У. Be zl a j D O N E S K I K P R I Z N A V A N J U G L A G O L S K E G A A S P E K T A I Obširna problematika glagolskega aspekta se j e v zadnj ih deset- let j ih razrastla v eno izmed na j in teresantne jš ih vprašanj slovanskega jezikoslovja . Predmetna l i teratura se j e že tako pomnožila, da si skora jda ni več mogoče ustvariti jasnega pregleda nad dosedanjim s tanjem študi j . Toda k l j u b številnim monograf i jam in razpravam je v celotnem kompleksu aspektnih pojavov ostalo nerešenih še mnogo osnovnih problemov. Nič točnejšega ne vemo o genezi aspekta, toda tudi njegova s t ruktura in sintaktične funkc i je Še niso vsestransko po jasn jene . Druga svetovna vojna j e prekini la izredno plodno raz- dobje . toda zdi se, da tudi sedaj po vojni še ni ugasnilo zanimanje za številna še nerešena vprašanja na tem področju.1 Ne bom «e spuščal v podroben pregled dosedanje l i terature o glagolekem aspektu, ki mi v L jub l j an i niti ni v celoti dostopna, čeprav bi bilo tudi v slavistiki potrebno, da bi se nekdo lotil krit ičnega pre- tresa opravl jenega dela, kakor sta to storila Pollak in Beer2 za ger- manistiko. Vsaj n a j n u j n e j š e podatke je mogoče dobiti raztresene po številnih leksikaličnih delih in revi jah. Omej i l se bom samo na na j - splošnejši oris aspektne problematike, obenem pa poizkusil globlje osvetliti nekatera zanimiva dejs tva, ki so v dosedanjih š tudi jah samo nakazana, deloma p a so ušla pozornosti raziskovalcev. To pa samo v najsplošnejših obrisih, kolikor j e to mogoče v široko zajetem infor- mativnem članku. Že na js ta re jš i slovničarji so v slovanskih jezikih opazili aspektne pojave, toda pod vplivom klusičnih jezikov so jih tolmačili po večini v zvezi s ka tegor i jo časa. Šele sedaj po vojni j e postala dostopna Potebnjeva ostalina®, v kateri na jdemo podrobne analize pogledov na aspekt pr i na js tare jš ih ruskih slovničarjih, pri Ju r i ju Križaniču, pri Smotrickem in Lomonosovu. Ako smemo ver je t i av to r ju , j e imel Križanič že doka j jasne pojme. Razlikoval j e pri slovanskem glagolu tri aspektc: enkratnega, mnogokratnega in neopredel jenega (glej o tem tudi Vinogradov z. o. str. 487). Toda njegov nauk je ostal prezrt , v ruskih slovnicah ga je izpodrinila teor i ja Lomonosova o osmih ali desetih časih v ruščini, ki se je obdržala do konca prvega deset let ja XIX. s tole t ja . V preg ledu čeških del o glagolskem vidu n a v a j a T r a v - niček4 posebno Rosovo slovnico iz 1. 1672, v ka te r i j e p o n jegovem prvič p r a v i l n e j e op rede l j en aspekt . Toda upravičeno mu oporeka Mazon,5 da j e tudi Rosa pomešal aspek t s časi. P r a v t ako pa ne drži tudi Mazonova t rdi tev, da j e šele Dobrovsky v Lehrgebäude der böhmischen Sprache iz 1. 1809 prvič točno opre - delil glagolski vid v s lovanskih jez ik ih , ke r ga j e v tem prehi te l n jegov mladi učenec Kopi tar . V svoj i G r a m m a t i k de r slavischen Sprache in Krain , K ä r n t e n u n d S t eye rmark , L j u b l j a n a 1808, n a v a j a mladi slovenski slavist do t edan j e nezadovol j ive t eo r i j e o tem svo j - s tvenem p o j a v u s lovanskih jez ikov v slovnicah, ki so mu bile do- stopne. Ruski t radicionalni nazor Lomonosova n a v a j a po I leimovi Russiche Grammat ik , Riga 1804, za češčino pa j e uporab i l anon imno Gra inmat ica l inguae Boëmicae iz le ta 1705, ki j o j e našel v Zoisovi knj ižnici . 6 Kopi tar obširno anal izira oba nazora, ruskega ter češkega, in opozori na n j u n e pomanjk l j ivos t i . Zdi se mu, da j e neosnovana misel, sp rav l j a t i dvo jne glagole v s lovanskih jez ik ih v zvezo s t empo- ra ln im sistemom, ke r ima vsak glagolski pa r svo jo popolno k o n j u - gac i jo razen part icipov, in ugotovi, da j e med n j imi razl ika glede na t r a j a n j e glagolskega d e j a n j a . Posrečena p a sta se dozdevala K o p i t a r j u izraza, ki j u j e našel pri anonimnem češkem s lovničar ju , »verba significationis perfectae« in »imperfectae«, le da j ima j e dal novo vsebino. Za svoje p o j m o - v a n j e glagolskega vida j e p red laga l t e rmina »verbum perfec tum« in »imperfectum«, ki sta se dolgo obdržala v jez ikos lovju (rabil j u j e n. pr . še Schleicher). Po j em »verbum perfectum« v s e b u j e p o Kopi tar- jevi def in ic i j i »die Begri f fe des E inmal thums und des Vollendens«. Dobrovsky j e nas l edn jega leta v Lehrgebäude der böhmischen Sprache • celoti sp re j e l Kop i t a r j ev nazor, r azš i r j en še s po jav i nesti : nositi (po Dobrovskega te rminologi j i : s inguluria de r e rs ten und der zweiten Grade) . Z obema i zda jama n jegove Lehrgebäude se j e novi nazor о g lagolskem vidu naglo razširil med slovanskimi s lovničar j i . Težko j e reči, ali j e bi la vzrok av tor i te ta teh prvih, vel ikih pio- n i r j e v v slavist iki ali t e ž n j a po enotni k las i f ikaci j i aspektnega siste- ma, da se j e v znanosti XIX. s t o l e t j a u t rd i lo r az l ikovan je aspektn ih ka t ego r i j samo glede na t r a j a n j e glagolskega d e j a n j a . Shema: pe r f ek - tivni (niomentani), imper fek t ivn i (durat ivni) in i te ra t ivni glagoli j e postala v slavistiki t radic ionalna, čeprav spor o eksistenci i tera t ivnih glagolov v s lovanskih jez ik ih še danes ni razrešen in se j e zdelo že prvim nas lednikom Dobrovskega (na j omenim samo Greča in Vosto- kova), da imamo v pr imer ih t ipa nesti, nositi, rusko : нашивать op ravka z d rugačnim po javom, ki ni v nobeni neposredni zvezi z dovr šnos t jo in nedovršnos t jo glagolskega d e j a n j a . V petdeset ih letih j e postal glagolski vid v slovanskih jez ik ih nekakšen o s r edn j i problem šole s ta rogramat ikov , kako r j ih ob iča jno i m e n u j e m o v razl iko od nove smeri , ki sta j o v slavistiki uvedlu pred- vsem Miklošič in Schleicher. Glagolski vid j e poslal nekakšen delec nacionalnega ponosa, prednost slovanskih jezikov pred drugimi mo- dernimi jeziki (moč slovanskih jezikov j e v glagolu). O tem pr iča jo številne monograf i je iz tistega časa,7 ki niso prinesle bistveno novih doneskov k spoznavanju problema, čeprav so posamezni av tor j i zbrali bogato gradivo in nam zapustili marsikateri dragocen migl ja j . Ko se j e uvel javi la mladogramatična šola, so postale analitične š tudi je o naravi aspekta vedno redkejše.8 Mladogramatikov ni več v prvi vrsti zanimal glagolski vid po svoji pomenski plati kot funkc i ja živega jezika, ampak so vsa svoja pr izadevanja usmerili v rekon- s t rukci jo ide. pra jez ika . Pri tem j e bil glagolski vid v slovanskih jezikih posebnega pomena. Mladi Miklošič j e bil prepričan, da so glagoli s podal jšano vokalno s topnjo v korenu (tipa - birat i itd.) so- rodni s taroindijskim intenzivom.9 Tudi kasneje , v drugi izdaji svoje V Vergl. Gram. der slav. Spr., j e bil prepričan, da so se v historični t- epohi razvoja slovanskih jezikov ohranili samo ostanki nekdanjega popolnega, splošnega aspektnega sistema. Podobno so mislili tudi drugi pr imer ja ln i jezikoslovci v XIX. stoletju, čeprav v nobenem drugem ide. jeziku niso našli nobene direktne podobnosti s slovanskim stanjem. Niti p r imer j ava z baltskimi jeziki ni rodila zadovoljivih rezul- tatov.10 Aspektno s tanje v litavščini, letonščini in stari pruščini kaže sicer marsikatero sorodno potezo, ne moremo pa govoriti o kakršnem koli aspektnemu sistemu, ki bi bil skupen obema jezikovnima grupama. Noben poizkus general iz i ranja slovanskega aspektnega sistema ni vzdržal kri t ike. Posebno pozornost zaslužijo Strei tbergova prizade- vanja , ki j e v svojem blesteče zasnovanem habi l i taci jskem spisu11 suponiral eksistenco aspektnega sistema v jezikih, ki ne pozna jo nesestavljenega fu tura . Njegov dokazni material se j e v večini pri- merov izkazal za zmotnega, sprožil pa j e ogromno l i tera turo t ako т germanistiki kakor v p r imer ja lnem jezikoslovju, ki j e mnogo pripo- mogla k razčiščenju problema. Jagič12 ni bil več prepr ičan o polni veljavnosti Miklošičevega nazora o aspektu, opozar ja l je na izpre- membe, ki so se v teku historičnega razvoja pojavi le v posameznih slovanskih jezikih, in nakazal potrebo, da se slovansko aspektno s tanje podrobno historično preišče, preden bomo lahko govorili o izhodiščih celotnega sistema. Toda tudi i skanje v to smer ni rodilo zadovoljivih rezultatov. Meillet13 j e skrbno pregledal na j s ta re j še cerkvenoslovanske spome- nike in poizkušal ugotoviti aspekt posameznih glagolskih tipov. Toda kot t u j e c si ni izbral dovol j zaneslj ive metode, aspektne razlike • slovanskih jezikih se ne u j e m a j o vedno z razmer jem imperfekta proti aoristu ter deležnikov sedanjega časa proti preteklim. Ima pa njegovo delo tudi pozitivne struni. Ugotovil j e (str. 187), da v sa j za dobo cerkvenoslovanščine ne moremo govoriti o kakšnem posebnem sistemu iterativnih glagolov, ki so po njegovem miš l j en ju samo vrsta dura- tivov. Previdno j e naznačil, da bi utegnilo biti izhodišče slovanskega aspektnega sistema v glagolih 1 1 . vrste (-nç-razred). Na Meilletove napake je opozoril že Boehine14. ki se j e sicer s t r in ja l z Meilletoni, da v cerkveni slovanščini ni i terativov, naznačil pa j e tudi vse težave pr i glagolih druge vrste, ki se le r edkokda j rab i jo brez preverbor , ne glede na to. da ima nazalna pripona tudi drugačno, inhoativno funkci jo . T a k o se j e vprašanje geneze slovanskega aspekt a vedno bol j kom- pliciralo. Vzporedno z ugotovitvami p r imer ja lnega jezikoslovja, ki j e pri poizkusih historične rekons t rukci je oblikoslovja zadelo ob nepri- merno večje težave kakor pri glasoslovju. se j e vedno bo l j jasnilo, da o starosti slovanskega aspektnega sistema ne more biti govora. Skora j vse, kar se j e v p r imer j a lnem materialu dalo ugotoviti o aspektih pri glagolu, na jdemo v obširnih Brugmannovih in Delbriicko- vih kompendi j ih . V vseh s tarejš ih fazah ide. jezikov srečamo der ivi rane glagolske osnove z najrazl ičnejš imi funkc i jami , deloma pa j e neka j podobnega slovanskim aspektnim razl ikam obseženega tudi v tempo- ralnem sistemu klasičnih jezikov, v prvi vrsti v grščini. Razlike med klasičnim grškim prezentom in aoristom začuda lepo us t rezajo slo- vanskemu sistemu dovršnosti in nedovršnosti.18 Toda tudi aspektne razlike v časih se ne d a j o na splošno dokazati, Brugmann (Grdr. II str. 717 dal je) domneva, da j e imel prvotno perfekt ivno ve l javo samo s-aorist. Vse hipoteze, da bi se bil slovanski perfekt ivni aspekt razvil iz aorista, kakor je v novejšem času med drugimi mislil tudi Pol jak Milewski,16 ne vzdrže kr i t ike, ker sta se v praslovanskem aoristu strnila stari aorist in stari imperfekt,1 7 poleg tega pa na jdemo v vseh slovanskih jezikih v starejših spomenikih tudi aoriste od imperfek- fivnih glagolov poleg imperfektov od perfekt ivnih glagolov.18 Oba tasa, aorist in (novi) imperfekt , pa sta v historični epohi razen v srb- ščini in bolgarščini, k j e r sta prevzemala nove funkci je , že v s tanju odmiranja in ne moremo več točno rekonstruirat i n june s tarejše funkci j ske vrednosti. Tudi tvorba participov1 9 j e zelo problematična in vprašan je je, v koliko smemo shematično r azmer j e partioipov se- d a n j e g a časa iz nedovršnikov proti dovršnim preteri talnim oblikam imeti za podedovano. Zanesljivih izhodišč ni bilo mogoče naj t i . 1л; pri redkokaterem drugem vprašan ju so si mnenja posameznih raziskovalcev tako na- sprotovala. Cim več pozornosti se je začelo v pr imer ja lnem jeziko- slovju posvečati tudi pomenski plati oblik in ne več samo njihovi glasovni rekonstrukci j i , tem m a n j smo vedeli o naravi aspekta. Spro- žilo se j e vprašanje , k a j j e prav za prav aspekt in kakšen j e obseg nspektnih kategori j . Stara Brugmannova definici ja , da j e aspekt »die Art und Weise, wie die Handlung des Verbums vor sich geht«, j e se do danes ohranila svojo veljavnost,2 0 čeprav j e preširoka, da bi ome- j i la obseg aspektnih pojavov. Isti stavek bi lahko vel jal tudi za ver- balno diatezo in še za nekatere druge pojave pri glagolu. Brugmann je prvotno (Grdr. II, str. 369) prištevul sem tudi inhoutiva, kavzativa, f rekventat iva itd., ki j ih j e kasneje (K. V. G., str. 49>) izločil ter ^obdrža l poleg običajnih ka tegor i j (punktualni , kurzivni = durat ivno imperfektivni, terminafciviii = dura t ivno perfektivni in iterativni) samo še perfektni aspekt. Podobno si o obsegu aspektnih pojavov nista bila na jasnem tudi Delbrück in Streitberg, ki je od enega svojega dela do drugega izpreminjal obseg aspektov. Ta spor se vleče še danes in posebno pri inhoativih ter kavzativih je vsak raziskovalec drugačnega mnenja. Drugi problem je bil nastanek aspekta v okviru ide. pra jez ika , ki bržkone ne bo nikoli pojasnjen . Iz razlik v glagolskih sistemih ide. jezikov v historični epohi si ne moremo ustvariti jasne slike o še starejšem, skupnem obdobju. Če je k d a j ide. p ra jez ik bil (danes y «* •" < ^ mnogi z večjo ali manjšo upravičenost jo dvomijo o tetm)y je moral biti n jegov glagolski sistem mnogo bolj kompliciran, kakor ga na j - demo v že visoko kul turn ih ide. jezikih zgodovinske ere. V tesni zvezi ^ s tem vprašanjem mora jo biti tudi izhodišča slovanskega aspekta. 4i/>„, Čeprav je mnogo glagolskih tvorb (n. pr. tip — birati. — gybati) po nastanku doka j mladega datuma2 1 in sklepa Hartmann 2 2 na podlagi skrbno zbranega dokaznega gradiva, da je slovanski aspektni sistem v svoji znani obliki mlada inovacija, ki se ni mogla razviti pred V. sto- let jem po našem štet ju , so vendarle morala obstaja t i določena iz- hodišča, iz katerih se je posplošil ta novi sistem. T u k a j pa se odpira široko pol je fantazi j i in hipotezam. Staro Pedersenovo2 3 stališče, da se aspekt kot gramatična kategori ja ne da dokazati v nobenem ide. jeziku in da je moral biti perfekt ivni aspekt v starejši epohi odvisen samo od verbalnega pomena (11. pr. padç, с1атъ itd.), je le malo koga popol- noma zadovoljila. Sprejel ga je n. pr. Vondrâk (V. Gr., str. 186), toda težko da še kdo drug. Po prvi svetovni vojni je nastalo več teori j , ki deloma niso prinesle bistveno novih pogledov, deloma pa so nevzdržne že na prvi pogled. Med zadnje spada v prvi vrsti Beličeva presenet l j iva hipoteza, da je treba iskati zarodek slovanskega per- fekt ivnega aspekta v ide. in junkt ivu . Ta teoriju se je zdela av tor ju tako važna, da jo je natisnil večkrat.24 ln junkt iv j e bil vendarle mo- dus, problematičen že sam p o sebi in k a j lahko samo staroindijska inovacija. Na jman j še opore nimamo, da bi problem primarnih in se- kundarnih obrazil suponirali na slovanska aspektna razmer ja . (Belič je trdil , da je morala biti v praslovunščini dvojna kon jugac i j a dovršni- kov in nedovršnikov *bhere : *pr6bheret.) Kasneje se j e sam ovedel kurioznosti svoje teor i je in se je pridružil mnenju Milewskega. Ven- dur pa ima tudi Belic važne zasluge pri poglab l jan ju aspektne pro- blematike. Nakazal je, da vprašan ja aspektov ne moremo reševati izolirano, du mora biti tesno povezano z nastankom celotnega slovan- skega glagolskega sistemu, v katerem je še toliko nepojasnjenega.2 5 V to smer je tipal že Meillet v zadnj ih letih svojega ž iv l jen ja in nekateri novejši raziskovalci, da omenim med nj imi samo Vaillant» in Machka. Njihovi drobci, raztreseni po strokovnih revi jah, so še daleč od sistema, zaslužili pu bi vendar večje pozornosti. Teor i ja Milewskega. o kateri sem govoril že pre j , suponira za izhodišče aspektnih razmer i j osnovo aorista dv igb proti prezentu dvigajç . Sekundarni prezens dvignç n a j bi se razvil d i rektno iz aorista. Vzorec j e videl v indoiranskih razmer j ih grbhnâ- : grbhâyâ-; mothné-: mathüyä- itd. Toda poleg težav z razvojem slovanskega aorista nima slovanska glagolska pripona -aie- nič skupnega z indoiransko -aya-. Te tvorbe so po poreklu bržkone -ie- presentia.20 D o k a j sorodna Mitewskemu so tudi i zva j an j a njegovega ro jaka Kurylowicza,27 ki baz i ra jo prav tako na razmer ju nazulnega infiksa in različnih nazal- nih sufiksov proti deriviranim osnovam v indoiranščini. Toda poleg glasoslovnih težav p reds t av l j a jo indoiranske dvojnosti v tvorbi pre- sent i j drugačne pomenske funkc i j e kakor v slovanskih jezikih, ki sicer še niso do k r a j a pojasnjene, ne us t reza jo pa slovanskemu aspektncmu sistemu. Medtem ko so slovanski av tor j i teoretizirali o genezi aspekta, se je francoska šola pr imer ja ln ih jezikoslovcev dokopala na gradivu iz klasičnih jezikov do nove aspektne dist inkcije, ki je ušla pozornosti s tarejših raziskovalcev. To j e raz l ikovanje med determini ranost jo in indeterminiranostjo2 8 verbalnih osnov. Po jem j e »težko opredeliti . Po Meilletovi definici j i j e to posebna lastnost verbalnega korena, da izraža d e j a n j e s posebnim oziroin nu cil j . Def in ic i ja je morda neko- liko preozka. Determiniran glagol izraža d e j a n j e v zvezi z vsemi okoliščinami, v kater ih poteka, n. pr . reči : k a j , k j e , kda j , komu, z a k a j itd., medtem ko indeterminiran glagol izraža samo glagolsko d e j a n j e kot takšno, n. pr. govoriti (proizvajati glasove). Slovanske imper- fektivne glagolske dvojice tipov nesti : nositi, bežati : begati itd., ki so povzročale toliko težav pri klasif ikaci j i aspekta, so bile izhodišče tipa- n ja v to smer. Vrsta Meilletovih učencev in naslednikov je ugotovila takšne razlike v glagolskem materialu klasičnih jezikov. Čeprav niso vsi p r imer ja ln i jezikoslovci priznali teh razlik v kategori j i aspektov. so se vendar množila dela, ki so operirala z nj imi. Van Wi jk je prvi iskal zarodkov slovanskega aspektnega r azmer j a dovršnosti in nedo- vršnosti v s tarejšem podedovanem razl ikovanju deterininirunih in indeterminiranih verbalnih osnov.2" Njegova teori ja j e ostala v slavi- stiki dolgo neopažena. V zadnji , k ra tk i in previdni izjavi, ki j e bila o tem vprašanju nupisana pred drugo svetovno vojno, sodi l lavranek, 8 0 da ima jo do neke mere prav vsi t r i je , Milewski, Kurylowicz in van Wijk , vendar se bol j nagiba k prvima dvema, češ da je determinira- nost in indeterminiranost v slovanskih jezikih samo leksikalični znak majhnega številu glagolov, ki niso mogli vplivati na celotni razvoj slovanskega aspektnega sistema. Meti vo jno j e švedski jezikoslovec ( ari Göran Regnéll v svoji disertacij i3 1 sledil van Wijku . Njegovo delo mi v L jub l j an i še ni dostopno. Kolikor se da sklepati po Szemerényi jevem refera tu v ESR,®4 ni Begnéll povedal v bistvu nič novega. Oper i ra s p r imer ja ln im ma- terialom, na katerega j e že p r e j opozoril van Wi jk (po formalni plati pa že p r e d n j im Buck z. o. in Rozwadowski IK. IV. 4 0 6 ) , predvsem na latinske glagole cap-ere : oc-cup-a-re, oc-cul-ere : cel-a-re, cu-m-b- ere : cub -a-re itd. Neka j novega pr imer ja lnega materiala nava ja tudi Szemerényi sam. To j e v jedru vse. do česar smo se v slavistiki dokopali v vpra- šan ju geneze aspekta. Niti pribl ižno pa to ni vse, kar j e bilo napisa- nega o slovanskem aspektu. Od Meilleta započeto delo podrobnega ugo tav l jan ja aspektnih razlik pri posameznih glagolih v posameznih slovanskih jezikih in razvojnih fazah j e nadal jeval v razdobju tik pred svetovno vojno in med n j o Mazon v svojih monograf i jah o ruskem aspektu,3 5 po vojni pa je tudi Travniček objavil svoje obširno in temelj i to delo o aspektnih izpremembah v češčini v teku historičnega razvoja do s tan ja v modernem knj ižnem jeziku in v narečjih.3 4 Toda razen skrbno zbranega gradiva ni Travniček doprinesel ničesar bi- stveno novega k teoretičnemu spoznavanju aspektov. Odločil se je za enotno klasif ikaci jo štirih aspektnih stopenj, perfektivnih, imper- fektivnih, i terativnih in f rekventat ivnih (durativno ponavljalnih) gla- golov, delitev, katere se pos lužuje jo češki jezikoslovci od Čelakov- ekega da l je . Kasneje je tudi Doroszewski objavil š tudi jo o aspektnih izpremembah pri nesestavljenih glagolih v razvoju poljščine.35 Še daleč p a smo od tega, da bi imeli pred seboj zbrano slovansko gradivo, ki bi bilo v vsakem pr imeru zanesl j ivo uporabno za p r imer j an j e . Zdi se pa že sedaj , da bi podrobno zbrani rezultati takšnega dela komajda poplačali t rud. ker bi ne mogli privesti do izhodišč aspektnega siste- ma, kakor so mislili sprva. Kriza v jezikoslovju, ki se je začela pojav l ja t i že pred prvo sve- tovno vojno, pa je izzvala tudi številne poizkuse novega tolmačenja gradiva. Ko je inladogramatična šola prekoračila svoj zenit in se razen reševanj stranskih problemov z metodami pr imer ja lnega jeziko- slovja ni dalo s popolno gotovostjo ugotoviti nič bistvenega več, so začeli znova posvečati mnogo večjo pažn jo problemom živega jezika. Običa jno pos tav l ja jo kot mejnik de Saussurovo knj igo : »Cours de linguistique générule«, ki so j o njegovi učenci izdali po mojstrovi smrti 1916. leta, in k j e r je jasno preciziran medsebojni odnos sinhro ničnega in diahroničnega š tudi ja jezika. V resnici pa je težnja, n a j bi bil živi jezik enakovreden predmet raziskovanja kakor njegov zgodovinski razvoj, že mnogo starejša. Na tem mestu se ne moremo spuščati v kr i t iko vseh novih smeri in poizkusov, ki so v jeziko- slovju nastali kot posledica te krize. Nove smeri, psihološka in s t ruktura lna ali funkci jska lingvistika, kakor jo običajno imenuje jo , niso ostalo brez vpliva tudi na problematiko glagolskega aspekta. Ne povsem slučajno j e bil začetnik novih pri jemov raziskovalec slovan- skega gradiva Šved Agrell v svojih delih o poljskem glagolu.30 Vzel je oba izraza, ki sta bila do takra t v rabi pri nemških jezikoslovcih, aspekt in uktionsart, in ju j e porabil zu nove dist inkcije. Aspekt pomeni zanj predvsem dovršnost in nedovršnost glagolskega de j an j a , medtem ko je s pojmom uktionsart |>oizkušul zajet i izpretnembe, katere razen perfekt ivizaci je povzroči pri glagolu preverb. Sodobna slnvi- sličim kri t ika ga j e sicer odklanjala,3 7 opazili so v prvi vrsti n jegove morda pre t i rane dist inkcije v pomenu aspektnih preverbov (primeri tipa ukonczyî, dokonczyï, zakonczyl. skonczyt). Kasneje j e n jegov uče- nec Skans poizkušal s statistično metodo branit i uči tel jevo tezo na češkem gradivu.38 Agrellov nauk pa je v celoti sprejel Slonski39 v svojih zbirkah cerkvenoslovanskih kompozit, raztresenih po strokov- nih revi jah in izdanih kasneje v posebni knj igi . Po Agrellovi smrti so se začeli o njegovi teori j i izražati ugodneje, čeprav še ni doživela temelj i tega pretresa. Drugače kakor v slavistiki pa so Agrella sprejel i njegovi rojaki . Noreen40 j e njegovo razl ikovanje uporabil pri svoji sicer prekompli- cirani psihološki klasif ikaci j i aspektov. Aktionsart j e po Noreenu način, kako verbalno d e j a n j e poteka, aspekt pa je njegova efektiv- nost. Noreenova teor i ja aspektov sicer ni bila splošno sprejeta , postala pa je podlaga nauku o subjekt ivnih in objekt ivnih aspektnih katego- ri jah, kakor j ih j e preciziral II. Jacobsohn v kri t iki Wackernuglovih Vorlesungen.41 Subjekt ivne nazorske forme se u j e m a j o s pojmom aspekta, objekt ivne pa s pojmom aktionsart , kamor spada jo po Jaeob- sohnovem mnenju predvsem iterative, intenziva, kavzativa, inhoativa itd. Po Hermannovi zaslugi42 se je novo g ledanje na aspekt doka j naglo uvel javi lo posebno pri zapadnoevropskih jezikoslovcih, ka te re je pri n j ihovem teoret iz iranju vodilo v prvi vrsti s tan je v njihovih rodnih, deloma pa tudi v izvenevropskih, posebno semitskih jezikih. Za Slovane j e zelo težko spre jeml j iv nazor, da bi videli n e k a j sub- jekt ivnega v pojavu perfektivnosti in imperfektivnosti , ki sta se pri nas razvila v gramatično kategori jo, nasprotno pa n a j bi bila neka j ob jek t ivnega iterative, pri katerih gramatične kategor i je nimamo. Glagol tepsti n a j bi bil torej subjekt iven kot imperfektiven, objek- tiven pa v svojem stranskem iterativnem pomenu. Kvečjemu obratno. Zato se teh teor i j ni posrečilo presaditi na slovanske razmere, čeprav je n e k a j av tor jev to poizkušalo.43 Proti temu načelu stu se iz javi la že Trnka , Dostal44 ter Oberpfälzer .4 5 V jezikoslovju moramo od- klanja t i takšne modne nazive, ki nič ne povedo, kakor so subjek- tivni in objekt ivni , sintetični in analitični (te termine uporabl ja v pomenu perf . : imperfekt . n. pr. Andrejčin v kn j ig i : Kategorie znaeze- niowe koniugacji bulgarskiej . Krakow 1938). ali statični : dinamični, kakor j ih za glagole uporubl juta Bally in njegova stilistična šola. Vendar so ti jezikovni psihologi prinesli tudi neka j novega. Po- izkusili so omejit i obseg aspektnih pojavov, kar ji; bili» še odprto vprašanje. Inhoativa, perfekt , deziderat iva in kavzativa pr iš tevajo redno k aspekt ni m pojavom razen van VVijka, ki odločno odklanja kavzativa iz obsega aspektnih kategori j , češ da p reds tav l j a jo neko drugačno usmerjenost glagolskega d e j a n j a , ki nima nič skupnega z aspektom. Drugačno smer o po jmovanju glagolskega vida so ubrali nekuteri drugi neslovanski avtor j i , ki so ga hoteli znova spravl ja t i v ožj i odnos s teinporalnim sistemom. To sta bila predvsem Francoz Guil laume4 0 in drugi Nemec Koschmieder47 y svojih številnih razpravah o polj- skem glagolu. Guil laumejeva sicer logicistična, toda pedagoško prak- tična teori ja j e v Tesnièrejevi priredbi našla pot celo v slovenske šolske slovnice.48 Uporabl ja j o tudi Vinogradov (Русский Я З Ы К , str. 544). Koschmiederja pa je kr i t ika po večini odklanjala.4 9 Teorija, da bi bil slovanski aspekt izraz časovne smeri, imperfektivni od preteklo- sti k bodočnosti in perfektivni od bodočnosti proti preteklosti, seveda ni mogla imeti resnega odziva v znanosti, čeprav se tudi v Kosch- miederjevem materialu na jde mars ikaj porabnega. S tem seveda še niti približno ni izčrpana li teratura o aspektu. Hotel sem samo podati na jvažnejše smeri in poglede, ki se bolj ali manj posredno dotikajo aspektne problematike v slovanskih jezikih. Vsa ta različna tolmačenja se odražajo tudi v novejših slavističnih leksikaličnih delih, k j e r vlada danes m a n j enotnosti kakor kda j koli poprej. Posamezni znanstveniki se nagibajo k temu ali drugemu mnenju, deloma pa kombinirajo aspektne grupacije po svoje, včasih brez globlje utemeljitve. Na splošno lahko trdimo, da j e k l j u b obsežni literaturi poglavje o aspektih v slovanskih jezikih še premalo obde- lano in da skriva v sebi še mnogo nepojasnjenih, zanimivih pro- blemov. Slovenska literatura o aspektih je še doka j skromna. Razen Ko- pitar jevih in Miklošičevih doneskov k širši problematiki predmeta nimamo nobenih specialnih študij. Peruškova brošura50 je samo del polemike o efektivnem presensu, v drugem pa je svojo razpravo posnel tesno po Miklošiču. Vse drugo so samo drobni doneski o po- sameznih pojavih, o katerih so pisali Erjavec, Koštial, Kolarič ali Breznik.61 Zmoten pa j e nazor, da glagolski vid v slovenščini odmira. Po- sebnosti slovenskega glagola niso slučajne, najsi bo to že raba sestav- ljenega fu tura pri dovršnikih, efektivni sedanjik, katerega so starejši raziskovalci proglašali 7,a nemški vpliv, čeprav je bil v novejšem času ugotovljen v vseh slovanskih jezikih, dal je dovršni pripovedni sedanjik ali sk ra jno različne tendence v narečjih pri tvorbi derivi- ranih glagolov. Vsi ti pojavi samo p o t r j u j e j o dvome, ki so se v novej- šem času vzbudili o veljavnosti klasične aspektne teorije. II Ф Z jezikovnega stališča je upravičena težnja po enotnem gledanju na aspekt. Vprašanje pa je, kako bi opredelili obseg aspektnih po- javov. Najpreproste je bi bilo. če bi prištevali sem vse pomenske inačice, ki nastopijo pri glagolu z izpremembumi verbalne osnove, razen temporalnosti in modalnosti, ki predstavl jata drugačno relacijo verbalnega de jan ja . To gledanje na reku je že historični razvoj ide. jezikov. Enuka uli zelo sorodna formalna sredstva uporabl ja jo po- same.zni ide. jeziki, da z nj imi izrazijo včasih doka j različne pomen- ske odtenke glagolskega de jan ja . Po skoraj sto letih iskanja se v pr imer ja lnem jezikoslovju ni posrečilo na j t i izhodno bazo za ide. glagolski sistem prav zaradi podobnosti elementov, ki v posameznih jezikih prevzemajo različne semantične funkci je . Glagolske aspekte bi lahko razlikovali v nedogled. V vsakem ide. jeziku so drugačna razmer ja in, če bi se hoteli prepusti t i psiholo- škemu in s t ruktura lnemu razglab l jan ju , bi se aspektni problem moral vedno bo l j komplicirati . Idealno pa bi bilo, če bi se dala združiti sinhronični in diahronični pr incip v teori j i aspektov. To seveda ni vedno mogoče, zdi se pa, da so se v p r imer ja lnem jezikoslovju, vsa j v novejšem času, ko posvečajo več jo pozornost tudi analizi besednih in oblikovnih funkci j , približali globljemu in enotnejšemu razume- van ju aspektov kakor novosmerni teoretiki. Pr i aspektnih pojavih bi lahko razlikovali n e k a j posameznih grup. To bi bile ka tegor i ja s t an j a^ka tego r i j a determiniranosti in inde- terminiranosti , ka tegor i ja večje ali manjše intenzitete glagolskega d e j a n j a i n ' ka t ego r i j a t r a j a n j a . Ako smemo ver je t i Veltenu,6* so na j s ta re j še pomenske razlike pri glagolskih osnovah razlike v s tanju in d e j a n j u ; r azmer j e med *es- (stanje) in *bheu- (prehod v stanje) n a j bi bilo izhodišče vseh kasnej - ših aspektnih razlik. Sicer j e z njegovim nada l j n j im i zva jan jem prav tako težko soglašati kakor z vsemi drugimi teori jami, ki za idejo pre- daleč v general iz iranje . Omej imo se samo na vprašanje , ali j e mogoče videti aspektni po jav v različnih re laci jah s t a n j a , ' k a k o r so inhoativa (prehod iz enega s t an ja v drugega), kavzat iva in fakt i t iva (prehod v akcijo), stari perfekt (s tanje kot posledica p r e j š n j e g a de j an j a ) in morda tudi deziderativa (volja, n a j nastopi de jan je ) . V slavistiki vse te ka tegor i je dosledno i zk l j uču j e jo iz aspektnega sistema. Res n imajo več d i rek tne zveze z današnj imi glagolskimi aspekti v slovanskih jezikih, če izvzamemo dvojno funkc i jo pripone -nç- (inhoativno: venili, gasniti in perfekt ivno: dvigniti, krikniti) ali stara, podedo- vana r azmer j a tipa sçdç, Içgç: *sëdlodedovani. Tudi efektivna veljava dovršnega sedanjika ni nemški vpliv, ampak je ugotovljena v večini slovanskih jezikov. Travničkovo gradivo (Studie . . . ) kaže. da je bilo v stari češčini prav tako običajno budu nesti kukor ponesu, ki je danes prevladalo. Slovenske rabe bom naredil poleg naredim ni treba tolmačiti kot pojeinanje občut ja za aspekt, pove nam saino. da je analogija v posameznih slovanskih jezikih delovala v različnih smereh. Živo pa je ostalo v vseh slovan- skih jezikih razlikovanje med jutri bom ves dan delal (pozornost je obrnjena na akcijo) in jutri ti to naredim (pozornost j e obrnjena na stvar). V te j smeri bi bilo treba iskati pojasnila razlik v rabi sedanji- kov, posebno pripovednega. Slovenščina v te j funkcij i uporablja dovršnike (determinirani način pripovedovanja), medtem ke v ruščini n. pr. prevludujejo nedovršniki. Vendar najdemo v ljudskem jeziku tudi v ruščini dovolj primerov enake rabe, kakor je običajna v slovenščini. Diametralno nasprot je j e nastopilo šele v mlajših, kulturnih obli- kah pripovedovanja, n. pr. pri sceničnem sedanj iku: zavesa pade, junak vstopi na oder; г. занавес падает. Герой вступает на сцену itd. Posebne š tudije bi bilo potreba, da bi vse te distinkcije v rabi dovršnikov in nedovršnikov zajeli pod enotnimi vidiki. Zanimivo pu je dejstvo, ki ga luhko opazi vsak pozoren bralec starejših slovenskih tekstov,' da je statistično razmerje dovršnikov proti deriviranim gla- golskim osnovam bilo nekoč popolnoma drugačno, kakor je danes. V starejšem jeziku prevladuje jo dovršniki. Šele v zadnjem stoletju se je raba nedovršnikov silno pomnožila. Ce bi pr imerjal i Prešernu • n Zupančiča, bi bila razlika v njunem glagolskem zakladu JM> te j plati naruvnost presenetljiva. Kmečki jezik se je zatekal k determi- »lranemu načinu pripovedovanja, šele kul turne potrebe so rodile iz prvotno omejenega števila derivatov kompleten sistem. Enak proces bi lahko ugotovili tudi v ruščini, k j e r je ruba dovršnikov neprimerno bolj razširjenu v l judskem blagu kakor v kul turnem jeziku, ki j e tvoril glagolske derivate v veliki meri po cerkve 11 oslovanskih vzorcih, toda v mnogo večjem obsegu. Vee to bi govori lo za tezo, d a pe r fek t ivn i glagoli v s lovanskih j ez ik ih i z r a ž a j o na splošno tudi de te rmini ranos t glagolskega d e j a n j a . Pe r fek t ivn ih glagolov, ki bi zak l jučeva l i v sebi samo i d e j o t r a j a n j a , j e v s lovanskih jez ik ih d o k a j malo. Razen glagolov d ruge vrste, ki o z n a č u j e j o p reds t ave zvokov in r e d k e j e tud i k r e t e n j , t ipa vyknçti, mignçti bi k o m a j našli še ka te rega . Samo takšne glagole d ruge vrs te n a j d e m o neses tav l jene v vseh s lovanskih jez ikih . Analogno po n j i h se j e tudi razvil ruski t ip стрельнуть, стукнуть. Sicer pa j e pr i veliki večini pe r f ek t ivn ih glagolov, na j s i bodo že ses tavl jeni ali ne, pomenski odtenek de termini ranos t i e n a k o važen k a k o r sam moment t r a j a n j a . P r i š t u d i j u aspekta bo t r eba več jo pozornost k a k o r dos le j posvečati okoliščinam, v ka te r ih poteka glagolsko d e j a n j e . P r imer i k a k o r dvignçti, slov. vzdigniti, r u sko двинуть, s.-h. dičt; slov. pobegniti, s.-h. pobeči, str. избечь; slov. pasti, padem, г. упасть, упаду, češko spadnouti, spadnem, s.-h. pasti, padnem, itd. k a ž e j o dovo l j jasno, k a k o so si bi la pomensko sorodna razl ična fo rmalna sredstva, h ka te r im se j e v t eku r azvo ja za teka l govor pr i obsežnih inovac i jah s lovanskega glagola. Težko pa j e sklepat i , k a k o se j e izvršil sam pro- ces per fek t iv izac i je . P r i m e r e p e r f e k t i v n e r abe de te rmini ran ih glago- lov, kak r šne n a v a j a van W i j k (RESI. IX. 240) po Doroszewskem za s ta ro pol jščino, n a j d e m o še danes v slovenščini, posebno v zvezi z lokalno te rmin i ran imi adverb i proč, noter, ven, gori, doli itd., ki v slovenskih na reč j ih posebno pr i teh glagolih k o n k u r i r a j o s p reverb i , k a k r š n e zahteva k n j i ž n a raba. T a k o n. pr . : nesi ga ven (pf.), pelji ga proč (pf.), tedaj gre ven (pf. = odide) in podobno. Pr i s t a re j š ih piscih so takšne zveze n a j b o l j ob iča jne , n. pr . : . . . naideio no mrtvo, ino no vunkai neffo (pf.), inu no pocopaio (T ruba r N T 488); Neßite prozh (pf.) lete rizhi (Trubar N T 367); Gofpud, fi li ga ti prozh neffel (pf.), pouei meni, kam ji ga polushil (Trubar N T 461); i nefzejo ngemi edrioga jzlejpoga i profzijo ga, kaj bi fze ga dotekno. (Kiizmič NZ 127); Kak dugo väfz bom trpo? nefzte ga k meni I nef zli (pf.) fzo ga k nyemi (Kiizmič NZ 130) je meni narozhil, dans vam v njegovem imçnu nekaj naprejnejti (Pohlin: K m e t a i n . . . 12); Inu oni gredo (pf.) veffeli od obllzhia tiga fueita, de jo vredni bili fturieni shpot terpeti (T ruba r N T 492) inu jo naprej shll (pf.) is jam. ( Janez Svetokr išk i SP 1. 65); Kadar fjutraj per meglçnemu, ali defhçvnemn vrçmenu is doma greffe (Pohlin: Kmetain . . . 136); Aligdu ozhe v'globokuft doljiti (pf.)? (Gutsman: Res. 152.) R e d k e j š a j e pe r fek t ivna r aba pri d rugih de te rmin i ran ih glagolih, n a j d e m o pa tudi takšne p r imere v nu- vadnem razgovornem jez iku , n. pr. neham je tekel (pf.); letel je ven (pf.), Jacob je bejshal tu hudu tovarshtvu tiga hudobniga brata Esara (Janez Svetokr iški SP I. 16). Ko je bit enkrat fuper volo tega Doh- tarja ...na jago vunkej jefdel (Pohl in: K m e t a i n . . . 6 ) . Zanimivi so tudi p r imer i ko l cbun ja uspekta. Slovenščina ne pozna akcentn ib raz l ikovan j , t ipa г. отпадЛть (impf.) : 0тп£дать (pf ), č. zasi- pati (impf.) : zasypati (pf.), s.-h. ogledati (impf.) : ôgledati (pf )«' Razl ik T nug lašan ju ses tav l j enk tipa jemali : objçmati, metdti : pometati, da- j'äti : podajati ne moremo pr iš tevat i v isto grupo, ke r s p a d a j o v teh p r imer ih kompozi ta v d r u g glagolski razred. V zvezi s par t i t ivn imi preverb i p a so tudi v slovenščini isti der iv i ran i glagoli l ahko pe r f ek - tivni, n. pr . popadat i (pf.) : napada t i (impf.), deloma pa aspek t p r i n j i h ni us ta l j en , n. pr. :pijnnčevnl je in razsipal (impf.); e n a k o v rabi z ob jek - tom: razsipal je denar (impf.), toda v zvezi z določenimi okoliščinami postane pe r f ek t iven : razsipal Je denar po tleh (pf.). To so seveda samo iz jemni pr imer i , ki nam ne m o r e j o osvetlit i celotnega procesa pe r fek t iv izac i j e v slovanskih jez ikih . P r a v t ako v e r j e t n o bi bilo mnen je , da so se de te rmin i ran i in inde te rmini ran i glagoli v historični epohi deloma pr i l ago jeva l i mnogo bo l j r azš i r j e - nemu sistemu dovršnosti in nedovršnosti . O b č u t j e za r az l i kovan je de te rmin i ran ih in inde termini ran ih gla- golov j e v slovenščini še danes živo. Poleg podedovanih r a z m e r i j iti : hoditi, nesti : nositi, gnati : goniti, teči: tekati, leteti : letati, bezati: bega'i, lesti : laziti, vleči : vlačiti, pluti : plavati, videti : gledati imamo e n a k a r a z m e r j a tudi v kasne jš ih ana log i jah . T a k o na p r imer valiti : valjati, poditi : pojati. Zanimiv j e glagol peljati, peljem ali peljârn (dial.), ki e t imološko še n i zadovol j ivo po jasn jen . 0 2 V pomenu >vedç< j e raz- š i r j e n po celotnem slovenskem, k a j k a v s k e m in čakavskem te r i to r i ju , v pomenu »vezëdç>« se uporub l j a samo med Slovenci. Enako k a k o r iti j e vedno de te rmin i ran prot i inde te rmini ran im parom voditi, voziti, potovati. Ses tav l jenke , n. pr . zapeljati (pf.), t v o r i j o imper- fek t iva z de r ivac i jo zapeljevati. Slovenske nove tvorbe so tudi verjeti : verovati. S ta ra zloženka vërç jç t i , ki j e bila nekoč pe r f ek t i vna (glej Miklošič V. S. 1883, s tr . 777), j e danes l ahko tud i imper fek t ivna in služi kot de te rmin i ran i p a r k verovat i . Takšni glagoli so še blç'sti — blçde se mu — : bloditi (blçd- : blçd-, široki ç j e analogen po nesti). Poleg s tarega r a z m e r j a idç : ëdç> j e slovenščina za j ežo na k o n j u pri- lagodila enako r a z m e r j e jezdi t i (determ.) : j aha t i (indeterm.), v dol. luž. j e zloženka pojezdžiš per fek t ivna . Fo rma lno bi spadal v to ku tegor i jo tudi glagol vezti, vezem : vezati, vezem. A k o j e pravi lna H u j e r j e v a et imologija,0 3 da j e vezati iz *çzati p o p r e v o j u k çzbk"b, začetni v pa j e analogen po *verzti, *vtrzç (csl. vnzç), s.-h. zavrzêm, bi bil tudi glagol vezti p lod takšne glasoslovne izravnave. O s a m l j e n inde te rmini ran glagol j e tavati v pomenu »bloditic brez determini - ranega para . Tavat i j e prot i tyt i , toviti v enakem r a z m e r j u kako r plavuti : pluti , ploviti. V s lovanskih jez ikih j e dovol j p r imerov sekun- darn ih glagolov p r e m i k a n j u , n. pr . г. нестись, плестись itd., ki upra - v i č u j e j o izpremembo pomena pr i tavat i . Težko j e v e r j e t n a Machkova domneva,8 4 d a imamo v otava, otavi t i o p r a v k a z d rugačn im izhodi- ščem (ot-ava). V na reč j ih n u j demo tudi d rugačne tvorbe, u. pr . točiti: tokati „Krvave solza tokala" (Ob Jad ranu 1947. s tr . 64) presti : prejati „mi krojači prejamo do polnoči" (Finžgar : Makalonca, s tr . 49), ali grimati : grmeti, kajati : kaziti (E r j avec : Iz potne torbe LMS1 1882/83 str. 203 in 206). Težko j e reči , v kolikšni meri so (akšne indetermini- rane tvorbe vplivale na razmer je mpči : niçrati. Ko je Iv.sic objavil pr imere imperfekta morah, moraše, katerega j e Ramovš v pre j šn j ih člankih s upon irai kot izhodišče deriviranega glagola moram, j e po- tihnila dolgotra jna polemika o tem glagolu.®5 Ako je do izpremembe pomenu prišlo v imperfektu, kaže vendar naglas v sedanj iku slov. in čak. moram, ka jk . in deloma čak. moram naslonitev na indetermini- rana deuominativa in deverbativa z enakimi naglušnimi razlikami. Moram j e proti morem indeterminirano glede na voljo subjekta . Niso pa to edine tvorbe te kategori je . Dosedanji raziskovalci aspektnih pojavov so prezrli nekatere zanimive glagole v južnoslovanskih jezi- kih. To so indeterminirani glagoli, izvedeni z različnimi formanti. ki n imajo nič opraviti z običajnimi »iterativnimi priponami. V slo- venščini so posebno številni glagoli na -uriti. n. pr. pisariti, vozariti. kuhdriti, sanjariti, životariti itd. Na prvi pogled so to denoininativ» iz samostalnikov pisâr, vozâr, kuhar itd. Kadar n imajo svojega gla- golskega para. se perfekt iv iz i ra jo s preverbi kakor vsa druga deuo- minativa, n. pr. mesarili : razmesariti, krmnriti : prikrmariti, v kolikor pa ima jo {wieg sebe glagole, kakor pisati, voziti, kuhati, sanjati, živeti. se perfekt iv iz i ra jo samo z na-: napisaril sem se, nasanjaril sem se itd. Najdemo jih tudi pri Srbih in Hrvatih, tako vucariti (: vuči), 11. pr. Ne htjeto joj se po onom sni je g и i ledu, da vucari maljusnu liizi. (Bukovac: Moj život, str. 93.) Pri Srbih so kakor glagoli nosati, hodati, vodati, vozati, gonati (glej Jagič JA. XVII. (>09) tudi ti glagoli prešli v V. vrsto: vucarati, puškuruti, piska rati. Poleg njih na jdemo tudi dru- gačne formante, 11. pr. govoričiti : govoriti, bolehati : bolan biti, hvali- sati : hvaliti itd. V zadnjem primeru je grško-turški glagolski sufiks -isa-. katerega je prevzela s. in h. zu t u j k e tipa telefonisaii, dobil \ slovenščini novo funkcijo.0* Deloma na jdemo takšne izvedene glagole sestavl jene tudi s preverbom po-, 11. pr. pohajkovati, pomenkovati se, ki se po pomenu prav nič ne raz l iku je jo od indeterminiranih dever- bativov tipa postavati, potepati se.61 Drugi preverbi imajo le v m i k i h primerih takšen pomen, n. pr. pa-: paberkovuti. Čeprav ima jo nesestavljeni glagoli zgoraj naštetih tipov deloma tudi pejorat iven pomen (prenasičenost), se vendar po svoji sintaktični funkci j i sk lada jo z deriviranimi glagoli, ki so tvor jeni na drugačni' načine. V severnoslovunskih jezikih so doka j pogosta deriviranu sinipli- ci ja . V ruščini je na jbo l j običajen tip 11а -ЫВаТЬ. -ивать, n. pr. читы- вать, лёживать, сиживать, вёживать, хаживать, arhaično t udi Опвывять, бывывать, вёливать, имывать, купливать, poleg drugih kakor живёшь itd., v češčini je pogost tip z redupliciranim sufiksoni -vavu-. n. pr . bQvâvati, stdvdvati se, hodivdvati, nosivdvatl, štekavdvati poleg tvorb nu -avat i : čitdvati, lëhdvati, seddvati, slyhdvati in -ievati: chodievati, nosieva- ti, honievati. Zadnji tip je prevladal v slovu.ščini: chodievat', nosievat'. V poljščini na jdemo poleg številnih derivatov na -ovvač tudi drugačne tvorbe, 11. p r . j e id iač , chadiač V s. in h. so takšni glagoli redki, n. pr. klečivati, kazivati. Ako pustimo ob struni vse sturejše razlage o itera- tivnosti in frekventativnosti in pazimo samo na sintaktično rabo pri teh glagolih, vidimo, da se v severnoslovanskih jezikih rab i jo po- nujveč v preteri tu (preteri tum navade), n. pr . rusko: Здесь барин си- живал один (Puškin); Тонкости такой я нигде не видывал (Gogolj); Иван Иваныч, что я делывал на веку своем не такие походы (Gogolj). V češčini na jdemo zelo redko in samo izjemoma takšne glagole tudi v sedanj iku, n. pr. stivava se občas. V slovenskem knjižnem jeziku so takšna nesestavljena deverba- tiva zelo redka, najdemo pa mnogo dialektičnih oblik. Er javec 6 8 j e v okolici Bistrice na Notranjskem nabral izredno množino deriviranih simplicij na -evati. n. pr. sajeväti, merjévati. delévati. kradevati, rezéoati, tepévati, vezévati itd. Žal pa je nabrano gradivo objavil izolirano brez primerov v stavkih in prav tako tudi drugi, čeprav so ti glagoli raz- š i r jeni v prece j širokem pasu od južne Notranjske do Kastva v Istri. V Ramovševi Historični grumatiki VII. (str. 72) je naveden samo en pr imer iz Košane: tista, ku spéioajo џ mdrztem, tore j p reze n s navade. Enako rabi tudi Župančič „in ljubosumni Oberon zahteva ga za oprodo, naj ž njim v les hojeva* (Shakespeare: Sen kresne noči, str. 34). Pri drugih indeterminiranih glagolih v centralnih narečjih, ki se pogosteje rab i jo v knj ižnem jeziku, j e prežene navade pogostejši kakor prete- ritum. N. pr. a sam se krog deklet vozariš (Levstik 1. 1948, str. 492). Oblike boleha, postopa, pohajkuje, poležttva, poseda, lenari, sanjari, životari, pisari itd. so mnogo bolj v rabi kukor v pre tek lem času. Tudi v ruščini j e mogoče na j t i denominativa, ki so tvor jena na sorodne načine kakor v slovenščini, čepruv so redkejšu. Toda pri dosedunjem b ran ju še nisem srečal takšnih tvorb v sedanj iku, n. pr. Вдали погро- мыхивало ( I 'urgenjev); В гневе начал он чудесить (Puškin); Горазд он был боясничать (Nekrusov) ; (Лягушки) молодячки канонюрхали (Ljeskov) ; Он рыбачил тридцать лет и три года. (Puškin). Zdi se. du se je v ruščini posplošil preteri tum navade po «lever bativih pri vseh indeterminiranih glagolih, v slovenščini pa so pre- vladala denominativa s sedanj iško rabo. Sevedu bi bilo zgrešeno, da bi iz današnjega s tan ja sklepali na kakšno izrazito ruzvojno tendenco. Vendar pa takšna indeterminirana denominativa niso tako mlada, ka- kor bi sodil na prvi pogled. Tudi v baltskih jezikih na jdemo podobne tvorbe. Endzelin (Let. Gram. б 740) navaja , da imajo glagoli tipov klenderét, kàpelêl itd. i terativno in indeterminirano funkci jo . Billen- stein (L. spr. I. 411) sodi, «la so to deminutivu, Endzelin vidi v nj ih denominativa. Težko je reči. koliko imajo skupnega z nemškimi glu- goli tipov sickern, slattern, zögern, plätschern in rütteln, hüsteln, kränkeln itd. V slovenščini so glagoli z -1-formantom prava demi- nutiva z i terativnim odtenkom pomena (ponavl janje «Irobnih, hitrih k re ten j ) : pihljati, vohljati, sukljati, mahljati itd. Takšni in podobni primeri kužejo, du s«> v razvoju sl«>vunskega tflugolu tudi denominativa imela važno vlogo. Težko pa je sklepati, v kakšnem medsebojnem razmer ju so bila nekoč do sturih glagolskih osnov. V vseh ide. jezikih se je vršil stalen, nepretrgan proces, da so se denominativa postopoma pri lagojevala podedovanemu glagol- skemu sistemu. Razen znane domneve, da denominat iva niso tvori la pe r fek ta , ne vemo o n j i h n ič "določnega. Slovanska denominat iva označu je jo , v s a j v kol ikor so in t ranzi t ivna , samo glagolsko d e j a n j e brez d rug ih okoliščin (n. pr . delati, igrati). Neka t e r e nove j še tvorbe o p r a v l j a j o v slovenščini tudi f u n k c i j o p rezen ta navade (n. pr . beračiti), deloma so tudi in tenzivna (tip prosjačiti : prositi; moledovati : moliti). Glagolske pr ipone, ki s luž i jo v s lovanskih jez ik ih za tvorbo denomi- nat iv in deverba t iv , glasoslovno še vedno niso dovo l j p o j a s n j e n e . Ako sp re jmemo Meilletovo razlago, da se j e p rezen tna p r ipona -aje- posplošila po denominat iv ih iz a - j evsk ih in o- jevsk ih samostalnikov t ipa igra, dëlo, bi to v marsičem osvetl i lo nas tanek s lovanskega gla- gola. Po rek lo pr ipon -i- in -ova- pa j e še vedno nepo ja sn j eno . Ver- j e t n o pa je , da j e pomenska identičnost de r iv i ran ih glagolskih osnov, ka t e r e imamo izpričane v s k o r a j vseh ide. jez ikih , z novo tvor jen imi denoininat ivi sprožila tudi obra tn i proces, pr i k a t e r e m j e t e rmina t ivna sila p r e v e r b a in p r ipone -nç- p revze la podobno pomensko funkc i jo , kak r šno so imele podedovane glagolske osnove. De t e rmin i r an glagol j e v določenih okoliščinah postal l ahko o m e j e n p o svo jem t r a j a n j u . Ne more bit i samo s luča j , da j e v vseh slovanskih jez ik ih tol iko pr i- marn ih glagolov, ki se ne r a b i j o brez p reve rba , n. pr. -eçti, -mert i , -pert i , -begti , slov. -seči, -šiti, -slati , г. -честь itd. Toda pri r a z m e r j u de termini ranos t i in indetermini ranos t i imamo pri neka te r ih glagolih o p r a v k a s t remi s topn jami . Rusko -честь : читать : читывать; нести : носить : нашивать, č. nosivaii, nàsati, slov. peljati : voziti : vozariti itd. Nobenega dvoma ni, da so to mla j še tvorbe, k i so nastale že v samos to jnem razvo ju posameznih s lovanskih jezikov. Vprašan je j e samo, k j e bi u tegni lo biti izhodišče teh t reh s topen j . V podedovanem gradivu , ki ni več d i r ek tno v k l j u č e n o v aspektni sistem, n a j d e m o več p r imerov t r o j n i h glagolskih tvorb iz istega ko- rena. Takšn i p r imer i bi bil i : -cçti, konati : kaniti; vesti : voditi : vaditi; got. -redan : slov. roditi : s.-h. raditi (г. радеть). Morda bi se j ih našlo še več. K l j u b razl ičnim stal iščem v e t imologi j i imamo v p r imer ih kaniti, vaditi, raditi vendar l e o p r a v k a z der iva t i . Wiedemann (В. В. XXII. 1% d.) j e i zva j a l kaniti iz k o r e n a »quêta-, Be rneke r (E. W.) ga j e samo p r i m e r j a l s pomensko sorodnim la t inskim cönor, ki pa j e e n a k o k a k o r slov. -č$ti, konati iz k o r e n a *qen- (glej W a l d e - H o f m a n n : Lat. E. W. I. in tam navedeno l i tera turo) . Čep rav se konati več ne rabi v s lovenskem k n j i ž n e m j ez iku (v s t a re j š i l i te ra tur i j e ob i ča j en n. p r . pr i T r u b a r j u : Kadar fo oni po tel poftnui tiga Oofpudi vfe dokonali NZ 229), k o n k u r i r a v slov. robnih n a r e č j i h še danes v istem pomenu dokonali (Kras): ukaniti — pa smo ga ukanili (namreč delo. Ormož) . Glagol vaditi i zva j a Macliek (MNHMA Zubaty 413—27) iz uzda, k a r bi bi lo sicer glasoslovno možno, j e pa težko v e r j e t n o po semantični plat i (glej tudi Wiedemann B.B. XXII. 196 d). Po vse j ve r j e tnos t i imamo v vseh našte t ih p r imer ih opravi t i z i te ra t ivno in- tenzivnimi tvorbami iz pe r f ek tnega korena , ki so n a j b r ž e že p r e d nastopom slovanske zgodovinske ere začele izgubljat i zvezo z izhod- nimi glagoli in se zato niso vk l juč i la v novi aspektni s i s tem Vprašanje intenzivnega aspekta j e v slavistiki še slabo obdelano. Morda spada jo sem ruske oblike ( rabl jene samo v preter i tu) tipa седал, увидал, слыхал in glagolske dublete, na ka tere j e opozoril van W i j k tipa želeti : желать-, piie'ti : pitati; odole'ti : č. zdolati itd.69 Inten- zivno perfekt ivne tvorbe, ki so se razvile v ruščini in v ukraj inščini tipa кашлянуть резануть itd., so nedvomno mlajšega datuma, kakor j im j e zelo ve r j e tno našel izhodišče Stender-Petersen.7 0 Sicer pa ima jo intenzivni odtenek pomena samo derivati , na j s i že bodo po svojem poreklu deverbat iva tipa prepevati : peti ali denomi- nativa tipa moledovati : moliti. Meillet (Streitbergs Festgabe) j e tudi za denominativa v klasičnih jezikih ugotovil enako pomensko funk- ci jo (g.: G l e j Porzig IF. XLV, 152, in Hirt: S v n t a x 225. " Buck A. J. Ph. XVII.. str. 454 " Hartmann: Verba l sys teme . KZ. L1X. Pedersen: Zur Lehre von den Akt ionsarten. KZ. XXXV11. " Bel ič: S lovensk i i n j u n k t i v u vezi sa pos tunkom s lovenskog g lugolskog vida, Glas. S. A. GXLVI1I, drugi razred, str. 76, in L'injonctif s lave en rapport avec l 'origine de l 'aspect du verbe s lave . Bull. A. L. I. " Bel ič: Postanak praslov. g lago l ske s i s teme. Glas CLXIV. 1935, in Ksiqga referatôw I., str. 13, Warszawa 1934. » G l e j Vail lant RESI XV. 81. 11 Kurytowicz: Pochodzemie s lowiansk ich aspektöw czasownikowich . Sbornik praci II., str. 572—576, in PFil . XIV., str. 675 d., in P o w s t a n i e s loy. aspektôw czasownikowich . Sprawozdania Tow. Nauk. L w ö w IX. 1929, str. 70, in R. Orjent . VI., str. 199. " Začetnik j e Meil let v MSLXVI. 1, g l e j tudi BSLXXVI. 1, d a l j e Marouzeau MSL XVI 139, V e n d r y e s MSL X X . . . Vendryes : Ant idoron Wackernage l 1923, str. 265, Chantra ine: Mélanges V e n d r y e s 1925, str. 93, Prevot : L'ao- rist grec en-Öf/r P a r i s . . . ; Brunei : L'aspect verbal et l 'emploi des pré- verbes en grec. Paris . . . " Van W i j k : Sur l 'origine des aspects du verbe s lave RESI. IX, str. 237—252, in Zur Vorgeschichte der s lav i schen A s p e k t e IF. Li l i , 196—206. Havranek: l zdanja izvršnog odbora III. kongresa slav. III. 1939, str. 13. 31 Carl Göran Regnél l , Über den Ursprung des s lav ischen Verbalaspektes . Lund 1944. 3 ! S z e m e r é n y i ESR 1. (1948), str. 55—58. 3 3 Mazon: Morphologie des aspects du verbe russe. Paris 1908, in Emplois des aspects du verbe russe. Paris 1914. 34 Travniček: Studie o č e š k e m vidu s lovesnem. Prahu 1923. " D o r o s z e w s k i : O znaczeniu d o k o n u n e m osnôw c z a s o w n i k o w i c h P. Fil. X. ™ Agrel l : Aspektänderui ig und Akt ionsartb i ldung beim polnischen Zeit- worte. Lund 1908, in Przedrostki , pos tac iowe c z a s o w n i k ô w polskich. PKJ. Krakov 1918. " Travniček: CMF II. 260, Loš RS1 III 150, Hujer LF XLIX 159, Brückner JA XXXVIII. 224. Skuns: Zur Bedeutung der t schechischen Verbulpref ikse . S lav ia XI. Sloftski: F u n k c j a pref iksov werbaln ich u j ç z y k u staroslov. Waräava 1937. 40 Noreen: Vàrt spràk. Lund 1911, in N o r e e n - Po l lak: E in führung in die wi s senschaf t l i che Betrachtung der Sprache. Hal le 1923. 41 Jacobsohn: Gnomon II. 379. 41 H e r m a n n : IF. XLV. " St iebitz LF. LV„ in van W i j k : D e n i e w e Taa lg ids XXII., str. 225. 44 Trnka: О podstatë v idu CMF. XIV. La nature des aspects. T r a v e a u x C.: Ling, de Prague 5/X., g le j tudi Dosta l CMF. XXV. 292. 45 Oberpfä lzer : Jazykozpyt , 287. 44 Gui l luume: T e m p s et verbe. Paris 1929, g l e j tudi Journal de Psycho log ie 1933 (str. 355—372). 47 Koschmieder: Zeitbezug und Sprache. Leipzig-Berl in 1929; Zum Wesen des Aspektes . Bull. A. P. 1929, Czem jest aspekt? S A O ; D u r c h Kreutzun- gen von Aspekt und T e m p u s s y s t e m im Presens. Z. f. si. Ph. VII. N a u k a о aspektach ezasowniku p o l s k i e g o . . . Vi lno 1934, podobno tudi JA XLI (226 -95 ) , IF. LUI. in KZ. LV. 280. 41 Tesn ière : L'emploi des t emps en français . Bull. Facul té de lettres de Strasbourg 1927. 4» D e b r u n e r : IF XLVII1; Hermann: IF LIV 262, in Hermel in: Über deu Gebrauch . . . Uppsala 1935. и Perušek: О rabi dovršnih in nedovršnih g lagolov v novi s lovenščini . Izvestja 1. drž. g imnaz i je v Ljub l jan i 1909/10. G l e j tudi Skrabec, JA XXV: Mencej , JA XXVIII; Pintur Lj. Zvon 1890; Bežek , Lj. Zvon 1891; Musič, JA XXIV, str. 479, in Rad 253, str. 165; Se ide l : S lav ia XVII. »' Erjavec : Iz potne torbe, I.MS1. 1882/83 2 7 4 - 7 7 ; Koštiul, Z. f. si. Ph. IV. 132; Kolarič, S lavia VI. 186; Breznik: Razprave AZU I. Ljub l jana 1943. Velten: Studien zu e iner historischen Tempustheor i e des I d g . . . KZ LX. 185—211, podobno Kurv lowicz P. Fil. XIV. " Van Wijk z. o. RESI. IX, str. 237. 1,4 G l e j D e b r u n n e r j e v o kr i t iko Brune la IF. LV1I1 284. " Belič: Zur s lav i schen Aktionsart . Stre i tbergs Fes tgabe 1924, in J. F. IV. 4. " ПотсСжи : Hn записок . . . IV. 07 Van Wijk IF. LUI. 196. in Mei l let : Le s lave commun 241. " Breznik: Stavčna negac i ja v s lovenšč in i — Razprave AZU I. Ljublj . 1943. " G l e j L. Ivkovič : Pri loži П/1, str. 86—88, Jagič !J. F. II., str. 116, Vai lant RESI. III., str. 161. 00 Mathes ius: O k o n k u r e n c i v i d u . . . S lovo a s lovesnost IV. 1938, in Ceš t ina a o b e c n y j a z y k o z p y t . Praha 1947, str. 195. " Literatura o t e m p o j a v u : Улянов: Значения II, str. 150; Потебнй : Из за- писок . . . IV; van W i j k KZ XLIX 84. L e h r - S p l a v i n s k i RSI IX. 118; T r a v n i č e k : S t u d i e . . . 213—220; isti CMF. F. III, 295. ea Mikloš ič (E. W. 276) in Brückner (Sl. Etym.) , misl i ta, da j e g lagol prevze t od i tal j . p igl iare . Semant i čno j e to t ežko i zved l j ivo . V e r j e t n o i m a m o opravi t i z v e č izhodišči . Lokalno o m e j e n o č a k a v s k o pe l ja t i »vzeti« j e s e v e d a mla j ša i z p o s o j e n k a iz p ig l iare . P o l j s k o p i e lač »hiteti« in s lovaško pelât' »gnati«, »bežati« j e p o m e n s k o najb l i že g r š k o - r o m a n s k e m p e l ä »gnati«. Pri slov. pe l ja t i bi se dalo sklepat i na i z v e d e n k o iz korena •pe lag - »morje«, kakor j e k a t a l o n s k o e m p e l e g a r »odpel jat i se na morje« , ki j e kot i zposojenka v j e z i k u B a s k o v dobil e n a k e p o m e n e p r e m i k a n j a na suhem kakor v slov. Mogoče pa j e misl i t i tudi na vpl iv rom. pe legr in »roinar«. « H u j e r LF. XLII 222—227. " Muchek: R e c h e r c h e s dans la d o m a i n e l e x i q u e bal to-s lave . Brno 1934, s. 56. " Literatura o g lago lu môrat i : Musič Rad 227, str. 1—58, Ramovš S lav ia IV 142—9, Ramovš: Hist. Gram. II. 295, Grubar JF. V. 150—161, I lešič JF. V. 162—170, Ramovš CJKZ VI. 2 6 5 - 6 7 , Maret ič JF. VI. 9 6 - 9 7 , Ramovš JF. VII. 294, I leš ič JF. VIII. 1 5 5 - 5 9 , Vai l lant RESI. VIII. 302, I leš ič JF. IX. 2 8 2 - 8 6 ; Ivšič JF. X. 1 6 6 - 7 0 . " Muzon: D 'une format ion v e r b a l e s l ave d'orig ine gréco-turque. Mé langes V e n d r y e s 1929, str. 274/77. Van W i j k : D e s lav i e se v e r b a d e t e r m i n a t i v e met - po. Don. natal . Schri j - nen 1929, str. 405. 68 Er javec : Iz potne torbe, Letopis Mat ice S l o v e n s k e 1882/83, in R a m o v š HGr. VII., str. 71, in tam n a v e d e n a l i teratura. «• Van W i j k : Verbalduble t ten , Z. f. sl. Ph. VI, str. 70. 70 S t ender -Pe tersen: Eine verba le N e u b i l d u n g im Russischen, Z. f. sl. Ph. VIII. 67.