižico in razlagal o pravilih, z Matejem sva pripravila orodje in pričeli smo s praktičnimi vajami. Vaje smo imeli takrat, kadar smo se seveda vsi uskladili. Otroci so imeli še veliko šolskih ter obšolskih obveznosti, nekateri priprave na birmo, valeto, zato smo se tudi težko uskladili. Tudi mentorji
smo bili polno zasedeni, vendar smo imeli vsi skupaj dovolj motivacije, da se pripravimo na to tekmovanje. Na vajah je bilo vedno veliko dobre volje in smeha.
SREDiCA // 19
Pripravili smo štiri ekipe mladincev. Nekateri izmed njih so bili prvič na gasilskem tekmovanju. Za to tekmovanje je bilo potrebno pokazati kar nekaj znanja, spretnosti ter imeti tudi dosti kondicije, saj je bila tekmovalna proga razporejena na razgibanem terenu v dolžini treh kilometrov s petimi kontrolnimi točkami, kjer so otroci pokazali znanje in spretnost pri podiranju tarče z vedrovko (tukaj smo na vajah trenirali predvsem tišino), pri štafetnem vezanju vozlov, pri praktičnih vajah iz orientacije, poznavanju topografskih znakov, hitrost in spretnost pa so morali pokazati v hitrostnem zvijanju cevi ter pri štafetnem spajanju cevi na trojak.
Dočakali smo dan tekmovanja - 12. 6. 2022. Otroci so prišli pred gasilski dom polni energije, dobre volje ter pričakovanj. Prva ekipa naših tekmovalcev, ki je stopila na tekmovalno progo, je bila ekipa mladink (Žana Kuharič, Maja Aleksič ter Ema Šnajder). Najprej so odlično izvedle vajo z vedrovko, ter nestrpno čakale, da pričnejo z izvedbo vaj še na tekmovalni progi. Z zemljevidom ter s kompasom v roki so se odpravile iskat naslednje kontrolne točke, ki so jih vse ekipe morale poiskati in na njih izvesti zahtevano vajo ter po izvedbi vaje nadaljevati po zastavljeni poti na lov na naslednjo kontrolno točko ter tako naprej - vse do cilja, na katerega so uspešno prispele. Nadaljevali smo z ekipo mladincev, ki so jo sestavljali Žiga Borko, Tjaž Hebar ter Gašper Marčec. Tudi oni so pričeli z vajo z vedrovko, ki so jo tudi brez težav in zelo uspešno izpeljali ter nadaljevali s tekmovanjem po zastavljeni progi. Imeli so rahle težave pri iskanju kontrolne točke na terenu, vendar so se kljub temu dobro znašli in vsi člani ekipe so uspešno prišli na cilj. Naslednja ekipa, ki je bila na vrsti, da se izkaže, je bila ekipa mladincev (Leonard Kolarič, Domen Aleksič ter Liona Dernikovič). Pri izvedbi vaje z vedrovko so imeli rahlo nezgodo
zaradi že razmočenega terena, zato je za par sekund Domnu zmanjkalo tal pod nogami, da pa je bila vaja »popolna«, so osvežili še sodnika, saj je bilo zares vroče. Na terenu niso imeli prav posebnih težav, saj so progo odtekli v dobri uri. Kot zadnja naša ekipa, ki se je podala na teren, je bila ekipa mladincev (Jan Samec, Žak Korez in Miha Samec). Tudi njim je uspelo vajo z vedrovko izpeljati odlično, nato pa so tudi oni nestrpno čakali, da dobijo v roke zemljevid in se podajo na teren, kjer so se rahlo »zavozlali« pri štafetnem vezanju vozlov, vendar so tudi oni pretekli progo, polno dogodivščin, v izjemnem času ter vsi zdravi in nepoškodovani prispeli na cilj, kar je tudi najbolj pomembno.
Na rezultate nismo niti mislili, pomembno nam je bilo, da sodelujemo, se imamo lepo in pridobimo kakšno izkušnjo več. A nazadnje se je izkazalo, da smo bili zelo uspešni, saj sta dve ekipi dosegli prvo mesto, ena ekipa drugo mesto, naše pa je bilo še četrto mesto. Tri ekipe so prejele pokale in se uvrstile naprej na regijsko tekmovanje iz orientacije, ki bo meseca septembra. Izraz sreče in nasmehi na obrazih otrok pa so pokali za nas mentorje.
Iz tega tekmovanja smo »pobrali« le najboljše, in sicer to, da sodelujemo med seboj, držimo skupaj kot ekipa ter vzpodbujamo drug drugega pri premagovanju raznih ovir, ki so na vsaki poti - takšni ali drugačni. Zahvaljujem se vsem tekmovalcev za sodelovanje, vam staršem, ki jih vzpodbujate, seveda tudi mentorjem: Mateju Kocenu in Simonu Zorcu, predsedniku PGD Obrež, Davorinu Rihtariču, ter poveljniku PGD Obrež, Viktorju Samcu, predsednici mladinske komisije GZ Središče ob Dravi, Lei Rajh, Gasilski zvezi Središče ob Dravi ter Občini Središče ob Dravi.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč.
Organizacijski odbor Avto-moto kluba Classic TT Središče ob Dravi
Peta mednarodna dirka Slovenija Classic TT 2022 v Središču ob Dravi v znamenju rekordnega obiska in fantastičnega vzdušja
Po dveletnem premoru se je letos med tekmovalce in ljubitelje motodirk ponovno vrnila dirka starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija Classic TT Središče ob Dravi, ki jo je letos prvič organiziral Avto-moto klub Classic TT Središče ob Dravi, ustanovljen v letu 2019, ko je potekala zadnja dirka Slovenija Classic TT. Dirka starodobnih dirkalnih motociklov v Središču ob Dravi je letos potekala vzporedno s pozivno dirko Classic TT za veliko nagrado Središča ob Dravi ter drugič (prvič v letu 2019) kot dirka za državno prvenstvo Hrvaške. Letošnji Slovenija Classic je bil
obenem tudi prvi dirkaški vikend v koledarju hrvaškega motociklističnega združenja kot otvoritvena dirka sezone za starodobnike v okviru hrvaškega motociklističnega prvenstva.
Zaradi združenega slovenskega in hrvaškega tekmovanja se je v okviru pozivne dirke Classic TT vozilo v osmih kategorijah (Sport 60, Oldtimer 1 75, 250, 500, 750, Classic 500 in 1000 ter Sidecar), medtem ko so dirke za državno prvenstvo Hrvaške potekale v 12 kategorijah (Sport 60, Oldtimer 1 75, 250, 500, 750, Classic 250, 500 in 1000, Sport
SREDiCA // 20
Production 750, Spécial 1200 in dve kategoriji Sidecar). Predvidena je bila še kategorija British Cupza britanske starodobne motocikle do 750 ccm, vendar se te kategorije ni udeležil noben dirkač. Tudi letošnje dogajanje se je razdelilo na dva dni, in sicer na sobotne treninge ter celodnevni nedeljski program, ki ga je ves čas spremljalo sončno in vroče vreme. Obvezni sobotni verifikaciji dirkačev so za okrog 55 tekmovalcev v skupno 20 tekmovalnih kategorijah sledili prosti treningi v 4 terminih med 14.00 in 18.15. Sobotni treningi so potekali nemoteno do prekinitve zaradi padca dirkačev v kategoriji Sidecar, vendar na srečo ni prišlo do hujših poškodb. Nedeljsko dogajanje je potekalo z nekoliko spremenjeno časovnico, in sicer so v dopoldanskem času potekale dvojne kvalifikacije. Po »brifingu« vodstva dirke z dirkači so se ob 9.30 najprej pričeli prosti treningi. Zvrstilo se je tudi nekaj nesrečnih padcev in odstopov dirkačev, vendar na srečo ni bilo nič hujšega. Ob 14. uri je potekala formalna svečanost ob otvoritvi dirk, na kateri sta pozdravna nagovora imela vodja prireditve in predsednik Avto-moto kluba Classic TT Središče ob Dravi, Damjan Munda, ter župan Občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, ki sta voznikom zaželela uspešno dirko.
Dirke, ki so se pričele ob 14.30, so otvorile klase 1-7, in sicer v treh skupinah, ki so odvozile 6 oz. 1 0 krogov. Zal je dirko v klasah 5 in 6 obeležil težji padec dirkača Vlatka Waroniga na Yamahi 350 iz MK Podsused, zaradi česar je bila potrebna zdravniška intervencija. Dirke so zaključile močnejše klase 8-10 ter prikoličarji. Program je oba dneva strokovno povezoval napovedovalec Bojan Makovec, kot predvoznica pa je progo pred treningi in dirkami ogrevala Zala Jakl na KTM-ovem dirkalniku.
V nedeljo je na oder stopila tudi dobro znana središka kolesarska ekipa, v kateri Domen Borko, Miha Rakovec, Denis Novak in Matjaž Šef nabirajo cestne kilometre na svojih zmagoslavnih »ponekih«, svojevrstnih starodobnikih med kolesi. Fantje so se tudi zapeljali po znameniti progi Slovenija Classic TT. Po končanih dirkah je ob 17.15 sledila podelitev pokalov, ki sta jo opravila Damjan Munda, organizator tekmovanja, in župan Jurij Borko. Oba sta pohvalila dobro delo sodelujočih na prireditvi, ki je varnostno zelo naporna, prav tako pa terja precej priprav, da se ulice Središča ob Dravi spremenijo v dirkaško progo.
Delegati iz krovnih avto-moto združenj, slovenskega AMZS in hrvaškega HMS so pohvalili delo organizatorja in vseh delovnih skupin pri izvedbi dirk, saj je dogodek potekal brez zapletov in v znamenju odlične organizacije. O tem priča tudi obiskanost dogodka, ki ga je letos obiskalo največje število gledalcev doslej, po oceni organizatorja približno 5000 obiskovalcev, prav tako pa beležimo tudi največji obisk in podporo medijev doslej.
Ob zaključku prireditve se zahvaljujemo občanom Občine Središče ob Dravi, vsem sodelujočim članom srediških in ormoških društev, zlasti varnostnikom, gasilcem in rediteljem ob progi ter ostalim društvom in posameznikom, ki so sodelovali pri pripravah in v organizacijskih aktivnostih, da se je tokratni Slovenija Classic TT tako uspešno odvil, kakor tudi vsem sponzorjem, in še posebej Občini Središče ob Dravi, brez katerih te zgodbe, ki se je na novo pričela pisati leta 201 3, ne bi bilo. Projekt Slovenija Classic TT je še vedno edinstvena licencirana ulična dirka v slovenskem merilu, ki je letos pritegnila največ tujih gostov in moto entuziastov v Središče ob Dravi doslej. Hvala vsem za obisk in podporo.
REZULTATI (zmagovalci po kategorijah) DRŽAVNO PRVENSTVO HRVAŠKE:
•	Sport 60 - Nataniel Galant (MK Doc Dino),
•	Oldtimer 1 75 - Toni Zabjačan (MCK Nova Rača),
•	Oldtimer 250 - Haidi Fabjan (SMK Karlovac),
•	Oldtimer 500 - Janez Marolt (SMK Karlovac),
•	Oldtimer 750 - Zan Mandl (SMK Karlovac),
•	Classic 250 - Toni Zabjačan (MCK Nova Rača),
•	Classic 500 - Nemeth Mihaly (MK Požega promet),
•	Classic 1 000 - Janez Marolt (SMK Karlovac),
•	Sport Production 750 - Davor Grgan (MK Požega promet),
•	Special 1 200 - Dragan Djukic (MK Classic Racing),
•	Prikoličarji - Niko Brumen (HMK Zagreb).
POZIVNA DIRKA SLOVENIJA CLASSIC TT:
•	Sport 60 - Nataniel Galant (MK Doc Dino),
•	Oldtimer 1 75 - Toni Zabjačan (MCK Nova Rača),
•	Oldtimer 250 - Haidi Fabjan (SMK Karlovac),
•	Oldtimer 500 - Janez Marolt (SMK Karlovac),
•	Oldtimer 750 - Luciano Garlassi (MK Classic Racing),
•	Classic 500 - Nemeth Mihaly (MK Požega promet),
•	Classic 1 000 - Janez Marolt (SMK Karlovac),
•	Sidecar - Niko Brumen (HMK Zagreb).
ZAHVALA DRUŠTVOM, KI SO POMAGALA PRI ORGANIZACIJI DIRKE:
PGD Središče ob Dravi, PGD Obrež, PGD Vitan ter gasilci iz Gasilske zveze Ormož, Klub traktoristov Steyr,
Obiščite nas na naši spletni strani (https:// slo-classic.si/) in na družbenem omrežju Facebook (Slovenija Classic TT Središče ob Dravi).
Pišite nam na e-naslov (amk.sredisce@gmail.com) še vedno imamo na zalogi »fan« artikle (majice).
SREDiCA // 21
Konjeniško društvo Središče ob Dravi, Nogometni klub Središče ob Dravi, Mladinsko društvo Obrež, DTV Partizan Središče ob Dravi, Turistično društvo Središče ob Dravi, Rekreacijsko društvo Godeninci, Godba na pihala Središče ob Dravi.
ZAHVALA MEDIJSKIM SPONZORJEM:
Radio Prlek, Kabelska TV Ormož, MOTOPULS, Prlekija on net.
MOTOSI,
ZAHVALA SPONZORJEM IN DONATORJEM:
Občina Središče ob Dravi, Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Pošta Slovenije, d. o. o., TC Jakl, d. o. o., Fasade Gimi, d. o. o., BTB, d. o. o., Krap, d. o. o., Ges, d. o. o., Robert Jakl, s. p., Danijel Plohl, s. p., Dušan
Ozmec, s. p., Drago Čavničar, s. p., Slavko Bratuša, s. p., Javni zavod TKŠ Ormož, Jeruzalem Ormož SAT, d. o. o., Ahac, d. o. o., KEV, d. o. o., Elektroset, Vekoslav Janežič, s. p., Viktor Fideršek, s. p., Johan, Ladislav Selinšek, s. p., Avtotapetništvo Mlinarič, s. p., Rajko Bukovec, s. p., Sandi Šestan, s. p., Franc Trstenjak, s. p., RV Mont, d. o. o., Boštjan Kolenko, s. p., Avtoprevozništvo, Jožef Novak, s. p., Ta folk, d. o. o., Toni Jelovica, s. p., Roman Lašič, s. p., Dejan Jerebič, s. p., Jure Črček, s. p., Kreativna Pika, d. o. o., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Studio Ansara, Jaka Kotnik, s. p., Gozdarska zadruga Ormož, z. b. o., Ivelta, d. o. o., GMT, d. o. o., Uroš Hlebec, TAP Mlinarič, d. o. o., Jurček, d. o. o., Zolleks, d. o. o., Mirko Kocjan, Damjan Krasnik, s. p., Oljarna in mešalnica Središče, d. o. o.
SREDiCA // 22
Lea Samec, predsednica Mladinskega društva
»Pa ne, ka vam je opet pasulj zavrejo«
No, po dveletnem premoru nam je letos ob veliki noči le uspelo izpeljati našo tradicionalno prireditev »Vuzem na Grabah«. Naše druženje je potekalo od petka do nedelje - lahko rečemo, da smo 24 ur »stražili«, da je vse potekalo tako, kot mora ... No, skoraj. Ni manjkalo dobre družbe, glasbe, pijače in hrane. Naš kuhar, Evgeni Kolarič, je poskrbel, da smo v soboto imeli kaj za prigrizniti, v nedeljo pa - kot po tradiciji ... »jah, nič, kej bomo, pasulj je zavrejo, idemo dale, bomo že ...« Zaključek našega druženja je sledil v nedeljo zvečer, ko je gospod župan, Jurij Borko, prižgal kres, Godba na
pihala Središče ob Dravi pa je zaigrala. Za to se tako godbi kot gospodu županu iskreno zahvaljujemo! Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem sponzorjem ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je tudi letošnje pokanje izpadlo tako, kot mora. Največja zahvala pa gre vam, dragi obiskovalci, ki ste prišli rajat z nami. Zahvaljujemo se tudi za vse prostovoljne prispevke, ki ste nam jih namenili. Vabljeni tudi naslednje leto.
Seveda pa ne smem pozabiti na vse članice in člane, ki ste pomagali. En velik HVALA!
Silva Marčec, Folklorna skupina Obrež
Folklorne nezgode in zgodbe
Zgodil se nam je Folklorni večer. Končno. Dvakrat nam ga je vzela korona. Letos pa je bil zelo mednaroden. Na obreškem odru smo videli srbske, bosanske, hrvaške in slovenske ljudske plese. Zanimiva je izjava neke gospe: »Pa toga nega do Maribora nigdi. No, tam je Lent malo bojši ...« Pohvale so deževale od vsepovsod. Bojan, ki živi na Primorskem, je bil tako navdušen, da nam je po prireditvi na naš TRR takoj nakazal nekaj evrov. Nad programom je bil navdušen tudi naš župan. Malo manj je bil navdušen, ko je na občino prišel račun za porabljen material za pogostitev nastopajočih. Nahranili smo okrog sto trideset odraslih in trideset otrok. Osnovnošolski folklorniki (starejša in mlajša skupina) so dobili sendviče in sok. In tu se je začela prva nezgoda. Vprašala sem kuharice, ki so v našem Domu kulture pripravljale hrano za nastopajoče, kje so sendviči in sok. In odgovor je bil, da ne vedo in da tega niso videle. Ura je bila že okrog štirih popoldne. Vprašamo v trgovino. Odgovor: »Tega niste naročili.« Kaj sedaj? V akcijo je stopila Metka. Potrebnih je bilo nekaj telefonskih klicev, nekajkrat je bilo potrebno izreči besedi prosim in hvala in otroci so dobili sendviče in sok. Pred začetkom programa pa je bila potrebna še ena »intervencija«. Ura je bila pol sedem (samo eno uro do začetka), plesalcev iz Vojnica pa še ni bilo. Napisala sem sporočilo Čedomiru: »Kje ste?« Pa mi odgovori: »Na granici, imam problem sa nošnjama.« Pa spet jaz: »Trebaš pomoč?« Pa on: »Ma
sporna je hrvatska strana, ne možeš pomoci.« In sva zaključila. Ampak mi imamo Zvonka. In je šel na mejo. Malo je »podebatiral z organi« in stvar se je uredila. Čedomir, vodja Ansambla narodnih igara Vojnic, mi je na kratko razložil vzrok tega neljubega dogodka. Ker pa mi nimamo nič s tem, ne spada to med zgodbe FS Obrež.
Na Folklornem večeru so nastopili tudi plesalci KUD Mladost Bosanska Otoka. Pri njih pa je bilo nenavadno to, da so prišli z redno avtobusno linijo iz smeri Ljubljane. So rekli, da je tako ceneje. V podrobnosti se nismo spuščali. Posebni so tudi po tem, da so muslimani in smo jim pripravili hrano brez svinjskega mesa. Je bil pač pečen piščanec. Ostali smo jedli »pohanega« (ocvrtega).
SREDiCA // 23
Naši dolgoletni prijatelji KUD Vinica - z desnega brega Drave - pa so nam v odgovoru na naše vabilo poslali povezavo za Avsenikovo pesem Prijatelji, ostanimo prijatelji. Pa smo res pravi prijatelji. Drug drugega se razveselimo »kak mali deca«. Njihovi tamburaši pa so itak zakon.
Vsako leto se razveselimo tudi šolske folklorne skupine. Letos sta nastopili mlajša in starejša skupina. Breda z mlajšo skupino ni imela nekih problemov, razen s tišino pred nastopom. Lidija, ki vodi starejšo skupino, pa je doživela manjše »pretrese«. Pa jih ne bom naštela, ker je vse lepo šlo mimo. No, samo to, da vse plesalke niso imele folklornih čevljev, da smo jim »posodili« plesalko Kajo in še nekaj osebnih »pretresov« je bilo za povrh ... Sledil je občinski praznik z dopoldansko proslavo in s priznanji in z branjem obrazložitev, kje kdo sodeluje, da si je priznanje zaslužil .in zahvala za priznanja s koncem: »Folkloristi, vi ste tista frekvenca, ki dela mene tako srečnega ...« Nato pa pogostitev v velikem slogu in prijetnem vzdušju. Med pogovorom ob jedači in pijači smo folklorniki pridobili novo članico. Spet nas je več. Juhuhu ...
Zvečer istega dne pa smo zaplesali na območni reviji v organizaciji JSKD. Dobili smo golaž (v obliki besed in za pojesti). Da smo si popravili tek, smo šli v eno izmed obreških garaž in nadaljevali z veselico. Občutek, ko z vnukom čakaš v zaodrju na nastop, pa je poseben. To nam je omogočila naša šola, ki je pripravila proslavo ob svoji 130-letnici. Tega ne pozabiš. Ker pa se to zgodi zelo redko, se pripeti, da se pozabiš slikati za spomin. In naša Jelka je svoje tri vnuke in vnukinjo za slikanje še enkrat oblekla v folklorne kostume (seveda tudi sebe) in se z njimi slikala, mislim da s štirinajstdnevnim zamikom. Bravo,
Jelka. Meni slikanje z mojimi tremi ni prišlo na misel. Škoda.
Dobili smo vabilo iz Paklenice. A ni Paklenica pri morju? Ta ni, ta je pri Novski. Paklenica kod Novske. Pa saj je vseeno. Potrebujemo avtobus, šoferja Srečka in gremo. Potrebovali pa smo še marsikaj. Na vabilu je pisalo, da nam dajo stojnico, na kateri naj se predstavimo. Aktivirali smo Vesno, ki ima največ izkušenj s stojnicami. »Nafehtali« smo nekaj uporabnih reči. Pomagali so nam na občini, na oljarni, v podjetju Ahac (Droga), vinar Gorjak, vinska klet Puklavec iz Ormoža, Destinacija Jeruzalem in še (moja) teta Marta nam je dala za sladoled ... Naš »štant« je bil vzorno urejen. Pri plesanju pa smo potrebovali »šomlek«, ki pa je ostal doma. Še sreča, da prireditelji okoli zunaj narejenega odra niso vsega pospravili. Z Mileno sva našli tri »štore«. Lahko sva izbirali. Pred nastopom je izbranega preizkusil tudi Robi. Vse je »štimalo«. Ko smo ob odru čakali na nastop, je našemu najbolj domiselnemu plesalcu Danilu »kapnila« ideja. Za klobuk si je zataknil koprivo. Fantje so nastop začeli s klobučkovim plesom. To pomeni, da so morali z vso silo prijeti klobuk soplesalca in si ga dati na svojo glavo. Kar je sledilo, si lahko predstavljate. Najprej au, nato pa smeh. Nastop je uspel. Po nastopu pa vedno sledi druženje in spoznavanje.
Naslednje leto gremo v Erdut. Mogoče. Ko smo se že odpravljali na odhod, pristopi do nas gospa in vpraša, ali smo iz Slovenije. Mi: »Ja, seveda.« Ona: »Sem videla mariborsko tablico na avtobusu. Jaz sem pa mama od Josipa Iličiča.« Še dobro, da malo spremljam šport in mi je »kapnilo«. Sem pa jo potem prepustila večjim nogometnim navdušencem med folkloristi. Vse ima svoj konec, samo muzika in ples ne. Aja, pa klobasa ima dva konca. Mi plešemo naprej, se smejemo za nazaj, se družimo zdaj .
Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi
Uspešen prvi del godbene sezone
Petki počasi spet dobivajo staro obliko. Klarineti, flavte, saksofoni, trobente, baritoni, basi in tolkala drug za drugim zasedajo stara mesta. Začelo se je s spontanim nastopom na »fašenki« pred občino. Za nekatere je to bil opomnik, kako lepo je igrati, sploh pa v družbi dobrih prijateljev. Tako so se ob petkih stoli v Orlani začeli vedno bolj polniti. Sledil je nastop na občinski
proslavi. Poiskali smo naše lepe modre uniforme, zloščili črne čevlje in zaigrali. Ko smo ugotovili, da igrati še nismo pozabili, a bo igranje še boljše, če bomo vadili, nas je naslednji petek bilo na vaji že več. Sledilo je najbolj pestro obdobje v naši sezoni, ko smo zasedeni skoraj vsak vikend. Spet smo pomagali prižgati »vuzmenko« na Strasu, nastopili smo na velikonočni procesiji na Grabah in zaigrali na kresovanju mladincev v Obrežu. Pomagali smo obeležiti tudi proslavo ob 1 30. obletnici Osnovne šole Središče ob Dravi.
Veliki finale pa je bila tradicionalna prvomajska budnica. Tako kot nekoč smo se 1. maja zjutraj ob 5. uri dobili v Orlani in naložili tovornjak. Skoraj bi potrebovali dve prikolici, toliko nas je bilo. Ob pol šestih smo začeli svojo pot in občane Občine Središče ob Dravi z igranjem koračnic prebudili v praznični dan.
SREDiCA // 24
Hvala vsem, ki ste nas od zgodnjih jutranjih ur naprej pozdravljali z oken, balkonov in nas z okrepčilom pričakali ob poti. Hvala tudi našemu dolgoletnemu šoferju Miranu Antoliču, ki z nami vztraja vse do popoldanskih ur.
Že dlje časa pa smo se pogovarjali še o enem, drugačnem koncertu, in sicer o promenadnem koncertu na našem lepem Trgu talcev pred Občino v Središču ob Dravi. Ker nas je vedno več hodilo na vaje, se je dalo tudi izpiliti program s kar 1 2 skladbami. 21. maja je bilo vroče. Sonce je pripekalo in spraševali smo se, ali nam ne bo mogoče prevroče. Pozno popoldne pa se je začelo oblačiti. Iz Ormoža so že sporočali, da tam dežuje, mi pa smo še vedno na Trgu talcev gledali v temne oblake in si mislili, da nas bo nevihta prešla. Pa nas ni. 20 minut pred začetkom koncerta se je ulilo kot iz škafa. Še vedno smo čakali, v prepričanju, da je morda to le kratka ploha. In res je bila. Nekaj ljudi se
je začelo zbirati na trgu in seveda jih nismo nameravali pustiti čakati. Vsak je prijel za svoj instrument, postavili smo se in že začeli igrati. Končno je središka koračnica zazvenela na središkem trgu. Vsega skupaj nam je uspelo odigrati skoraj štiri skladbe, potem pa se je tista »ploha« spremenila v celovečerni dež. In tako je bil naš promenadni koncert zaključen. Razmišljali smo, kdaj naj ga spet ponovimo, a nam, žal, ni uspelo uskladiti terminov. Mogoče pa spet naslednje leto.
Uredniški odbor Sredice
V spomin Frančeku
v
Stamparju
16. junija nas je prizadela tragična vest, da med nami ni več dragega Franca Štamparja. Tako nenadoma je odšel, da ni bilo moč verjeti ...K Frančeku ne bomo šli več po med v Središče
Frančeka smo kot poznanega čebelarja in zaslužnega občana iz naše sredine povabili k sodelovanju v prejšnji Sredici. Štejemo si v neizmerno čast, da smo še v letošnjem marcu s Frančekom izvedli osrednji intervju, njegovo bogato znanje, srčnost, marljivost in izkušnje pa zapisali v večnost, saj za sabo pušča neizbrisno sled v domačem kraju, med domačimi ljudmi, v plemenitem čebelarstvu, ki mu je bil predan z vso dušo . Še veliko vsega bi se lahko naučili skozi njegove oči in besede. Frančeka se bomo vedno spominjali z vsem spoštovanjem — kot odličnega človeka, s posluhom in čutom za ljudi in naravo.
Uredniški odbor Sredice ob boleči izgubi dragega Franca Štamparja izreka globoko in iskreno sožalje njegovim najdražjim. Tebi, Franček, pa želimo miren počitek med zvezdami.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
Romana Suhodolčan, Društvo upokojencev Središče ob Dravi
Naše aktivnosti
Kako naj začnem, ko ni kovida? Prej se je vse sukalo okrog njega, zdaj pa je nekje na dopustu, tako, da se mi lahko družimo in smo bolj aktivni. 13. maja 2022 smo imeli upokojenci Zbor članov v Kulturnem domu Obrež. Zbora se je udeležilo 109 članov. Malo nas je bilo strah, da vas bo prišlo manj, ker je bilo prestavljeno v Obrež, ampak pohvale vredno - bilo nas je skoraj toliko kot vsako leto. V soboto, 1 1. junija 2022, smo bili na malo krajšem izletu pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Obiskali smo zeliščarko Danico Kolarič. Ker pa si zdaj prvič, odkar sem pri društvu, nisem šla prej pogledat, kam gremo, me je kar pošteno stisnilo, ko sem videla, kam smo prišli. Breg in še enkrat breg. Toda izšlo se je kar dobro. Gospa Danica je tako prijetna in jezična, da smo ob njej pozabili, da gremo v grabo in bo potem treba priti še nazaj gor, pa še do avtobusa, ki nas je odložil kar na avtobusni postaji v vasi. Ob razlagi, kaj vse lahko v naravi uporabimo, kaj vse imamo za plevel, ki to ni, bo kar držalo, da za vsako bolezen rož'ca raste. Pri njeni zemljanki smo se pošteno okrepčali z namazi iz raznih zelišč, napili čaja ali soka, prav tako iz zelišč, ki rastejo na njenem travniku ali vrtu. Lahko smo tudi kupili kakšen čaj ali kapljice. S skupnimi močmi smo premagali strmino in pot do avtobusa. Sledil je ogled cerkve. Eni so se vmes okrepčali s kavo ali pivom v bližnjem bifeju. Po ogledu cerkve nas je pričakal gospodar vinotoča Poles. Pa spet v grabo - bila je krajša vzpetina - v njegovo klet na degustacijo vin. Ob pokušanju vin in manjšem prigrizku je lastnik raztegnil harmoniko, mi smo zraven zapeli in bilo je prav luštno. Tudi vino je bilo dobro, zato smo si ga eni kar nekaj kupili za domov. Lastnik mi je na koncu ves vesel povedal, da tako luštne skupine že dolgo nazaj ni
SREDiCA // 25
gostil. Da ne bi domov prišli prezgodaj, smo se ustavili v Trnovski vasi v gostilni Pri sivi čaplji. Posladkali smo se s sladoledom, popili kakšno pivo ali špricar, skoraj vsi pa še kavico. Domov smo prišli okrog 17. ure, vsi zdravi in veseli.
Kljub naporni hoji od avtobusa do ge. Danice, njenega strmega travnika, ki smo ga uspešno premagali, smo prišli domov veseli in zadovoljni. Po dolgem času smo se družili, kakšno rekli, se potožili, kaj nas vse boli, pohvalili, kaj nam raste na vrtu, kako so naši otroci,
kako vnuki. Ogledali smo si spet en lep kotiček naše prelepe Slovenije.
V juliju nas čaka še en malo daljši izlet. V avgustu planiramo piknik ob ribniku v Obrežu. Septembra gremo na morje v Zadar - lahko se še kdo prijavi. Naši kegljači pridno trenirajo in se udeležujejo tekem. Najbolj pridne pa so bile naše pevke, ki so se pripravljale na samostojni koncert ob 25. obletnici obstoja zbora, ki je potekala 1 9. junija ob 1 8. uri v Kulturnem domu Obrež.
Zdenka B. Slavič, Društvo upokojencev Središče ob Dravi
Jubilejni koncert Pevskega zbora DU
ob Dravi
Pevski zbor pri središkem društvu upokojencev je bil ustanovljen na pobudo članov DU in takratnega predsednika društva, Franca Forštnariča, 24. junija 1996. leta. Torej bi po vseh izračunih njegova 25-letnica morala potekati že lani, vendar je bilo praznovanje, zaradi vsem znanih razlogov šele letos, in sicer 1 9. junija.
Prva zborovodkinja je bila Simona Koser Šavora, ki so ji sledili: Jože Barin Turica, Teodor Zorko, Dragica Cvetko, Stanka Pšak in Tomaž Sok Ivan. Sedaj vodi zbor Lucija Pocrnja.
V začetnem obdobju je bila zasedba zbora mešana, potem je število moških pevcev začelo upadati, dokler ni v zadnjem obdobju nastal ženski zbor. Zbor se je na slavnostni koncert že dolgo pripravljal, v zadnjem času posebno intenzivno. Zborovodkinja je profesionalna glasbenica, ki zahteva kakovostno petje. Glede na starostno sestavo zbora pa je razumljivo, da je potrebno mnogo truda in volje do petja na obeh straneh.
Koncert je bil razdeljen na tri dele: v prvem delu so bile na programu narodne pesmi, drugi del so popestrili gostje, v tretjem delu pa smo lahko slišali pretežno domoljubne pesmi. Razveselile so nas pesmi, ki jih poznamo že iz mladosti, kot sta npr. Sijaj, sijaj sončece ali pa Roža na vrtu. Lepe spomine na film Moje pesmi, moje sanje pa nam je obudila krasna pesem Beli cvet. Posebno pevsko poslastico so nam pripravile pevke Ženske vokalne skupine Jua, ki so nam za pokušino zapele dve pesmi. Z njima so nas namreč povabile na koncert, ki bo prav tako v dvorani Kulturnega doma Obrež, in sicer 3. 7. 2022 ob 1 8. uri.
In nato je sledila prijetna sprememba: prej nežna in krhka dekleta in žene s prav takšnimi glasovi, potem pa pravi fantje z »glasom in s stasom«! Vokalna skupina Slovenskogoriški glasovi iz Lenarta z močnimi glasovi, ki prihajajo nekje globoko iz grla, da se kar ne moreš načuditi, od kod jemljejo to energijo. Zapeli so tri
Koncert zbora DU
pesmi, potem so še eno dodali, ob koncu pa že pri mizah še nekaj dodatkov. Ko pa so se že odpravljali, smo peli z njimi tudi vsi ostali. Povedali so nam, da pripravljajo svoj koncert v septembru ali oktobru letos in prav gotovo nas bo nekaj, ki se bomo tega koncerta z veseljem udeležili.
V zadnjem delu koncerta so pevke našega pevskega zbora zapele še nekaj pesmi. Ob pesmi Slovenka sem, ki jo je napisal Davorin Grizold, smo se spomnili nekdanjega središkega nadučitelja Antona Kosija^ ki je pesem tudi uglasbil. Njegov pravnuk, g. Bojan Šinko, je prisostvoval koncertu.
K uspešni izvedbi res odličnega glasbenega večera je pripomoglo 23 sponzorjev in donatorjev; hvala jim za
SREDiCA // 26
to. Pa tudi pevke same so poskrbele za marsikaj - za lične zvitke z verzi pesmi, za druge dekoracije odra ter za okusno, raznovrstno pecivo. Da je celotna prireditev tekla tako tekoče in srčno, kot govori naslov koncerta Tam, kjer je srce, je zagotovo zaslužnih veliko ljudi, ki so skupaj sodelovali - tako posameznikov, kot sponzorjev, donatorjev in nenazadnje več društev naše občine, ki so se povezala, stopila skupaj kot eno - z enim skupnim ciljem: pripeljati ljudem pesem v srce.
Priznanje Ani Gavez za dolgoletno delovanje v zboru
Polona Rotar Marčec
Utrinki iz vrtca
V našem vrtcu se veliko in vedno kaj zanimivega
dogaja. Tako je bilo tudi to pomlad. Nastal je niz
zanimivih in prijetnih dejavnosti.
•	Spoznavali smo poklice, ki smo jih poimenovali »Mali poklici z velikim pomenom.« Videli smo pismonošo, lovca, dimnikarja in ribiča. Poklic pismonoše nam je v vrtcu predstavil g. Dejan Ivančič, v lovskem domu sta nas pričakala lovca, g. Goran in g. Željko Kristofic, poklic dimnikarja nam je v vrtcu predstavil g. David Grubič, pri Dravi pa smo si ogledali ribiča, g. Jožeta Šefa, pri ribolovu s svojimi prijatelji ribiči.
•	Sodelovali smo z Zdravstvenim domom Ormož - s Centrom za krepitev zdravja Ormož. Z izvajalko zdravstvene vzgoje, go. Marjano Kelenc, smo izvedli delavnici »Zdrav način življenja« in »Preprečevanje poškodb«. Skozi vse šolsko leto pa nas je obiskovala tudi ga. Špela Šerod, ki je preventivno pregledovala zobke otrok.
•	Čistili smo okolje in organizirali čistilne akcije po skupinah na različnih lokacijah po Središču in okolici.
•	Skupina Pedenjped smo pripravili pomladno prireditev ob prvem pomladnem dnevu za vse skupine.
•	Z modrimi baloni smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu.
•	Obeležili smo dan zdravja, dan športa in dan Zemlje. Ob slednjem smo zasadili drevesi, in sicer dva oreha, ki so nam ju donirali iz Trsnice in drevesnice Putar iz Cvetkovcev.
•	Vse skupine smo se družile na velikonočnem orientacijskem pohodu.
•	Skupina Pedenjped smo izvedli peko velikonočnih gnezdec ter slanih rogljičkov in jabolčnih žepkov.
•	V vrtcu in šoli smo si pripravili dan pravljic v okviru projekta OBJEM. Vsaka skupina je po svojih zmožnostih pripravila predstavitev pravljice za vse otroke. Videli smo pravljice: Mali medo, Muca
Copatarica, Trije metulji, Pikapolonica in pike, Pod medvedovim dežnikom.
•	V skupini Lunice so obeležili dan brez zavržene hrane in si pripravili »žemeljščak« po receptu babice.
•	Vse skupine smo se srečale s policisti s Policijske postaje Ormož in s policisti - vodniki psov s Policijske uprave Maribor. Ogledali smo si policijsko opremo, vozila in delo s psi.
•	Obiskala nas je ga. Petra Pleh s psom pasme aljaški malamut.
•	Otroci, ki obiskujejo interesni dejavnosti plesne urice in mali folklorniki, so nastopali na prireditvi ob 1 30-letnici zgradbe središke šole.
•	V skupini Pedenjped smo uspešno izvedli in zaključili projekt Pasavček.
•	V okviru našega sodelovanja z Mladinskim centrom Ormož - go. Tjašo Šnajder, vodjo mladinskih programov, sta nas obiskali prostovoljki: Cansu iz Turčije in Isabel iz Španije. Z otroki vseh skupin sta izvedli delavnice: igre oponašanja živali, iskanje fotografij živali po igralnici, poimenovanje živali, učenje pesmice o delih telesa, sestavljanje gospoda Krompirja, pozdravljanje v turškem, španskem, angleškem in slovenskem jeziku.
•	V skupini Pedenjped smo izvedli »ciciveselošolski« dan, ki je bil letos 28. zapovrstjo. Otroci so reševali zabavno-poučne naloge z različnih področij. Ob koncu šolskega leta prejme vsak otrok »Cici pohvalo«.
•	Obiskali smo kmetiji Majcen Sok in Čavničar na Grabah. Videli smo konje in pašnik za konje, hrano za konje, sulki in konjeniško opremo. Pa tudi krave molznice, molzišče, zbiralnico mleka, silažne bale, kmetijske stroje ...
•	Odpravili smo se na zaključni izlet vrtca v Krčevino pri Vurberku, kjer smo si ogledali Pravljični gozd »Rdeča kapica«.
SREDiCA // 27
•	13 otrok in 3 vzgojiteljice so se udeležili 3-dnevnega bivanja v vrtcu v naravi, in sicer v CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju.
•	Neža, Jakob in vzgojiteljica Polona iz skupine Pedenjped smo se udeležili likovne kolonije na Ranču Jureš v Babincih, v organizaciji Vrtca Ljutomer.
•	7 otrok in 2 vzgojiteljici so bili na desetem taboru malih planincev v Veliki Nedelji.
•	V skupini Pedenjped smo si pripravili zaključek bralnih dni z razdelitvijo priznanj »Zlati bralec«, prav tako pa smo v skupini Pedenjped izvedli kolesarjenje in spretnostno vožnjo s kolesom za program Mali sonček.
Sedaj pa nas čaka dolgo, vroče poletje, ki bo za nas v
vrtcu spet polno dogodivščin in novih spoznanj.
Mirjam Simonič in Nina Ivančič
10. Planinski tabor "malih planincev" v Veliki Nedelji
Planinskega tabora se je z mentoricama udeležilo osem otrok našega vrtca, ki obiskujejo interesno dejavnost mali pohodniki. Srečanje je potekalo v petek in soboto, 3. in 4. junija 2022, v Veliki Nedelji. V petek zjutraj smo se zbrali, okrepčali in se odpravili na vodeni ogled gradu. Po ogledu smo se sprehodili po bližnji okolici. Ogledali smo si letno gledališče in ribnik v bližini. Po kosilu smo se z vlakom odpravili v Osluševce, kjer smo si ogledali železničarski muzej, spremljal pa nas je Marjan Kukovec (iz Planinskega društva Maks Meško Ormož). V tem času so nam ormoški planinci postavili šotore. Po vrnitvi smo si uredili šotore in imeli večerjo. Planinca Marko in Janko Juršič sta nam zakurila ogenj, ob katerem smo si pekli hrenovke. Na žalost nas je pregnal dež, rajanje pa smo
nadaljevali na terasi vrtca ob spremljavi žive glasbe. Zaradi dežja smo tako morali spati v vrtcu. Zjutraj smo pospravili, pozajtrkovali in se odpravili na pohod. Na poti v gozdu sta nas čakala planinca Marko in Janko ter »zipline«. Ko smo se vračali v vrtec, smo se ustavili pri vzgojiteljici Mariji Fištravec Strnad, kjer smo se posladkali s torto ter s tem obeležili 10. tabor. Odpravili smo se v vrtec na kosilo in svečano podelitev medalj.
Domov smo se vračali polni lepih vtisov, veseli novih prijateljstev ter z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo.
Ob izvedbi 10. planinskega tabora smo v prostorih vrtca v Veliki Nedelji pripravili priložnostno razstavo fotografij in medalj preteklih taborov.
SREDiCA // 28
Breda Munda, razredničarka 4. razreda
Zahvala
Že drugo leto zapored so otroci iz Vrtca Navihanček in učenci OŠ Središče ob Dravi sodelovali na likovnem natečaju Turističnega društva Središče ob Dravi, tokrat z naslovom »PUST 2022«.
Učenci so po razredih na poljubno likovno tehniko izdelali izvirne likovne izdelke, ki so krasili središko okolico v pustnem času.
Člani TD Središče ob Dravi so obdarili učence, katerih likovni izdelki so bili izbrani kot najboljši. V četrtem razredu so bili nagrajeni (že drugič zapovrstjo) čisto vsi izdelki učencev, na kar smo zelo ponosni. Ob tem se zahvaljujemo za prekrasne nagrade, ki so privabile vsem nagrajencem velik nasmeh na obraz. Iskrena hvala.
Zapisi nekaterih četrtošolcev:
OTA- Ko smo se učili, sta v naš razred prišli dve gospe. N\smo vedeH^zakaj sta prišlM<o smo^ideli, kaj^imc)
Maja Aleksič, 7. razred
Dan, ko smo kuhali za učence
V tem šolskem letu smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet sodobna priprava hrane, prijavili v projekt »Otroci otrokom pripravimo zdrav tradicionalen obrok«. Tako smo v petek, 22. marca 2022, ob pomoči kuharic za učence šole skuhali tradicionalno, lokalno in zdravo kosilo.
Na jedilniku je bila zelenjavna enolončnica, čemaževe testenine z omako in zelenjavnimi polpeti. Za sladico smo ponudili čemaževe pogačice. Lahko bi rekli, da smo ta dan posvojili čemaž.
Učencem šole je bilo kosilo nekaj novega. Tudi nam je bilo novo, da smo stopili v vlogo šolskih kuharic.
piše na rokavu, smo takoj vedeli, zakaj sta prišli. Prinesli sta nahrbtnike. V njih so bile zahvale za sodelovanje. Dobili smo še barvice, knjigo ter družabno igro (kviz o Sloveniji). Bila sem zelo vesela in zadovoljna. Občutek je bil zelo lep. Hvala za darilo.
NEŽA - Ko sta v razred stopili dve gospe, sem se zelo začudila. Nisem vedela, zakaj sta prišli. Bila sem zelo vesela, da je bil moj razred najboljši. Darila sem bila zelo vesela.
JAN H. - V razred sta prišli dve gospe. Bil sem res začuden. Odprli sta paket, v katerem so bili polni nahrbtniki stvari. Bil sem zelo presenečen. Nahrbtnik bomjjporabH^zaJrening. ^^	^^	^^^
Žana Kuharič, 7. razred
Kuhanje v Supernovi na Ptuju
Učenci, ki obiskujemo izbirni predmet sodobna priprava hrane, smo v torek, 5. 4. 2022, predstavili naše kuharske mojstrovine v nakupovalnem centru Supernova na Ptuju. Sponzor našega kuhanja je bil Spar. Tokrat smo se predstavili z lokalnimi jedmi, ki se pripravljajo v času čemaža.
Pekli smo čemaževe pogačice, kuhali središko enolončnico in pripravljali namaz iz ajdove kaše in čemaža.
Obiskovalci trgovskega centra so bili navdušeni nad našim delom. Prejeli smo veliko pohval.
/
SREDiCA // 29
Zala Novak, 6. razred
Peka prleške gibanice
Učenke, ki obiskujemo kuharski krožek, smo se v tem šolskem letu prijavile na tekmovanje v peki prleške gibanice.
Pri urah kuharskega krožka smo se naučile, kako pripravimo testo in nadev. Da pa bi bilo naše znanje še boljše, smo za pomoč prosile gospo Vesno Žerjav, ki nam je predstavila postopek priprave prleške gibanice. Povedala nam je, da mora imeti prleška gibanica od 6 do 8 plasti.
Tako smo v petek, 10. 6. 2022, spekle prleško gibanico, ki je imela osem plasti.
Mentorica kuharskega krožka Olga Daljavec in gospa Vesna Žerjav sta gibanico odpeljali na ocenjevanje v Križevce pri Ljutomeru.
V kategoriji osnovnih šol smo osvojile tretje mesto, s katerim smo zelo zadovoljne, saj smo tokrat tekmovale
prvič.	.
Sonja Kosi, učiteljica 2. razreda
Naravoslovni dan: ekologija - življenje ob Dravi
Louise Hay je zapisala: »Zemlja ne potrebuje človeštva za preživetje. Preden smo prišli na ta planet, je šlo materi Zemlji kar dobro. Če je ne bomo ljubili, bomo izgubljeni.«
Včasih se zdi, da se tega vse premalo zavedamo. Odločili smo se, da bomo zadnji naravoslovni dan na razredni stopnji posvetili ekologiji. Izvedli smo ga v torek, 14. 6. 2022, ko so učenci od 1. do 4. razreda spoznavali življenje ob reki Dravi.
Naša šola je obdana z različnimi življenjskimi okolji. Vabijo nas travniki, sadovnjaki, gozdovi, polja, reka Drava in še bi lahko naštevali. Ugotavljamo, da je nova tehnologija doprinesla k vse večjim posegom v okolje in k vse večji onesnaženosti zraka. Vse to se odraža na vedno večjih vremenskih spremembah, ki vplivajo na ljudi, rastline in živali okrog nas. Z vsem tem želimo ozavestiti naše otroke. Za pomoč smo prosili lovca in ribiča, saj le-ti naravovarstveniki aktivno skrbijo za naravo okrog nas. Obiskala sta nas lovec Jurij Dogša in ribič Anton Prosnik. V uvodnem delu nam je g. Jurij predstavil delo lovca in nam veliko povedal o živalih, ki živijo v naši bližini.
Po malici smo se še skupaj z ribičem odpravili na ogled življenja okrog reke Drave. Že med potjo do Drave sta nam na duhovit način predstavljala različne rastline in živali, ki smo si jih ogledali tudi na interpretacijskih tablah, ki so postavljene ob poti do reke Drave.
Reki smo se poskušali približati v tišini, saj nismo želeli prestrašiti živali ob vodi. Ribič nas je odpeljal na mesto,
kjer smo lahko opazovali labodjo družinico z dvema mladičkoma. Vsi otroci so jih z veseljem občudovali. Povedal je tudi razveseljivo novico, da so se ob reki Dravi ponovno naselili bobri in vidre, ki ne marajo umazanega okolja. Razložila sta nam, da sta se vlogi lovca in ribiča zelo spremenili. Njuna glavna naloga je skrb za okolje.
SREDiCA // 30
Oba sta se zelo trudila, da bi skušala otrokom približati lepote narave tudi z dogodivščinami iz svojega otroštva. Nekaj teh dogodivščin so otroci doživeli ob reki, kjer smo se zbrali nazadnje. Iskali so školjke, opazovali čisto drobne ribice, raziskovali kamenčke, jih metali v reko, prisluhnili še kakšni potegavščini o ribah in se tudi malo okrepčali.
Na koncu smo se obema zahvalili. Poslovila sta se z besedami, naj skrbimo za rastline in živali ter jih imamo radi, da naj se kdaj usedemo pod drevesa in malo prisluhnemo ter opazimo tudi majhne stvari okrog sebe; naj bodo otroci tisti, ki bodo skušali ohraniti naravo vsaj takšno, kot je danes.
Po vrnitvi v šolo smo ponovili vse, kar smo videli in doživeli. Učenci so po razredih izdelali svoje zapise v zvezke, da jim bo znanje ostalo dlje časa. Povedali so, da si želijo, da bi tudi oni lahko počeli vse to, kar sta v mladosti počela g. Jurij in g. Anton, ki sta lovila ribe kar z golimi rokami, saj jih je bilo na pretek. Obljubili so, da se bodo trudili in čim bolj skrbeli za vso naravo.
Zato naj nas misli in dejanja za dobro našega okolja spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj lahko dobrega storimo za naše okolje. Hvala vsem naravova rstve nikom.
Antonija Filipič
Obisk v CSO v Ormožu
Maj je za marsikoga najlepši mesec v letu. Končno se prične prava pomlad, v naravi vse zeleni in cveti, prebuja se novo življenje. In prav v tem najlepšem mesecu je večje število varovancev Centra starejših občanov v Ormožu praznovalo svoj rojstni dan. Po dveh letih, ko nam je koronavirus onemogočal druženje, smo se zopet z veseljem odzvali povabilu, da se učenci naše šole pridružijo njihovemu praznovanju. Obiskali smo jih v četrtek, 26. maja 2022.
V domu so nas prijazno sprejeli zaposleni, stanovalci pa so se zelo razveselili obiska otrok, ki jim vedno znova pričara nasmeh na obraz. Direktorica doma, gospa Janja Jurkovič, je prijazno nagovorila stanovalce in učence iz šole, ki jo je tudi sama nekoč obiskovala. Nato so se nastopajoči predstavili s petjem, folklornim spletom in z recitacijami.
Ob koncu kulturnega programa so skupaj z direktorico doma slavljencem voščili za njihov praznik, seveda pa ni šlo brez torte in pesmi Vse najboljše. Za nastop so se nam lepo zahvalili, nato pa smo se posladkali s torto in sokom.
Odhajali smo s posebno toplino v srcu, zadovoljni, da smo stanovalcem polepšali njihov praznik. Takšno sodelovanje je gotovo dobra izkušnja za učence, ki jih vzgajamo za prijazen, spoštljiv odnos do starejše generacije.
Vesel
imo se ponovnega sniden|a!

Živa Masten, 5. razred
Bilo je v petem razredu: kolesarski izpit
V petem razredu nam je učiteljica že na začetku šolskega leta rekla, da bomo delali kolesarski izpit. Pri kolesarskem izpitu smo se najprej učili prometne znake in pravila. Gledali smo filmčke, ki so nam pokazali, kako moramo ravnati na kolesu. Kasneje, ko smo se že vse naučili, smo delali izpit iz teorije. V prvem poskusu mi ni uspelo narediti izpita. Zelo sem vadila in kasneje mi je uspelo. Zelo sem bila vesela. Po teoriji smo začeli s praktično vožnjo. V šolo smo pripeljali kolesa in se vozili po poligonu. Urili smo spretnost vožnje z eno roko in držanje ravnotežja, nato smo začeli voziti po cesti. Nekega dne pa je prišel policist, saj smo delali kolesarski izpit. Vozili smo se po ulicah in policist nas je opazoval in si zapisoval. Ko smo prišli v šolo, nam je policist povedal, da smo vsi uspešno naredili izpit. Bili smo zelo veseli in ponosni. Na koncu šolskega leta bomo dobili izkaznice, naše prvo vozniško dovoljenje, in sami se bomo smeli voziti s kolesom, tudi v šolo.
SREDiCA // 31

i/ 5" RcumJ^L
«m ¿je	, iodvivv ir f^h- fKWpuiL. fjj^mi».
ruOm Äöm, olow »n. ritJlW^ , tia. M. niviWtk (i^r^ iaiar	AJATV M, ^rut	^
ftwwf go. msnirt^ura ^nu/almrailL.. lüwv ^uiki- urutoJioVMibii, ¿IrJjVVi,-- rtuMUr. /vno^in.' tlfLa^L feuW^ J^L /itffA. iiyiru^ ASmu, is»- ¡(/Ar vkv A	,%[_
Jf&tiuiii'.-_
Xw^CIkc- fir™* X^tlLIl . '..feWroik	r«,
j», »i, jxcL-v-rf.'- ttlntajei. TVO.'HJM^O- . J-b^vflj wms. .U&iAnt,"
(ELiJL ip-tv tL^itUi^ Ur-rtC U «ttWr vw
^JtMjJur
cwvßrtfv ,vr "vMD-b ^IfUt^ÜliO- .¿t^VV^*^	fTLCl- e^Uii. •
'Vi- AT
{talt^ . " ijgrm .irtAi^j iatir liwWiüsi^tf Äjiidki&ni)-VJ- ep. , ruwjJLt' yur	in, op,. Atu&SÜ . ^
IWnifiti n&iilv mT flvrtXit' mMoiiv^ -maiAi,, tie, /rtfc.
jfc.
(vditLwciA,' Üocl^i/uiiCjjok, jpivoShj- ■ ^WCL^CA" whir r\f
fcuWfVt^iotr j J^jt/l. i»B-	ji. rxJüäiiT rvft«.	Aa^jtf-.
'Ä.^uvJJX,' " ,1mo- 'j^piar iflatžnf M*- W. flAfVi^jalN-fv^ SŽCt^^ . M&F .»o- ^tßtvvni- ^¿W-^ vrv AT «jirttkJWLi^ mvsSU Aoiia"- ^«tHo- ".iiwtv ijv^tk n. <nrvoiÄ<r
ifY* ¡U&fc-. ita&v /mvr IL ^VrvclLjTt^.
AJfvur
.■oiht;	-TJ?- ifiailtißiÄ-1 V*. i^ißiL' -TuO. A^Klict*-
(TWJ^HjvnicJti ^-ürwunlt..
Tomaž Sok Ivan
i bum 2022
Sb^uAititi' ,u>xr	-v*-	.TTC«. -ffi^i. IT »-nflU
^tSEwryi ■ iErJi^-i&EcL	^ feTnWTiit'^ ^¿rulUr-Aillh	V
, M1W jtf fUuWf^oii' TV 'toÄJT, iioTmaecf .tirti^ti-.
'Jo- /^CiiU-	w iii" ,t	Aa vi^ö. wv.
'v^C^ii.xj^ii' ¿ianvur iv	ihi^'f	w
■ iji . fe^trv*	(i «Äoiot^iTXtJ". irtUyJioL. riff
"lowy, «jj. ¿WjOw rrJwMiyT	/(rti, > KUJin. jW-
Btdliojtf'. 'ii^fiiio. WW . Ak «{uTioiwr ¿niiitir .	ke-fiHrsr
.CT. ÜoidAlviii. } tMVT y&yM* .viiTM^	ko^- yVIW
llipjji',
'rr^C /A- /ir iitftf ¿V*. uti	ji.
y.-titoti^. IwS^1 .Trti ^ rtiitf- Jt^vr ¿VL, J^J,^. K MJwr
______'ždti.	5. jvcucBiJl
Janja Rudolf, učiteljica likovne umetnosti
Likovni dosežek
Neja Vočanec, učenka 6. razreda, je v kategoriji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja zmagala na likovnem natečaju Rišem/Pišem za prijatelja, na katerem je sodelovalo več kot 4000 otrok iz vse Slovenije. Njen izdelek sedaj krasi platnice šolskih zvezkov, ki jih je mogoče kupiti v papirnicah Office&More. Neja je svoj uspeh opisala s temi besedami: »Zelo sem vesela, da sem zmagala na natečaju in da bo moja slika krasila platnice zvezkov. Najbolj so bili veseli in ponosni starši, ki so me ves čas podpirali, ter prijatelji in učitelji. Rada rišem in slikam, za natečaj sem se še posebej potrudila, ker sem si želela, da bi mojo sliko prepoznali kot kvalitetno. Za motiv sem izbrala otok Santorini, ker imam rada sonce in morje.«
Po dveh letih premora zaradi pandemije so se končno vrnile območne revije pevskih zborov. Letos so bile v obliki Zborovskih BUM-ov, kjer je 583 zborov po vsej Sloveniji skupaj pelo iste pesmi. Otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor OŠ Središče ob Dravi sta v četrtek, 26. maja, kot 52-članska zasedba nastopala na Območnem Zborovskem BUM-u v Ormožu. V en glas smo tako kot 300-članski zbor na nogometnem stadionu NK Ormož zapeli skupaj z otroškimi pevskimi zbori OŠ Stanka Vraza Ormož, OŠ Ormož, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Velika Nedelja, OŠ Velika Nedelja -podružnica Podgorci in z mladinskim pevskim zborom OŠ Ormož, in to ob glasbeni spremljavi benda Gimnazije Ormož ter ob plesu mlajše in starejše plesne skupine OŠ Ormož. Ob petju smo se tudi prijetno družili med seboj in uživali v sončnem popoldnevu.
SREDiCA // 32
Sašo Kupčič, učitelj športa
Državno tekmovanje v atletiki
V sredo, 8. 5. 2022, so se trije učenci naše šole udeležili državnega tekmovanja v atletiki. Aljaž Janežič (9. r.) in David Plohl (7. r.) sta se po odličnem nastopu na področnem tekmovanju v teku na 60 m uvrstila med najboljših 24 sprinterjev v Sloveniji.
David Felzer (9. r.) pa je letos izjemno nastopal v metu žvižgača. Po dveh zlatih medaljah (na medobčinskem in področnem tekmovanju) je na državnem tekmovanju z metom 72,78 m dosegel še bronasto medaljo!
Čestitke fantom!
V soboto, 14. 5. 2022, se je okrog 200 ljudi iz Središča ob Dravi in okolice udeležilo pohoda vseh generacij. Naš glavni cilj je bil, da ob prijetnem druženju naredimo še nekaj dobrega za svoje telo. Pohod smo organizirali v sklopu Dneva druženja in gibanja vseh generacij. Pohoda so se udeležili učenci od 1. do 9. razreda, zaposleni na šoli ter nekateri starši in sorodniki. Mlajši učenci so prehodili krajšo pot, ki je bila dolga okrog 8 km. Starejši učenci pa so prehodili pot, ki je merila 12 km. Na koncu smo najštevilčnejši družini (družina Grmič) ter najstarejšemu (I. Kosec) in najmlajšemu (N. Meznarič) udeležencu podelili priznanje in praktične nagrade.
Po napornih devetih letih smo se učenci 9. razreda odločili, da si malo oddahnemo in gremo na morje. V ponedeljek, 30. maja 2022, je končno napočil čas odhoda. Sli smo v počitniški dom v Fiesi, kjer smo preživeli pet odličnih dni, v katerih smo si privoščili veliko avantur.
Prvi »nezaželen« dogodek se nam je pripetil že v ponedeljek zvečer, ko smo zamudili zadnji avtobus iz Portoroža v Piran in smo bili prisiljeni pot do počitniškega doma prehoditi.
Kljub utrujenosti naših nog po ponedeljku smo se v torek z dobro voljo odpravili še na daljši pohod do klifa v Strunjanu. Takrat pa smo se preizkusili tudi v igranju mini golfa.
V sredo smo se na srečo v Izolo odpravili z avtobusom in ne peš. Tam smo obiskali Muzej Izolana - hiša morja, kjer so nam na zanimiv način podrobno
prikazali zgodovino mesta Izola. Po ogledu muzeja smo šli tudi v Koper, kjer smo se sprehajali po tamkajšnjih poteh ob morju.
Sašo Kupčič, učitelj športa
Dan druženja in gibanja vseh generacij
Ema Snajder in Lea Munda, 9. razred
9. razred v šoli v naravi
SREDiCA // 33
Naslednji dan je bila na urniku vožnja z ladjico. Med vožnjo smo si ogledali školjčišče in soline. Kasneje pa smo si seveda s skakanjem z ladjice privoščili osvežitev v vodi. Prizor iz ponedeljkovega večera se je ponovil tudi zadnji večer naše šole v naravi, saj smo po večerji v Portorožu spet zamudili avtobus in tako bili ponovno prisiljeni v hojo do doma.
Vseh pet dni smo (ob vseh dejavnostih, ki smo jih imeli načrtovane že vnaprej) zaradi lepega vremena preživeli
tudi na plaži, kjer smo se veliko kopali, igrali odbojko in snemali posnetke, ki so bili predvajani na naši valeti. Naše »počitnice« so se hitro končale. Kljub vsem dogodkom nas je kuhar v domu pohvalil in dejal, da smo ena boljših skupin, ki smo šolo v naravi preživeli v njihovem počitniškem domu.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Slovo od generacije 2013-2022
Sredi junija se je od središke šole poslovila še ena generacija učencev. To je odlomek iz nagovora ravnateljice z valete letošnjih devetošolcev. Leto je naokrog in spet je tu slovo. Slovo od vas, 15. učencev, ki smo vas poučevali in pomagali vzgajati 9 let. Ne vemo natančno, kje vse se boste v prihodnosti še formalno izobraževali in kako dolgo bo trajalo vaše nadaljnje šolanje, zagotovo pa vemo to, da tako dolgega neprekinjenega izobraževanja znotraj ene ustanove ne bo več.
Skoraj celo desetletje smo preživeli skupaj, zato nas zdaj, na cilju, ob slovesu, prevzemajo mešani občutki. Čutimo otožnost in nostalgijo, ker se zaključuje zgodba še ene nepozabne generacije učenk in učencev, ki so končali svoje osnovnošolsko izobraževanje v središki šoli. Hkrati pa so tu tudi občutki veselja in sreče, ker smo vas uspešno pripeljali do sem, do tega cilja, in ker vas bomo danes lahko pospremili v vašo novo prihodnost, kjer se bodo za vas začele pisati nove zgodbe.
Le kakšne bodo te zgodbe? Kaj boste postali? Na vabilu za valeto ste zapisali tole misel Johna Lennona: »Ko sem hodil v šolo, so me vprašali, kaj želim postati, ko bom odrasel. Napisal sem: »Srečen.« Rekli so mi, da nisem razumel naloge. A jaz sem jim odgovoril, da oni ne razumejo življenja.« Biti srečen. Kaj pa je pravzaprav to? Kaj je sreča? Kaj nas dela srečnega? Imamo na to vsi isti odgovor? Zagotovo ne. Srečo vsak razume in doživlja po svoje. Mogoče tudi zato pravimo, da je vsak svoje sreče kovač. Za nekoga je sreča, če zadene na loteriji, za nekoga drugega je to druženje s prijatelji ali pa redna služba, ozdravitev po težki bolezni, rojstvo otroka, odkritje nove galaksije, opravljena matura, športni dosežek, najdena štiriperesna deteljica, opoj v alkoholu ali drogah, bogastvo, denar ... Kaj je za koga sreča, je odvisno tudi od tega, kje in kako živi. Sreča je za reveža nekaj drugega kot je sreča za bogataša, sreča za lačnega je nekaj drugega kot za sitega, sreča za begunca pred vojno je nekaj drugega kot sreča za človeka, ki živi v miru, sreča za otroka je nekaj drugega kot sreča za starostnika, sreča za bolnega je nekaj drugega kot za zdravega ... Za iskanje odgovorov na vprašanja o sreči so bile opravljene številne zelo resne znanstvene raziskave in
študije. Filozofi jo opisujejo kot stanje popolnega zadovoljstva in odsotnost vsakršne želje. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo zapisano, da je sreča tudi »stanje duševnega in telesna ugodja ob izpolnitvi želja, ciljev«. Človeštvo je ustvarilo številne misli in pregovore o sreči. O njej pojejo premnoge pesmi in pišejo romani.
John Lennon je v svoji najbolj znani pesmi Imagine opisal svet, v katerem bi vsi ljudje lahko našli srečo: v svetu brez imetja, brez pohlepa in lakote, brez vojn, v svetu miru in bratstva med ljudmi.
Ljudje so sposobni zapraviti vse svoje življenje ali premoženje v iskanju sreče. V bistvu pa je sreča v nas samih. V sebi nosimo in doživljamo ta občutek. V sebi. V svojem srcu. Samo prepoznati ga je treba. Meni zelo ljuba misel o sreči pa je zapisana v teh verzih Toneta Pavčka, ki je zelo dobro poznal in razumel življenje:
Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.
Drage devetošolke in dragi devetošolci, imejte nekoga radi, osrečujte druge, opravite dobro delo in delo dobro opravite, pa boste našli smisel v svojem življenju in bo vaše življenje zgodba o sreči.
Skupaj s sodelavci vam sporočam, da boste za vedno ostali del naše zgodbe, del našega življenja. Želimo vam veliko lepih in uspešnih zgodb v vašem nadaljnjem življenju. Naj bodo te zgodbe popisane s srečo. Pa srečno!
SREDiCA // 34
Domen Borko, DTV Partizan
S »poneki« do Splita
»Gremo s »poneki« do Splita,« so bile besede, ki jih je lani na neki »fešti« nekdo izrekel. Vsi smo se nasmejali in rekli: »Te pa probejmo.« In smo šli. 26. aprila 2022 smo se odpravili na pot od Središča ob Dravi do Splita, a ne s »trekingom«, niti s »specialko«, ampak s starimi dobrimi Rogovimi »poneki«. Vsi smo ljubitelji športa, katere združuje interes po norih podvigih. In zagotovo je bil to podvig, ki bo vsakemu od nas v spominu ostal do konca življenja. Če se malce pošalim - bolj utrujen sem bil po prihodu domov, saj sem približno 3 tedne dajal intervjuje, pisal članke in se z novinarji pogovarjal o naši dogodivščini. Če bi hotel v popolnosti opisati to dogodivščino, ima Sredica verjetno premalo strani, zato bom celotno pot povzel na kratko ter omenil le trenutke, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin.
1.	dan
Naša pot se je začela 26. aprila ob 15. uri v Središču ob Dravi, natančneje pri domači pivovarni Skolibeer, kjer je Šefov Joža naznanil štart s signalno pištolo. V samem štartu smo obiskali še naše »gostilničare« ter se nato preko mejnega prehoda Središče ob Dravi podali proti Splitu. Pot nas je vodila skozi Varaždin, vse do Novega Marofa, kjer nam jo je zagodel dež. Zaradi močnih nalivov smo si privoščili 2-urni postanek, nabrali novih moči in se podali v noč proti kraju Sv. Ivan Zelina, kjer smo imeli rezervirano prvo nočitev. Tja smo prispeli ob 23. uri in tako je bilo 60 km za nami.
2.	dan
Naslednje jutro vreme ni bilo obetavno, saj je deževalo vse tja do 10. ure. Počakali smo, da je nehalo in se nato odpravili na pot vse do Slunja. Prečkali smo center Zagreba, kjer smo se zadržali 2 uri. Nekaj kilometrov za Zagrebom smo se srečali s spremljevalno ekipo ter nadaljevali pot vse do Karlovca. Ura je bila že sedem zvečer, da bi dosegli cilj drugega dne, pa je bilo pred nami še 60 km. Rekli smo, da se bomo držali začrtanega načrta, si nadeli rokavice, kape ter se odpravili na pot proti Slunju. 20 km pred Slunjem je prišlo na enem izmed ponijev do defekta zadnjega kolesa. Spremljevalna ekipa, ki je že bila v Slunju, je »doletela« nazaj z rezervnimi deli in že smo bili nazaj v pogonu. V Slunj smo prišli ob 23.00, pri temperaturi okrog 0 °C.
3.	dan
Tretji dan smo se ob 9. uri zjutraj podali na pot iz Slunja do Gračaca. Šlo je za tehnično najbolj zahtevno pot z največ višinskimi metri. Kolesarili smo mimo Plitvičkih jezer, kjer smo se »grizli« v kolena in sami sebe spraševali, nekoliko v šali, ali je to nam potrebno. Gnali smo drug drugega, se vzpodbujali ter premagali vse ovire na poti. Pot smo nadaljevali do Udbine, kjer smo nekoliko nenačrtovano zavili na hitro cesto in po

njej prevozili kar nekaj kilometrov. Povprečna hitrost nam je v teh kilometrih kar občutno narasla. Cesta nas je ves čas vodila ob bosanski meji ter nas pripeljala v Gračac, ki je bil cilj tretjega dne. Več kot polovica poti je bila za nami in za zadnja dva dneva nam je ostalo še 1 50 km.
4.	dan
Četrti dan smo se odpravili proti Drnišu. Večji postanek smo naredili v Kninu, se okrepčali in v tistem trenutku smo se začeli zavedati, da je najhujše za nami in da nam bo res uspelo. Ta dan smo imeli v načrtu prekolesariti 80 km, ampak smo zaradi hitrega prihoda v Drniš, podaljšali svojo pot do 100 km. Tako nam je za zadnji dan preostalo manj kilometrov in bolj kot ne uživanje v zadnjem dnevu naše avanture.
5.	dan
Zadnji dan smo začeli kolesariti že ob 7. uri zjutraj, ker smo v Split hoteli priti čimprej. 1 5 km pred Splitom nas je čakal še zadnji težji vzpon pred spuščanjem proti obali. Zame je bil to najtežji vzpon, pa ne zaradi težavnosti, ampak zaradi tega, ker nas je le še nekaj kilometrov ločilo od cilja. Noge so nas zaradi adrenalina same ponesle v ta klanec in prvič smo zagledali morje. Sam nisem ravno navdušenec nad morjem, ampak tega pogleda ne bom nikoli pozabil. Po 4 dnevih in pol kolesarjenja smo s »poneki« prispeli na rivo - ponosno in z dvignjenimi rokami, za nami pa so plapolale slovenske zastave. Sledila je zabava, proslavljanje ob uspehu ter podoživljanje nepozabne avanture.
Nazaj v domač kraj smo se vrnili s kombijem. Doma so nam gasilci pripravili res lep sprejem, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Spremljevalno vozilo je bilo primorano na celotni poti posredovati 2-krat. V obeh primerih je prišlo do defekta zadnjega kolesa, ampak smo težave odpravili brez zapletov.
SREDiCA // 35
Kaj še dodati? Bil je izziv,
0	katerem je dvomil marsikdo, ampak nam je uspelo. Pedale na ponijih smo poganjali 470 km, 4 dni in pol in to s povprečno hitrostjo kar
1	8 km/h. Gre za rezultat, ki ga je možno doseči le z dobro ekipo. Ekipo na ponijih smo sestavljali: Miha Rakovec, Denis Novak, Matjaž Šef ter
Domen Borko. Spremljala pa sta nas Žan Kocuvan in
Meta Ivanuša s kombijem. V svojem imenu bi se zahvalil celotni ekipi za neverjetno avanturo in dosežen cilj. Celotna poni ekipa pa se zahvaljuje vsakemu posebej, ki je na kakršen koli način (pa naj gre za donacijo, motivacijo, navijanje itd.) pripomogel k temu, da smo spisali tako lepo zgodbo. Hvala tudi vsem medijem, ki so tako lepo pisali o nas in nas naredili za »prave face«.
Glede na resnično lep odziv javnosti smo se odločili, da bomo poskušali vsako leto izpeljati en tako atraktiven projekt. V prihodnje pa si želimo dodati tudi humanitarno noto, saj bi bilo poganjati pedale za nekoga, ki tega ne more, še toliko lepše.
Samo Žerjav
Nov pokal v vitrini
Ja, pa smo ga dočakali! Po nekaj sušnih letih (nazadnje je bila članska ekipa prvak 1. MNZ Ptuj v sezoni 201 1/201 2) so se naši »zeleni« (ki so čedalje pogosteje oblečeni v vijolične drese) zasluženo veselili naslova prvaka.
Pomladni del prvenstva je bil kratek, tako da je tokrat res štela vsaka zmaga, vsaka priborjena točka. Tri točke prednosti je bilo več kot dovolj, da je četa trenerja Rakovca ubranila oz. še malo povečala prednost pred glavnima zasledovalcema - Ormožem, ki se je pokazal kot enakovreden nasprotnik, in Pragerskim, ki je počasi, a zanesljivo padal v formi.
Odločili sta dve domači tekmi z omenjenima nasprotnikoma. Tekma z Ormožani je prinesla zasluženo delitev točk, Pragersko pa so naši šampioni brez kakršnih koli težav »razmontirali«. Ostale tekme so prinesle še tri rutinske zmage in remi za slovo od lige, za katero si vsi v klubu želimo, da se vsaj nekaj sezon vanjo več ne vrnemo. Po dolgem času je strelski kralj lige iz naših vrst - tokrat je to Klemen Jakl, ki je zabil 20-krat. Igralci, čestitke za borbo od prve do zadnje tekme, hvala strategoma Zemljiču in Rakovcu, ki si lastita trenerske zasluge za uspeh, hvala podpori s tribun, hvala vsem ostalim sodelujočim in spremljajočim. Superliga, pozdravljena! Druga novica prihaja iz veteranskih krogov. Končno, bi lahko rekli, se ekipa starih asov podaja v ptujsko ligaško tekmovanje, kjer bo že v krstni sezoni mešala štrene pri vrhu lestvice - no, takšne so želje. Bogat pomladni del sezone so uspešno zaključili tudi naši najmlajši. Sodelovanje z Ormožem pri selekciji U15 je obrodilo sadove, fantje so se do samega konca borili za naslov prvaka. Mlajši - U13, U11 ter U9 - so zopet potrdili, da je skrb za lepo prihodnost nogometa na Tratah odveč.
Dragi nogometni klub, tebi pa vse lepo za 45. obletnico! Naj bo uspešno še naprej!
Uvrstitev Klub
Člani - NK Središče
l
Tekem Zmag Neodločeno Porazov Goli Točke 12 9 3	0	55:9 30
Ormož	12
Pragersko	12
Tržeč	12
Hajcioše	12
NK PODLEHNIK	12
Rogoznica Slofšn
12
2 3 6 7 9
11
35:12 2G 52:22 23 23:20 IG 25:45 15 14:44 9
9:51 3
NOVO
Geo - Teh Toni Jelovica s.p.
WfTCWlNJF NA ronnMlJlI BEOOEIUE tU mUDBFMSim
Tel.: 041 443 140
| E-m»ll: tonl.JelovletgjpnaHjcomB
INŽENIRING ZA PODROČJE GRADBENIH IN DRUGIH UPRAVNIH STORITEV
PROJEKTIRANJE Ml
poslovil iti stavb gospodar, poslopij komunalnih ottfektov
NEPREMIČNINE
rramrfmnvrin nnkiin-rsmrt
GEODETSKE STORITVE ureditve mej parcelacije evidentiranje stavb geodetski nairti lakoliebs _ evidentiranju G JI
SREDiCA // 36
Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi
Poletje s knjižnico
Knjižnica Ormož oz. organizacijska enota Krajevna knjižnica Središče ob Dravi je prva knjižnica, ki je v goste povabila brazilskega Slovenca - enega izmed najuspešnejših slovenskih nogometašev - Marcosa Tavaresa. Ikona mariborskega kluba - nasmejani Brazilec, ki je v bistvu Mariborčan - je v torek, 24. maja, privabil številno publiko na zelenico Športnega parka Trate v Središču ob Dravi. Je najboljši strelec prve slovenske nogometne lige in tisti strelec, ki je v slovenski ligi dosegel najhitrejši gol - gol v osmih sekundah. V začetku meseca decembra je izšla njegova biografija Legenda, ki sta jo napisala Janja Vidmar in Boštjan Narat. Športna biografija opisuje njegovo življenjsko pot iz brazilske favele do Lige prvakov ter življenje v štajerski prestolnici, kjer je dosegel največje nogometne uspehe. Z gostom se je pogovarjala športna novinarka Anita Kosec. Dogodek je knjižnica pripravila v sodelovanju z Nogometnim klubom Središče ob Dravi in Osnovno šolo Središče ob Dravi, ki je poskrbela za glasbeno popestritev športnega popoldneva.
Upokojeni kapetan vijoličastih je obiskovalcem predal pomembno življenjsko modrost: »Če imaš sanje, kar sanjaj naprej. Ne dovoli, da ti drugi rečejo, da nečesa ne zmoreš. Tudi jaz sem kot otrok sanjal, da bom igral nogomet. In danes sem legenda.«
Z mesecem junijem smo zaključili s pravljičnimi uricami. Zaključna pravljična ura jje bila v družbi prav posebne gostje - psičke Quinzi iz Športno kinološkega društva Ljutomer - Križevci, njena lastnica pa nam je predstavila tudi pasji šport agility. Otroci so za nasvet o hišnih ljubljenčkih lahko povprašali še veterinarja z Veterinarske postaje Ormož. Popoldne je bilo zelo poučno, zabavno in igrivo.
Tudi v poletnih mesecih v Knjižnici Ormož pripravljamo pestro paleto dogodkov za odrasle in otroke. V juliju in avgustu bodo potekali Zeleni četrtkovi popoldnevi na letni terasi knjižnice. V goste bomo povabili Brigito Šušteršič, predavateljico ter učiteljico naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih, je pa tudi ustanoviteljica vrtnarije z imenom Brigitin vrt, kjer se aktivno trudi, da bi pri vrtnarjenju zmanjšala uporabo embalaže za enkratno uporabo. Z nami bo tudi Boštjan Rančigaj, ki nas bo popeljal v svet čuječnosti, ter ostali strokovnjaki (Iztok Luskovič iz Botanika, Valerija Rotar iz Centra za krepitev zdravja, Primož Zorec iz CoGreena, ki nam bo predstavil vsestransko rastlino konopljo in njeno uporabnost v gradbeništvu). Zelene četrtkove popoldneve bomo zaključili z obiskom primera dobrih praks v Dobrovniku, kjer si bomo ogledali Tropski vrt by Ocean Orchids.
V drugi polovici avgusta (22. 8.-31. 8.) pa najmlajše in mlade vabimo, da se pridružijo projektu Deca fkup na knižni kup, v okviru katerega bomo za vsak dan pripravili zanimive aktivnosti (ples, branje tačkam, ustvarjalne delavnice, počeli pa bomo še veliko zabavnih stvari). Naj omenimo še bralni projekt Poletni bralni izziv, v katerem lahko sodelujete predšolski in osnovnošolski otroci, in sicer tako, da med poletnimi meseci berete 15 dni 15 minut na dan. Izpolnjeno bralno zloženko vrnite v knjižnico, kjer vas bo čakalo presenečenje. Naj se poletno branje začne.
Dragi bralci, preživite poletje z dobrimi zgodbami in s knjigami, ki vas čakajo v knjižnici.
POLETNI DELOVNI ČAS (julij, avgust) Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Ponedeljek: 8.00-11.00 Sreda: 15.00-18.00
Foto: Knjižnica Ormož in Ciril Ambrož
SREDiCA // 37
DTV Partizan Središče ob D
ravi
Nogometni turnir na Tratah
Prva junijska sobota je v športni park Trate pripeljala ljubitelje nogometa, ki so se pomerili za pokal Občine Središče ob Dravi.
V tekmovalnem delu so se pomerile štiri ekipe iz naše občine: veterani NK Središče ob Dravi, Klub Galoper Obrež, Folklorna skupina Obrež in DTV Partizan. Kljub vročemu sobotnemu popoldnevu so tekmovalci pripravili zanimive in borbene tekme, ki so si jih ogledali številni gledalci. Zadnja tekma je določila končni vrstni red. Prvo mesto in pokal Občine Središče ob Dravi so prejeli veterani NK Središče ob Dravi, drugo mesto je zasedla ekipa Kluba Galoper iz Obreža, tretji so bili obreški folkloristi in četrti domači organizatorji tekmovanja. Vsem ekipam čestitamo za uspeh in sodelovanje.
Stanka Horvat, DTV Partizan Središče ob Dravi
Izlet Društva za telesno vzgojo Partizan
Letos smo se člani društva odpravili na potep na Koroško in Solčavsko. Pot nas je peljala po Dravski dolini od Maribora proti Mežici. Tam smo si ogledali rudnik svinca in cinka. V rudnik so nas zapeljali s lesenimi vlaki - kot prave rudarje. Po ogledu rudnika smo se zapeljali po solčavski panoramski cesti proti Podolšavi, ki skupaj z vasjo Solčava in s tremi ledeniškimi dolinami (Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot) tvori Solčavsko. Naselje spada med najvišje ležeče v Sloveniji. Osrednjo identiteto mu daje cerkev Sv. duha, ki stoji v središču naselja. Cerkvica predstavlja osrednji del Solčavske panoramske ceste in je izhodišče proti znameniti Potočki zijalki in vrhu Olševe. Ta prelep del Slovenije nam je tudi letos razkril Ciril Ambrož, ki vedno rad gre z nami in res pozna vsak kotiček naše prelepe Slovenije. Tako nam vedno pove kaj novega o krajih, skozi katere se vozimo, ter kake zanimive zgodbe iz življenja. Res moramo priznati, da je veliko podedoval po svojem sorodniku Ksavru Mešku.
STORITVE S KMETIJSKO, GOZDARSKO MEHANIZACIJO
IN OPREMO
NOVO! HI T R 0 I
Prihranite velik napor klasičnega čiščenja strmih poraščenih delov terena
SREDiCA // 38
Zdenka B. Slavič, Turistično društvo Središče ob D
ravi
Spomladanske aktivnosti Turističnega društva Središče
Saj kar verjeti ne morem, koliko dogodkov se je zopet zvrstilo v le treh mesecih. Toda za vsemi temi dogodki stojijo ljudje, ki so pripravljeni pomagati, ustvarjati, tudi darovati svoj prosti čas, narediti kaj pozitivnega za sočloveka in kraj, v katerem živimo.
V marcu je pod okriljem Turistične zveze Slovenije v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, potekal znani sejem Alpe Adria. Kot že dolga leta nazaj smo se ga tudi letos udeležili. Svoj kraj in naše društvo smo predstavili s propagandnim materialom in z izdelki. Naša oljarna je ponujala svoje odlično bučno olje, pivovarna Skoliber pa osvežujoče pivo, za katerega je bilo veliko zanimanje, predstavilo se je tudi podjetje Ahac z vloženo zelenjavo ter naša članica z naravnimi mili. Članice so napekle veliko peciva in pripravile razne namaze, vse to pa prijazno ponujale obiskovalcem, saj smo bili na zelo frekventnem prostoru. Podarjale so tudi lično izdelane dišeče sivkine mošnjičke. Tri dni so na sejmu sodelovali vsaj štirje člani društva, ki so se vsak dan vozili v Ljubljano in zvečer domov.
Endurance je že tretje leto konjeniška prireditev. Tudi organizaciji in izvedbi. Središčani bi verjetno že kar
v Središču in tukaj smo
okolici znana pomagali pri
pogrešali, če v adventnem
velikonočnem času Središče ne bi bilo okrašeno. Na drevesih okrog Folka in Mercatorja so v velikonočnem času viseli pirhi, ob turistični gredici pod kapelo so se pojavili velikonočni zajci, v občinski zgradbi pa je bila razstava na temo velika noč.
Ob našem občinskem prazniku, 1 1. aprila, smo Središčani pričakali prijatelje iz pobratene Občine Mislinja. Člani TD smo ob prihodu ponujali pecivo in pijačo, da so se gosti malo
okrepčali. Veseli in počaščeni smo, da se je naše sodelovanje s TD Mislinja poglobilo še s pobratenjem občin in sodelovanjem med ostalimi društvi. To se kaže tudi z vsakoletnimi obiski prireditev pri njih ali pri nas in tako smo bili povabljeni konec aprila na njihov sejem sadik. Občni zbor ali zbor članov TD je dogodek, ki je obvezen, saj se polagajo računi o pretekli dejavnosti društva. Pripravili smo ga v krasnem ambientu prebujajoče se narave, in sicer ob lepo urejenem obreškem ribniku. Zbora so se udeležili člani, gosti domačih društev in gospod župan. Predstavili smo načrtovanje za prihodnje obdobje. Potem pa še veseli del: ob odlični zakuski so se razvili prijetni in prijazni pogovori. Vsak gost in član je dobil dišečo sivkino blazinico. In še pred nedavnim: binkošti. Pred desetimi leti je središko TD skupaj s prašičerejskim društvom in posamezniki pripravilo prvo prireditev hladetine in prezvuršta. Naša cerkev je posvečena Svetemu duhu, na ta dan pa je tudi farni praznik, binkošti, ko imamo prvo sveto obhajilo. Ob prazniku binkošti je bil in je še danes znan običaj kuhanje hladetine ali žolce in prezvuršta ali tlačenke. Člani TD skuhamo hladetino, pripravimo malo razstavo, specialitete pa lahko obiskovalci poskusijo in tudi odnesejo domov. Člani pa postrežejo še z odlično kapljico in s pecivom. Pridružijo se tudi ponudniki z domačimi izdelki.
Upam, da ste spomladi opazili na gredici pod kapelo lepo cvetoče tulipane. Ko so odcveteli, smo gredico uredili in zasadili z lantanami. Sivka že nekaj časa cveti in diši, čebelice pa pridno nabirajo med. Že drugo leto smo poskrbeli za zeliščne in cvetlične gredice pri Splavnici. V času urejanja gredic smo imeli krasno spremljavo. Iz mlake pri Splavnici nam je veselo prepeval žabji zbor z zelo glasnimi solisti. Rega-rega-kvak! Tudi v bodoče gremo veselo na delo!
P H I Ž E RS K I ÏA.LON
I i i M&
Aleksandra Žerav s.p.
P.irtftlSnsk.i nI. Jn 2277 Središče? ob Dravi
V ¡! 'ČAS
pan. pet. sob.
n«i in prazniki
8:00 -19:00 7:00-12:00 zaprta
S
HAHVANJE PRAMENI
u
TKANJE SVEČANE FRIZURE
STRIŽENJE
11■>}. ( /etisiu, QLTliSko
Naročila sprejemamo na tei.št.
(MU i^S M T
LA BICS1HETI0UE"
PARTS
SREDiCA // 39

Domače torte za vse priložnosti
Kozarčne sladice
Cakepopsi
arocila sladic
041
443
72
o rt
in
00386 (0)41 456 817
arina Modrinj;
MM - Studio lepote, Marínela Modrinjak s.p. §01 mm_stud¡ojepote
MM - Studio lepote, Marínela Modrinjak s.p., Grabe 40,2277 Središče ob Dravi, PE: Ulica Jureša Ciriia 6, 9240 Ljutomer
MTBiro i L
ATBiro, projektiranje in inženiring, Boštjan ZOREČ, Godeninci 2/a, SI-2277 SREDIŠČE OB DRAVI, tel; 031/379-485; www.atbiiD-projektiranie.si; atbiro.prolektiraniesfrgmail.corn
IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, PRIZIDAVE, NADZIDAVE, RUŠITVE IN LEGALIZACIJE VSEH VRST OBJEKTOV.
Pokličite nas, pošljite povpraševanje na elektronski naslov ali pa obiščite našo spletno stran in se prepričajte o naših referencah s področja izdelave vseh vrst projektne dokumentacije.
Kvalitetno in hitro izdelamo vse vrste projektne dokumentacije, izvajamo gradbeni nadzor, ter NE ZARAČUNAVAMO dodatnih svetovalnih storitev, glede arhitekturne zasnove oz, ostalih primerov svetovanja,
SREDiCA // 41
SOI os
+386 (0)70
www.sojos,
Kolodvorska i
*	izvedba na ključ
•	biološke čistilne naprave
•	nizka poraba energije
*	več volumna, manj prekatov, nič preparatov praznjenje na 4 leta ali več odlično razmerje med ceno in kvaliteto
SREDiCA // 42
Razvedrilni kotiček
NAGRADNA IGRA SUDOKU
vas ponovno izziva na miselno telovadbo! je miselna igrica, ki vam ne bo dala miru,
Sudoku Sudoku
dokler je ne boste uspešno rešili. A pozor - lahko vas zasvoji! Cilj igre je na videz preprost, pot do njega pa vam zna delati preglavice, ne glede na to, ali ste zelenci ali že prekaljeni mački.
Še zanimivost: Prvo svetovno prvenstvo v sudokuju je bilo med 10. in 12. marcem 2006 v italijanskem mestu
Lucca, zmagovalka prvenstva pa je postala Jana Tylova, 31-letna računovodkinja Češke. Na svetovnem prvenstvu so tekmovali tudi v reševanju različnih, neosnovnih tipov sudokuja, kot so nonomino sudoku, sudoku z dodatnimi polji in sudoku na treh ploskvah kocke.
Pravila igre
Pred vami sta dve mreži sudoku. Prvi sudoku je lažji (levi sudoku), drugi pa težji (desni sudoku). Nerešen sudoku ima v različnih poljih vpisane številke, ki so nespremenljive in so ključ za nadaljnje reševanje. Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s številkami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in vsakem manjšem kvadratu 3x3, omejenem z debelejšimi črtami (torej poudarjeno področje, velikosti 3 x 3), vsaka izmed številk od 1 do 9 nastopala natanko enkrat.
To pomeni, da mora vsaka vrstica, stolpec in vsako izmed področij, velikosti 3x3, vsebovati števila 1 9 (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9).
D
O "D D
CO
	1		2			6		4
					4		2	3
						1		
		7	4	9				8
	8		3	5	2	9	4	
	5			1	7		3	6
5		6		2				1
1	7	9		8	3			
8		3	6			7	5	9
1
8
8
8
8
8
CN D
>u
>u >
D
®
_Q
'd
O "D D
CO I
Nagradno žrebanje
Pravilno rešena sudokuja prineseta izžrebancema naslednji nagradi:
•	za lažji sudoku (Sudoku 1): darilni bon za družinsko pico v Gostilni Ozmec v Cvetkovcih;
•	za težji sudoku (Sudoku 2): darilni bon za kosilo ali večerjo za dve osebi v Gostilni Ozmec v Cvetkovcih.
Prislužite si jo tako, da pravilno izpolnjen nagradni sudoku izrežete ali prepišete in posredujete na naslov Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, pripis Glasilo - sudoku, 2277 Središče ob Dravi ali pošljete v elektronski obliki na naslov: urednistvo.sredica@gmail.com, in sicer do 1 0. septembra 2022.
Izmed vseh pošiljateljev bomo izžrebali dobitnika obeh nagrad in ju objavili v prihodnji številki glasila, ko bomo dodali tudi rešitve tokratnih sudokujev. Pošljete lahko rešitev tudi samo za en sudoku, pogoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju nista oba pravilno izpolnjena sudokuja, zadostuje že ena pravilna rešitev enega ali drugega sudokuja.
Dobitniki nagrad iz prejšnje številke
Izžrebana nagrajenca pravilno rešenih sudokujev iz marčevske številke Sredice:
• za lažji sudoku (Sudoku 1): paket (»six pack«) piva Skolibeer v okrepčevalnici G-SPOT PARK v Ormožu prejme Aljaž Zorec;
• za težji sudoku (Sudoku 2): darilni bon v vrednosti 20 evrov v okrepčevalnici G-SPOT PARK v Ormožu prejme Silva Marčec. Obema izžrebancema čestitamo.
Rešitev sudokujev iz prejšnje številke
Oba sudokuja sta imela le eno rešitev.
Želimo vam veliko sreče in zabave pri reševanju tokratnih sudokujev.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) pošljite do 25. 8. 2022 (izjemoma je potrebno rešitve tokrat poslati prej zaradi narave nagrade) napisano na dopisnici na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali pošljite geslo po elektronski pošti na: urednistvo.sredica@gmail.com. Opozorilo: Tiste, ki nam pošiljate rešitve križank preko e-pošte, prosimo, da rešitvam pripišete tudi svoje podatke (ime, priimek in naslov), saj le-teh ni mogoče razbrati zgolj iz elektronskega naslova, sicer tega ne bomo upoštevali. Prvi trije srečni izžrebanci tokrat prejmejo darilne bone Hiše daril: 1. mesto - celodnevno kopanje, savna in kosilo ali večerja za 2 osebi v Termah Ptuj, 2. in 3. mesto - plošča za dve osebi v Gostilni Črni ribič v Frankovcih.
DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Trgovina Krap v Središču) iz marčevske številke Sredice, se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade. Izžrebani dobitniki so: 1. mesto: Marjan Rakovec, 2. mesto: Petra Zadravec in 3. mesto: Franček Veber. Nagrajenci prejmejo darilni bon trgovine Tuš - Krap, d. o . o. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Prejemniki bodo prejeli svoje nagrade po pošti najkasneje v enem tednu po izdaji glasila.