57_KRONIKA
loog
1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 930.2:913:001.8
Prejeto: 5. 2. 2009
Matija Zorn
Er. geografskih znanosti, znanstveni sodelavec, Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana
e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si
Uporaba zgodovinskih virov pri sorodnih vedah zgodovine
IZVLEČEK
Predstavljeno je nekaj primerov uporabe zgodovinskih virov pri sorodnih vedah zgodovine, predvsem geografiji. Pri uporabnosti je poudarek na kartografskih virih, za ostale vire, pa so našteti primeri, ki kažejo, kakšne zgodovinske podatke iščemo pri geografski obravnavi okoljske zgodovine. Razlog za zgodovinsko perspektivo pri sorodnih vedah zgodovine je v ugotavljanju, ali so procesi in strukture, ki se na prvi pogled zdijo stare, rezultat nedavnega razvoja ali dolgotrajnejšega procesa.
KLJUČNE BESEDE
sorodne vede zgodovine, geografija, okoljska zgodovina, zgodovinski viri, Jožefinski vojaški zemljevid,
Franciscejski kataster
ABSTRACT
APPLICATION 0F HIST0RIAL SOURCES IN SCIENCES RELATED T0 HISTORY
Presented are some examples of the use of historical sources in the sciences related to history, especially in geography. For usability, the emphases is on cartographic sources, and for other sources some examples are presented, that show xhat kind of historical data we seek when implementing the environmental history in geography.
The reason for the historical perspective in the sciences related to history is in determining whether the processes and structures, which may appear old, are the result of recent developments or longer process.
KEY WORDS
sciences related to history, geography, environmental history, historical sources, Military land survey of Emperor
Joseph II, Franziscean land cadastre
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
2.oog
Za zgodovino velja, da "... le s posredovanjem zgodovinskih virov more zgodovinar spoznavati preteklost in znova obnavljati njeno podobo ter analizirati njeno notranjo strukturo in zakonitosti ...".! Za sorodne vede zgodovine pa velja, da so zgodovinski viri eden od pripomočkov za lažje razumevanje procesov, ki jih obravnavajo. Predstavili bomo nekaj možnosti uporabe zgodovinskega gradiva ter nekaj podatkov, ki jih iščemo in uporabljamo pri geografskih in geomorfoloških raziskavah ter raziskavah naravnih nesreč. Čeprav jih v omenjenih področjih ne imenujemo tako, gre pri teh raziskavah za okoljsko-zgodovinske študije.2
Gkoljska zgodovina^ je pomožna veda zgodovine, ki preučuje naravne procese skozi človeško zgodovino. Preučuje človeka v njegovem naravnem okolju, oziroma vpliv zgodovinskih dogodkov na naravno in kulturno pokrajino ter poskuša postaviti zgodovinske podatke v prostor.4
Predmet geografskega preučevanja je 'pokrajina'5 in zgodovinski viri so med poglavitnimi za preučevanje dinamike sprememb v pokrajini.6 S pomočjo zgodovinskih virov tako ugotavljamo, ali so določeni procesi in strukture, ki se na prvi pogled zdijo stare, rezultat nedavnega razvoja ali dolgotrajnejšega procesa.7
Geomorfologija^ ima tudi svojo zgodovinsko perspektivo in podatke o geomorfnih procesih najdemo v različnih zgodovinskih virih,^ kjer so omenjeni bodisi posredno ali neposredno. Sodobne metode (predvsem datacijski postopki) nam omogočajo, da lahko marsikatero trditev zapisano v virih preverimo. Med geomorfnimi procesi so v prispev-cu izpostavljeni predvsem erozijski procesi.
V geomorfologiji se pretežno uporablja kartografske vire (zemljevide, katastre) ali letalske posnetke. Uporabni so na primer za ugotavljanje sedi-mentacije na ustjih rek ali za premikanje rečnih strug. Manj se uporabljajo pisni viri, saj težko vemo, kateri prinašajo geomorfološke podatke. Ti podatki so ponavadi skopi, njihovo iskanje pa zato časovno zahtevno.
Pri raziskavah naravnih nesreč, mnoge "presenetljive" in katastrofalne naravne procese (naravne nesreče) lažje razumemo prav s pregledovanjem zgodovinskih virov. Ti nam pomagajo razumeti, da so se mnogi "presenetljivi" naravni dogodki pogosto pojavljali v preteklosti in niso le posledica danes
1	Grafenauer, Struktura in tehnika, str. 249.
2	Jäger, Einführung.
3	Petrič, Sto je povjest, str. 158.
4	Zorn, Jožefinski, str. 129.
5	Vrišer, Uvod, str. 9.
o Slukan Altič, Povijesna, str. 21.
7	Petek in Urbanc, The Franziscean, str. 107, 109, 112.
8	Veja fizične geografije, ki preučuje reliefne oblike in procese spreminjanja reliefa; Kladnik, Lovrenčak in Grožen Adamič, Geografski, str. 113.
9	Zorn, Nekaj načinov.
tako "opevanih" klimatskih sprememb. S poznavanjem naravnih razmer lahko razložimo marsikatero družbeno spremembo v preteklosti.
Hugh Bennett je na primer leta 1926 predstavil teorijo, da je erozija prsti poglavitni vzrok za propad majevske civilizacije v Srednji Ameriki.10 Četudi obstajajo še druge domneve, ni nobenega dvoma, da je izsekavanje tropskega gozda povzročilo pospešeno erozijo; v času majevske civilizacije so odkrili vsaj tri obdobja močnejše erozije.11 Podobnih primerov, pri katerih so domnevno okoljski razlogi pripomogli k zatonu civilizacij, lahko naštejemo še več: Anasazi in Kahoki Indijanci na ozemlji današnjih Združenih držav Amerike, Veliki Zimbabve v Afriki, Angkor Vat v današnji Kambodži, Velikonočni otok v Tihem oceanu ali mesta (Harapa) v dolini Inda v današnjem Pakistanu.12 Verjetno najpogosteje omenjen primer negativnega vpliva človeka na naravo pa je prekomerno antropogeno poseganje v prst v Mezopotamiji, kar je povzročilo salinizacijo prsti in posledično vplivalo na zaton tamkajšnjih starih kul-tur.13
V	Sloveniji pri obravnavi okoljske zgodovine nimamo primerov, ki bi v takratnem svetu imele globalne razsežnosti. Se pa okoljske spremembe dogajajo tudi na lokalnem nivoju. Za rekonstrukcijo le-teh imamo na razpolago vire, med katerimi so pomembnejši (podobno kot pri drugih zgodovinskih raziskavah): rokopisi, dnevniki, korespondence, svete in posvetne knjige, časopisni članki, katastrski podatki, kartografski viri, slike in fotografije, letalski in satelitski posnetki, klimatološki in hidrološki podatki, pa tudi pripovedke, pesmi, zemljepisna imena in legende ipd.
Materialni viri
Čeprav želimo s prispevkom izpostaviti nekatere pisane zgodovinske vire, tudi v materialnih najdemo želene podatke.
V	dolini Mirne (hrvaška Istra) je na primer mogoče procese sedimentacije opazovati s pomočjo mejnih kamnov, postavljenih v obdobju Habsbur-žanov. Takšni mejniki, ki so bili ob postavitvi višji od človeka, so danes popolnoma zasuti oziroma so opazni le njihovi vršni deli. Hrvaški zgodovinar Ivan Milotič14 domneva, da so bili habsburškim oblastem procesi intenzivne sedimentacije znani in so zato postavili tako velike mejnike. Da so se konec 19. stoletja zavedali intenzivne sedimentacije v dolini, vidimo pri zgodovinarju Morteani-ju,15 ki je v dolini Mirne opazil, da posamezna stebla hrastov
10 11 12
13
14
15
Bennett, Agriculture. Beach in dr., Impacts. Diamond, Propad civilizacij, str. 17-20. Radkau, /atur und Macht, str. 117. Milotič, Dolina Mirne, str. 17. Prav tam, str. 12-14.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
propadajo, ker je reka v 55 letih odložila do 80 cm sedimentov. Da so se oblasti še kako zavedale erozijskih procesov, vidimo v številnih protierozijskih ukrepih v dolini konec 19. stoletja.1^
Procese sedimentaciKe v dolini Mirne lahko spremlKamo na primer ob cerkvah v dnu doline. Srednjeveški cerkvici Matere Božje v Baštiji so zaradi dvigovanKa dna doline že večkrat dvignili te-melKe. NKeni današnKi temelKi so prek 10 m višKe, kot so bili srednjeveški.17
Podatke o eroziKskih procesih naKdemo tudi v arheološki literaturi. Philip Mason18 piše, da je na Gradcu v Beli krajini prišlo na prehodu iz atlantika v subboreal do močne erozije, za katero domneva, da je posledica "... poseka gozda, do katerega je prišlo zaradi intenzivne živinoreje ...". Za okolico Adle-šičev v Beli krajini pa piše, da se je na spodnji terasi zaradi eroziKe iz zgornKe terase v zgodovinski dobi odložil "... štiri metre širok depozit ...".19
Tudi v slovenski Istri so se zavedali procesov akumulacije. Omenimo vir iz 16. stoletja za območje Sečoveljskih solin. Pietro Coppo je leta 1530 v delu Pietro Coppo del sito de Listria a Iosepho Faustino (slov. O položaju Istre: Giosefu Faustinu) zapisal: "Na sedimentih, ki jih je Dragonja odložila ob ustju, so zrasle velike soline ...".20 Zgodovinske navedbe o nasipavanKu so potrdile sodobne sedimen-tološke raziskave. Hitrost sedimentacije (2,9 mm/ leto oziroma 2,9 m/1000 let) so ugotavljali s pomočjo izotopske analize ^^C.21
Pisani (nekartografski) viri
Zelene podatke najdemo v starih zgodovinah. Langobardski zgodovinar Pavel Diakon iz 8. stoletja je v Historia Langobardorum (Zgodovina Lan-gobardov) zapisal: "... V tistem času [okrog leta 585 našega štetja, op. a.] je bila na ozemlju Benečije, Ligurije in drugih delov Italije takšna poplava, kakršne menda ni bilo po Noetovem času. Kamniti plazovi so povzročili velik propad posestev in vasi ter obenem ljudi in živali. Poti so bile razdejane, ceste zasute ...".22 Da okoljskozgodovinske študije niso "izum" sodobnosti, dokazuje goriški zgodovinar Carl von Czoernig iz 19. stoletja, ki se je pri svoji razlagi morfogeneze Soške doline navezal na Diakonove navedbe. Zaradi nenehnih padavin naj bi se ob omenjenem neurju sprožil tudi skalni podor s
16	Pavletič in dr., Namjena, str. 30. Leta 1884 je bila za dežele Notranje Avstrije ustanovljena 'Služba za urejanje hudournikov in snežnih plazov' s sedežem v Beljaku. Takrat je začel veljati tudi zakon, ki je predpisoval preventivne ukrepe za neškodljivo odvajanje gorskih vodotokov; Gesetz.
17	Milotič, Dolina Mirne, str. 17.
18	Mason, Neolitska, str. 198-199.
19	Prav tam, str. 190.
20	Zitko, O položaju, str. 51.
21	Ogorelec in dr., Sediment, str. 211.
22	Diakon, Zgodovina Langobardov, str. 119.
pobočja Matajurja v bližino vasi Robič. Czoernig je v podoru videl razlog, da danes Soča teče od Kobarida proti Tolminu in ne, kot naj bi bilo še v rimskih časih, proti Robiču. Svoje trditve je podkrepil tudi z deli rimskega pisca Plinija Starejšega iz 1. stoletja našega štetja. Ta je namreč v svoji Naturalis historia (Zgodovina narave) naštel vse reke, ki se izlivajo v severni Jadran, a med Nadižo in izviri Timava ne omenja nobenega večjega vodotoka. Njegovo sklepanje je še podkrepilo dejstvo, da je bila Nadiža v rimskih časih plovna reka z večjim pretokom kot danes. V rimskih časih naj bi tako pri Kobaridu obstajalo jezero, v katerega so se stekali vodotoki iz Zgornjega Posočja. Iz jezera naj bi vode tekle proti zahodu in se na območju Robiča usmerile na jug proti naselbini Forum Iulii (zdajšnji Ce-dad/Cividale del Friuli). Podor naj bi zajezil odtok iz "kobariškega" jezera, zato naj bi jezerska gladina začela naraščati, vode pa so si iz njega našle novo pot v smeri zdajšnjega Tolmina (slika 1). Na podlagi te razlage je Czoernig leta 1875 na geografskem kongresu v Parizu Sočo predstavil kot "... der jüngste Fluss von Europa [slov. "najmlajša reka v Evropi", op. a.] ".23
Med popotnimi dnevniki omenimo dnevnik oglejskega kanclerja Paola Santonina iz leta 1486, v katerem med drugim omenja podore na Dobraču (Dobratsch, avstrijska Koroška). Ko je potoval skozi Podklošter (Arnoldstein), je zapisal: "... S tega samostana [sv. Jurij v Podkloštru, op. a.] se vidijo na nasprotni strani velikanske in divje gore, katerih velik del je ob potresu leta Gospodovega 1348 na dan spreobrnjenja svetega Pavla žalostno zgrmel navzdol in zasul devet župnih cerkva in sedemnajst vasi, podložnih samostanu; niti sled ni ostala za njimi. Ob potresu se je podrlo tudi vse mesto Beljak in nobena stavba nad zemljo ni ostala cela ...".24 Njegova različica posledic potresa in podora je skozi stoletja dobila nekoliko spremenjeno obliko. Na začetku 18. stoletja je dobila z navedbo zasutih krajev novo preoblikovanje.25 Od 18. stoletja se ob vprašanju davkov stalno pojavlja tragedija, ki se je zgodila Podkloštru, ko mu je zasulo 17 vasi. S tem so pri oblasteh hoteli izsiliti davčne ugodnosti. Tako lahko leta 1831 beremo: "... velik del površja na desnem [levem, op. a.] bregu reke Zilje, je bilo leta 1359 [1348, op. a.] ob vulkanski eksploziji, severno od tu ležečega pogorja Dobrač, prekrito s skalnatimi gmotami, ki danes predstavljajo nizko gričevje ...". To poročanje o vulkanski eksploziji je pozneje prevzel ameriški časnik Omaha World Herald, ki je 17. marca 1957 objavil sliko (slika 2) z naslovom "The most mysterious exsplosion in history [slov. 'Najbolj nenavadna eksplozija v zgo-
23	Czoernig, Ueber, str. 52-54.
24	Santonino, Popotni dnevniki, str. 54.
25	Neumann, Zu den Folgen ... 2, str. 13.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
2.oog
Slika 1: Spreminjanje toka reke Soče po goriškem zgodovinarju Carlu von Czoernigu,-
26
dovini", op. a. ]", v kateri omenja 11.000 žrtev in zasutje sedemnajstih vasi, treh gradov in devetih cerkva.2^
Slika 2: Vulkanska eksplozija na Dobraču po poročanju ameriškega časnika Omaha World Herald (17. 3. 1957).
Navedbe o zasutju vasi, gradov in cerkev se v slovenski literaturi pojavljajo vse do danes,2^ čeprav je avstrijsko zgodovinopisje že pred najmanj dvajsetimi leti ovrglo takšne trditve. Podori so se sprožili na neposeljeno območje; zasutja tudi ne omenja noben primarni vir iz takratnega obdobja.2^
Kronike in podobne vire je pri nas za okolj-skozgodovinske študije največ uporabljal geograf Darko Ogrin,^0 predvsem za preučevanje podnebja v jugozahodni Sloveniji. Kot sklep je v eni od študij zapisal: "... kronologija nevihtnih neurij v preteklih stoletjih ni popolna in ne omogoča popolne rekonstrukcije pojavljanja te vremenske nesreče, ker je premalo podatkov. Omogoča pa vpogled v splošen trend tega pojava v submediteranski Sloveniji in izločitev obdobij, ko so bili ti pojavi pogostejši in so dosegali glede na višino povzročene škode raven naravnih nesreč ali celo katastrof. Eno takih obdobij je bilo prav gotovo 17. in 18. stoletje, še posebej obe prvi polovici, ko so bile ob nevihtnih neurjih pogoste tudi ostale vremenske naravne nesreče in si prebivalstvo, ki je bilo večinoma odvisno od samooskrbnega kmetijstva, po nekaj zaporednih hudih ujmah ni opomoglo več let. Glede na gostoto in dostopnost virov iz tedanjega časa si upamo
26	Czoernig, Ueber, str. 52-54.
27	Neumann, Zu den Folgen ..., str. 58-59.
28
29
30
Glej citate v: Zorn, Podori, str. 17; Zorn, Dobraški, str. 94. Neumann, Zu den Folgen ... 1; Neumann, Zu den Folgen ... 2; Hammerl, Das Erdbeben.
Glej: Ogrin, Naravne nesreče; Ogrin, Podnebje; Ogrin, Severe storms; Ogrin, Vremenske ujme.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
Preglednica 1: Zapisi o nevihtnih neurjih w Tržaškem zalivu v 17. stoletju.
iv 31
Leto	Opis pojava
1617	19. julija zvečer se je razdivjalo neurje z garbinom [JZ veter, op. a.], dežjem, grmenjem in bliskanjem.
1622	Toča je v Istri uničila skoraj ves pridelek.
1624	Eno uro pred zoro je 3. maja strela zadela zvonik katedrale sv. Jošta v Trstu in zanetila hud požar.
1644	Zaradi pogostih in močnih garbinov je morje v Trstu na trgu Piazza Vecchia poplavilo vse do cerkve Rožnega venca. Na trgu Piazza Grande je bila voda tako visoka, da so v njej mirno plavale barke. Skoda je v mestu zaradi poplavljene soli, uničenega blaga, porušenih nasipov v solinah v bližini mesta in solin v Skednju in Zavljah znašala 1000 skudov. Izbruhnili so veliki viharji na morju.
1645	V zgodnjem večeru 29. januarja 1645 se je v več krajih Biscia bova, ljudsko v Trstu sionara, dvignil zastrašujoč vrtinčast vihar, imenovan Typhon v latinščini, ki ga je spremljal močan veter, grmenje in bliskanje. V dolini mlinov je s svojimi vrtinci polomil in izruval veliko oljčnih dreves, ki so tri ali štiri eno ob drugem ležala na tleh. Temu so se izredno čudili tudi tamkajšnji najstarejši prebivalci, kajti kolikor so pomnili, niso še nikoli videli ali slišali o čem podobnem.
1646	Izbruhnili so veliki viharji na morju.
1677	10. september: Gb šestih popoldne je tri ure zaporedoma padal zelo močan dež z debelo točo in močnim vetrom, tako da je bila na Tržaškem velika škoda. Vode so narasle do višine človeka in poplavile ceste.
1683	11. julija je na Tržaškem grozna in močna levantera [nevihta z vzhodnim vetrom, op. a.] povzročila veliko škodo, še zlasti na hribu sv. Vita, kjer so bili od štirih deležev grozdja trije potolčeni na tla in že požeta pšenica razgubljena po poljih. Na Krasu je izrula korenine mnogih hrastov, ogromnih orehov in drugih dreves ter povzročila veliko škode na plodovih.
1687	14. julija, drugo uro popoldan, je Tržaško zajela huda nevihta s točo podobno lešnikom ali jajcem. Druga zrna so bila velikosti polovice skuda, zavihanega v obliki cevke. Čudež kakršnega niso nikoli več videli v teh krajih, je uničil skoraj vse grozdje in drugo sadje.
1688	Desetega oktobra, dve uri pred opoldnevom, je začelo na Tržaškem tako močno deževati in je lilo sedem ur nepretrgoma, da se je zdelo, da so vse zapornice na nebu odprte. Divjanje voda, ki so prekomerno narasle, je podrlo Pondasserski most, zrušilo del zidu na posestvu gospoda Simonettija in prizadejalo znatno škodo bližnjim gospodom grofom; nato se je voda usmerila proti škofovemu posestvu in na njem ter tudi drugod povzročila še posebej veliko škodo, saj je rušila zidove, uničila njive, vinograde, mline, hiše in vse, kar ji je prišlo na pot, ne brez očitne nevarnosti, da se utopijo mnogi ljudje, ki so se, da bi ušli smrti, ko je voda presegla višino petih čevljev, zatekli na drevesa. Skoda na Tržaškem je bila povsod ogromna in ne pomni se, da bi naše mesto zaradi vode kdajkoli doživelo takšno uničenje, čigar škoda je, pravijo, presegla petdeset tisoč dukatov.
1690	Dve srditi nevihti sta prizadeli Trst. Ena 2. aprila, ki je poškodovala zvonik sv. Miklavža pri Riborgu, razbila mali zvon in poškodovala zvonik bolnišnice, s kamenjem poškodovala streho, polomila številne oljke, mnoge pa izruvala. Druga, 9. julija zvečer, je z bliski in nenehnim grmenjem s strelo, ob dveh ponoči zanetila požar v skladišču orožja.
1691	Gd 22. septembra do 24. novembra je bilo zelo lepo vreme, razen tretjega v tem mesecu, ko je ponoči srdita nevihta z burjo poškodovala in polomila številne oljke, še zlasti na Koprskem, kjer je škoda znašala preko štiri tisoč dukatov. Zjutraj je v Trstu in nad Krasom snežilo z drobnim dežjem.
Ggrin, Severe storms, str. 21.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
2.oog
\ov o vremenu in
trditi, da je bila pogostost neurij tedaj primerljiva s koncem 20. stoletja, ko so postajala vedno pogostejša. Po mnenju večine raziskovalcev naj bi bilo to posledica človekovega emitiranja toplogrednih plinov in globalnega segrevanja ozračja. 0b teh razlagah pa ne smemo prezreti, da so se take zgostitve pojavljale tudi v preteklosti, ko človekov vpliv na podnebje še ni bil tako velik. Značilnosti neviht in vrsta škode, ki so jo povzročale, se do današnjih časov niso bistveno spremenile, praktično ni več le premaknitev vodotokov in večjih poškodb solin."^^ Na drugem mestu pa je zapisal: "Vzadnjih letih so vremenske ujme v Sloveniji vse pogostejše in povzročajo veliko škode. Njihovo večjo pogostost se večinoma povezuje s človekovim vplivom na podnebje. Za pravilno ovrednotenje trenutnega spreminjanja podnebja in morebitne človekove vloge pri tem ter podnebnih projekcij za naslednja desetletja 21. stoletja, je nujno poznavanje tudi preteklih podnebnih razmer, ko so bili človekovi vplivi na okolje bistveno manjši. Žal pa pri tem trčimo na zelo slab podnebni spomin in pomanjkljivo bazo po podnebju v preteklosti, še posebej za začetkom rednih in sistematičnih meritev. Eno od obdobij, ko je zgostitev teh informacij večja in omogoča vzporednice s sedanjostjo, je 17. stoletje. Tedaj sta živela polihistor J. V. Valvasor in kronist J. G. Dolničar. Iz njunih opisov podnebja nekdanje Kranjske in pojavljanja izrednih vremenskih dogodkov lahko sklepamo, da tedanje podnebje ni bilo Kranjcem nič kaj prijazno, nekateri Valvasorjevi opisi celo spominjajo na poročila o vremenskih ujmah letošnje poletje [poletje 2008,33 op. a.]."34
Zapise o naravnih procesih najdemo tudi v svetih knjigah.3^ Sveto pismo na primer omenja: potres, zemeljske plazove, ognjenike, erozijo, udore, neurja, poplave, sušo ipd.
Podobno velja za legende (na primer podor z Velikega vrha v Karavankah), pripovedke (na primer o nastanku Rabeljskega jezera) in pesmi (na primer rezijanska pesem o podoru3^).
Skalni podor iz Velikega vrha3^ v grebenu Košute v Karavankah je na podlagi različnih sekundarnih virov datiran v čas beljaškega potresa 25. januarja 1348.38 Podor naj bi domnevno tudi zasul
prvotno naselbino Tržiča.3^ Med drugimi sta konec 19. stoletja o beljaškem potresu kot sprožitelju podora pisala Anton Koblar40 in Ferdinand Seidl,41 kasneje še Josip Gruden.42 Kljub temu pa manjka primarni vir, ki bi domnevo potrdil. V teku je projekt,43 s pomočjo katerega bodo na podlagi sodobnih datacijskih postopkov skušali domnevo potrditi ali ovreči.
Legendo o nastanku Rabeljskega jezera (Lago del Predil, Italija) je upesnil Simon Gregorčič,44 v pripovedko pa jo je oblikovala Kristina Brenkova.45 Jezero naj bi nastalo po silovitem neurju, ki je uničilo tudi vas v dolini Jezernice (Rio del Lago). Pripovedki ni mogoče v celoti verjeti, saj je Ra-beljsko jezero ledeniškega izvora, domnevamo pa lahko, da je neko vas v dolini lahko uničil drobirski tok ali soroden geomorfni proces, saj nas na te opozarjajo številni vršaji v dolini. Zgodba zelo spominja na drobirski tok novembra 2000 v Logu pod Mangartom v sosednji dolini.4^
V leposlovni literaturi tudi najdemo zapise o erozijskih procesih. Kmetje so v hribovitih pokrajinah morali zaradi erozije izprano prst pogosto nosili v koših nazaj na njive. Prežihov Voranc (1893-1950) je v povesti 'Ljubezen na odoru' težaško delo gorjancev slikovito opisal: "Radmanca je vstala zjutraj, ... vzela svitek in jerbas in se lotila prve, največje njive. ... Nato je z rokama začela grebsti vlažno brazdo v jerbas, ga napolnila, zadela na glavo in počasi odnesla po strmini na vrh njive, kjer je spet počenila ter kleče izsula zemljo v odor zadnje brazde, rekoč: "Menda bo ja gratalo!" Preden je sonce razgrnilo svojo svetlobo izza pobočja, je Radmanca že petdesetkrat prehodila njivo; petdeset jerbasov ali več kakor dva tisoč kilogramov zemlje je že znosila na odor njive. Več kot dva tisoč kilogramov zemlje.!'.4^ Zgodba žal ne pove, koliko je velika njiva, kar bi omogočilo kvantifikacijo erozije na prostorsko enoto. Podobni zapisi so znani iz več delov Slovenije (slika 3).48
32
33
34
35
36
37
38
Ogrin, Severe storms, str. 23-24. Glej revijo Ujma, 23, 2009. Ogrin, Vremenske ujme, str. 36.
Zorn in Komac, Naravni procesi; Komac in Zorn, Opisi naravnih.
Matičetov, Pesemski odmevi. Zorn, Rockfalls, str. 138-142. Zorn, Podori; Zorn, Dobraški.
39
40
41
42
43
44
45
46
47
Avguštin, Tržič, str. 3.
Koblar, Zemeljski, str. 68-77.
Seidl, Potresi, str. 551.
Gruden, Zgodovina, str. 237.
Mrak in dr., Uporaba, str. 34.
Gregorčič, Rabeljsko jezero, str. 154^158.
Brenkova, Rabeljsko jezero, str. 20-21.
Jurkovšek, Geologom, str. 15; Zorn in Komac, Drobirski.
Voranc, Ljubezen, str. 95-96.
Glej na primer: za Mirnsko dolino: Topole, Mirnska dolina, str. 25, 29; za Karavanke in Rezijo: Grafenauer, Urbarizacija zemljišča, str. 223; za slovensko Istro: Titl, Socialnogeografski problemi, str. 54-55; za Goriška brda: Vrišer, Goriška brda, str. 58; za Pomurje: Gams, Geomorfologija, str. 234.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
Slika 3: Prenašanje prsti pri Brezovici (Brkini) tik po II. svetovni vojni (foto: Andrej Pagon Ggarev, hrani: Pokrajinski muzej Koper — etnološki
Kartografski viri
Za okoljskozgodovinske študije je zelo primerno kartografsko gradivo, saj primerjava kartografskega gradiva iz različnih obdobij omogoča najlažjo predstavo o dinamiki sprememb v pokrajini. Glede na uporabnost bi izpostavili Jožefinski vojaški zemljevid in Franciscejski kataster.
Jožefinski vojaški zemljevid
Jožefinski vojaški zemljevid iz druge polovice 18. stoletja v razmeroma velikem merilu (1 : 28.800) prikazuje vse geografske prvine pokrajine, ki so pomembne za okoljskozgodovinske in historičnogeo-grafske študije: relief, rastje, rečno mrežo, naselja z morfološko strukturo, prometnice, meje in zemljepisna imena. Opisi k zemljevidu vsebujejo še podatke o izoblikovanosti reliefa, prehodnosti gozdov in pretočnem režimu rek. Glede na podatke, ki jih prinaša, je Jožefinski vojaški zemljevid primeren za preučevanje nekaterih geomorfnih in hidroloških procesov, sprememb kulturne pokrajine, morfoloških in funkcijskih struktur naselij, razvoja prometne mreže, zemljepisnih imen in poteka meja.49
V opisih pogosto naletimo na navedbe, da vode prestopajo bregove. V vodotokih se stalno izmenjujeta erozija in akumulacija, zaradi česar se neprestano spreminjajo bregovi, premikajo se prodišča oziroma nastajajo nova, ali pa se spreminja viju-
gavost rek, itd.
V opisu za vas Ukve (Ugovizza; Kanalska dolina, Italija) v rubriki 'vode' piše o nevarnosti, ki ga predstavljajo potok Ukva (Ugovizza) in potoki v okolici. Potok je "... ob deževnem vremenu zelo hiter in poškoduje različne zgradbe v vasi Ukve ...".^0 Sklepamo lahko, da ima potok ob obilnih padavinah hudourniški značaj in zato pogosto prestopa svoje bregove. Zato nas poplava in drobirski tok, ki sta prizadela vas zadnje dni avgusta 2003, ne bi smela presenetiti.^1 Samo v zadnjih sto letih so podobni dogodki prizadeli vas kar trikrat. Po enem izmed takšnih dogodkov se imenuje tudi ulica v naselju: 'Via 13. Settembre 1903 alluvione (slov. Ulica poplave 13. septembra 1903). Zadnja tovrstna naravna nesreča je v kraju terjala dve življenji (slika 4).
Zaradi potreb vojske po prehodnosti površja so na nekaterih zemljevidih označena poplavna območja večjih vodotokov. Zemljevidi so tako prvovrstni vir za ugotavljanje poplavne ogroženosti v preteklosti ter prilagojenosti naselij in poti naravnim razmeram. Na enem izmed zemljevidov za območje Slavonije je zapisano: "do tu segajo poplave vsako leto 3 do 4 krat"52 (slika 5). Opisi navajajo tudi čas
^0 Rajšp in Serše, Slovenija, str. 3.
51 Palmieri, Rosenwirth in Sima, 'Val; Tropeano, Turcoli in Sanna, Debris flow; Zorn, Natek in Komac, Mass move-
52
ments.
49 Slukan Altic, Povijesna, str. 178, 181-184; Zorn, Jožefinski, str. 130.
Jožefinski vojaški zemljevid: izmera Slavonska vojna krajina (1780-1782); Buczynski, Kruhek in Velenčič, Hrvatska, zemljevid Sekcije 4 (C1, C2); Slukan Altič, Povijesna, str. 182, 395; Zorn, Jožefinski, str. 131; Komac, Natek in Zorn, Geografski, str. 11.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
2.oog
Slika 4: Posledice poplave w Ukvah avgusta 2003 (foto: Matija Zorn).
Slika 5: Prikaz vsakoletnih poplav na Jozefinskem vojaškem zemljevidu?'^ z napisom: "Bis hieher ist die Überschwemmung alljärlich 3 bis 4 Mahl" (slov. "do tu segajo poplave vsako leto 3 do 4 krat").
Prav tam.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
Slika 6: Kvartarne terase Save pri Medvodah in Mednem.^'^
trajanja in obdobja v letu, ko nastopijo poplave: "... Poplave pogosto, odvisno od količine padavin, trajajo 4 do 6 tednov, so pa tudi krajše od 4 do 8 dni. ... Poplave običajno nastajajo jeseni in spomladi, ko zaradi taljenja snega trajajo najdlje, pogosto nastanejo tudi junija, a ne vsako leto ...".55 Takšne navedbe omogočajo ugotavljanje pretočnih režimov vodotokov.
S pomočjo Jožefinskega vojaškega zemljevida lahko sklepamo tudi na močnejšo globinsko erozijo vodotokov tam, kjer so zaradi težje prehodnosti narisani strmejši bregovi. Ponekod zaradi jasno vrisanih jež brez težav prepoznamo kvartarne terase (slika 6). Celo bolje kot na sodobnih zemljevidih.
Zemljevid je tudi prvovrstni vir za ugotavljanje sprememb v vijugavosti vodotokov56 (slika 7). Za
54
primerjavo vijugavosti vodotokov med zemljevidi različne starosti največkrat uporabimo razmerje med dolžino vodotoka in dolžino doline. Na zemljevidih so lepo vidna tudi prodišča, katerih prestavljanje lahko s pomočjo zemljevidov različnih starosti zlahka spremljajmo. Pogoj za takšne raziskave je, da zemljevide predhodno georeferenciramo, t. j. da jih umestimo v današnji državni koordinatni sistem.57 Šele takšna umestitev omogoča primerjavo z mlajšimi (prav tako georeferenciranimi) zemljevidi.
V opisih je večkrat omenjana nevarnost pred snežnimi plazovi. Na zemljevidih in v opisih so tako navedeni preventivni ukrepi zoper snežne plazove. Na primer cesta med Rabljem (Cave del Pre-dil, Italija) in prelazom Predel je morala biti "... zavoljo varnosti ..." pred snežnimi plazovi in hudourniki "... speljana ... dvojno ...".58 Na zemljevidu5^
Jožefinski vojaški zemljevid: izmera Notranja Avstrija (1784^1787); Rajšp in Serše, Slovenija, zemljevid Sekcije 177 (B1, B2).
Buczynski, Kruhek in Velenčič, Hrvatska, str. 63. To omogoča tudi drugo zgodovinsko kartografsko gradivo, glej: Bec in Podobnikar, Spreminjanje struge; Breg, Premikanje struge.
57
58
59
Petek in Fridl, Pretvarjanje, str. 76, 79; Kušar in Hočevar, Jožefinski, str. 422-423; Podobnikar, Georeferencing; Podobnikar in Kokalj, Analiza zgodovinskega.
Rajšp in Trpin, Slovenija, str. 2. Prav tam, sekcija 130 (B1); Pavšek, Snežni, str. 160.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
ioo9
Slika 7: Spreminjanje rečnega toka Save na Ljubljanskem polju.60
sta narisani "Sommer Strasse" ("poletna cesta"), ki je krajša in do Rablja poteka višje po (pozimi pla-zovitem) pobočju na desnem bregu Züjice (Torrente Slizza, Italija), in "Winter Strasse" ("zimska cesta"), ki se spusti niže v dolino, prečka potok in do naselja pelje po levem bregu (slika 8). Današnja cesta poteka po zimski trasi.
Slika 8: Na Jožefmskem vojaškem zemljevidu sta severovzhodno od Rabeljskega jezera (Lago del Predil, Italija) vzdolž cest napisa "Sommer Strasse" ("poletna cesta"), za krajšo traso ceste in "Winter Strasse" ("zimska cesta"), za daljšo traso, saj sta bili "... zaradi snežnih plazov trasi ločeni ...".61 Današnja cesta poteka po zimski trasi.
60	Breg, Premikanje struge, str. 96.
61	Rajšp in Trpin, Slovenija, str. 2. sekcija 130 (B1); Pavšek,
Snežni, str. 160.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
V opisih so tudi omembe erozije prsti in erozije na poteh. Zanimiv je zapis iz flišnega dela Istre: "... Znaten del vzpetin [v porečju Drnice in Dragonje, op. a.] je čisto gol in pokrit s kamenjem; ostali del je poln hrastovega grmovja, tu in tam pomešanega z visokim hrastovim drevjem. Cesto se najdejo tudi položnejša pobočja, pokrita s travniki in pašniki; polja so večinoma le v bližini vasi, raztresenih po grebenih in ozkih dolinah. Vzrok je v tem, da je s pobočij ob močnih nalivih odplavilo rodovitno prst in poljščine ne morejo uspevati ...".62 Erozija prsti je v slovenski Istri63 in celotnem Sredozemlju64 še danes velik problem. S pomočjo takšnih zapisov pa lahko sklepamo, da je človek krhko naravno ravnovesje v sredozemskih pokrajinah, predvsem z izsekavanjem gozdov, porušil še pred industrijsko dobo. Da je gozd pomemben za preprečevanje geomorfnih procesov na pobočjih, so v tistem obdobju dobro vedeli. Balthasar Hacquet je na primer zapisal, da je čuvanje gozdov "... sredstvo proti podiranju gora ...", saj so gozdovi njihovo "... glavno vezivo ...".65
Problema erozije in posledičnih poplav so se v sredozemskem delu Evrope dobro zavedali že v Platonovem času.66 Platon67 je v zvezi s tem zapisal: "... Mnogo in veliko poplav je bilo v času dveh tisočev let... in v teh časih in med temi dogodki zemlja, ki je drsela z višin, ni naredila nobene omembe vrednih nasipov ..., ampak je vselej drsela v krogu in končno izginila v globočini. Kar ostaja zdaj, je - kot (vidimo) na majhnih otokih — v primerjavi s tedanjo deželo kot okostje telesa [kamnita puščava, op. a.], ki ga je uničila bolezen, saj je bila naokrog izprana vsa rodovitna in mehka zemlja ter je ostalo le mršavo telo dežele. Vendar je bila takrat (naša dežela) še neokrnjena; za gore je imela visoke griče z zemljo, in kar zdaj imenujemo Felejske ravnice, je bilo prekrito z obilico rodovitne zemlje. V hribih so bili gosti gozdovi ... Nekateri od gričev imajo zdaj hrano le še za čebele, a ni še prav dosti časa od tedaj, ko so [tam rasla drevesa] ... Vsako leto je (deželo) obogatila voda, ki jo je poslal Zeus in se ni izgubila, kot se zgubi zdaj, ko odteka z nerodovitne zemlje v morje ...". Glede atenske akropole pa pravi, da "... del okrog akropole tedaj [nekoč, op. a.] ni bil tak, kakršen je zdaj. Tedaj pa je le ena izredno deževna noč okrog akropole raztopila zemljo in jo razgalila ...".68 Za določene dele Spanije so dokazali, da je bila tam prisotna močna erozija že pred
4000 leti, posege človeka v naravno rastlinstvo pa lahko sledimo že vsaj 10.000 let, tako da danes v Sredozemlju praktično ni več primarne naravne ve-getacije.69 Zlasti v antiki sta tovrstno izkoriščanje naravnih virov in posledična erozija na nekaterih območjih dosegla visoko stopnjo, kar je ponekod povzročilo močno dezertifikacijo.70 Posledice takratnega poslabšanja razmer so ponekod vidne še danes.71 Do dezertifikacije pa zaradi ugodnih podnebnih razmer (ugodnih temperaturnih razmer in vlažnega podnebja prek celega leta) ni prišlo v Srednji Evropi, kjer so med 8. in 12. stoletjem izkrčili mnogo gozda. Takrat je tudi v Srednji Evropi prišlo do pospešene erozije. Na primer v Nemčiji so v dolinah nastali do več kot 3 m debeli nanosi, povečala pa se je tudi pogostost poplav. Kljub obsežnim posegom človeka pa zaradi dobrih regenera-cijskih sposobnosti prsti in rastlinstva v vlažnem srednjeevropskem podnebju do dezertifikacije ni prišlo.72
V opisih Jožefinskega vojaškega zemljevida najdemo tudi zapise o eroziji na poteh, predvsem na območjih s slabo prepustno podlago, kjer večina padavin odteče površinsko in je odtok kanaliziran na poteh. Eden izmed takšnih zapisov pravi, da so poti "... v hribovje ... ob deževnem vremenu zaradi močnega izpiranja potokov, ki tečejo iz hribov, ... v slabem stanju ...".73
Poleg omemb erozije nam zemljevidi ob uporabi ustreznih empiričnih enačb omogočajo tudi kvantifikacijo erozije in s tem možnost spremljanja sprememb v intenzivnosti erozije v obdobju zadnjih 250 let. Več pri Franciscejskem katastru v nadaljevanju.
Poleg spremljanja naravni procesov v pokrajini pa je Jožefinski vojaški zemljevid primeren tudi za spremljanja družbenogeografskih sprememb, predvsem rabe tal, kulturne pokrajine in zemljepisnih imen.
Pri rabi tal se je pokazalo, da so zemljevidi primerni predvsem za ugotavljanje sprememb gozdnega robu.74 Spremembe rabe tal pa najdemo tudi v opisih. Za območje Zatrnika je na primer navedeno, da so "... vrhovi ... večinoma goli; odtod je širok razgled ...";75 danes pa so omenjeni vrhovi povsem poraščeni z gozdom (sliki 9 in 10).
62	Rajšp in Trpin, Slovenija, str. 200.
63	Zorn, Erozijski.
64	McNeill, The mountains. Podrobneje o okoljski zgodovini in erozijskih procesih v Sredozemlju poročajo na primer: Meadows in Sala, Soil erosion; Mairota, Thornes in Geeson, Atlas of Mediterranean; Wainwright in Thornes, Environmental Issues; Butzer, Environmental history.
65	Hacquet, Oryctographia, str. 96.
66	Thornes, Mediterranean, str. 4.
67	428/427-347/348 pred našim štetjem.
68	Platon, Zbrana dela, str. 1319.
69	Thornes, Mediterranean, str. 4.
70	Gziroma opuščavljanje, t. j. "... proces širjena puščav in puščavskih razmer na dotlej naseljena območja ..."; Geografija, str. 60.
71	Mensching, Desertification, str. 4.
72	Mensching, Razaranje, str. 34, 41.
73	Rajšp in Serše, Slovenija, str. 111; Komac in Zorn, Soil erosion, str. 63.
74	Petek, Spremembe, str. 28. G pomenu vira za določanje tedanje gozdnatosti piše tudi Korošec, Gozdovi, str. 56.
75	Rajšp in Serše, SloveniKa, str. 43.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
ioo9
Slika 9: Raba tal na območju današnjih občin Bled in Gorje leta 1787.
76
Slika 10: Raba tal na območju današnjih občin Bled in Gorje leta 2000.
77
Zemljevid je primeren za preučevanje sprememb v poseljenosti ter za preučevanje morfoloških in fVnkcijskih sprememb naselij. Vsa mestna naselja so prikazana v svojem osnovnem tlorisu. Prikazane so posamezne ulice, kompleksi zgradb in posamezni objekti. Na podlagi tega lahko sklepamo na morfološko strukturo naselij, ne pa tudi na šte-
76	Petek, Spremembe, str. 139.
77	Prav tam, str. 138.
78	Slukan Altič, Razvoj, str. 14; Zorn, Jožefinski, str. 136.
79	Slukan Altič, Povijesna, str. 183; Zorn, Jožefinski, str. 136137.
vilo objektov znotraj pozidanih površin. Nasprotno pa pri vaških naseljih lahko sklepamo na število objektov v naselju, saj so označeni posamezni objekti in ne kompleksi zgradb.78
Zemljevidi do določene mere omogočajo tudi ugotavljanje hierarhične vloge naselij glede na njihove centralne funkcije, pa tudi hierarhično vlogo prometnic. Prometna mreže je namreč eden od pomembnejših dejavnikov razvoja trgovine in naselij. Poznavanje prometne povezanosti nekega kraja je nujno za razumevanje njegovega razvoja, pa tudi razvoja širšega območja.79
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
Franciscejski kataster
Po načinu prikaza in tudi glede na zajem podatkov se Jožefinski vojaški zemljevid ne more primerjati s Franciscejskim katastrom, saj so Jožefinski vojaški zemljevidi topografski zemljevidi, njihova natančnost in zato tudi uporabnost pa je zaradi približnega merila ter primitivnejše tehnike risanja topografskih vsebin slabša. Pri Franciscejskem katastru pa gre že za pravo geodetsko izmero (merilo 1 : 2880) in s tem za veliko večjo natančnost.80 Kljub temu pa je aplikacija kartografskega dela Francis-cejskega katastra podobna kot pri Jožefinskem vojaškem zemljevidu, le napake zaradi lažjega in natančnejšega georeferenciranja so manjše. Pomemben je za preučevanje dinamike procesov, saj vsebuje tako tehnične in gospodarske, kot tudi prostorske in statistične informacije.81
Ne bomo naštevali možnosti uporabe kartografskega dela Franciscejskega katastra, saj je podobna kot pri Jožefinskem vojaškem zemljevidu, bi pa izpostavili uporabnost njegovega pisnega dela za ugotavljanja sprememb erozijskih procesov. Poleg katastrskih podatkov (slika 11) potrebujemo za to še
ustrezne empirične erozijske modele. Za takšne raziskave so se pokazale zelo uporabne, predvsem v jugovzhodni Evropi močno uveljavljene, Gavrilovi-ceva enačba82 in njene izpeljanke.83 Pri Gavrilovi-cevi enačbi sta med bistvenimi dejavniki za izračunavanje erozije koeficient rabe tal in koeficient za-raščenosti površja. Enostavnost enačbe omogoča, da brez težav vanjo vključimo podatke o rabi tal iz različnih časovnih obdobij. V praksi se je pokazalo, da izračunane vrednosti, dobljene z empiričnimi enačbami, ne ustrezajo popolnoma merjenim vred-nostim,84 vendar pa dobro kažejo spremembe v intenzivnosti erozije ter tako omogočajo spremljanje erozije v različnih časovnih obdobjih (slika 12). Pri tem je pomembno, da se v zadnjih 200 letih metodologija zbiranja katastrskih podatkov ni bistveno spremenila.85
Kartografski viri so zelo uporabni tudi za spremljanje sedimentacije ob rečnih ustjih.86 V Raš-kem zalivu v hrvaški Istri se je zaradi sedimentacije obalna črta v zadnjih 240 letih premaknila za 4 km (slika 13).87 Ob ustju Mirne (hrvaška Istra) pa se je obalna črta od druge polovice 19. stoletja do danes v korist kopnega premaknila za 350 m.88
Slika 11: Obrazec Franciscejskega katastra za vpisovanje površin zemljiških kategorij rabe tal (foto: Franci Petek).
81 82
83
84
85
86 87
Petek in Fridl, Pretvarjanje, str. 76.
Petek in Urbanc, The Franziscean, str. 109.
Gavrilovic, Proračun; Gavrilovic, Inženjering.
Lazarevic, Erozija; Lazarevic, Novi postupak; Pintar in dr., Elementi okolju.
Zorn, Erozijski.
Petek, Spremembe, str. 5.
Zorn, Erozijski procesi.
Benac in dr., Postanak, str. 490; Rubinic in dr., Hidrološka, str. 128.
Benac in dr., Geomorfološka evolucija, str. 277.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
ioo9
Slika 12: Spreminjanje specifične letne erozije v zadnjih 200 letih po katastrskih občinah v Zgornjem Posočju,89 izračunano s pomočjo prirejene Gavriloviveve enačbe (katastrske občine: 1 Strmec, 2 Log pod Mangartom, 3 Trenta desna, 4 Trenta leva, 5 Bovec, 6 Koritnica, 7 Smast, 8 Žaga, 9 Cezsoča, 10 Soča desna, 11 Soča leva, 12 Trnovo, 13 Drežnica, 14 Vrsno, 15 Staro selo, 16 Sužid, 17 Kobarid, 18 Ladra, 19 Svino, 20 Idrsko, 21 Srpenica, 22 Kamno, 23 Volarje, 24 Dolje, 25 Zatolmin, 26 Cadrg, 27 Žabče, 28 Poljubinj, 29 Volče).
Slika 13: (hrvaška Istra) Raše.90
obalne črte v Raškem zalivu sedimentov reke
Sklep
S člankom smo hoteli opozoriti, da zgodovinska perspektiva obstaja tudi v sorodnih vedah zgodovine, tudi tistih, ki so načeloma bolj usmerjene k naravoslovju (na primer fizična geografija in z njo povezani geomorfologija in geografija naravnih nesreč). Pokazali smo, da brez poznavanja preteklih dogodkov težko razumemo sodobne procese in strukture. To se dobro vidi pri naravnih nesrečah. Te mediji vedno znova razglašajo za nekaj izjemnega, katastrofalnega, čeprav nam poznavanje zgo-
89	Zorn, Komac in Gabrovec, Influence; Zorn in Komac, Response.
90	Benac in dr., Postanak, str. 490.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
dovinskih ali še starejših geoloških dogodkov lahko pokaže, da so se podobni naravni dogodki pojavljali večkrat v preteklosti. Takšni dogodki so le del naravnega dogajanja, ki pa jih zaradi njihove relativne redkosti in kratkega zgodovinskega spomina, hitro pozabimo.91
LITERATURA
Avguštin, Cene: Tržič in okolica. Zbirka kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 23. Ljubljana : Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1970. Beach, T., Dunning, N., Luzzadder-Beach, S., Cook, D. E. in Lohse, J.: Impacts of the ancient Maya on soils and soil erosion in the central Maya Lowlands. Catena, 65, 2006, št. 2, str. 166-178.
Bec, Damijan in Podobnikar, Tomaž: Spreminjanje struge Save na Ljubljanskem polju. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006. Ljubljana : Založba ZRC, 2006, str. 113-122. Benac, Čedomir, Arbanas, Zeljko in Pavlovec, Eduard: Postanak i geotehničke osobitosti doline i zaljeva Raše. Pomorski zbornik, 29, 1991, št. 1, str. 475-492. Benac, Čedomir, Rubinic, Josip, Ružic, Igor in Celija, Ivan: Geomorfološka evolucija riječnih ušca na istarskom poluotoku. 4. hrvatska kon-ferencija o vodama: Hrvatske vode i Europska unija — izazovi i moguVnosti (ur. Dragutin Gereš). Zagreb : Hrvatske vode, 2007, str. 273-280. Bennett, Hugh H.: Agriculture in Central America. Annals of the Association of American Geographers, 16, 1926, st. 2, str. 63-84. Breg, Mateja: Premikanje struge Save in gramoznice na Jarškem produ. Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane (Aleš Smrekar). Georitem, 1. Ljubljana : Založba ZRC, 2007, str. 93-102. Brenkova, Kristina: Rabeljsko jezero. Babica pripoveduje — slovenske ljudske pripovedi. Ljubljana : Mladinska knjiga, str. 20-21. Buczynski, Alexander, Kruhek, Milan in Valentic, Mirko: Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. stoljeca, Zv. 1: Gradiška pukovnija. Zagreb : Hrvatski institut za povijest, 1999. Butzer, Karl W.: Environmental history in the Mediterranean world: cross-disciplinary investigation of cause-and-effect for degradation and soil erosion. Journal of Archaeological Science, 32, 2005, št. 12, str. 1773-1800. Czoernig, Carl von: Ueber die in der Grafschaft Görz seit Römerzeiten vorgekommenen Veränderungen der Flussläufe - Der Isonzo, als der
Nemška študija je leta 2001 pokazala, da se nekaj let starih poplav spominja le še polovica prebivalstva, skoraj nihče več pa se ne spominja poplav izpred štiridesetih let; Horvat, eršič in Papež, Varstvo, str. 207.
jüngste Fluss von Europa. Mitteilungen der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien, 19, 1876, str. 49-54.
Diakon, Pavel: Zgodovina Langobardov (Historia Langobarborum). Maribor : Založba Obzorja, 1998.
Diamond, Jared: Propad civilizacij — kako družbe izberejo pot do uspeha ali propada. Tržič : Učila, 2007.
Gams, Ivan: Geomorfologija in izraba tal v Po-murju. Geografski zbornik,, 5, 1959, str. 205-251.
Gavrilovic, Slobodan: Inženjering o bujičnim toko-vima i eroziji. Beograd : Izgradnja, 1972.
Gavrilovic, Slobodan: Proračun srednje-godišnje količine nanosa prema potencijalu erozije. Glasnik šumarkog fakulteta, 26, 1962, str. 151-168.
Geografija:: Tematski leksikoni. Tržič : Učila, 2001.
Gesetz vom 30. Juni 1884, betreffend Vorkehrungen zur unschädlichen Ableitung von Gebirgswässern. Reichsgesetzblatt für die im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, 1884, št. 117, str. 374-380.
Grafenauer, Bogo: Struktura in tehnika zgodovinske vede. Ljubljana : Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1973.
Grafenauer, Bogo: Urbarizacija zemljišča. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog, Zv. 1: Agrarno gospodarstvo (ur. Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Sergij Vilfan in Fran Zwitter). Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1970, str. 219-223.
Gregorčič, Simon: Rabeljsko jezero. Zbrano delo, 1. knjiga: Poezije I, Poezije II, Nezbrane pesmi (1864-1888). Ljubljana : Državna založba Slovenije, str. 154-158.
Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda — I. zvezek. Celovec : Družba sv. Mohorja, 1910.
Hacquet, Balthazar: Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder, Zv. 3. Leipzig : Johann Gottlob Immanuel Breitkopf, 1784.
Hammerl, Christa: Das Erdbeben von 25. Jänner 1348 - Rekonstruktion des Naturereignisses. Neues aus Alt-Villach, 31, 1994, str. 55-94.
Horvat, Aleš, Jeršič, Tadej in Papež, Jože: Varstvo pred hudourniki in erozijo ob vse intenzivnejših vremenskih ekstremih. Ujma, 22, 2008, str. 200-208.
Jäger, Helmut: Einführung in die Umxeltgeschichte. Darmstadt : Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1994.
Jurkovšek, Bogdan: Geologom in ljudskim pripovedkam je treba prisluhniti. Delo (10. 1. 2001), str. 15.
Kladnik, Drago, Lovrenčak, Franc in Orožen Adamič, Milan (ur.): Geografski terminološki slovar. Ljubljana : Založba ZRC, 2005.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
ioo9
Koblar, Anton: Zemeljski potresi na Slovenskem.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1895 str. 68-77.
Komac, Blaž in Zorn, Matija: Gpisi naravnih procesov v svetih knjigah. Tretji dan, 37, 2008, št. 1-2, str. 133-142.
Komac, Blaž in Zorn, Matija: Soil erosion on agricultural land in Slovenia - measurements of rill erosion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica, 45, 2005, št. 1, str. 53-86.
Komac, Blaž, Natek, Karel in Zorn, Matija: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije, 20. Ljubljana : Založba ZRC, 2008.
Korošec, Branko: Gozdovi Slovenije skozi čas. Prostorske registrature in mapiranje gozdov do leta 1828: kartografske predstavitve gozda pred uveljavitvijo Franciscejskega katastra. Ljubljana : Kmečki glas, 1993.
Kušer, Gal in Hočevar, Milan: Jožefinski (avstro-ogrski) vojaški zemljevid - "nov" vir informacij o gozdu. Gozdarski vestnik, 63, 2005, št. 10, str. 419-429.
Lazarevič, Radenko: Erozija u slivu Gvozdačke reke - prilog metodi za izradu karte erozije. Glasnik srpskog geograGskog društva, 49, 1968, št. 2, str. 75-98.
Lazarevič, Radenko: Novi postupak za odredivanje koeficijenata erozje (Z). Erozija - stručno-in-Gormativni bilten, 13, 1985, str. 53-61.
Mairota, Paola, Thornes, John B. in Geeson, Ni-chola (ur.): Atlas oG Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context. Chichester : John Wiley & Sons, 1998.
Mason, Philip F. J.: Neolitska in eneolitska naselja v Beli krajini: naselja v Gradcu in izraba prostora v času od 5. do 3. tisočletja BC. Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji, 22, 1995, str. 183-199.
Matičetov, Milko: Pesemski odmevi o davnem po-doru v hribih Rezije. Pahorjev zbornik (ur. Marija Pirjevec in Vera Ban-Tuta). Trst : Narodna in študijska knjižnica, 1993, str. 218-227.
McNeill, John Robert: The mountains of the Mediterranean world: an environmental history. Cambridge : Cambridge University press, 2002.
Meadows, Michael E. in Sala, Maria (ur.): Soil erosion and land degradation in regions of Mediterranean climate. Zeitschrift für Geomorphologie N.F. Suppl.-Bd., 1996, št. 107.
Mensching, Horst G.: Desertification in Europe?: A critical comment with examples from Mediterranean Europe. DesertiGication in Europe: Proceedings oG the InGormation Symposium in the EEC Program on Climatology (ur. R. Fantechi in N. S. Margaris). Dordrecht : D. Reidel publishing company, 1986, str. 3-8.
Mensching, Horst G.: Razaranje ekološkog sistema u preindustrijsko doba. Ekološki
turalnoj mijeni (ur. Herman Lübbe in Elisabeth Ströker). Sarajevo : Veselin Masleša, 1990, str. 30-44.
Milotič, Ivan: Dolina Mirne u antici. Zagreb : Ekološki glasnik, 2004.
Mrak, Irena, Merchel, Silke, Benedetti, Lucilla, Braucher, Regis, Bourles, Didier, Finkel, Robert C. in Reitner, Jürgen M.: Uporaba metode da-tiranja površinske izpostavljenosti na primeru podora Veliki vrh. 1. trienalni znanstveni simpozij Naravne nesreče v Sloveniji: zbornik povzetkov (ur. Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek in Polona Pagon). Ljubljana : Založba ZRC, 2008, str. 34.
Neumann, Wilhelm: Zu den Folgen des Erdbebens von 1348 - 1. Teil: im Gailtal bei Arnoldstein. Neues aus Alt-Villach, 24, 1987, str. 25-39.
Neumann, Wilhelm: Zu den Folgen des Erdbebens von 1348 - 2. Teil: im Gailtal bei Arnoldstein. Neues aus Alt-Villach, 25, 1988, str. 9-68.
Ggorelec, Bojan, Mišič, Miha, Sercelj, Alojz, Ci-merman, Franc, Faganeli, Jadran in Stegnar, Peter: Sediment sečoveljske soline. Geologija, 24, 1981, št. 2, str. 179-216.
Ggrin, Darko: Naravne nesreče in klimatske spremembe ob Tržaškem zalivu. Ujma, 8, 1994, str. 88-91
Ggrin, Darko: Podnebje slovenske Istre. Knjižnica Annales, 11. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 1995.
Ggrin, Darko: Severe storms and their efects in sub-Mediterranean Slovenia from the 14th to the mid-19t1 century. Acta geographica Slovenica, 47, 2007, št. 1, str. 7-24.
Ggrin, Darko: Vremenske ujme na Kranjskem v času Valvazorja (1641-1693) in vzporednice s sedanjostjo. 1. trienalni znanstveni simpozij Naravne nesreče v Sloveniji: zbornik povzetkov (ur. Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek in Polona Pagon). Ljubljana : Založba ZRC, 2008, str. 36.
Palmieri, Roberto, Rosenwirth, Roberto in Sima, Francesco: Val - l'onda - die Flut. Trieste : ZTT-EST, 2004.
Pavletič, B., Santin, G., Bratulič, D. in Kvastek, K.: Namjena i gospodarsko značenje akumulacije Botonega-Butoniga. Hrvatska vodoprivreda, 2, 1993, št. 1, str. 29-38.
Pavšek, Miha: Snežni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije, 6. Ljubljana : Založba ZRC, 2002.
Petek, Franci in Fridl, Jerneja: Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega načrta v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Geografski vestnik, 76, 2004, št. 2, str. 75-87.
Petek, Franci in Urbanc, Mimi: The Franziscean land cadastre as a key to understanding the 19t1-century cultural landscape in Slovenia. Acta geo-graphica Slovenica, 44, 2004, št. 1, str. 89-113.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
Petek, Franci: Spremembe rabe tal v občini Bled. Bled 1000 let: Blejski zbornik 2004 (ur. Jože Dež-man). Radovljica : Didakta, 2004, str. 135-142.
Petek, Franci: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije, 11. Ljubljana : Založba ZRC^ 2005.
Petrič, Hrvoje: Sto je povijest okoliša? Historični seminar, 6 (ur. Katarina Keber in Katarina Ster). Ljubljana : Založba ZRC, 2008, str. 157-176.
Pintar, Jože, Mikoš, Matjaž in Verbovšek, Vlado: Elementi okolju prilagojenega urejanja vodotokov: alternativa utesnjevanju živih naravnih procesov v toge objekte. Drugi kongres o vodama Jugoslavije (ur. Slobodan Simonovic). Beograd : Jugoslovensko društvo za odvodnjavanje i na-vodnjavanje, 1986, str. 800-814.
Platon: Zbrana dela, Zv. 1. Celje : Mohorjeva družba, 2004.
Podobnikar, Tomaž in Kokalj, Ziga: Analiza zgodovinskega kartografskega gradiva Triglavskega narodnega parka. Geografski vestnik, 79, 2007, št. 2, str. 141-150.
Podobnikar, Tomaž: Georeferencing and quality assessment of the Josephine survey maps for the mountainous region in the Triglav national park. Acta Geodaetica et Geophysica Hungarica, 44, 2009, št. 1, str. 49-66.
Radkau, Joachim: Natur und Macht — Eine Weltgeschichte der Umwelt. München : Beck, 2000.
Rajšp, Vincenc in Serše, Aleksandra (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787, Zv. 4. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Rajšp, Vincenc in Trpin, Drago (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763—1787 (1804), Zv. 3. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1997.
Rubinic, Josip, Bušelic, Gordana, Kukuljan, Igor in Kosovic, Marijan: Hidrološka analiza suspendi-ranog nanosa u istarskim vodama. Hrvatske vode, 7, 1999, št. 27, str. 127-137.
Santonino, Paolo: Popotni dnevniki. Celovec : Mohorjeva založba, 1991.
Seidl, Ferdinand: Potresi na Kranjskem in Primorskem. Ljubljanski zvon, 15, 1895, št. 9, str. 551.
Slukan Altic, Mirela: Povijesna kartografija — kartografski izvori u povjesnim znanostima. Geogra-phia Croatica, 18. Samobor : Meridijani, 2003.
Slukan Altic, Mirela: Razvoj i osobine habsburške vojne kartografije. Hrvatska na tajnim zemljo-vidima 18. i 19. stoljeca, Zv. 4: Sremska županija (ur. Ivana Horbec). Zagreb : Hrvatski institut za povijest, 2001, str. 9-16.
Thornes, John B.: Mediterranean Desertification. Atlas oG Mediterranean Environments in Europe: The Desertification Context (ur. Paola Mairota in John B. Thornes). Chichester : John Wiley & Sons, 1998, str. 2-4.
na
Titl, Julij: Socialnogeografski _
podeželju. Koper : Založba Lipa, 1965.
Topole, Maja: Mirnska dolina: regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana : Založba ZRC, 1998.
Tropeano, Domenico, Turconi, Laura in Sanna, Sebastiano: Debris flows triggered by the 29 August 2003 cloudburst in Val Canale, eastern Italian Alps. Schutz des Lebensraumes vor Hochwasser, Muren, Lawinen und Hangbewegungen: Veränderungen im Natur-und Kulturhaushalt und ihre Auswirkungen. Zv. 1. Klagenfurt : Internationale Forschungsgesellschaft INTER-PRAEVENT, 2004, str. 121-132.
Voranc: Ljubezen na odoru. Izbrano delo, Zv. 3. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1969.
Vrišer, Igor: Goriška brda - gospodarska geografija. Geografski zbornik, 2, 1954, str. 51-113.
Vrišer, Igor: Uvod v geografijo. Ljubljana : Gddelek za geografijo Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, 1992.
Wainwright, John in Thornes, John B. : Environmental Issues in the Mediterranean: Processes and perspectives from the past and present. London : Routledge, 2004.
Zorn, Matija in Komac, Blaž: Naravni procesi v svetih knjigah. Geografski vestnik,, 79, 2007, št. 2, str. 97-117.
Zorn, Matija in Komac, Blaž: Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik, 74, 2002, št. 1, str. 9-23.
Zorn, Matija in Komac, Blaž: Response of soil erosion to land use change with particular reference to the last 200 years (Julian Alps, Western Slovenia). Conference papers: XXIVtt' Conference of the Danubian Countries on the Hydrological Forecasting and Hydrological Bases of Water Management (ur. Mitja Brilly in Mojca Sraj). Ljubljana : Slovenian National Committee for the IHP Unesco, 2008.
Zorn, Matija, Komac, Blaž in Gabrovec, Matej: Influence of land use changes on erosion in Slovenian Alps. Man in the landscape across frontiers: landscape and land use change in Central European border regions (ur. Jan Kabrda in Ivan Bičik). Prague : Charles University, Faculty of Science, Department of Social Geography and Regional Development, 2008, str. 221-234.
Zorn, Matija, Natek, Karel in Komac, Blaž: Mass movements and flash-floods in Slovene Alps and surrounding mountains. Studia Geomorpho-logica Carpatho-Balcanica, 40, 2006, str. 127145.
Zorn, Matija: Dobraški podori. Slovenija II: Vodniki Ljubljanskega geografskega društva (ur. Drago Kladnik). Ljubljana : Založba ZRC, 2005, str. 83-103.
MATIJA ZORN: UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI SORODNIH VEDAH ZGODOVINE, 383-400
ioo9
Zorn, Matija: Erozijski procesi v hrvaškem delu "Sive Istre". Geografski vestnik, 80, 2008, št. 2, str. 29-52.
Zorn, Matija: Erozijski procesi v slovenski Istri. Geografija Slovenije; 18. Ljubljana : Založba
ZRC, 2008.
Zorn, Matija: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik, 79, 2007, št. 2, str. 129-140.
Zorn, Matija: Nekaj načinov preučevanja erozijskih procesov. Geografski vestnik,, 80, 2008, št. 1, str. 91-108.
Zorn, Matija: Okoljska zgodovina in geomorfni procesi. 1. posvetovanje slovenskih geomorfologov: zbornik povzetkov (ur. Mitja Prelovšek in Irena Mrak). Ljubljana : Geomorfološko društvo Slovenije, 2005, str. 47. Zorn, Matija: Podori na Dobraču. Geografski vest-
nik, 74, 2002, št. 2, str. 9-20. Zorn, Matija: Rockfalls in Slovene Alps. Geografski
zbornik, 42, 2002, str. 123-160. Zitko, Salvator: Pietro Coppo: O položaju Istre. Stari krajepisi Istre (ur. Darko Darovec). Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Pokrajinski muzej Koper, 1999, str. 39-62.
ZUSAMMENFASSUNG
Die Verwendung von Geschichtsquellen bei Nachbarwissenschaften der Geschichte
Für Nachbarwissenschaften der Geschichte gilt, dass historische Quellen eines der Behelfe darstellen für ein besseres Verständnis der behandelten Prozesse. Mit ihrer Hilfe wird festgestellt, ob gewisse Prozesse und Strukturen, die auf den ersten Blick alt erscheinen, Ergebnis einer neueren Entwicklung oder eines langwierigeren Prozesses sind. Obwohl sie von den Nachbarwissenschaften der Geschichte nicht so benannt werden, handelt es sich bei derartigen Forschungen um umweltgeschichtliche Studien. Im vorliegenden Beitrag wird vor allem die Bedeutung historischer Angaben für die Geographie, aber auch Geomorphologie und die Erforschung von Naturkatastrophen hervorgehoben.
Zu den bedeutendsten Quellen zählen ähnlich wie bei der übrigen Geschichtsforschung auch bei den Nachbarwissenschaften der Geschichte Handschriften, Tagebücher, Korrespondenz, religiöse und profane Bücher, Zeitungsartikel, Katastralangaben,
kartographische Quellen, Bilder und Fotografien, Luft- und Satellitenaufnahmen, klimatologische und hydrologische Daten, aber auch Sagen, Lieder, geografische Namen, Legenden u.ä.m.
Als Beispiel eines profanen Buches wird die Historia Langobardorum von Paulus Diaconus aus dem 8. Jahrhundert angeführt, in dem über ein Unwetter berichtet wird, das Hochwasser habe zahlreiche Erdrutsche verursacht. Von den Reisetagebüchern ist vom Tagebuch des Aquilejer Kanzlers Paolo Santonin aus dem Jahr 1486 die Rede, in dem Felsstürze auf dem Dobratsch beschrieben werden, wodurch mehrere Dörfer, Kirchen und Schlösser zugeschüttet worden sein sollen. Unter den Chroniken werden die Triester Chroniken mit Beschreibungen extremer Wettererscheinungen am Golf von Triest erwähnt. Bei den Sagen findet man eine Erzählung über die Entstehung des Rabelj-Sees, die an den Schuttrutsch im Jahr 2000 in Log pod Mangartom erinnert. Unter den Legenden wird der Felssturz auf dem Veliki vrh der Košuta in den Karawanken erwähnt. In der schöngeistigen Literatur wird auch die Erderosion hervorgehoben.
Die Verwendung von Geschichtsquellen in den Nachbarwisenschaften der Geschichte ist am Beispiel der kartographischen Quellen repräsentiert, vor allem der Josephinischen Landesaufnahme und des Franziszeischen Katasters. Die Erstere ermöglicht unter anderem die Erforschung der Uber-schwemmungsgefahr in der Vergangenheit sowie der Anpassung der Siedlungen und Wege an die natürlichen Gegebenheiten, ferner das Studium der Lawinen- und Sturzbachgefahr. Von Bedeutung ist sie auch für die Untersuchung der Erderosion, der Veränderungen bei der Bodennutzung und Besiedlung und bei der Erforschung der morpho-logisch-funktionellen Veränderungen von Siedlungen. Ahnliches gilt auch für das Franziszeische Kataster, wobei die Fehler wegen des leichteren und ganaueren Georeferenzierens geringer sind. Im Beitrag wird die Bedeutung des schriftlichen Teils des Franziszeischen Katasters für die Feststellung von Veränderungen der Erosionsprozesse hervorgehoben, und zwar unter Verwendung entsprechender empirischer Erosionsgleichungen.
Mit dem vorliegenden Beitrag wollten wir darauf hinweisen, dass eine historische Perspektive auch in den Nachbarwissenschaften der Geschichte existiert, auch denjenigen, die grundsätzlich naturwissenschaftlich orientiert sind. Das kommt bei Naturkatastrophen deutlich zum Ausdruck. Diese werden von den Medien immer als etwas Außerordentliches, Katastrophales hingestellt, obwohl uns die Geschichte lehrt, dass ähnliche Naturphänomene wiederholt in der Vergangenheit vorgekommen sind.