ZDRAVSTVENA KNJIŽNICA

1

DR. MIRKO ČERNIČ

SLOVENSKA

ZDRAVSTVENA

BESEDA

SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI

ZDRAVSTVENO KNJIŽNICO UREJUJE DR. MIRKO ČERNlC

757 b8


NATISNILA MARIBORSKA TISKARNA

KAZALO

Stran

Pripomba . 4

Posvetilo . 5

Gesla . 6

0 osnovnih načelih slovenske zdravstvene besede. 7

Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar in naša zdravstvena

beseda .17

Se nekaj zdravniških iz Pleteršnika.22

Nekaj strokovnih opazk k našim besednjakom.25

Za našo strokovno besedno kulturo.29

Zdravstvena beseda v »Jutru« ..36

Jezikovno vejanje ..41

»Poškodbe in njihovo zdravljenje«.70

»Kirurgovo življenje« .76

»Nauk o človeku« in »Somatologija«.82

Slovenska anatomija jezikovno na krivih potih.  105

Dosedanje in bodoče smernice v izgrajevanju slovenske

zdravstvene besede . 117

Poabecedni seznam obravnavanih besed in izrazov

137

PRIPOMBA

»Slovenska zdravstvena beseda« obsega moje prevejane in iz¬
popolnjene jezikovne članke in predavanja iz zdravstva, katerih
nisem izčrpal pri sestavljanju Kliničnega besednjaka. Namen ji je,
da pokaže postopno izgrajevanje slovenske zdravstvene besede, in
želja, da s tem morda koristi tudi drugim strokam.

Marsikaj sem moral obrazložiti ponovno — pač ob raznih pri¬
likah in z različnih vidikov!

*

Oton Župančič je v svojem sestavku »Naš jezik v novi dobi«
izrazil: »željo, da bi nam naši učenjaki kaj kmalu priredili zaje¬
ten slovar slovenskih rečenic, res živih ,slovenizmov’, zajetih iz
naših najboljših pisateljev in iz ljudske govorice«.

»Slovenska zdravstvena beseda« bodi skromen prispevek iz
zdravstvene stroke v ta namen.

POSVETILO

TO KNJIGO O SLOVENSKI ZDRAVSTVENI BESEDI PO¬
SVEČAM VSEM TISTIM MRTVIM IN ŽIVIM, KI SO DO¬
UMELI PEKLENSKE NAKLEPE NEMŠKEGA NACIZMA IN
ITALIJANSKEGA FAŠIZMA — IZTREBITI NAS KOT NA¬
ROD IN ZATRETI VSAKO SLED NAŠEGA JEZIKA  — TER
SE JIM ZOPERSTAVILI. S SVOJO JUNAŠKO BORBO, Z
NEIZMERNIM TRPLJENJEM IN Z BREZDANJIM P0-
ŽRTVOVANJEM SO REŠILI DOMOVINO, PRIBORILI SVO¬
JEMU IZMUČENEMU IN IZKRVAVELEMU NARODU SVO¬
BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE, NAŠI MATERINŠČINI PA
ZOPETNO VELJAVO IN NESLUTEN RAZCVET.

SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!

V MARIBORU, SPOMLADI 19Jf7.

Dr. Mirko Černič.

GESLA

TUDI JEZIKOVNA OBLAST IZHAJA OD SPODAJ, IZ
LJUDSTVA. NA TO STRAN NI SKRBI IN BOJAZNI. SKRB
IN BOJAZEN JE ZA JEZIK RAZUMNIŠTVA, KI PREVEČ
BREDE PO TUJIH VODAH IN ZANAŠA V DOMAČO GO¬
VORICO NE LE TUJE IZRAZE, TEMVEČ TUDI TUJEGA
DUHA.

Oton Župančič »Naš jezik v novi dobi«, Novi svet 19I/.6

št. I — IV.

*■

A TUDI V OZKEM STROKOVNJAŠKEM KROGU MORA
BITI NJEGOV (strokovnjakov) JEZIK POSODA KULTUR¬
NEGA ČLOVEKA.

Profesor Ramovš, Zdravniški vestnik 19IfO.

PRAVILNEMU IZRAŽANJU MISLI V LEPEM JEZIKU
DAJE TOVARIŠ STALIN VELIKO PAŽNJO. »ČE ČLOVEK
NE MORE PISMENO PRAVILNO IZRAZITI SVOJIH MISLI,
POMENI, DA MISLI PRAV TAKO BREZ SISTEMA IN ZME¬
DENO, KAKOR GOVORI. KAKO NAJ POTEM OPRAVI
DELO, KI MU JE ZAUPANO ?«

A. S. Jakovljev: »O velikem in preprostem človeku«. Zgodbe
is mojega življenja.

O OSNOVNIH NAČELIH SLOVENSKE ZDRAVSTVENE

BESEDE

I. Kakor vse okupatorjevo obnašanje proti nam, tako zverinsko
je bilo tudi njegovo postopanje proti naši materinščini: narod je
hotel uničiti, našo besedo zatreti za večno! Zverinsko in smešno
je bilo to: prvo je temeljilo na volčji podlagi — mors tua vita mea
(da bom živel jaz, moraš ti poginiti) — drugo na smešnosti: 80 mi-
lijonski narod se stoletja bori proti besedi in kulturi poldrugmili-
jonskega narodiča in pleše divjaški ples, kadar se mu posreči, da
zada kulturi tega naroda krepek udarec. . . Res velik in zdrav
narod bi oddal v opazovalnico v roke psihiatrom ljudi, ki ga zava¬
jajo na tako zverinska in smešna pota. —

Jezik, govorica, narodova beseda je najznačilnejši znak narodne
pripadnosti.

Iztrgajte našega človeka iz njegove zemlje, prestavite ga ka¬
mor koli na zemeljski obli — dokler se bo zavedal svoje mate¬
rinščine, bo še zmeraj sin svojega naroda, kadar pa se bo odtujil
in izneveril njej, je po njem kot Slovencu, izgubljen je za narod,
pa četudi se kdaj pa kdaj še spomni svojih krvnih sorodnikov ali
pride s kakim transportom v domače kraje. —

V drugi svetovni vojni so nam evropski razbojniki vzeli prav
vse: dom, domovino, čast in poštenje ter nas ponižali na stopnjo
živali — prav takrat nam je bila naša materinščina vse! Čim večja
je bila narodova nesreča, čim hujši in čim bolj zverinski okupator¬
jev pritisk, tem bolj smo se oklepali svoje rodne besede, tem želj-
neje smo v zaporih, v pregnanstvu, v gozdu, v skalah in duplih
hrepeneli po njenem zvoku. Kako smo planili po slovenskih časo¬
pisih, ki so nam jih pritihotapili v zapore! Kako smo se trgali
zanje in jih prebirali od prve do zadnje vrstice, ko so nam prišli
v pregnanstvu v roke, pa četudi so bili stari že cele tedne! Kako
smo v divjem gozdu, ki je bil takrat naš dom in zatočišče, požirali
slovensko knjigo, ki so jo tovariši rešili pred steklo človeško zverio
in nam jo m-inesli v gozdno samoto . . .

7

Ko so leta 1941. pridrvele tolpe srednjeevropskih razbojnikov
v našo domovino, so nele zažigale slovensko knjigo, marveč pre¬
povedale slovensko besedo celo v družini. Fašistična laška hijena
pa je že prej celo četrtstoletje pred očmi vse Evrope in ob najviš¬
jem zemeljskem blagoslovu klesala slovenska imena celo z na¬
grobnih spomenikov. Kaj čuda, če so nemške coprnice, ki smo jih
desetletja kot poročenke s slovenskimi copatami redili na lastnih
prsih, vreščale, da je z okupacijo slovenskega ozemlja konec slo¬
venske knjige, konec slovenskega časopisa, konec slovenske
besede!

Borba za jezik je borba za dušo narodovih pripadnikov!

Dokler se zavedamo svojega jezika, govorice svoje matere, be¬
sede svojega naroda, dokler jo ljubimo in spoštujemo, dotlej vemo,
kje nam je duša, kje srce, kje domovina, kje radost in tuga. —

Jasno je, da se narodova beseda razvija, raste in upada, z njo
se razvijamo, rastemo in upadamo sami, z njo se razvija, raste in
upada narod. Od prvih znanih kulturnih znakov slovenstva pred
davnimi stoletji pa do današnjih dni vidimo in vemo, da moramo
svojo materinščino gojiti in negovati, jo čuvati in razvijati, jo upo¬
rabljati in razširjati na prav vsa torišča človeškega delovanja, ker
z njo očitujemo slovenskega duha in slovensko dušo, slovensko
narodno bistvo.

Tako prihaja sedaj slovenščina od začetne govorice kmetov in
služinčadi preko sinjih vrhov v delih naših pesnikov in pisateljev
na znanstveno plat, na vsa strokovna torišča. Tu, v strokah, je
slovenščina sredi razvoja, le malo je je dokončne. O njenih na¬
čelnih osnovah prvenstveno v zdravstvu naj nanizam nekaj misli
in primerov.

II. V zdravstvu in v strokah nasploh mora biti beseda stro¬
kovno točna — če ne pogodi strokovnega bistva, ni zanič in je
nerabna.

S strokovno točnostjo vštric mora biti njena razumljivost. Be¬
seda je splošno razumljiva le tedaj, kadar je preprosta.

Strokovna točnost, razumljivost in preprostost so osnove vsake
strokovne besede, ki naj bo živa, razvijajoča se in rastoča z raz¬
vojem in rastjo stroke same.

In nazadnje — pa nikakor ne zadnja zahteva je, da strokovna
beseda temelji v govorici svojega naroda. Tako, kot se v podobnih
primerih izraža naš preprosti človek, tako si moramo prizadevati
strokovnjaki, da govorimo in se izražamo v svoji stroki. Le tako

8

bo naša strokovna beseda res ljudska, le tako bomo približali
stroko ljudstvu.

Za strokovno točnost je treba točno opredeliti pojme.

Čim natančnejši so pojmi, tem določnejša je strokovna pred¬
stava, tem jasnejši strokovni predmet. Pri tem moramo paziti,
da po nemarnem ne zapravljamo narodovega duhovnega imetja.

III. Preizkusimo gornja načela na nekaj primerih!

1. Rak, rakov — rak, rakav.

Rak (žival) ima rakove lastnosti, njegova hoja je rakova; ra¬
kova pot = nazadovanje; rakove škarje, rakova juha, rakovina
je rakovo meso.

Čisto nekaj drugega je rak (bolezen).

Bolnik, ki ima raka, je rakav, moški je rakavec, ženska ra-
kavka, lastnost je rakavost. Enako pravimo: garjav, garjavec, gar-
javka, garjavost pri garjah; glistav itd. pri glistah, gnidav pri gni¬
dah, golšav pri golši, gobav pri gobah, grbav pri grbi, grčav pri
grčah, grintav pri grintah, grižav pri griži, hrapav pri hrapah, kra¬
stav pri krastah, muhav, kdor ima muhe, ogrčav pri ogrcih, pegav
pri pegah, sušičav pri sušici, turav pri turih, žuljav pri žuljih.

Obolenje na raku je rakavo, rakava je bula, ki jo otipljemo;
njeno tkivo je rakavina, pod mikroskopom opazimo rakav stržen.
Dokler je bolezen na enem mestu, je rak, kadar se razpase po te¬
lesu, je rakavica (podobno: prišč — priščavica, mozolj — moto-
ljavica, bezgavka — bezgavkavica, razjeda — razjedavica).

Posebnost je »račja kuga«, ki je morila rake po naših vodah.

2. Zasnova; osnova, preosnova; snov, presnavljanje, presnova,
presnovek, presnovila.

To, kar nam je v krvi, kar je torej dedina po naših roditeljih,
to je naša zasnova.

Osnove našega žitja in bitja so temelji našega življenja. Ka¬
dar jih predrugačimo, takrat življenje in njegove naprave pre-
osnujemo, t. j. postavimo na nove osnove. To je preosnova.

Naše telo je iz tvarine ali snovi. Njegova prasnov sta bila oče¬
tova semenčica in materin jajček, katerih spojitev je bil začetek
našega bitja. To bitje je bilo do rojstva v oskrbi matere, njen del,
njen ud. Z rojstvom se je naše bitje osamosvojilo, se razvijalo in
raslo s tem, da je uživalo hrano, si jo prilagojevalo in odpadke iz¬
ločevalo. Prilagojevanje hrane in izločevanje odpadkov je presnav¬
ljanje ali presnova, izločki so presnovki, organi pa, ki to opravljajo,
so presnovila-

9

V delavnico sem Tvojo zrl
In videl vedno sem vrtenje,

Prelivajoče se življenje,

Prerojevanje, prenavljanje,

Iz bitja v bitje presnavljanje.

Tako čudovito je to povedal Gregorčič v svoji pesmi »Člo¬
veka nikar«.

3. Srbeti, srbež, srbečina, srbeč.

Kadar me srbi koža iz katerega koli vzroka, je to srbenje ali
srbež. Kraj, kjer me srbi, če se od nesrbečega razlikuje, je srbečina.

Kadar povzroča ta srbež in to srbečino posebna živalca, ki rije
v koži, je to bolezen, kateri pravimo garje, živalca se imenuje
srbeč (tudi grinja, pršica).

4. Strmoglava lega.

Pri operacijah v trebuhu smo zavoljo lažjega pregleda ter var¬
nejšega dela mnogokrat primorani položiti bolnika tako, da leži
na operacijski mizi ne vodoravno, marveč pošev z glavo navzdol,
da zavoljo tega zlezejo čreva v gornji del trebušne votline in nas
ne ovirajo pri delu na organih v spodnjem delu trebuha. Nemec
pravi taki legi »Beckenhochlagerung«. Marsikoga bi ta nemška
označba zapeljala, da bi jo prevedel in rekel n. pr. lega z visoko
medenico ali podobno. Če pa vprašate našega preprostega človeka,
ki o medenici nima niti pojma, mu tako lego pokažete in ga pri¬
pravite do tega, da jo označi, vam lepo in preprosto pove, da je
to strmoglava lega, kakor je strmoglavo vse, kar gleda z glavo
nizdol: strmoglav polet z letalom, strmoglava vesa na telovadnem
orodju itd. •—

5. Prepasani, bisagasti želodec.

Razjeda sredi želodčne krivine včasih povzroči, da se tu že¬
lodec sfrkne. Na rentgenski sliki vidimo, kot da je želodec v sredi
stisnjen. Nemec pravi takemu želodcu »Sanduhrmagen«.

Če .tako sliko pokažete preprostemu Slovencu, ki še nikdar ni
videl peščene ure, bo rekel, da je želodec v sredi prepasan, da je
bisagast. Po slovensko bomo torej rekli lepo po naše, smiselno,
strokovno točno in preprosto: prepasani ali bisagasti želodec.

6. Obroč in locen držita stožec.

»Samo baker skupaj s prstanom in vilicami, ki držita magnetni
stožec, tehta 5 ton.«

10

Tako je neki naš časopis opisoval velikost magneta v naši
prestolnici.

Slika, ki pojasnjuje te besede, nam kaže magnet, obešen na
strop nekako tako, kot je obešen zvon v zvoniku. Mislim, da za¬
man iščemo Slovenca, ki bi pri zvonu rekel, da ima »prstan« in
»vilice«. To je vendar za vsakega naravnega Slovenca obroč in ta
obroč je na locnu, oba držita magnet, vse skupaj pa je obešeno
na strop!

7. Opaž, opaženje sten.

»Porozno steklo bodo uporabljali za notranje vatiranje kabin
letal za višinske polete.«

Tako je neki naš časopis hvalil novo vrsto stekla. Beseda »va¬
tiranje« kaže, da je pisec stavek prevedel. In vendar bi človek
mislil, da smo v slovenščini že preko dobe prevajanja, da namreč
tuje misli slovenimo, kadar jih prevzemamo.

Če malo pomislimo, bomo takoj sprevideli, kje jo je pisec use¬
kal po tuje.

To, s čimer stene letal obijamo, je po slovensko »opaž«. Opra¬
vek je opaženje — torej: porozno steklo bodo uporabljali za no¬
tranje opaženje kabin v letalih za višinske polete!

8. Sestaviti, sestava; razstaviti, razstava; razdeti, razdevanje,
razdetje.

Instrumente, aparate itd. sestavimo, kadar njihove dele zlo¬
žimo in sklenemo. Ta opravek narobe pa ni zastava — razstav¬
ljajo slikarji in drugi likovniki, kadar prirejajo razstave — mar¬
več razdevanje, razdetje, ker inštrumente in aparate pri tem raz-
devamo in razdenemo. — Razstavimo jih v izložbi na ogled!

9. Tolst ali debel je človek, zalogaj, tudi jedi pravimo, da je
tolsta, kadar je mastna; tolšča je mast; tolščevina ali tolščoba je
mastno tkivo, maščevina; tolščak je poln tolšče; kar je iz tolšče,
je tolščeno: tolščena sveča — toda tolščna kislina; ud in bitje,
ki je vse v tolšči, je tolščavo, njegova lastnost je tolščavost; člo¬
vek, ki je nagnjen k tolščavosti, ima tolščavico, je torej tolšča-
vičen; kdor dobro in mnogo je, se tolsti (tolstiti se), pri tem se
redi, tolsti (tolsteti).

Tolst, tolšča, tolščevina ali tolščoba, tolščak, tolščen, tolščen,
tolščav, tolščavost, tolščavica, tolščavičen, tolstiti se, tolsteti —
cela rajda besed, ki pomenijo vsaka kaj drugega, pa so vse ptički
enega gnezda!

11

10. Anemija — malokrvnost in slabokrvnost.

Beseda je grška, sestavljena iz a  (alfa privativum), ki izpre-
vrže pomen besede, pred katero je kot predpona, in atjj.M (kri)
— dobesedni prevod bi bil: brezkrvnost.

V zdravstvu poznamo ver vrst krvnih anomalij, katerim pra¬
vimo anemija; 1. izguba krvi pri krvavitvah bodisi zaradi po¬
škodbe, bodisi iz kake bule, n. pr. rakave; 2. izprememba krvi zbog
razkroja krvničk, n. pr. pri zastrupljenju s svincem, pri zajedav¬
cih, pri kužnih boleznih; 3. bolezni krvi, n. pr. bledičnost (klo-
roza), perniciozna anemija,

Naša materinščina nam daje možnost, da tu že v oznaki raz¬
ločujemo: anemija zbog izgube krvi, zbog premalo krvi torej, je:
malokrvnost — ona pri izpremembi in bolezni krvi pa: slabokrv¬
nost. Skladno s tem je anemični bolnik: malokrven ali pa slabo
krven.

11. Doglaven; dopeten.

V anatomski terminologiji smo do leta 1935. uporabljali oznako
»superior« za vse, kar leži proti glavi, in »inferior« za vse, kar
leži proti nožnim prstom, n. pr. ščitnica na vratu ima žile, ki
gredo proti glavi, in take, ki gredo proti oprsju. Prvim smo rekli
»vaša superioria«, drugim »inferioria«. To je točno in smiselno,
kadar človek stoji, kadar leži, pa ne. Takisto smo rekli organu, ki
je pri stoječem človeku spredaj, »anterior«, odzadajšnjemu »poste-
rior«. Če se pa človek uleže — zdravniki preiskujemo in zdravimo
bolnike največ ležečki —- tedaj so te oznake netočne in pravza¬
prav nesmiselne. Zato so jih leta 1935. na mednarodnem zborova¬
nju anatomov v Jeni izpremenili in določili, da je ono, čemur smo
prej rekli superior, sedaj »cranialis« (cranium = lobanja), in in¬
ferior, sedaj »caudalis« (caudarep)  ter ono, kar je bilo prej
anterior, sedaj »ventralis« (venter = trebuh), posterior pa »dor-
salis« (dorsum fc= hrbet).

Jasno je, da moramo slovenski zdravniki s svetovnim mnenjem
vštric, pa če se strinjamo s tem ali ne, da se prevržejo desetletja
ukoreninjene oznake.

Za ventralis in dorsalis nismo v zadregi: trebušen, hrbten.

Kaj pa cranialis in caudalis?

Iskal sem in nazadnje prišel do mnenja, da bo za cranialis
oznaka »doglaven« kar pravšna, za caudalis pa »dopeten«.

Caudalis dobesedno preveden da: »repen« ali »dorepen«. Ta

12

oznaka se mi tu iz več razlogov upira, pa tudi ni točna, ker ne
velja za organe na spodnjih udih.

12. Arterija, arterijski, arterialen; vena, venski, venozen.

Arterija in vena sta žili; prva utriplje, je utripalnica, druga ne

utriplje, je torej neutripalnica. Utripalnica kri od srca odvaja, od¬
vodnica, neutripalnica jo k srcu dovaja, dovodnica.

Obe imata svoje sestavine: stene, zev, debelino itd. Pri prvi so
te sestavine arterijske, pri drugi venske. Obe imata kri, ki je zelo
različna: po utripalnicah polje živordeča, polna kisika, po venah
črna, polna ogljikove kisline in brez kisika — prva je arterialna
kri, druga venozna.

13. Vbrizgniti, vbrizg, vbrizgnina, vbrizga.

Sodobno zdravstvo pozna nešteto zdravil, ki jih bolniku vbriz-
gujemo, injiciramo.

Injekcija, dejanje, je vbrizg. To, kar injiciramo, injekcija kot
zdravilo, je vbrizgnina. Kar vidimo po injekciji v organu, kamor
smo injicirali, je vbrizga (enako kot pravimo temu, kar smo vlo¬
žili v denarni zavod, »vloga«). »Vbrizga« je torej dvoje: količina
vbrizgnine in pa to, čemur pravi Nemec »Injektionsdepot«.

14. Naprodaj.

»Zdravilo se dobi na trgu v obliki praškov.«

Ta »na trgu« je šolarski prevod nemškega »auf dem Markte«.
Pa je netočen, ker pri nas zdravil ne prodajamo na trgu, temveč
v lekarni! Po slovensko rečeno: zdravilo je naprodaj, zdravilo se
prodaja ali kupi in podobno.

15. Mednata, medovnata, medovita rastlina.

»Čebelarji, sadite javor, javor je najbolj medonosna rastlina.«

Tako je ondan naš radio pozival čebelarje.

»Medonosen« je prevod nemške besede honigbringend. In ven¬
dar imamo za ta pojem 3 slovenske oznake: mednat, medovnat,
in medovit.

Opuščati neoporečne, točne in preproste slovenske oznake in
jih nadomeščati z dobesednimi prevodi iz tujih jezikov je toliko
kot zamenjavati suho zlato za medenino, je zapravljanje narodo¬
vega duhovnega premoženja!

16. Seme, semenčica; deli semenčice: glavica, vrat, repek, osina.

Človeškemu in živalskemu spolnemu izlivku pravimo seme, t. j.

semenčice -f- semenska tekočina. Deli semenčice os: glavica, vrat,
repek, osina. Kakor ima n. pr. rženo zrno plevo in osino, tako
h^mo rekli tudi podaljšku semenčičnega repka osina.

13

Naj tu pokažem na strahotno pohujšanje, ki ga širijo nekateri
naši pisci, kateri prevajajo nemške oznake: Samenfaden, Verbin-
dungsstiick, Geissel s: semenske nitke, spojka, biček. Taki »stro¬
kovni« besedi pač ne moremo reči, da je slovenska.

17. Bolezen se raznese: raznesek; bolezen se razpase: razpasek.

Rak in zlotvorne bolezni nasploh delajo metastaze, t. j. iz pr¬
votnega kotišča na enem mestu se bolezen raznese po vsem orga¬
nizmu in tvori nova bolezenska legla. Slično se raznesejo in raz¬
pasejo nalezljive bolezni po svetu: iz enega gnezdišča se raznese
bolezen v drug kraj. Kadar tu bolezen ostane osamljena, je to raz¬
nesek, kadar se od tu razširijo nova obolenja, tedaj govorimo o
razpasku, bolezen se je raznesla in razpasla.

18. Iztrebljati se, iztrebki: ponečejati se = ponemarjati se, po-
nečedki = ponemarki.

Človek in žival se zdrava iztrebljata, iztrebki so blato in sca-
lina. Kadar pa sta bolna, kadar blata in vode ne moreta držati,
da sebe in svoje ležišče ponečejata in ponemarjata, tedaj blato ni
več samo blato, iztrebki ne več samo iztrebki, marveč: ponečedki
ali ponemarki, bolnik pa je ponečejenec ali ponemarjenec.

19. Socialen = družben, sožitnosten.

»Socialen, -lna, -o družaben« in »družben = družaben.«

Tako Slovenski pravopis.

»Jetika je družabna bolezen« — tako je nekdo ondan razlagal
po radiu.

Societas = družba, sožitje.

Poznamo socialno medicino, socialno higieno, obe se bavita z
zdravstvom in higieno družbe ter človeka kot socialnega bitja;
poznamo socialne bolezni, katere povzroča ljudsko sožitje; govo¬
rimo o socialni indikaciji za operacijo.

Za nobeno teh ne moremo reči, da je družabna, kakor ne mo¬
remo reči: socialni demokrat = družabni demokrat. Družabni de¬
mokrat je namreč tak demokrat, ki se zna v družbi kretati, so¬
cialni demokrat pa je lahko ne vem kak kmetavs, je pa po svojih
političnih nazorih pristaš demokratskega sožitja.

Socialen je torej družben ali sožitnosten: družbena ali sožit-
nostna bolezen, družbena ali sožitnostna higiena, družbena ali so-
žitnostna medicina, družbena ali sožitnostna indikacija za operacijo!

20. Sprotno razkuževanje.

»Tekoča desinfekcija bolnikovih iztrebkov.«

14

Če že moramo prenašati »tekočo proizvodnjo premoga«, »te¬
koče izplačevanje« in podobno, pri razkuževanju je tako govor¬
jenje vsaj dvoumno, ker zavaja v misel, da se desinfekcija vrši s
tekočino, kar pa ni mišljeno v gornjem stavku. Ali ni vsaj tako
lepo, nič po tujem dišeče, točno in nedvoumno, če rečemo temu,
kar se vrši sproti, »sprotno« — torej: sprotno razkuževanje?

*

Razlikovanje in opredeljevanje pojmov je nujno in strokam ne¬
ogibno potrebno. Naša materinščina nam s svojo preprosto izraz¬
nostjo omogoča vso pestrost strokovnih potreb, kakršne zlepa ne
premore drug jezik.

Mislim, da sem na teh' nekaj primerih dovolj jasno pokazal,
kakšna bodi v naši strokovni besedi strokovna točnost, besedna
preprostost, razumljivost, skladnost z narodovo govorico in spošto¬
vanje pred njo.

Ali ni izraznost naše materinščine zares nad vse čudovita?

Izrabimo to njeno bogastvo tudi v strokah, kot jo uporabljajo
naši pesniki in pisatelji v svojih umetninah! Pokažimo tudi tu, da
smo narod prerojen, ves nov!

I. r >


'

■

. ■ r i

.

'

'


’

PLETERŠNIKOV SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR IN NAŠA
ZDRAVSTVENA BESEDA

Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, izšel leta 1894. in 1895.,
je brez dvoma neizčrpljiv zaklad slovenskega besedja in izrazja.
Pri njegovem sestavljanju je urednik imel za vodilo: »Sprejeti, kar
se v literaturi nahaja in narod govori.« To vodilo pa je imelo tudi
svoje meje: od nabiralcev napek ali brez potrebe skovanih besed
ni sprejel. Tako nam razlaga urednik sam v svojih Pripomnjah
in navaja Cafa, ki pravi: »da je pravi namen temu slovarju, ki bode
pred vsem za Slovence pisan, vse slovarsko gradivo iz knjig od
najstaršega časa do najnovejšega in iz vseh slovenskih krajev in
kotov vkup spraviti, da ta slovar ima shramba biti za slovensko
(jezično) blago; iz njega da bodo že pisatelji za svoje stroke pa¬
metno jemali.«

Urednik je zlasti z zadnjim stavkom izvrstno pogodil, kako naj
pisatelji črpajo za svoje potrebe: po pameti! S tem je sam pou¬
daril, da ni vse suho zlato, kar se v slovarju sveti. Naj navedem
nekaj primerov, da pokažem, kam bi zabredel tisti, ki ne bi  po¬
sluša! urednikovega nasveta in ki bi jemal nespametno, nekritično.

Za iztrebljevalnik, napravo, ki jo rabi bolnik, da opravi svojo
potrebo v sobi, najdem: zahodno sedalo, zahodnjak, ponočni sto-
lec; nočno bedenje je: skoznovanje; šah: skaka; himna: slavodatka;
parnik: soparna ladja; prsna kopel: kopel na škrop; vodna čr¬
palka: vodovlak; buča: zaplotnica; sončna roža ali sončnica: za-
solnčnjak; slap: strmobijak; dvoživka: zemljevodnica; sobni kur¬
jač: pečnik, pečekurec; abiturient: odhodnik; tinktura: razmok;

osmošolec: osmak; manšeta: naročka; galoša: nabotnica; bolezen¬
ska kriza: prekuc bolezni; umetna mineralna voda: samodelska sla¬
tina; prekinjevalec toka: tokotrg; želva: trdorog; kazalec na roki:
zapalčnik; zasledovalec in privrženec: zapetač, zapetnik; gumb¬
nica: zapotnica;-avtonomija: samozakonje; mesečnik in mesečnost:
snohodec in snohoja; maternica: ložesna; perilo (menstruacija):
mesečina; naravna smrt: samodsebna smrt.

Slovenska zdravstvena beseda 2

17

Ti primeri, kakršnih bi lahko navedel še nešteto, pričajo, da
so pisatelji in nabiralci besed v svoji vnemi kovali besede, ki se
niso mogle uveljaviti in pri katerih se danes ne moremo vzdržati
smeha. To kovanje novih besed in stikanje za zakotnimi lokalizmi
je dostikrat popolnoma nepotrebno. Čemu iskati in kovati nove
oznake za: bedenje, parnik, bučo, sončnico, slap, dvoživko, kurjača,
osmošolca, želvo, kazalec, gumbnico, mesečnika in mesečnost, ma¬
ternico, perilo, naravno smrt? Da so jih iskali in kovali, dokazuje,
da pisci niso mislili po slovensko in da niso znali za samorodne
slovenske oznake. Za vse navedene in podobne besede bi bilo
bolje, da jih je Pleteršnik odklonil, spadajo namreč bolj v seznam
smešnic kakor pa v slovar, pa četudi naj bi bil ta tak, da bi kazal
razvoj slovenščine, ker teh in takih besed ne moremo imeti za
ljudske, marveč za samovoljne, odnosno izvirajoče iz neznanja.
Tisti torej, ki bo prirejal II. izdajo Pleteršnika, bo moral skrbeti
za dobršen prepih, da bo take pleve razpihal. Izjema j.e n. pr. »sa-
jegulec« za dimnikarja, kjer je pripomba »zaničlj.«, kar je v ta
namen dobro.

To je spoznanje, do katerega se človek dokoplje, če pregleda
Pleteršnika od začetka do konca.

Ko sem sestavljal Klinični besednjak, sem moral hiteti, da mi
svetovni dogodki izdaje niso onemogočili. Zaradi tega je ostala
marsikatera nepopolnost, ki jo skušam sedaj izpopolniti. Tako
najdem v Pleteršniku, ki ga prej nisem utegnil sistematično pre¬
gledati, izredno lepe oznake, ki so vredne, da jih vsaj nekaj ob¬
javim tudi za nestrokovno občinstvo.

Zdravniki, ki smo študirali na nemških visokih šolah in ki be
remo nemške strokovne knjige in časopise, pravimo, da bolnik in
dojenček »puščata podse«,*) kar je dobesedna prevedba nemške
»unter sich lassen«. Kdo izmed nas se je spomnil in uporabljal:
ponečejati se, ponemarjati se? —

Za hermafrodita sem v Kliničnem besednjaku navedel: dvospo¬
len, spoloverec. Zadnjo oznako sem čul v Beli Krajini, kjer so jo
prenesli s potomcev mešanih staršev, katoličanov in uniatov, ka¬
terim pravijo »spoloverci«, t. j. popoli te, popoli one vere, na
hermafrodita. V Pleteršniku opazim krasno oznako: obojak, oboj-
nak, obojnih; obojaštvo, das Zwittertum. —

*) Med ušesci navajam to, kar se mi zdi napek, kar pa priporočam,
je tiskano debelo.

18

Imamo več organov po dvoje ali na pare: oči, ušesa, ledvice,
roke, noge itd. Posameznemu pravi Nemec »paariges Organ«. Pri
nas so uvajali za ta pojem »parni organ«. V Pleteršniku najdem:
»podvojen gepaart, zu zweien vorhanden: množino rabimo tudi za
podvojne telesne ude«. Po tem zgledu bi rekli tudi napami organ,
kadar govorimo o posameznem, in organi na pare, kadar o obeh.

Organom na pare nalikuje »plačevanje na obroke« in »obročno
plačilo«. Tudi tu bi bilo za drugo pravilno: naobročno plačilo.

Temu bi priključil še tole: pogrošna modrost, počrevna in po-
trebiišna maščevina; pot: popotovati, popotnik, popotna palica. •—-

Naše mamice pravijo navadno, če voda in blato otroku razje¬
data kožo na ritki in v mednožju, da je otrok »frišen«. Pleteršnik
navaja: »podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Fiissen
wund vom Harn, in »zajesti se seichtvund werden« ter »zajeden
seichwund (v. Kindern«). —

Pozimi, zlasti pri poledici, so zelo pogosti kostni prelomi v za¬
pestju, če se pri padcu opremo na dlan. Zlomljeno kost uravnamo
in jo umavčimo. Tovrstni mavčevi obliki pravi Nemec »Gips-
schiene, Gipslongete«. V Kliničnem besednjaku sem za to nave¬
del: »zapestna mavčeva žlebiča«, ker je res na zapestje povez¬
njen žleb iz mavca povezan s povojem. V Pleteršniku sem nale¬
tel na besedo »dokomolčnica, der Armhandschuh«. Odslej bom re¬
kel mavčeva ali sadrena dokomolčnica, ki bistvo stvari dobro
poudarja.

V zdravstvu je včasih posebno nevarna takoimenovana »Misch-
infektion«, okuženje, povzročeno po več vrstah mikrobov. Temu
okuženju smo dosedaj rekli »mešana okužba«. Že od doma po¬
znam »zmesno moko«, zmleto iz zmesnega = mešanega zrnja. Ple¬
teršnik pozna »zmesni gnoj« za kompost. Za »Mischinfektion« je
zmesna okužba pravšna oznaka! —

Na operacijski mizi imamo pripravi, s katerima bolniku med
operacijo roke pritrdimo. V Kliničnem besednjaku sem te priprave
označil za »zapestni sponi«. Pleteršnik ima za Handfesseln »li¬
sice«, za Fesseln nasploh pa »vklepe, vklepnice«. »Vklepnica« se
mi zdi za našo rabo prav primerna, posebno še, če ji pridenemo
določilnico »ročna«, torej ročna vklepnica na operacijski mizi,
medtem ko bi bile lisice pridržane za varnostne organe, da ž njimi
krote hudodelce. —

Ko sem leta 1938. v »Lovcu« ocenjeval dr. Lokarjev Lovsko-
ribiški slovar, sem zapisal: »Na stojišču v gozdu imamo dober raz-

2 *

19

strel, ne »ausšus«, kadar vidimo okoli sebe, da lahko streljamo«.
Danes sem drugačnega mnenja. Razstreliti = sprengen, razstrel
= Sprengung. Na lovu v gozdu potrebujemo okoli sebe prostora, da
lahko opazujemo, če in kaj se tam pojavi, in da lahko streljamo.
Takemu prostoru pravi Nemec »AusschuB«. Na Dolenjskem po¬
novno slišim, da mora kmet delati »od vida do vida« = od zore
do mraka, t. j. dokler se vidi. Pleteršnik ima: razvid der Durch-
blick, die Evidenz. Razvid se mi zdi prav posebno prikladen za
lovski Ausschub, saj na stojišču v gozdu moramo zares pregledati
okolico in jo imeti v evidenci. Rekli bomo potemtakem: na tem
stojišču ima lovec dober razvid, bo lahko uspešno in brez skrbi
streljal, na onem slab razvid, bo težko streljal. —■ »Razgled« je
več od razvida! —

Pri duševno bolnih in pri bolnikih s hudo vročino, da se jim
blede, opažamo včasih zboljšanje, pri prvih pametno govorjenje
in ravnanje, pri drugih jasnoto duha. Prvo imenujemo zdravniki
»iutervallum lucidum«, v Pleteršniku najdem izprebistrelt. če se
ne motim, sem to oznako bral tudi pri Župančiču. —

Za »vorwitzig«, ki ga nekateri med nami kar ne morejo pogre¬
šati, najdem nagloveden. —

Zadnja leta, ko spet obdelavamo svojo materinščino, ki je bila
v nevarnosti, da izgubi svoje značilnosti in postane v slovenske
besede zavita tujščina, večkrat berem, da je to ali ono »v duhu
slovenskega jezika«, to in ono pa ne. Tako govorjenje je roganje
iz ust v nedrje, je namreč hud germanizem: »im Geiste der slo-
wenischen Sprache«. Pleteršnik pravi: svojstvo slovenščine, torej:
slovenščini svojstveno. —

Ni dolgo tega, kar sem nekomu oponesel »akademsko četr-
tinko«, češ pri nas poznajo »četrtinko« vinski bratci, dijaki pa
»akademsko četrt«. »Vinski bratec« je »Zechbruder« in za spozna¬
nje različen od »Weinbeil3erja«, kateremu ni toliko za množino
vina, kakor za njegovo dobroto: hodi od gostilne do gostilne, od
zidanice do zidanice in po vseh predpisih vinskega strokovnjaka
gleda, voha in srka vinsko kapljico. Za to vrsto vinskih strokov¬
njakov najdem v Pleteršniku oznako vinska srka. Kdor svedra, je
svedra; kdor mrda, mrda; kdor švaplja, švaplja; kdor smrka, je
smrka; kdor krevlja, je krevlja; nestalnež je švigašvaga; zamudnik
je zamuda. Med te in take oznake spada »vinska srka«. —

Ondan sem bil priča, kako je pastirica na paši skušala zavrniti
junčka, ki je tekel pred njo, pa ga ni mogla prehiteti. Nazadnje

20

se je ustavila in rekla: »Pa trči, kamor češ, ti trka trkasta!«
Vinski srki se pridružuje tudi trka. Pleteršnik nima ne trke, ne
glagola trčati v pomenu teči. —

Prav in dobro bi bilo, da bi mi vsi, vsak na svojem področju
na vseh toriščih, od najvišjih do najvsakdajnejših, od najsvetlejših
pa do najtemnejših, rabili zgolj slovenske besede in slovenske iz¬
raze, saj narodova kultura se ne očituje samo v znanosti in umet¬
nosti, marveč prav povsod, kjer dela in snuje naš človek. Prav
povsod je potrebno, da izpričujemo svojstvenost svoje materin¬
ščine in s tem duha svojega naroda!

21

ŠE NEKAJ ZDRAVNIŠKIH IZ PLETERŠNIKA

V anatomiji je mnogo oznak v mednarodni obliki, ki so jih
obdržali prav vsi kulturni narodi, n. pr. pri nekaterih podaljških
kosti. Za te iskati ali kovati slovenske oznake, bi bilo pač jalovo
opravilo. Za kosti same, vsaj za tiste, ki jih pozna tudi nezdravnik,
pa so slovenske oznake potrebne!

Na roki imamo prste s členi, roko v najožjem smislu in za¬
pestje. Ogrodje vsem trem delom so kosti, ki se mednarodno ime¬
nujejo phalanges v prstih, ossa metacarpi v roki, ossa carpi v
zapestju. Po slovensko bi rekli takole: prstne kosti = prstnice,
dlanske kosti = dlančnice, zapestne kosti = zapestnice. Posamez¬
nim prstnim falangam pravimo prstni členi, kostnim pa prstnice.

Podobno imamo na nogi: prste s členi in prstnicami, stopalo s
stopalnimi kostmi ali stopalnicami (ossa metatarsi). In za ossa
tarsi, Ful3wurzelknochen?

Pri sestavljanju Kliničnega besednjaka si nisem znal pomagati
drugače, pa sem opredelil takole: Za ossa metatarsi, MittelfuB-
knochen, sem rekel »dolge kosti stopalnice«, za ossa tarsi pa
»kratke ali zadnje kosti stopalnice«. V Pleteršniku najdem: pod-
gležno, die Ful3wurzel. Zdaj mi je lahko -— ossa tarsi so pod-
gležne kosti = podgležnice, dočim so ossa metatarsi stopalne kosti
= stopalnice! —

Za Zehenballen, ki niti nima mednarodne oznake, najdem
plesno = podprstje. Seveda je treba tudi dostaviti, za katero
plesno gre: nožnega palca ali mezinca ali II., III., IV. nožnega
prsta! —-

Nekomu sem oponesel »odpadke hrane« pri prejedenem dva¬
najstniku, češ zaužite hrane nikakor ne moremo imenovati »od¬
padki«. Za ta pojem najdem v Pleteršniku ješče, oznako, ki je
primerna za zaužito hrano vse dotlej, ko pride do približno srede
poti v tankem črevesu, dokler se torej v njej še razločujejo sesta¬
vine hrane, od tu dalje se pojavijo znaki, ki opravičujejo ime
»blato«.

22

Kar pri jedi ostane v skledi, so ostanki, kar pa na krožniku
že zbrazdano, izjedki, ki jih opažamo prav nazorno pri deci in
nekaterih živalih. Kar ostane od hruške in jabolka, ki smo jih
zaužili, so ogrizki.

Zaužita hrana pride v želodec, se tam pomeša z želodčnimi
izločki in dobi strokovno oznako chymus, der Magenbrei. Nekaj
se je že kar tu zmlezi, to je, vsrkajo jo želodčne srkalice, Magen-
lymphgefaJ3e, in tedaj dobi oznako chylus, der Milchsaft, ker je
res nekam mleku podobna. Za želodčni chymus (zaužito hrano,
pomešano z želodčnimi izločki) je slovenska oznaka želodčni sok,
za chylus pa bi rekli zmlezivo. Za prvo chymus, je rabil Erjavec,
ki je dal slovenskim zdravnikom veliko lepih znanstvenih oznak,
v svoji Somatologiji oznako griz. —

Dokler porodnica po porodu leži, otrokuje, kar je mnogo bolj
po naše nego »biti v otroški (ne v otročji!) postelji», ki je dobe¬
sedna prestava nemške »im Kindbett sein«. Babica babičuje,
dokler opravlja svoj posel, zdravnik pa zdravnikuje. —

Po naših kopališčih stavijo banjke na več načinov: s kupicami
— kupice staviti, z rogmi — roge staviti ah pa te pičijo s pičijo
ah kavsnejo s kavseljnem ah pa ti puščajo z omrsavcem. Pičlja,
kavselj, omrsavec = der Schnapper.

Izredno lepe oznake najdem pri Pleteršniku za ranitve pri
raznih opravilih: ustriči koga pri striženju; ubriti ga pri
britju; ubrusiti se pri brušenju; udrgniti se pri drgnjenju; ujesti se
pri jedi; ukositi se pri košnji; uprati si roke pri pranju (raniti
si roke ah dobiti vnetje kože na rokah); upresti se pri preji; otrok
mater usesa, če jo pri sesanju rani; utreti se pri trenju lanu ali
konoplje; užagati se pri žaganju; užuliti se pri žuljenju perila
(ožuli čevelj, rob škrobane ah mavčeve obveze); ojezditi se (!) pri
ježi. Vse te krasne oznake so bile dozdaj slovenskim zdravnikom
neznane — vsaj uporabljal jih ni nikdo, dočim so tele več ah
manj v rabi: urezati se, ubosti se, ugrizniti se, usekati se, uščeniti
se, zaskaliti se (skala = trska). —

Jako lepe oznake so tudi: izkolčiti se = izpahniti si ud v kolku;
zaziniti se (tako zazijati, da ni moči zapreti ust = izpah¬
niti si čeljust); udristati se = ponečediti se zaradi driske.

Po tem vzorcu bi dobili tudi: uplesti se = raniti se kot ple¬
tilja pri pletenju in upleti se kot plevica pri plet ju. —

Delitev dela pomeni navadno napredek. V zdravstvu imenu¬
jemo to specializacija: interna, kirurgija, ginekologija itd. Meje

23

med njimi pa niso popolnoma jasne — še so obolenja, ki so da¬
nes te, jutri one stroke. N. pr. kila pri ženski: operira jo danes
kirurg, če se kilavka zateče k njemu, jutri ginekolog, če pride
prej k njemu; želodčna razjeda je danes interna, jutri kirurgična
bolezen. Takim in podobnim boleznim pravi Nemec, da spadajo v
»Grenzgebiet«. Po slovensko bi jim rekli: obmejna obolenja •—
obmejne stroke zdravstva. —

V Kliničnem besednjaku sem navedel za Sicherheitsnadel za¬
ponka, ki se zapne, da ne more pičiti, doeim sponka perilo pri
operaciji ali robove ran zgolj spne. Za- prvo najdem v Pleteršniku
varnica, ki se mi zdi manj slovenska kot zaponka, za drugo
škrlee. —

Za »Netzbraten« mrenka; za nesrečni »vodotesen«: neprepust-
ljiv in nepremočljiv, vododržen.

Za splav najdem: iznebiti se otroka; iznebiteljica; iznebitek. —

»Kapljavica« naj bi bila kapalna klizma. Ta oznaka se mnogo
bolj prilega za bolezen, ki ji sicer pravimo kapavica, gonoreja. —

Za sklepno glavico vidim: jabolčica, jabolko —- obe oznaki sem
že čul od bolnikov.

»Dolbilo« naj bi bilo okroglo dleto — vsako dleto je dolbilo,
ker z vsakim dolbemo.

Pri malariji vemo, da se pojavi mrzlica vsak tretji ali četrti
dan, odtod tudi oznaka: malariana tertiana, malaria quartana,
po naše tretjednevnica in četrtodnevnica, kakor rečemo tretje-
rednica tisti, ki je v tretjem redu, in četrtošolka tisti, ki je v
četrti šoli. V Pleteršniku najdem za prvo: tretjača, tretjanka, tre-
tjica, tretuica; za drugo: četrtnica in četrtodnevnica.

Za žensko, ki je postala mati, najdem »omaternica«. Glagol iz
tega se bi glasil »omateriti se«, kar lahko rabimo za vse samice
v stvarstvu, kadar postanejo matere. Omaternica je lahko tudi
otročnica.

24

NEKAJ STROKOVNIH OPAZK K NAŠIM BESEDNJAKOM

Kdor je imel kdaj opraviti s sestavljanjem kakšnega besednjaka,
se bo strinjal z menoj, da je to vražje težko in odgovorno delo.
Saj je besednjak zatočišče, kamor se zateče človek prav tedaj, ko
je v svojem znanju negotov, ko mu nekje nečesa manjka. Vsak
besednjak pa je nepopoln — jezik sam je v večnem razvoju, nje¬
gov razvoj ni in nikdar ne more biti dokončan, pa tudi stroke se
stalno razvijajo, njihove oznake niso in ne morejo biti dokončne.
Tako se dogaja, da najdemo včasih v besednjakih vse mogoče, le
tistega ne, kar iščemo, česar nam je trenutno treba.

Naravno je, da se sestavljalci besednjakov trudijo, da jih iz¬
popolnijo. Pri besednjakih, ki jih potrebe porajajo v več izdajah,
je to izpopolnjevanje lahko in učinkovito, vendar se tudi tu vča¬
sih pripete naravnost neverjetne reči. Kdo ne bo zmajal z glavo,
da n. pr. Klinisches Vorterbuch niti v svoji 38. izdaji ne pozna
tako vsakdanje zdravstvene oznake, kakor je »izolacija«, »izoli¬
rati«. Če ta pojem še ni bil sprejet v knjigo v tolikih izdajah, kaj
čuda potem, če v besednjakih prve izdaje ni vsega tistega, kar člo¬
vek išče in potrebuje!

Druga neprilika pri sestavljanju besednjaka je novodobni način
tiskanja. Današnji stavec vliva cele vrstice. Če je treba popraviti
eno črko, mora celo vrstico vliti znova, pri čemer se mu kaj često
pripeti, da popravi eno napako, zagreši pa novo, eno ali celo več.
To je tiskarski začarani ris, iz katerega se sestavljalec besednjaka
trudi zaman. Posledica tega je, da v besednjakih najdemo včasih
cele strani popravkov kot dodatek.

Vse to so napake, ki so nekaka višja sila, ki se ji je težko
izogniti. So pa tudi druge, ki jih kolikor toliko zakrivijo sestav¬
ljalci sami. To so prvenstveno strokovne napake. To trditev je
kaj lahko izreči, toda sila težko se je temu izogniti. Kje pa imamo
vsestranske strokovnjake, ki bi nam sestavljali besednjake? Za¬
radi tega ta trditev ni, niti ne sme biti očitek, marveč zgolj ugo¬
tovitev in opozorilo! —

25

Poklic in življenjske prilike so nanesle, da sem se precej bavi!
s slovenskim zdravstvenim in lovskim besedjem in izrazjem, t. j.
z zdravstveno ter lovsko terminologijo in frazeologijo. Zato z na¬
slado brskam po besednjakih za zdravstvenimi in lovskimi bese¬
dami. Nekaj te bere naj objavim.

V Bajec-Kalanovem italijansko-slovenskem slovarju najdem:
»tabido = jetičen«'.

Jasno je, da je »tabido« izpeljanka iz »tabes«, ki znači obolenje
hrbtnega mozga. »Tabere« pomeni v latinščini sušiti se, schwin-
den. Včasih, ko zdravniki še niso ločili tabesa od tuberkuloze, so
Nemci tabesu rekli Riickenmarkschwindsucht, podobno kakor re¬
čejo pljučni tuberkulozi Lungenschwindsucht. Odkar pa je zdrav¬
niška veda dognala, da je tabes posledica sifilisa, je ta oznaka na¬
pačna, ker tabes nima prav nikake zveze s tuberkulozo, kateri
Slovenci pravimo jetika. Italijanski »tabido« torej ni naš »jetičen«,
ker slovenski jetičen = tuberkulozen, mednarodni tabičen pa se
nanaša na sifilis. Za tabido bi torej rekli po slovensko: ali tabi¬
čen ali pa na splošno bolan na hrbtnem mozgu ali končno, če
oznake sušica ne istovetimo z jetiko, »sušica hrbtnega mozga«, če
pa sušico istovetimo z jetiko, pa tudi tega ne! —

Temu podobna pogreška je tale: »Gonorea = semenotok, ka¬
pavica«.

Kapavica ima v slovenščini že desetletja popolnoma določen
obseg in pomeni nalezljivo spolno bolezen, povzročeno po gono-
kokih, nemški: der Tripper. Semenotok pa je nenalezljivo živčno
obolenje, spermatoreja. —

Nič manjša ni naslednja: »Parto = rojstvo, porod«.

Rodi se otrok, poraja pa ženska — torej rojstvo otroka in
ženski porod. Tudi italijanščina loči to prav dobro: eno je nascita
ali nascimento, drugo pa parto. —

V primeri z naštetimi so tile bolj ali manj nedolžni spodrsljaji:
»ventricolo = želodec, trebuh«; »flemmone = tvor, flegmona«;
»membro = ud, člen«; »vertebra = vretence, hrbtenica«; »brac-
cio = roka, laket«.

Tu je pač poistoveten manjši del z večjim, kakor to delamo
tudi v slovenščini in pravimo n. pr. roka za manus, pa tudi za
cel gornji ud, saj slišimo: izpahnil si je roko v rami, zlomil si je
roko nad komolcem. Po mojem dober besednjak tega ne bi smel
delati. Nikakor pa ne takole: »omero = nadlahtnica; rame, pleča«.
Omero je mednarodni humerus in pomeni kost nadlahtnico, med-

26

tem ko je rame drugo, pleča pa tretje! Istovetenje treh tako raz¬
ličnih stvari je strokovno zgrešeno in ni dovoljeno v nobenem
besednjaku! —

»Uremia = krvomok.«

Če ne bi poznal mednarodne oznake, ne bi vedel, kaj je to:
krvomok. Čemu take besedne spake, ko imamo v slovenščini za
uremijo že uvedeni besedi krvomočnost in krvoseenost. —

»Febbre = mrzlica.«

Mrzlica je Schiittelfrost, febbre pa mednarodna febris, po nem¬
ško Fieber, po slovensko vročina. Saj vendar pravimo: mrzlica me
trese in vročina me kuha!

Pač pa: porodna, povratna, senska mrzlica kot bolezen! -—-

»Necrosi = omrtvelost (kosti, tkiva).«

V slovenščini omrtvi ud, kadar postane neobčutljiv; ko ne¬
občutljivost prestane, ud spet oživi. To pa ni nekroza! Grška be¬
seda vs.7.[jOQ  pomeni mrtev, nekroza je nemški »Brand«. V sloven¬
ščini imamo za ta pojav oznako: mrtvina. —

»Melena = črnica (bolezen).«

Poznam črnice = borovnice, bolezen »črnica« pa je nenava¬
dna. Melena je grškega izvora, kjer jji/.ctc pomeni črn. V zdrav¬
stvu označujemo s tem krvavo odvajanje kot znak različnih bo¬
lezni, ne pa kot bolezen samo. —

Toliko iz italijansko-slovenskega slovarja. Zdaj pa še nekaj iz
Dr. Tomšičevega Nemško-slovenskega slovarja.

»Heufieber = mrzlica od sena; Heugabel = senene vile;
Heuicht = seneni drobir; Heumarkt = seneni trg; Heurechen
= senene grablje; Heuwagen = seneni voz.«

Vse te oznake razen ene so napačne. Edinole seneni drobir =
seneni zdrob je pravilen. Drobir, oziroma zdrob je res senen, ker
je iz sena. Vse drugo zgoraj našteto pa je sensko, ker ni iz sena,
marveč je s senom samo v zvezi, bodisi, da je po senu povzročeno
— senska mrzlica — bodisi, da je za seno namenjeno: senske vile,
senski trg, senske grablje, senski voz. Edino ta, zadnji, bi se mogel
imenovati »seneni voz« takrat, kadar je poln sena. —

»Lymphdriise = mezgovna žleza, bezgavka.«

Novo pojmovanje in nova mednarodna anatomska nomenkla¬
tura je odpravila prejšnjo »lymphoglandula« in jo nadomestila z
»Iymphonodus«. Nemci so to že prevzeli in pravijo Lymphknoten
in ne več Lymphdriise. Takisto moramo Slovenci za svetovnim
razvojem in opustiti »mezgovno žlezo« ter rabiti zgolj »bezgavko«,

27

zakaj žleza, glandula, je organ, ki proizvaja in izločuje poseben
sok, dočim bezgavka, lymphonodus, tega ne dela. —
»Lungenlappen = pljučno krilo.«

Lungenlappen je po slovensko pljučni reženj, katerih imamo
na levi dva, na desni tri. Pljučno krilo je germanizem — Lungen-
fliigel — in pomeni eno stran pljuč, kar bi se po slovensko reklo
ali pljučna polovica ali leva, odnosno desna pljuča. —

»Kitzler = ščegetalec.«

Ščegetalec je tisti, ki ščegeta, Kitzler pa ne pomeni tega, zanj
imamo že davno vpeljano oznako ščegetalček (clitoris). —

Lovci na srnjad poznamo štiri vrste lova: zalaz, čakanje, piska¬
nje, pogon. Prvemu pravi Nemec Birsch ali Pirsch. V slovarju
najdem za to besedo: »lov« in »birschen = loviti, streljati«. Pa
ni prav ne prvo, ne drugo, ker je s tem v slovenščini povedano
mnogo preveč. Zakaj nemška beseda pomeni samo zalaz in zalesti,
ne pa tudi lova, loviti in streljati. — »Birsch, Pirsch. Jagd, bei der
sich Jager an das Wild birschen, heranschleichen.« Knauers Kon-
versationslexikon iz leta 1932. -—-
Na koncu še eno:

»Madchenjiiger, -fanger = dekličar.«

Človek pri tem skoraj zardi, pri pravem slovenskem »žen¬
skarju« in »babjaku«, kakor ga ima isti slovar pod Weibling in
Weibernarr, pa mu tega ni treba!

28

ZA NAŠO STROKOVNO BESEDNO KULTURO

V prejšnjem sestavku sem nanizal nekaj zdravstvenih in lov¬
skih besed in izrazov, ki sem jih nabral po dveh naših besednjakih
iz novejšega časa, da na vzgledih pokažem, kaj ni prav in kako
bi moralo biti. Listanje po istih dveh besednjakih mi je odkrilo
še celo kopico nedostatkov in pogrešk ter sprožilo nekaj načelnih
vprašanj, kar mi daje povod, da svojo besedno bero nadaljujem,
saj so besednjaki učbeniki, ki bi morali biti med vsemi učbe¬
niki najbolj popolni in najmanj zmotni. —

»Lussaziore = zvinek, izpah.«

Zvinek ali zvin je slovenska oznaka za distorsio, Gelenksver-
stauchung — izpah pa je luxatio, Gelenksverrenkung. Strokovno
je med njima velika razlika: pri izpahu skoči glavica iz sklepa in
ostane zunaj, pri zvinu pa ne. —

»Idrocefalo = vodoglavec« in »Wasserkopf = vodoglavost.«
Bolnik, ki so mu udi prepojeni s tekočino, je vodeničen, bo¬
leha na vodenici; cev, po kateri se pretaka voda, je vodna cev,
vodovod; mehur na človeku, ki je napolnjen z vodo, je voden,
mehurček pod slapom, napolnjen z zrakom, pa ni vodeni, marveč
vodni mehurček, ki na vodi samo plava. Mednarodni hydrocepha-
Ius pomeni, da se je voda nabrala ne toliko v možganskih stanicah,
kakor v možganskih votlinah. Prvo, voda v stanicah, je možgan¬
ska vodenica, oedema cerebri, drugo, vodenoglavost ali vodeno-
glavica, hydrocephalia.

Pod uvodnico Wasser me je prav čudno zadelo tole: »Wasser-
kraftanlage = vodna silotvornica«. Ali ni to malo preveč po šo-
larsko in po starem kopitu? Wasserkraft je vodna sila. Wasser-
anlage vodna naprava. Wasserkraftanlage pa naprava za vodno
silo, če jo proizvaja sama, kadar jo pa sama uporablja, je naprava
na vodno silo. —

»Guarire = ozdraviti, okrevati.«

29

Okrevati = ozdraveti! Bolnik je okreval ali ozdravel, ozdravil
pa ga je zdravnik. Med enim in drugim je razlika, približno kot
med rojstvom in porodom. —•

»Singulto = ihtenje« in »schluchzen = kolcati, hlipati; ihteti.«

Singultus je sunkovito krčenje prepone, po nemško Schlucksen,
po slovensko kolcanje ali kolcavica. Ihtenje je jokanje! Hlipanje
pa združuje oba pojava in temu pravimo krčeviti jok, Wein-
krampf. •—-

Že zadnjič sem obrazložil razliko med žlezo in bezgavko. »Ton-
silla = mandelj (bezgavka)« in »Mandel = mandelj, bezgavka.

Mandelj ni žleza —- zdravniki ne pravimo več Mandeldriise -—
pa tudi ne prava bezgavka, zaradi tega je popolnoma dovolj, če
ostane samo mandelj, kvečjemu da pristavimo mandelj v žrelu =
žrelnica in mandelj ob nebu = nebnica, da s tem nakažemo, na
kateri mandelj mislimo. —

»Mandelgeschwulst = drgali.«

Drga! = Mandel! Mandelgeschwulst je torej bula na mandeljnu
ali bula na drgali. —-

»Suspensorio = kilni pas.«

Suspendere = obesiti, podpreti. Suspenzorij je opora, s katero
podpremo ali držimo bolni ud (dojko, modo, zlomljeno roko), s
kilnim pasom pa zapremo kilno odprtino, da skozi njo ne sili
drobje iz trebušne votline. I oblika i namen obeh priprav sta raz¬
lična. Zatorej morata imeti tudi različni oznaki. Suspenzorij naj
le ostane suspenzorij, saj je znan po vsem svetu, kilni pas pa je
Bruchband. —

»Settico = septičen, gnojilen.«

Septičen je kužen, nalezljiv, gnojen — z gnojilom (z gnojilno
snovjo) pa gnojimo zemljo. —

»Panacea = vesoljno zdravilo.«

Panacea = das Allheilmittel. To bi jaz prestavil zdravilo za
vse (bolezni in ljudi namreč), »vesoljno« pa je mnogo, mnogo
več. —

»Emoroidi = zlata žila« in »Emoroissa = krvotočna žena«.

Prvo je jasno, drugo, ki stoji v slovarju takoj za prvim, pa
zagonetno. V mednarodni nomenklaturi ni znana oznaka, ki bi sli-
čila tej, tudi ne vem, kaj pomeni v laščini; »krvotočna ženska« bi
bila sila nerodna oznaka za žensko (žena je omožena!), ki od ne¬
kod krvavi, ne da bi bilo označeno, odkod in zakaj. —

»Endemia = endemija, glavna bolezen v deželi.«

30

Endemija je bolezen, ki se stalno drži kakega kraja, n. pr. ma¬
larija, golša, trahom in nima ne z glavno in ne s stransko boleznijo
prav nikake smiselne zveze. —-

»Epidemia = epidemija, kuga.«

Epidemija je kakršna koli kužna bolezen, ki se naglo širi v
kakem kraju, kuga pa je pestis, pestilentia, die Pest, preneseno
tudi kužna bolezen nasploh. To besedo pa smemo za kakšno kužno
bolezen rabiti le takrat, ko o kužni bolezni že govorimo, n. pr. o
dečji ohromelosti, pa rečemo: ta kuga. Gornja oblika pa je stro¬
kovno napačna. —

»Lue = kuga; (== celtica, venerea) sramna kuga.«

Lues je istoveten s sifilisom, je kužna (nalezljiva) spolna bo¬
lezen. Lahko mu rečemo sramna kuga, ker ga s tem dovolj opre¬
delimo od kuge. —-

»Le doglie = porodne bolečine«.

Porodne bolečine so po vsem Slovenskem znani popadki. —

»Catetre = preiskovalna igla«.

Kateter je gumijeva, steklena ali kovinska cevka, s katero pu¬
ščamo tekočino iz kakega organa ali jo vbrizgamo vanj, preisko¬
valna igla pa je sonda. —

»Compressa = obveza; compressione = stiskanje, pritisk; ob¬
veza.«

Kompresa je ali mrzel obkladek ali brisači podobna platnena
ruta, ki jo rabimo pri operacijah; kompresija je stisk, pritisk. Ne
kompresi in ne kompresiji ne moremo reči, da je obveza, ki je Ver-
band. ■— '

»Mesenterio = trebušna mrena, drobovina.«

Mesenterium je opornjak, Darmgekrbse. To pa ni trebušna
mrena, potrebušnica, peritoneum, Bauchfell, res pa spada k dro¬
bovini, kakor vse, kar je v trebušni votlini. —

»Orticaria == koprivka (bolezen)«.

Zdravniška »urticaria« je slovenska koprivnica = koprivke,
der Nesselausschlag, t. j. bolezen, posamezna vzbrst te bolezni —
urtica —— pa je koprivka. —

»Febbre miliare = ošpice; morbillo = ošpice; morviglione =
norice (bolezen); varicella = norice.«

Febbris miliaris je obolenje, pri katerem kaže koža zlasti na
trebuhu vse polno kot proso velikih vodenih mehurčkov — to bo¬
lezen smo opazovali pred 36 leti v novomeški bolnišnici in ji že ta-

31

krat po slovensko rekli prosenica. Ošpice = dobrci = špičke so
morbilli, Masern; varicelle = norice, Windpocken. —

»Eritema = rdečični izpuščaj«.

Rdečice bistvo je bežnost (rdečica koga polije), hitro pride, hi¬
tro izgine — eritem pa je po .slovensko rdečina, ki je trajna, vsaj
za bolezni, ali pa tudi normalna in stalna kot na ustnicah, das
Lippenrot. —

»Roteln = rdečina, osepnice (otroška bolezen).«

Kaj je rdečina, sem obrazložil pravkar. Osepnice niso »otroška
bolezen«, marveč koze, variola, die Blattern; Roteln = rubeolae
so bolezen, ki je podobna ošpicam. Slovenska oznaka zanje je
ruske ali rdečke.

»Rachen = žrelo, goltanec; Rachenkatarrh = katar v grlu;
Kehlkopf = grgavec, jabolko; Kehlkopfentziindung = vnetje ja¬
bolka; Kehlsucht = davica.«

Priznati moram, da je to taka mešanica, da se tudi strokov¬
njak težko spozna v njej.

Na vratu razločujemo organe od znotraj in od zunaj. Znotraj
imamo: golt ali žrelo, pharynx, der Rachen, ter grlo, larynx, der
Kehlkopf; od zunaj pa vidimo jabolko, prominentia laryngica, der
Adamsapfel. Tako je po zdravniško; po nezdravniško pa pravimo
vsemu skupaj vrat, jabolku pa tudi goltanec (zgrabiti koga za gol¬
tanec). Grgavca ne poznam, takisto ne Kehlsucht. Davica pa je že
otrokom znana oznaka za difterijo. —

Kaj je slepič — appendix, der Wurmfortsatz, in kaj slepo
črevo, intestinum coecum, der Blinddarm, sem že ponovno javno
pojasnil. Če Nemci pravijo netočno »Blinddarmentziindung«, je to
njihova zadeva, ki so jo obdržali še od tedaj, ko je bila medicina
prepričana, da je središče obolenja na slepem črevesu; odkar pa
je dognano, da je na slepiču, bi morali reči »Wurmfortsatzentziin-
dung«. Slovenci smo začeli oblikovati svoje zdravstveno besedje
šele v dobi, ko je medicina že dognala pravo kotišče bolezni, za¬
radi tega se je pri nas uveljavila edino pravilna oznaka: vnetje
slepiča.

»Blinddarm = slepič; Wurmfortsatz = slepič«, kakor vidim v
slovarju, je strokovno zgrešeno, saj je med slepičem in slepim čre¬
vesom razlika, vsaj taka kot med pestjo in palcem! —

»Achsel = pleče, rama, pazduha; Achselbein = ramna kost.«

Pazduha je axilla, die Achselhohle; o ramni kosti posamič sploh
ne govorimo, pač pa poznamo skupino ramnih kosti, tvorečih ramo:

32

ključnico, lopatico ali plečnico ter nadlaktnico; pleče = Schul-

ter. —

»Schulterhohe = lopatična kolčica.«

Kaj naj bi bila »lopatična kolčica«, ne vem. Beseda je v Jane-
žič-Bartlu ter Pleteršniku, ki pripominja, da je iz Erjavčeve So-
matologije. Jaz nisem še nikdar o njej ne slišal ne bral, pač pa po¬
znam v nemščini besedno zvezo: »ungleiche Schulterhdhen = ne¬
enake rame ter »in Schulterhohe« = v višini rame. —
»Schienbein = golenica, piščal; Wadenbein = piščal.«

Dve različni kosti ne moreta biti piščal! Wade = meča, Wa-
denbein potemtakem mečnica. —

»Nasenloch = nosnica; Nasenfliigel = nosnice, nozdrv.«

Prvo je točno, drugo pa ne, ker Nasenfliigel je samo noz-
drva! —

V slovarju najdem: »Zahnfortsatz m. vrtelj.«

Pod »vrtelj« ima Pleteršnik der Wirbel am Kopfe, t. j. na te¬
menu, dočim je Zahnfortsatz zobiščni podaljšek. —

Potem »Nasenscheidewand = hripelj«; »Gebarmuttervorfall =
trod.«

Obe besedi sta nenavadni, zlasti druga. Zdravniki govorimo
nosni pretin in zdrknjena maternica. —

“Zahne am Rechen := naperki.«

Ta beseda mi je čisto neznana, ima jo pa Janežič-Bartel z na¬
glasom na drugem zlogu. Meni je za isti pojem znana oznaka zo¬
bec (na grabljah, »branski zobec«), dočim imamo ljudje in živali
zobe- —

»Magenbrennen = zgaga; Magenbeschwerden = nadloga z
želodcem.«

Zgaga je Sodbrennen, t. j. grenko žgoči občutek v žrelu, za^
Magenbrennen pa rečemo, da nas peče v želodcu. »Nadloga v že¬
lodcu« je strašno nerodna prestava — navadno pravimo, da imamo
želodčne težave ali da nas boli želodec. —

»Magenkrebs = rak v želodcu.«

Bolnik ima raka na želodcu ali želodčnega raka! —

»Aufdunsen = nabrekniti; aufgedunsen = zabuhel«.

Med nabrekniti in zabuhniti je razlika! Prvo je trda, drugo
mehka oteklina, večinoma v obrazu. —

»Zahngeschwiir = zazobica, šola; Zahnhohle = zobna jamica;
Zahnkrone = zobni venec; Zahnwechsel = izmena zob.«

»Šola« v tej zvezi mi je neznana; Zahnhohle je zobna votlina

Slovenska zdravstvena beseda Z

33

ali zobnica, Zahnkrone zobna krona, Zahnvvechsel pa dobivati nove
zobe ali zobiti se. —

Za »Zungenvvarze = bradavica na jeziku« (normalni organ) je
mnogo boljša oznaka jezična brbončica, ker bradavica je v slo¬
venščini patološka. —

»Darmvfurm = glista; Mastdarmwurm = glista.«

Gliste (otroške in trakulja) se drže zlasti v tankem črevesu —
v danki pa so črvički ali bele nitke.

»Herzbohrer = srčnjak; Herzrad = srčnik.«

Vse štiri oznake so mi španske vasi. Če morda niso anatomične,
tedaj bi bilo pač potrebno označiti, v katero stroko spadajo. —-

»Inzucht = istorodna oplemenitev.«

Dr. Lokar pravi v Lovsko-ribiškem slovarju: »medsebojna raz-
plodba«, Božidar Borko pa je nekje zapisal: »sokrvje«. Zadnje je še
najskladnejše s pojmom, pa je tudi praktično, ker iz njega lahko iz¬
peljemo vse, kar potrebujemo: sokrvje je stanje, sokrvnost last¬
nost, sokrvni znak, sokrvno izrojenje Inzuchtdegeneration. —

»Hochvvild = velika divjačina.«

Divjačina (meso) je Wildpret, das Wild (žival) je pa divjad!

Med Hochwi!d ne štejemo samo velike divjadi, marveč tudi
malo: ruševca, fazana; med nizko, Niedervvild, pa štejejo nekateri
celo srnjad. Mislim, da bo bolje ostati pri dobesedni prestavi:
nizka in visoka divjad. —

»Flinte == puška; Biichse = puška; Biichsenflinte = dvocevna
risanica; Doppelflinte = dvocevka.«

Flinte je po slovensko puška nasploh ali šibrovka, šibrenica;
Biichse pa je kroglovka, risanica; Biichsflinte je kombinacija ši¬
brovke in kroglovke: ena cev je za šibre, druga za kroglo. Za to
strelno orožje v slovenščini še nimamo zadovoljujoče oznake. Lov-
sko-ribiški slovar pravi »polurisanica« — dokler nimamo boljše,
se moramo zadovoljiti z njo. —

Slovar ima »Schrotbiichse = puška za Šibre; Schrotlauf je cev
za zrno; Kugellauf = cev za kroglo.«

V tej skupini pogrešam Kugelgewehr. Schrotbiichse je sploh na¬
pačno, ker šibrovka je Schrotflinte ali samo Flinte, dočim je
Biichse = Kugelbiichse, kroglovka ali risanica. Šibrovka = puška
na šibre, kroglovka = puška na kroglo — cev pa je za šibre ali
za zrnje, ne zrno, ker jih je več, ali pa za kroglo. —

Pred kratkim sem bral povest, v kateri je opisano bohinjsko
lovsko življenje. Našel sem, da pravijo tudi v Bohinju »puška na

34

kroglo« in »puška na šibre«. Tako je tudi prav! Saj pravimo tudi:
mlin ua veter, mlin na vodo; štedilnik na plin, štedilnik na elek¬
triko (seveda tudi plinski in električni štedilnik); centralna kurjava
na paro ali na toplo vodo. ■—•

»Dobletto = dvojnica.«

Dubleto napravi lovec tedaj, kakor pomeri na dvoje divjadi
eno za drugo, ne da bi puško od očesa odstavil, in obe podere.
To pa ni dvojnica, ki je ženska oblika besede »dvojnik«, kar po¬
meni osebo, ki je kaki osebi podobna, kot da bi bila njena slika
v ogledalu. Lovsko-ribiški slovar pravi dubleti »dvojec«. Prepri¬
čan sem, da se bomo lovci slejkoprej držali »dublete«, saj je ta
oznaka mednarodna in spada med tiste besede, katerih sploh ne
slovenimo. —

»Chiocca = koklja; chioccare = klok(ot)ati.«

Klokota voda, kadar pada v tankem curku, koklja ali kočka
pa koka, pravi namreč kok-kok-kok in ne klok-klok-klok. S tema
dvema, s kokanjem in klokotanjem, ne smemo zamenjati klon-
kanja — klonka tekočina v zaprti, ne popolnoma polni posodi;
klonka človeku v želodcu, kadar se želodčni vratar iz kateregakoli
vzroka zapre.

Na koncu še nekaj posebnosti!

»Omelette = omeleta, vlivanec.«

Vlivanci so vsaki naši gospodinji znani Tropfnudeln, omleta pa
je omleta! —

»Liebestrank = ljubezenski popitek«.

Kaj neki je to »popitek«? In odkod ga besednjakar ima? Ali
res ne pozna Župančičevega »napoj sladko gorjupi« in ljubezen¬
skega napoja? —

»Mozzare in denti = v zobe iti (mraz).«

Večinoma pravijo, da »gre komu kaj na živce«, kar je seveda
germanizem (auf die Nerven gehen). Beli Kranjec pravi zlasti o lju-
tem mrazu, da gre za nohte. Za zobe gre komu kaj, če ga skomina
—• v zobe pa mraz od jedi ali pijače, če so zobje okvarjeni. -—•

»Alzo = merek na strelnem orožju.«

Kaj spet je to »merek«? Muha na puški ali kobilica z zarezo?

Iz vsega naštetega bi zaključil tole:

Besednjake imamo za to, da se iz njih učimo in da nam v dvo¬
mih kažejo pravo pot — ne pa za to, da nas speljejo na napačno
ah da nam dajejo zagonetke; in drugo: besednjakar, ne sestavljaj
besednjaka brez strokovnjaka.

3 *

35

ZDRAVSTVENA BESEDA V »JUTRU

Kdor hoče zdravstveno pisati, mora znati prav rabiti medna¬
rodne zdravstvene oznake! —

»Kljub vsem zaščitnim ukrepom zahtevajo malarični komarji,
anofeli, vedno nove žrtve«.

Komar, ki prenaša malarijo, ima mednarodno oznako »ano-
feles«, je moškega spola in se v slovenščini sklanja čisto po slo¬
vensko — zgoraj se mora potemtakem glasiti: anofelesi.

Anofeles je z malarijo v zvezi kot njen prenašalec, je torej rna-
larijski komar, ne pa malaričen, ker malaričen je bolnik, ki je
bolan na malariji. Pač pa: malarični znak, malarično obolenje,
malarično hiranje, pa: malarijski problemi!

Da je razloček med malarijski in malaričen, je takoj jasno vsa¬
kemu, če le malo pomisli. Slično: venska odprtina = odprtina
vene, venozna kri, ki se pretaka po venah, ki torej ni arterialna,
katera polje po arterijskem ožilju; kemijsko predavanje = pre¬
davanje iz kemije, pa kemična prvina, kemična spojina. Ni pa ta
stvar takoj jasna n. pr. pri tuberkulozi, tifusu, koleri. Bolnik je
tuberkulozen, tudi za obolenje pravimo, da je tuberkulozno —
bacil, ki tuberkulozo povzroča, pa ni tuberkulozen, zanj moramo
reči, da je bacil tuberkuloze (Klinični besednjak ima tu pogreško).
Pač pa: tifusni bacil = bacil tifusa, toda tifozni bolnik, tifusno
in tifozno obolenje; kolerni bacil = bacil kolere, kolerav bolnik
= na koleri bolan; grižni povzročitelj = povzročitelj griže, grižni
serum, pa grižav bolnik. —

»Posledica gastritide«.

Gastritis, latinski rodilnik gastritidis je oznaka za želodčni ka¬
tar. Ko sem jaz hodil v latinske šole, smo tvorili slovensko obliko
grških in latinskih lastnih imen tako, da smo na osnovo (takrat
smo rekli deblo) pritikali slovensko sklonilo (takrat končnico):
Cicero, Ciceron-is : Ciceron; Juno- Junon-is : Junona. Na isti na¬
čin je napravljena oblika »gastritida«. Zdaj tega ne delamo več,

36

marveč vzamemo mednarodno oznako »gastritis« kot slovensko
besedo ter jo po slovenskih pravilih spolimo in sklanjamo: gastri¬
tis, gastritisa.

Vsa ta načela so navedena v Kliničnem besednjaku. Večina
zdravstvenih piscev jih že uporablja, uvajal jih je predvojni Zdrav¬
niški vestnik. Tudi nestrokovni pisci ne bodo mogli drugače, ka¬
kor da se poprimejo strokovnih zgledov, ker je vendar nemogoče,
da bi pisal vsak po svoje, saj k narodovi kulturi spada tudi disci¬
plina, tudi duhovna disciplina, prav posebno, kadar je smiselna in
pripravna!

Da ne bo večnih zmešnjav, bo treba ta načela prenesti tudi na
vse druge panoge govorjenja in pisanja (ne pisave -— zakaj pisava
je drugo: ta ima lepo, grdo, razločno pisavo = lepo, grdo, raz¬
ločno piše). —

»Marsikak Dolenjec je spoznal genia loči domače pokrajine.«

»Genia loči« je sila nerodno. »Genij« je v slovenščini tako udo¬
mačena beseda kot. n. pr. sanatorij, imperij. Kadar je oznaka sama,
jo bomo rabili tako; kadar ima določilo v slovenščini, takisto: ge¬
nij slovenskega naroda; kadar pa v latinščini, bomo ostali pri med¬
narodni obliki in rekli: genius loči, geniusa loči. —

Ni dolgo, kar smo dobili Slovar tujk; imeli smo že prej enega
v dveh izdajah. Ali ima kateri navodila za oblikovanje tujk v slo¬
venščini? -—-

Že nekaj let pridigam o slovenskem zdravstvenem besedju in
izrazju. Z vidnim uspehom, pa tudi z vidnim neuspehom — vsaj
v častnikarstvu!

»Entomolog je takoj odločil, da mora biti malarično ognjišče
pokončano iz zraka«. V isti številki: »glavna kotišča malarije« in
»glavna legla komarjev.«

Malariaherd sloveniti z »malarično ognjišče« očituje tuje ob¬
čutje in mišljenje. Slovensko »ognjišče« je samo tam, kjer ku¬
hamo in pečemo, pa še tu ne povsod! Pastirji na paši pečejo krom¬
pir in kostanj na tleh, turist si kuha čaj v skali — temu ne rečemo
ognjišče, marveč preprosto: ogenj. Za ognjišče je treba stalnega,
zidanega podstavka, na katerem kurimo, in ta podstavek mora biti
nepokrit, drugače je peč ali štedilnik.

»Kotišča malarije« in »legla komarjev« je zelo dobro. —

»Važna je oblika prebavnega aparata«.

Verdauungsapparat, po slovensko: prebavila! —

»Sadje kot zdravilno sredstvo.«

37

Čemu »zdravilno sredstvo«? Ali ni mnogo lepše in preprosteje:
kot zdravilo? —•

»Jabolka lepo olupimo, umijemo in narežemo na liste.«
Jabolčne rezine po slovensko niso »listi«, marveč krhlji.
Kadar hočemo označiti, da morajo biti ti krhlji tenki, tedaj pride-
nemo tako določilo: ploščati, tenki in podobno. —

»Tako imenovana menjajoča se leta, ko perilo ponehava.«
Wechseljahre der Frau = mena, ne pa »menjajoča se leta«!
»Spolni organi pri ženski.«

To so ženska spolovila, rodila (maternica in nožnica) in plodila
(jajčniki) — pač po tem, kaj mislimo izraziti. —

»Za rak sumljive so: trde vzrastline.«

»Trde vzrastline« so sila nerodne. Temu pravimo zatrdine, to¬
rej: za raka sumljive so zatrdine! —-

»Dražljaj pride po šopih živcev do prizadetih organov.«

Živcev nimamo v šopih, marveč v povesmih ali povezkih: po
živčnih povesmih! —

»Velike količine kolijevih bacilov.«

Mednarodna oznaka je »bacilus coli«. (Colon, coli = debelo
črevo). »Kolijev bacil« je isto, kot če bi rekli »locijev genij« za
genius loči. Svojilni rodilnik je nespremenljiv. Torej: kolibacilov
ali bacilov koli. —

»Jednjalc« je slovenski požiralnik. ■—-

»Po poskusnem zajtrku izpraznimo želodec s takozvano že¬
lodčno tvorbo«; »želodčna tvorba je kak meter dolga mehka kav-
čukasta cev.«

Želodčna tvorba = želodčna bula, gempa, goba. Cev iz kav¬
čuka ali kavčukova cev, ki jo rabimo za izpraznjevanje želodca,
pa je želodčna sonda. Kavčukast = kavčuku podoben! —

»Navedbe o porastu bolečine po zavžiti jedi, bodisi trdni ali
tekoči.«

Ne trdna, marveč trda ali suha jed! —

»Krožnik mesne kaše.«

Haše = mesena kaša! Lahko rečemo mesna = goveja juha,
ragu n. pr. pa ni mesna, marveč mesena juha, ker je iz mesa,
kakor je haše iz mesa. Torej: krožnik mesene kaše. —

»Živi ob pogojih, ko vsa druga bitja podležejo«; »neredko ji
podleže človek kljub vsej znanosti«.

»Podleči« je jako pogost germanizem v našem časopisju. Po
slovensko pravimo: umreti za ranami, za poškodbami, za boleznijo

38

Kadar ne moremo ali nočemo povedati tako, tedaj slovenimo smi¬
selno: živi ob pogojih, ki jih druga bitja ne zmorejo; neredko pre¬
maga, usmrti, vzame človeka (bolezen namreč) kljub vsej zna¬
nosti. —

»Rentgenski zaslon se zasveti.«

Priprava na rentgenskem aparatu, na kateri po senci motrimo
razmere in dogajanja v človeškem telesu, je rentgenski senčnik,
ta se pač zasveti, ne pa zaslon, ki ga rabimo za to, da se z njim ču¬
vamo pred škodljivostjo rentgenskih žarkov. —

»Odlaganje apna v srcu.«

Slovenci v srcu nikdar ničesar ne odlagamo. Slovencem se v
srcu kaj nabira: žalost, kes, apno. —

»Na ta način preprečuje, da bi obilne množine ergosterina do¬
spele v telo, kjer bi pri močnem obsevanju lahko celo prekoračile
prag strupenosti.«

»Prekoračiti prag strupenosti« je čisto po tuje, tu bi se smi¬
selno reklo: kjer bi pri močnem obsevanju lahko celo zastruplje-
vale, učinkovale strupeno. —

»Živali pri pomanjkanju vitamina E niso mogle prinesti živih
mladičev na svet.«

Da otroke prinaša štorklja, to vemo, da bi pa živali svoje mla¬
diče »na svet prinašale«, to je čisto novo! Dlakava žival svoje mla¬
diče poleže, povrže, skoti, perjad jih izvali. —

»Naravna potreba telesa, da se z odstranitvijo strupenih iz-
varkov samo očisti.«

Zvarek = decoctum, die Abkochung. Stoffwechsel = pre¬
snova, Stoffwechselprodukt = presnovek, zgoraj torej se mora gla¬
siti: strupenih presnovkov! —

»Odvajanje izvarkov« je: iztrebljevanje! —

»Prečna mrena« v trebuhu je: prepona! —

Kaj neki je to: »dietna jed, znani muesli«? Kako more biti ta
stvar znana bralcem časopisa, če je niti jaz kot zdravnik ne po¬
znam in je ne morem najti v svojih knjigah!

»Dihalni aparat« in »dihalni organi« so slovenska dihala. —

»Motilci zdravstvenega miru.«

Poznam nočni mir, zakonski mir — zdravstveni mir pa mi je
čisto nov. Ali ne bi bilo dovolj: motilci zdravja ali, še bolje, škod¬
ljivci zdravja. Saj Slovencu to in ono zdravja ne moti, marveč
njegovemu zdravju škodi, to in ono ni njegovemu zdravju mo¬
tilno, pač pa škodljivo! —

39

»Menjava snovi.«

To je doslovna prestava nemškega Stoffweehsel. Že neštetokrat
sem opozoril, da je to po naše presnova, presnavljanje.

Takisto sem, ne vem kolikokrat že, povedal, da je bolezen
pegavica, ne pa pegavec, ki je tisti, ki ima pege.

Pegavico prenaša bela uš, ki je nekako tak most med bolnikom
in zdravim, kakor komar anofeles pri malariji. Ušja zalega pa niso
»jajčeca«, marveč gnide!

»Preganjajo ušivim glavam gnide« — je pel že Prešeren.

40

JEZIKOVNO VEJANJE

1. Napoji se goba — pivec se napije ali opije. Omama, omrtvi¬
čenje, opoj.

»Praznil je bokal za bokalom, nikdar pa se ni napojil.«

Napajamo in napojimo živad; napoji se goba, pivnik, les,
obleka in obuča, pivec pa se napije ali opije.

V zdravstvu uporabljamo omamo in omrtvičenje za daljše
operacije, za krajše, n. pr. za prerez tura ali uravnavo izpahnje¬
nega uda pa rabimo opoj (etrov, klorčtilov) — bolnik je pri prvih
dveh omamljen ali omrtvičen, pri zadnjem opojen.

2. Koren — korenina — korenika.

Nosni koren, koren jezika (jezikovni koren = besedni, je¬
zikov koren v ustih) je različen od zobne ali lasne korenine in ta
je različna od zobne korenike. Iz prvega organ ne raste, prvi je
zgolj del organa; iz drugega organ raste; tretja — pri zobu —
pa je del druge.

3. Tuberkel, tuberkla — tuberkulum, tuberkuluma — bacil
tuberkuloze.

Pri rabi mednarodnih znanstvenih oznak je pri nas še silna ne¬
enotnost, nerazsodnost in zmedenost.

»Posušene tuberkule ohranijo nalezljivo sposobnost.«

Tako berem nekje — mišljeni so seveda bacili tuberkuloze.

Tuberkula, tuberkule ni nič! Take tvorbe mednarodno besedje
ne pozna. Tuberkul, tuberkla je to, čemur pravi Nemec »das tu-
berkulose Knotchen«. Po slovensko bi temu rekli »jetična ali tuber¬
kulozna bunčica«, to je prosu podobna tvorba v tkivu, ki jo pov¬
zroča bacil tuberkuloze. Tuberkulum tuberkuluma pa je grča na
kosti: tuberculum costae = rebrna kostna grča ali kostna grča na
rebru. Prvo in zadnjo oznako ima obrazloženo Klinični besednjak.
Kdaj neki se bodo naši nestrokovni pisci potrudili in pisali stro¬
kovne oznake po strokovnih navodilih? Pred dvema, tremi leti je
nekdo od terminus, terminusa (strokovni izraz), ki ga imata

41

Breznik-Ramovž v svojem Slovenskem pravopisu, kar samovoljno
preskočil na termina, terminov (množina srednjega spola), nekako
tako kot gornji pisec na ženski spol. Treba je samo še, da kak
vnet nabiralec slovenskega besedja in izrazja te in take samovolj¬
nosti ovekoveči v kakem besednjaku, pa bomo imeli zmešnjavo
kakor v pragozdu, kjer raste vse križemkražem v divji naturi brez
sleherne kulture!

4. Nalezljiv, nalezljivost.

». . . ohranijo nalezljivo sposobnost« je druga polovica gor¬
njega stavka. Po slovensko je nalezljiv isto kot »ima nalezljivo
sposobnost«, samo z razliko, da je prvo lepo po slovensko, drugo
pa šolarska prestava nemškega »ansteckungsfahig«. Slovenščina je
ravno v preprosti izraznosti svojevrstna, lepa in krepka, kdor ji
jemlje to, ji jemlje bistvo in jo poniža na opico, ki posnema druge!
Torej: nalezljiv, nalezljivost — nenalezljiv, nenalezljivost in po¬
temtakem: posušeni bacili tuberkuloze ohranijo ali obdrže svojo
nalezljivost.

5. Prsat moški; prsata = dojkata ženska; oprsje.

Prsat pravimo, da je moški, če je močnih prsi, močnega
oprsja — podobno: glavat = velike glave, plečat = močnih pleč,
bedrat = močnih beder, kostnat = močnih kosti, mišičat = moč¬
nih mišic. Prsata ženska pa ni močnega oprsja, marveč tista, ki
ima velike dojke. Ako torej hočemo označiti žensko kot močno
v oprsju, moramo to opisati: močnega oprsja. Za mednarodni »tho-
rax«, ki je prvotno v grščini pomenil oprsnik = prsni oklep, to-
likrat beremo »prsni koš«, ki je dobesedna prevedba nemškega
»der Brustkorb«, pa bi rekli lepo po naše oprsje, kadar gre za
celotno, kadar pa samo za kosti, tedaj prsni okostnjak.

6. Nedrje = nedra; prsi = dojke.

»Si je spustila lišp v nedrje«; »lišp je ves čas ležal na njenih
nedrih«. Pearl S. Buck »Mati«.

»In neder mu je molel ročaj naglo skritih vilic«. Župančič »Da¬
vid Copperfield«.

»Pa deklice, kaj je dahnilo v vas?

Kaj vam oči je vnelo,

Kaj v nedrih vam vzbrstelo?«

Župančič: »Ej mačice«.

»Nič manj ni bel prs tvojih sneg«

Prešeren: »Zgubljena vera«.

42

Tz navedenega je jasno, da je »nedrje« ali »nedra« prostor
med prsmi in obleko, »prsi« pa so to, čemur zdravniki pravimo
dojke ali sploh sprednja stran oprsja. Drugi gornji stavek se mora
potemtakem pravilno glasiti: lišp je ves čas ležal na njenih prsih
(na njenih dojkah).

7. Trup = truncus, der Rumpf; truplo = cadaver.

»Slednjič zagrmi trup (ustreljeni gams namreč) z zamolklim

udarcem na skalnato dno globeli«; »strel v truplo — der Rumpf-
schuss«. Tako berem v dnevniku in v nekem slovarju. Če bi bilo
baš naopak, pa bi bilo prav!

Pleteršnik ima za trup i Rumpf i Leiche, za truplo pa Rumpf
in Leichnam. Kolikor se spominjam, smo že v ljudski šoli razloče¬
vali med tema dvema pojmoma, kar smo seveda v zdravstvu na¬
daljevali, da je namreč trup = truncus in truplo mrlič (pri
človeku) in kadaver (pri živali).

Kar je ločeno strokovno, moramo ločevati tudi v nestrokov¬
nem pisanju! Že v Zdravniškem vestniku sem ponovno pokazal na
oznake, ki jih Pleteršnik ne razlikuje: nosnica (Nasenloch) in
nozdrva (Nasenfliigel); voh (Geruchsinn) in vonj (Geruch); vohati
(z nosom zaznati) in vonjati (duh razširjati), kar oboje je po nem¬
ško riechen; iztrebki = ekskrementi in otrebki po porodu ali
splavu. K tem in takim oznakam spadata tudi trup in truplo, vsi
skupaj pa molijo naš sodobni kulturni očenaš: dajte nam, oj po¬
zvani in izvoljeni, prevejan slovenski besednjak!

8. Središče in osrčje.

Nekoč sem zapisal o nekom, da je bil osrčje slovenske lovske
besede, pa mi je znanec kanil podkaditi, češ da izvirajo vse moje
prispodobe iz mojega poklica, da torej sploh ne morem iz poklic¬
nega risa in da je pokojni prof. Prijatelj podobno misel izrazil
drugače, da je bil namreč Stritar s svojim Dunajskim zvonom
osrednja postava slovenske kulture. Znanec mi je hotel podkaditi,
pa mi je pokadil!

»Središče« je sredi nečesa, je torej nekaj, kar v sredini leži
ali stoji, »osrčje« s srcem — motorjem življenja! —- pa je ne le
sreda, v kateri kaj leži ali stoji, marveč tudi žarišče, iz katerega
vse izžareva in v katero se vse steka —- središče je potemtakem
statična, osrčje pa dinamična oznaka! Jaz sem mislil na dinamič¬
nost in sem zaradi tega zapisal »osrčje«.

d. Cvrtje; cvrtnjak; na masti zakrknjeno jajce.

43

Ko sem sestavljal Klinični besednjak, sem moral seči tudi na
področja, ki se morda komu zde nepovezana z zdravstvom. Toda
oznake za jedila so vsakdanja zdravnikova potreba, saj zdravnik
mora dan na dan predpisovati bolnikom dieto.

V Kliničnem besednjaku sem zapisal: »ocvrto jajce = cvrtje;
na masti zakrknjeno jajce, das Ochsenauge; jajčna jed, jajčnjak, die
Eierspeise«.

To je treba popraviti, zakaj »jajčna jed« je dobesedna prestava
nemške Eierspeise, »jajčnjak« pa je isto kot jajčnik, der Eierstock.
Da sem za Eierspeise zapisal te dve oznaki namesto belokranjskega
cvrtja, je bilo krivo to, ker sem si domišljal, da Belokranjice ste¬
pena jajca podmedejo, preden jih vržejo v ponev. Ondan pa sem
se prepričal, da ne, da jih marveč samo osolijo in opoprajo ter
take izlijejo na razbeljeno mast. Razlika je torej samo ta, da jih
v Beli Krajini v ponvi več ne mešajo kot drugod, marveč pustijo,
da se napravi omletasta zakrknina, ki jo potlej dajo na mizo.

V Kliničnem besednjaku je torej namesto gornjega besedila
treba postaviti tole: »cvrtje die Eierspeise; na masti zakrknjeno
jajce das Ochsenauge, das Spiegelei; cvrtnjak der Schmarren«.

Zadnjega smo poznali po dunajski kuhinjski umetnosti kot
Kaiserschmarren in mu rekli »cesarski, carski praženec«. S pro¬
padom cesarske Avstrije naj izgine tudi njen kuhinjski cesar s
pražencem vred, nadomesti naj ga »cvrtnjak«, ki ga ponekod pri¬
pravljajo liki polento tako, da ga je treba rezati, navadno pa liki
žgance, ki jih drobe.

10. Furunculus = tur; tvor = tvorba.

»Tvor, -a m. (ne: tur, -a)«.

Tako Slovenski pravopis.

»Posamezne tvore obravnavajo često s kiruršKimi poseŽKi,
manjše tvore poiskušajo odpraviti z mazili ali tudi z obsevanjem
z Roentgenovimi žarki«; »glagol tvoriti je dal samostalnik tvor —
bolezenski — ki ga nekateri imenujejo napačno tur«.

Drugi in tretji stavek sta iz naših časopisov — oba deca ne¬
podpisanih staršev.

»Mrzli gnojni tvori se spuščajo od hrbtenice k medinici«; »v
tvorih t. j. v okuženih ranah«; »tvor, odločen iz okolice in izre¬
zan«; »zlodejev tvor na površju«.

Zadnji štirje stavki so iz prevoda Majocchijevega Kirurgovega
življenja. V prvem pomeni »tvor« tuberkulozni ognojek (abscessus
fridigus), v drugem prisad (phlegmone), v tretjem bulo (neoplasma),

44

v četrtem pomeni »zlodejev tvor« zločesto bulo (neoplasma ma-
lignum).

Iz navedenega vidimo, da je »tvor« enkrat furunkel, drugič
absces in flegmona, tretjič neoplazma. Vsakikrat torej čisto nekaj
drugega!

Časnikarskim piscem — podpisanim in nepodpisanim — to
morda zadostuje, zdravniki pa moramo biti tudi v označevanju
obolenj jasni in natančni, zakaj šolnina za zmedo v razpoznavanju
bolezni gre na rovaš zdravja bolnikov!

O turu in tvoru sem zapisal v Zdravniškem vestniku 1941/3:
»V Beli Krajini pravijo »tvor«, izgovarjajo pa »tvur«, povsod
drugod po Slovenskem pa sem slišal od zdravnikov in nezdravni-
kov zgolj tur«: tur se mi dela, tur imam, tur me boli, tur se mi
je prepustil.

In kaj je »tvor«?

To, čemur pravi Nemec »die Bildung«: kožni tvor = die Haut-
bildung. »Tvor« je potemtakem isto kol »tvorba«. Le tedaj, kadar
mislimo na furunkel kot tvorbo pod kožo, samo tedaj ga prište¬
vamo med kožne tvore ali tvorbe.

11. Mati otroka vzame k prsim, ga ima pri prsih, ga vzame od
prsi (enkrat) in ga odstavi, kadar ga več ne doji.

»Je odstavila otroka s prsi« — mišljeno je, da je dojenje kon¬
čala.

S prsi vzamem samo tisto, kar je na prsih — zizajoči otrok pa
ni na prsih, marveč pri prsih, torej ga mati vzame od prsi.

12. »Obslušal mu je prsi ter mu obtrkal in obtipal jetra«.

Zdravniki pravimo, da avskultiramo srce, pljuča itd., pa tudi,

da avskultiramo srčne zvoke, pljučne šume itd. V slovenščini to
dvoje natančno razločujemo: organe osluškujemo (podobno: nekaj
ogledujemo, otipavamo, okušavamo, ovohavamo), zvokom in šumom
pa prisluškujemo.

Poleg avskultacije rabimo pri zdravniškem preiskovanju tudi
perkusijo: organ perkutiramo = ga pretrkavamo.

Obslušavamo, obtrkavamo in obtipavamo organe takrat, kadar
z osluškovanjem, pretrkovanjem in otipavanjem skušamo dognati
njihove meje.

13. Spoznam se v čem, spoznam se na kaj.

»Spoznam se malce v medicino«; »v konje se spozna«; »bolezen,
ki se vanjo ne spoznam«.

45

Prav: spoznam se malce v medicini = v zdravstvu; spoznam
se malce na to medicino = na to zdravilo; spoznam se na konje;
bolezen, ki se nanjo ali v njej ne spoznam.

14. Bolezen je nujna, takisto je nujen bolezenski primer, bole¬
zenski slučaj.

»Ne bil bi predlagal operacije, če bi res ne bilo nobene možno¬
sti za njeno izvedbo«; »priznavam, da je pri meni primitivno, ven¬
dar zadošča za tak slučaj v sili«.

Iz besedila je jasno, da gre za nujno zadevo, torej za nujen
primer in za nujno operacijo!

15. Spoštovanje — spoštljivost; simpatije —- simpatičnost; bo¬
lest — bolestnost.

»Med nama so nastale vezi poklicne spoštljivosti, prav kakor
osebne simpatije«; »občutil sem s silovito bolestjo, da so se najina
pota ločila«.

Zdravnike vežejo vezi poklicnega spoštovanja in ne spoštlji¬
vosti, ki je zgolj lastnost, torej nekaj abstraktnega, in osebne sim¬
patije, kakor je izraženo pravilno, ne pa simpatičnost, kar bi bilo
napek; takisto je prav« občutil sem z bolestjo«, ki je konkretna,
dočim je bilo z bolestnostjo napek, ker je kot lastnost abstraktna.
Podobno: resnica oči kolje in ne resničnost oči kolje; Župančič
pravi v Davidu Copperfieldu: »Slabina, ki jo je čedalje bolj ob¬
hajala« in »nato jo je obšla slabina«. Istotako v Temnem cvetu:
»Obraz, ki mu je prebijala rdečina zagorelo polt«; »temna bledina
nerazločnih odlitkov v mavcu in bronu« — ne pa rdečost, seveda
tudi ne rdečica, ki je bežna, in ne bledost.

16. Opekastordeča in opečna stena.

»Na vrhu opekaste stene« je prav, kadar stena ni iz opeke,
marveč ima samo opekastordečo površino — kadar pa je iz opeke,
tedaj je »opečna stena« in »opečnordeča«.

V zdravstvu pravimo gošči, ki se sesede v seču, sedimcntum
latericium = opekasta sesedlina, ker je opečnemu prahu podobna,
če pa bi bila iz opečnega prahu, tedaj bi bila opečna sesedlina.

17. Recept napišem.

»Sem spisal recept«.

Minilo je že četrto desetletje, odkar zasledujem slovensko
zdravstveno besedje in izrazje, pa še nikdar nisem slišal drugače
kot: recept napišem, zdravilo zapišem in dieto predpišem.

18. Ščitnica — golša.

»Človek mora neogibno umreti, če nima golšne žleze«

16

»Golšna žleza« hI  ne tic ne miš: dokler je žleza zdrava, je
ščitnica, kadar pa je bolezensko izpremenjena, je golša.

19. Nenadna besnost.

»V nagli besnosti je trgala obleko s sebe«.

Besnost je že sama po sebi več ali manj nagla. Zgoraj pa je
mišljeno, da je bila nenadna, ker jo je napadla hipno.

20. Obvezila; obveza; rano obvežem.

»Obveze za rano je bilo treba plačati«; »zvezal sem mu rano«.

Obveza je tedaj, kadar je že na rani; rano obvežem z obvezili,
zvežem pa komu roke, noge. Zgoraj je najbrže mišljeno, da je bilo
treba plačati obvezovanje ran, to je delo in material. — Obvezal
sem mu rano!

21. Puščam komu.

»Pustil sem mu kri«.

»Puščati komu« je tako ukoreninjen zdravstveni izraz, da ga
nikakor ne moremo izpreminjati, pa tudi, če gre za enkratno de¬
janje. Torej: puščal sem mu.

22. Črnavka; otolkljaj ali otolčenina; bunka.

»Nisem ujel v spopadih niti navadne modre pege na koži«.

»Navadna modra pega na koži«, ki jo kdo skupi pri spopadih,
je po slovensko črnavka, kadar je hujša, je otolkljaj ali otolčenina,
kadar je pa zraven še zatrdina in zateklina, tedaj je to bunka. —-
Nabunkati koga!

23. Znak — znamenje; rdečina — rdečica.

Kadar berem naše vodilne slovenitelje, se prav posebno razve¬
selim, če najdem oznake, ki sem jih sam zagovarjal v svojih do¬
sedanjih razpravah in jih uvrstil v Klinični besednjak.

Znak bolezni = bolezenski simpton; znamenje = naevus;
»rdečina« je liki belina, rjavina, sivina to, kar je stalno rdeče
(ustnična rdečina), dočim je »rdečica« bežna, mimogrede.

»Sem videl, kako so bela znamenja od mojih prstov (po klofuti
namreč) izginila iz žive rdečine njegovega lica ter zapustila na
njem še bolj živo rdečico«. Župančič »David Copperfield«.

»Znaki obupa«; »je opazil razne znake, da ji je malce nerodno«;
»so vsi znaki kazali na to, kako izvrstna žena bo«. Levstik »Ana
Karenina.«

24. Ženska — žena; moški — mož.

Kljub temu, da sem že ponovno opozoril na razliko med enim
in drugim, se še zmeraj najdejo ljudje, ki jim to neče biti jasno.
Eto zgledov iz prvega vira za moje naziranje!

47

»Vpliv gospe Micambrove se uveljavlja v trojnem značaju žen¬
ske, žene in matere«. Župančič »David Copperfield«.

»Tvoja žena je očarljiva ženska«; »se je nenadoma izpremenila
iz otroka v svetsko žensko«; »kakšne bodo (oči namreč) šele, ka¬
dar se prebudi v njej ženska«; »lahno, krčevito jo je stisnil; ali
bi mogel sploh kateri moški manj?« Župančič »Temni cvet«.

25. Presnova, presnavljanje; prcosnova; fizičen, fizikaličen.

»Preosnova poljedeljstva« (Ana Karenina), t. j. poljedeljstvo

na novih osnovah.

»V mojem telesu se po fizičnih, kemičnih in fizioloških zakonih
vrši presnavljanje«.

Fizičen = telesen, nasprotje: psihičen = duševen; fizikaličen
'= po zakonih fizike.

26. Spanec — spanje.

»Lisica je planila prestrašena iz spanca«.

Spanec me lovi ali spanec se me lovi, me prijemlje; spanca se
otepam, spanca se branim, spanec preganjam.

Rahlo, trdno, nevzdramno, smrtno spanje.

Iz tega sledi, da je spanec Schlafbediirfnis, spanje pa Schlaf.
Gornji stavek je torej zgrešen, kakor je zgrešena razlaga za spanec
v Pleteršniku.

27. Koža je od mraza mramornasta.

»Koža v mrzli kopeli je često mramornata«.

»Mramornato« je vše, kar je iz mramora, n. pr. mramornata

plošča na mizi — koža od mraza pa je mramorju samo podobna,
po svoji barvitosti namreč, je torej mramornasta. Pleteršnik pravi
pravilno: »mramornast mamorartig« in »mramoren von Marmor«,
Slovenski pravopis s svojim: »itiramornast = mramornat« pa ne!

28. Boleč — bolesten — bolezenski (patološki).

»Ako vpliva bolestna izprememba na posledice nezgodnega do¬
godka«.

Tako nekdo razlaga določila o nezgodah. Menda je ni bolj skro¬
tovičene slovenščine od one, ki jo imajo naše zavarovalnice.

Poškodba, ki boli, je boleča; žalostna vest, ki nas zateče, je
bolestna — bolečina je torej telesno, bolest pa duševno neugodje!
Zgoraj je mišljeno, da bolezen, obstoječa že pred nezgodo, vpliva
na nezgodo; če nezgoda zadene človeka s sladkorno boleznijo, je
zadeva drugačna, kot če zadene poprej zdravega človeka — to pa
ni bolestna, marveč bolezenska (patološka) izprememba! Takisto:

48

bolezenski znak = znak bolezni, bolezenska pijanost, bolezenska
ljubosumnost.

29. Posledica nezgode.

»Posledica nezgodnega dogodka«.

Ali je mogoča še večja nerodnost v izražanju? Ali ni lepše ali
vsaj tako točno, pa preprosto ia po slovensko: posledica nezgode?

30. Okužim se s čim.

»Kakor znano, danes lahko točno ugotovimo, dali je bil kdo
nakužen za tbc ali ne«.

Tako berem v higienskem članku.

Nemec pravi: mit Tuberkulose angesteckt. To prevajati z »na¬
kužen«, je približno isto, kot je napravila ljubljanska anatomija, ki
je za »angewachsen« rekla »naraščen«, ko vendar pravimo »oku¬
žen s čim« in »priraščen na kaj«. Gornji stavek bi se potemtakem
pravilno glasil: dali je bil kdo okužen z jetiko, dali je kdo kdaj že
obolel na jetiki.

Okužiti ali celo nakužiti se »za čim« — to je jezikovna za¬
bloda!

31. Zlotvoren = zločest (maligen); nezlotvoren = nezločest (ne-
maligen, benigen).

»Spolne bolezni so v bistvu dolgotrajne in zlokvarne«.

»Zlo kvariti« ne moremo reči, saj zlo je že samo po sebi
kvarno. Zlo delamo, zlo tvorimo — torej: zlotvoren in nezlotvoren.
Primerjaj čudotvoren!

32. Sifilitično vodeničen.

Novorojenček, da je »vodno sifilitičen«.

Vodne živali žive v vodi ali ob vodi (ribe, vodne ptice); vodno
rastlinje raste v vodi; poznamo tudi vodnega = povodnega moža.

Vodena juha, vodeno sadje, vodena bula, vodenoglavec — vse
to je polno vode.

Pri človeku, ki je poln vode ali katerega celice so bolezensko
prepojene z vodo, pravimo, da je vodeničen, bolezen je vodenica.
Novorojenček, ki je zaradi sifilisa prepojen z vodo, ni »vodno si¬
filitičen«, marveč sifilitično vodeničen.

33. Kirurgična operacija.

»60.000 kirurgičnih posežkov«.

Tako nekdo fantazira o številu operacij, ki naj bi jih bil nek
operater napravil v svojem življenju. Blagor mu, kdor to verjame!

»Kirurgiški poseg« ali »kirurgiški posežek« je doslovna pre¬
stava nemškega chirurgischer Eingriff. Po slovensko rečemo kirur-

Slovenska zdravstvena beseda 4

49

gična operacija ali na kratko operacija, kadar je iz zveze jasno,
za kakšno operacijo gre.

34. Utapljati se, utopiti se — utopljenec; daviti se; zadušiti se.

»Reševalec udavljencev v vodi.«

Od kod neki ljudem tako nenavadne oznake?

Utapljajoči se je v nevarnosti, da mu voda zalije pljuča in ga
zaduši. To pa ni davljenje, zakaj davim koga, če od zunaj na vratu
stiskam sapnik in ga tako dušim; davi se kdo s kako stvarjo v
požiralniku, ki mu od znotraj pritiska na sapnik. Z dunajske kli¬
nike se spominjam želodčnega rakavca, kateremu je operater pri¬
vzdignil želodec, da bi mu napravil nov prehod v črevo, pa je na¬
enkrat prenehal dihati. Narkotizer je takoj odprl usta in videl, da
so polna rentgenske kontrastne tvarine, ki je pripolzela iz pri¬
vzdignjenega želodca, zalila žrelo, sapnik in pljuča ter ga tako za¬
dušila, ne pa zadavila!

Utopljenec je tisti, ki se je utapljal, pa še ni mrtev, kateremu
je torej še moči pomagati, pa tudi tisti, ki se je v vodi že zadušil;
udavljenec ali navadno zadavljenec pa tisti, ki se je s kako trdo
stvarjo (s kosom mesa, s krhljem jabolka, z zobno protezo) zadavil,
in tisti, ki je bil zadavljen.

35. Nagnjen biti h kaki bolezni.

»Slabiči na pljučih nagibajo k tuberkulozi«. -

Ta stavek bi bil še nekam pravilen, če bi bil v njem glagol re¬
fleksiven: se nagibajo, zakaj nagibati je prehoden glagol: nagibam
glavo. Navadno pa pravimo: nagnjen biti h kaki bolezni. Pleteršnik
ima kakor nalašč: nagnjen biti k čemu = inklinirati.

36. Rdečilo — rdečina.

»Pri mazanju s tuberkulinom nastane na namazani koži rde¬
čilo«.

Rdečilo je ali rdeča tekočina, s katero šolniki plašijo šolarje,
ali kamenček, s katerim si ženske rdečijo ustnice. To pa, kar na¬
stane po rdečenju, je rdečina. Takisto ustnična rdečina (Lippen-
rot).

37. Racile na gojišču razmnožujemo (kultiviramo).

»Bacile tuberkuloze doženemo pod drobnogledom, eventualno
po namnoženju«.

Res je, da ima Pleteršnik: »namnožiti = vermehren«, res pa
je tudi, da ga do zdaj še ni bilo med nami — vsaj jaz ga ne
poznam — ki, bi se izražal tako. Pač pa pravimo, da bacile raz¬
množujemo ali kultiviramo: razmnoževanje, razmnožitev bacilov.

50

38. Vbrizgnina.

»Če je bilo v vbrizganem le nekaj bacilov«.

»Vbrizgano«, das Eingespritzte, je po slovensko vbrizgnina.

40. Žleza — bezgavka.

»Na vratu in na pljučih otečejo limfatične žleze«; »žlezna tu¬
berkuloza«.

Do leta 1935. je mednarodno zdravstvo poznalo na vratu, plju¬
čih itd. »lymphoglandulae« (Lympfdriisen). Tega leta pa je med¬
narodna nomenklatura to anatomsko zgrešeno oznako zamenjala
in jo nadomestila z »lymphonodus«. Nemci so svojo oznako izpre-
menili v »Lymphknoten«. Slovenski zdravniki smo že poprej —
če tudi ne zavedno in ne dosledno — pravilno razločevali: bez¬
gavke na vratu, na pljučih, v pazduhi, v dimljah od žlez: (žleza)
slinavka, ščitnica, trebušna slinavka, lojnica, znojnica, modo,
jajčnik. Zdaj, ko se je izkazalo, da je slovensko označevanje pra¬
vilno, vendar ne bomo silili na zgrešeno. Gornja dva stavka se
potemtakem pravilno glasita takole: »na vratu in na pljučih ote¬
čejo bezgavke«; »tuberkuloza bezgavk ali bezgavčna tuberkuloza«.
— Žlezna tuberkuloza je n. pr. tuberkuloza ščitnice, moda,
jajčnika.

41. Pljučni reženj.

»Pljučne krpe«.

»Pljučna krpa« je liki »pljučno krilo« germanizem: Lungen-
lappen, Lungenfliigel. Po slovensko rečeno pljučni reženj, kadar
govorimo o posameznem lobusu pulmonum, drugače pa leva, desna
polovica pljuč ali leva, desna pljuča.

42. Hitra jetika, nagla sušica.

»Galopujoča (dirkajoča) sušica«.

Tako berem dobesedno!

Za »phthisis florida (galoppierende Tuberkulose)« je to pre¬
stava, da bi jo vsak šolarček zmogel boljšo! Po vsem Slovenskem
je znana »hitra jetika« ali »ta hitra«; »imam naglo sušico« ■—-
Levstik »Bratje Karamazovi«. Zakaj in čemu lepo in smiselno slo¬
vensko oznako zanemariti in jo nadomestiti z nestvorom?

43. Nezadostna prehrana — slaba hranjenost, izstradanost.

»Strašne nesreče, ki jih zadevajo, kakor lakota, podhranjenost,

bolezni itd.«.

»Podhranjenost« za Unterernahrung? Resda pravimo podlož-
nost, podzavestnost, podrejenost itd., toda vsaj mene beseda »pod¬
hranjenost« čudno dirne. Jaz bi v zgornji zvezi rekel: nezadostna

4 *

51

prehrana kot vzrok, slaba hranjenost ali izstradanost kot po¬
sledica.

44. Izbuljene, bolščave oči.

»Izbuhne oči kot dva krompirja«; »junec požira z izbuhnjenimi
očmi deteljo.«

Izbuljene ali bolščave oči imajo bolniki z Basedovljo bolez¬
nijo. Oči izbuljimo, kadar odpremo trepalnice na široko in se kam
zastrmimo. Izbuljene oči = bolščave oči.

Izbuhniti se = sich aufblahen: deska se izbuhne, kadar se
napne in zvije.

Torej: izbulji oči kot dva krompirja; junec požira z izbuljenimi
očmi deteljo.

45. Organsko tkivo — tvorniška tkanina.

»Pljučna tkanina«.

Nemec resda pravi i živemu tkivu i neorganski tkanini »Ge-
webe«. Slovenci pa imamo dvoje lepih besed: za živ organ tkivo,
za neživo tvarino pa tkanina. Torej pljučno, kostno, živčno tkivo
pa: svilena, volnena tkanina.

46. Zdravnik za jetične bolezni, zdravnik za pljučna obolenja.

»Ftizeolog (jetikoslovec)«.

Poznamo naravo-, modro-, zvezdo-, lepo-, jeziko-, izrazoslovce,
ftizeologu pa jaz vendarle ne bi rekel »jetikoslovec«. Moj jezi¬
kovni čut se temu upira, ker taka tvorba slovenščini ni svoj¬
stvena, pa čeprav mora tolikokrat vgrizniti v kislo jabolko. Ka¬
kor pravimo: zdravnik za notranje, za živčne, za duševne itd. bo¬
lezni, tako bi jaz rekel: zdravnik za jetične bolezni ali zdravnik
za pljučna obolenja.

47. Krompir omrzne —- omrznjen, omrzel krompir.

»Nekoliko namrznjen krompir«.

To je »angefroren«!

Kakor pravimo: opečen, oparjen, okuhan, opaljen, ožgan,

okvarjen za vse, kar ni spečeno, sparjeno, skuhano, spaljeno, se¬
žgano, skvarjeno, pri čemer torej proces pečenja, parjenja, kuha¬
nja, paljenja, žganja, kvarjenja ni popolen, marveč samo delen,
tako moramo reči za krompir, ki je le deloma od mraza pokvar¬
jen, da je omrznjen ali omrzel.

»Ušesa so omrznila« — najdem v Pleteršniku.

48. Kri polje, kroži, se pretaka — planje, kroženje, pretakanje
krvi. Pretok krvi = transfuzija.

»Hitrejše kolobarenje krvi« za cirkulacijo krvi!

52

Kdo in kaj kolobari?

Kolobariti more samo stvorjenje trde konzistence —■ da go¬
vorim fizikalično — nikdar pa ne tekoče, ne plinsko! Ponočnjaki
kolobarijo, kadar kolovratijo po vasi; srnjak in srna kolobarita,
kadar se v krogu gonita pred zaskokom; »v sončni zarji luna ko¬
lobari« (Ciciban) — kri po žilah pa polje, kroži, se pretaka. Pre¬
točim kri, pretok krvi, nikakor pa ne: prekolobarim kri, prekolo-
barjenje krvi.

49. Čist — nečist zrak.

»Živela je noč in dan v umazanem zraku«; »zrak mora biti
popolnoma čist«.

Drugi stavek je pravilen. Nasprotje čistoči zraka pa ni umaza¬
nost, marveč nečistoča. Prvi stavek se potemtakem mora glasiti:
». .  . v nečistem zraku«.

50. Valovati ■— zavalovati — zvalovati.

»Zrak mora biti stalno zavalovan«.

Zavalujem zrak takrat, kadar ga začnem valovati. Zvaloval sem
ga, kadar sem ga že spravil v valovanje. V gornjem stavku ni
mišljeno :ie prvo ne drugo, marveč, da mora zrak stalno valovati
— zrak mora biti stalno v valovanju ali valovan.

51. Bolezen preprečim — bolezni se ubranim.

»Preventiva (odbrana I tuberkuloze«.

»Odbraniti koga česa« je v slovenščini toliko kot koga z uspe¬
hom pred čim braniti: bolnika bolečin, otroka muh.

»Preventivno zdravstvo« pa je malce drugače.

Praevenire je latinska beseda in pomeni prehiteti, preprečiti.
V našem primeru: nastanek bolezni prehiteti, t. j. bolezen prepre¬
čiti. Do zdaj smo v slovenščini za preventivno medicino zmerom
rekli preprečevalno zdravstvo nasploh, posebej za kako bolezen pa
preprečenje, preprečitev bolezni. Oboje i v mednarodni i v sloven¬
ski zdravstveni besedi kaže prvenstveno na organizatorične ukrepe
v zdravstvu: na oskrbo z zdravo pitno vodo za preprečenje tifusa;
izsuševanje močvirij proti malariji; cepljenje proti kozam itd. Ka¬
dar pa sem sredi kake bolezni, kadar se me bolezen že nekako
loteva, pa vendarle ne zbolim, tedaj rečem, da sem se bolezni
ubranil. Pleteršnik ima: »to najbolj ubrani, da se ne širi bolezen«.

Torej: preventiva tuberkuloze = preprečevanje jetike.

52. Ishias = bolečine v bedrnem živcu.

»Vnetje nožnih živcev (išias)«.

53

Živec, za katerega zgoraj gre, se imenuje nervus ischiadicus.
Grška beseda »ishion« je pomenila sprva kolk, pozneje ritnico.
Dobesedno bi torej temu živcu po naše rekli: kolčni, ritnični ži¬
vec. Ker pa je ta živec ne samo v ritnici, ampak gre po bedru v
podkolenek, bi bila zanj pravšna oznaka bedrni živec, dočim je
nervus femoralis stegenski živec.

»Noga« je prvenstveno stopalo, včasih pa tudi ves spodnji ud.

Med bedrom in stegnom na videz ni razlike, pa vendarle ču
tirno razliko, če natančneje prisluhnemo: udarim koga po stegnu
je toliko, kot spredaj ali od strani, udarim koga po bedru, pa
toliko, kot od zadaj.

Druga netočnost gornjega stavka je v »vnetju«. Vzrokov ishiasa
je niokoliko, zaradi tega reči ishiasu kratkomalo vnetje, jt
zgrešeno.

In tretja: transskribirati mednarodni »ischias« v slovenski išias
more samo tisti, ki v mednarodni besedi vidi nemški sch. Slovenska
oznaka more biti samo ishias, kakor ga izgovarjamo povsod.

53. Bronhialna astma.

»Bronhialni astma«.

Tako piše zdravstveni strokovnjak, pa jezikovni samovoljnež.
»Asthma bronchiale« je v latinščini srednjega spola. V slovenščini
pa so vse besede na -a ženskega spola, razen tistih seveda, ki po¬
menijo moško osebo: starosta, ata, sluga itd. Kako torej pride pisec
na to, da zapiše »bronhialni astma« namesto bronhialna astma?

54. Mozgava kost — rahla kost.

Ondan sem na Dolenjskem čul gornje razločevanje za kosti.
Prvo, mozgava kost, je nemški Riihrenknochen, drugo, rahla kost,
pa to, čemur v zdravstvu pravimo »os spongiosum«. Prva ima moz¬
gov stržen, druga pa je nekako satovita, gobasta. Obe oznaki sta
smiselni, točni, preprosti. Tudi Pleteršnik navaja: najboljše moz-
gave kosti.

55. Trpeti na jetiki grla.

»Trpel je na jetiki grlača, ki ga je v zadnjih dneh ovirala
uživati sleherno hrano«.

Mišljena je jetika grla, ki se je razširila na žrelo in zavzela
tudi začetek požiralnika.

»Grlač« je v slovenščini nenavadna oznaka in bi prej značila
bitje, ki ima grlo, kot pa grlo samo.

56. Vbod — vbodljaj.

54

»Strupene kače, ko ukoljejo, napravijo le majhno ranico, ki
je videti kakor rahel vbodljaj z dvema šivankama«.

Vbodljaje in vbode delamo zdravniki, kadar z vbrizgavanjem
mrtvičila mrtvičimo mesto, kjer bomo operirali. Ko vbodemo, ime¬
nujemo to delo vbodljaj: napravil sem en, dva vbodljaja; kraj pa,
kjer smo vbodli, je vbod: skozi dva, tri vbode sem vbrizgnil. Zgo¬
raj se mora torej pravilno glasiti: ». . . ranico, ki je videti kakor
rahel vbod z dvema šivankama«.

57. Smrtonosen —- smrten.

»Posledice kakega pika so smrtonosne«.

Smrtonosno je to, kar prinaša smrt: strupena kača, kačji pik
je smrtonosen, posledice pika pa so smrtne.

58. Protistrup, protisnov; strup vbrizgam v kri, strup je
vbrizgan.

»Dejstvo, da kačji strup, vnešen v kri sesalca v majhnih obro¬
kih, povzroči v njem tvorjenje protistrupa ali takozvanih antiteles«.

Memfa se v vseh jezikih ogibljejo takozvanih hibridnih oblik,
t. j. takih, ki so sestavljene iz dveh jezikov, ki torej niso ne tič
ne miš. Dokler v slovenščini ne najdemo boljše oznake za nemški
Antikorper, dotlej uporabljajmo sestavljenko iz samih slovenskih
prvin, torej: protitelo ali protisredstvo, saj pravimo tudi protistrup.

»Vnešen strup« je dobesedna prestava iz nemščine »einge-
bracht«. Po slovensko pravimo, da strup v kri vbrizgnemo, strup
je potemtakem vbrizgnjen v kri.

59. Ne učinkuje pri piku bosanskega gada; ne učinkuje, če je
pičil bosanski gad.

»Zdravilni serum ne učinkuje v slučaju pika po bosanskem
gadu«.

Menda ni treba posebej naglašati, da je ta stavek občuten in
mišljen čisto po tuje. Po slovensko bi se glasil kakor je povedano
zgoraj.

60. Neopazni, nevidni mikrobi.

»Je zasledil, da morejo podvidne zverinice (mikrobi namreč)
požreti in umoriti živa bitja, ki so veliko večja kakor one same.«

To najdem v nekem našem mesečniku. Isto mesto iz angleščine
vidim v nemščini takole: »dem blossen Auge unsichtbare Ge-
schčipfe«.

»Podviden«, beseda, ki jo najdem prvič, je sestra »podhranje¬
nosti«, gl. točko 43, obe pa sta slovenščini nesvojstveni, pa če¬
tudi imata precej žlahte.

55

Kakor smo za podhranjenost rekli po slovensko »slaba hranje¬
nost«, tako bi rekli za gornjo misel neopazne zverinice, tudi ne¬
vidne zverinice, katerih ne vidimo brez pripomočkov, kadar pa
tudi s temi ne, tedaj nevidljive zverinice.

Ista pisavka pravi v isti zadevi na drugem mestu pravilno:
»ne da bi pomislil, kako lahko bi preskočile (zverinice namreč)
nanj iz varnega skrivališča nevidnosti«.

61. Ovitek; zavitek = zavoj; ovoj; povoj. Obveza —
preobveza.

Če kdaj kje, tedaj je iz zgornjih besed jasno, da je treba raz¬
ločevati in se odločiti za primerne oznake pri posameznih pojmih.

Mrzle, vroče, kašnate, gorčične ovitke dajemo bolnikom, kadar
jih ovijamo.

Zavitek zavoj: jestvin, obleke, knjig, jabolčni zavitek. »Za¬
voj« je pa tudi pri obvezovanju, die Bindetur: cirkularni zavoj.

Ovoj je der Umschlag, s katerim ovijemo kakšno stvar (knjige).

Povojev imamo več vrst: kalikojev, škrobani, mavčev itd., ki
jih rabimo pri obvezovanju in preobvezovanju — die Binde.

Prvi povoj (Verbandpackchen) je tisti skupek obvezil, ki jih
ima vojak, turist, lovec za prvo silo.

Obveza = der Verband; preobveza = der Yerbandwechsel.

62. Bacili kar mrgole — bacilov kar mrgoli.

»Če je čisto, stekleno ploščico pomazal s koščkom mišje vra¬
nice, ki so v njej bacili kar mrgoleli, je opazil . . .«

Tako berem v prestavi nekega zdravstvenega članka.

Ali in kakšna je razlika med uvodnima stavkoma.

»Bacili kar mrgole« pomeni, da ne mirujejo, da se gibljejo;
»bacilov kar mrgoli« pa pravimo, kadar jih je kot listja in trave
ter se gibljejo.

63. Poskus (poizkus) — preizkus (preizkušnja).

Zdravniki moramo dobro razločevati med enim in drugim.

Poskušam kaj, kadar iščem kaj neznanega: včasih poskušam

zdraviti bolnika s preprostimi stvarmi (s primernim življenjem, z
dieto), drugič z zdravili, spet drugič z operacijo — kar tukaj
iščem, je način, po katerem bi bolnika ozdravil: zdravilni poskus.

Kadar pa hočem na bolniku dognati kaj že poznanega, tedaj
pravim, da na njem to ali ono preizkušam: bolnikovo vodo preiz¬
kušam na beljakovino, na sladkor itd., takisto preizkušam njegovo
kri na različne reakcije — krvni preizkus, die Blutprobe.

56

Vzgojitelj skuša ali poskuša doseči uspehe zlepa, kadar to ne
gre, tedaj tudi drugače — šiba novo mašo poje! Kakor zdravnik pri
zdravljenju, tako poskuša, eksperimentira vzgojitelj pri vzgoje-
vanju. Pri izpitih pa znanje učencev preizkuša: izpit = preiz¬
kušnja.

Na novi železnici, preko novega mostu, napravimo poskušnjo
vožnjo. Pri tem poskušamo dognati, ali je vožnja varna, tir sam
in most pa preizkušamo na njuno trdnost: preizkušnja tira, mostu.

64. Spočeti — povzročiti.

»Nežne klice spočenjajo jetiko«.

Spočeti = concipere, spočetje = conceptio, spočetnost = die
Empfangnisfahigkeit; bolezen povzročiti, povzročitelj bolezni —
vse to je v slovenščini že tako dognano, da ne smemo enega z dru¬
gim zamenjavati, če nočemo delati zmede. Stroka ne trpi licencije
poetike, zakaj licencija poetika v stroki pomeni strokovno zablodo.

65. Iver; batirana paličica.

»Nato je iveri pomakal v kapljice z anthraxom zastrupljene
krvi«.

Kaj je iver?

Trska! Kadar drvar izpodsekava drevo, lete iveri nn vse strani!

In kaj rabimo zdravniki, da kri ali kako izloči’J namažemo
na stekelce? Leseno, kakih 15 cm dolgo paličico, ki je na enem
koncu betičasto ovita z bato, to pa ni iver, marveč je batirana
paličica.

66. Razmaz bacilov; zmazek = spaček.

»Posušeni zmazek bacilov«.

Zdravniki jemljemo iz žrela, iz krvi itd. nekoliko tvarine, ki
jo razmažemo na stekelcu, da jo pod mikroskopom preiščemo. To
pa ni nikak zmazek, marveč je razmaz, zmazek pa je spaček! »Raz¬
maz« pravimo prav vsi slovenski zdravniki.

67. Trosi, trosje, trositev.

»Anthraxov mikrob se spremeni v zrnčaste spočetke«; »vse
bacilove nitke so se spremenile v steklenasta jajčeca«; »je s po¬
skusi dokazal, da se iz zrnčastih jajčec še čez več mesecev razvi¬
jejo bacili«.

»Zrnčasti spočetki«, »steklenasta jajčeca«, »zrnčasta jajčeca«
—• za vse to imamo lepo slovensko oznako trosi ali trosje. Nemška
oznaka »Sporen« je grškega porekla: spora = setev. Za slovenske
pa navaja Pleteršnik: »trosi so za klična zrnca, po katerih se množe

57

tajn~cvetke«. Če ta »se množe« zamenjamo in rečemo »se trosijo«,
pa imamo razlago za slovensko oznako.

68. Tkivo poginule živali.

»Tvarina živali, ki je poginila za anthraxom«.

Nemški prevajalec pravi za isto mesto iz angleščine: »das Ge-
webe der am Anthrax verendeten Tiere«. Ta »Gevvebe« je v slo¬
venščini »tkivo« (glej točko 45.)!

69. Prevretek, zavretek, obarek; zvarek; zavrelica.

Bral sem v slovenščino prevedeni zdravstveni spis, v katerem
je opisano delo bakteriologa. Ta rabi za gojenje mikrobov gojišča,
katerih je več vrst: tekoča, strjena ali zobčasta, suha (kuhan

krompir). Eno opisuje prevajateljica takole: »v čisti vodi je pre¬
kuhal nekaj posušenih droži in zavrelico tako dolgo precejal, da
jo je imel čisto in prozorno«; »zavrelica govedine in želatine«.

Kaj je zavrelica?

Pleteršnik navaja: »ein durch faule Gahrung verdorbener

Wein«. Župančič je v prvi svetovni vojni preklel slovenske izda¬
jalce: »Narod vas bo izpljunil kot zavrelico. O, skaženo vino!«

»Zavrelica« je potemtakem v slovenščini tako opredeljen po¬
jem, da je to besedo nemogoče rabiti za gornji namen. Zgoraj bi
bilo prav: zavretek ali prevretek ali obarek. Kadar se taki pre-
vretki rabijo kot zdravilo, tedaj pravimo temu zvarek, kar pogosto
rabi Župančič v svojih slovenitvah.

70. Sterilizirani bateni zamaški (za epruvete), sterili¬
zirani šopi bate (za sterilne ovoje); stekleni tulec.

»Do vročega segreti bateni tulec«.

Isto mesto iz angleščine najdem v nemščini: »sterilisierte Wat-
tebauschchen«.

Slovenski prevod je popolnoma zgrešen in priča, da preva¬
jalka ni vedela, za kaj gre.

Zdravniki rabimo epruvete ali steklene tulce, da v njih pre¬
izkušamo kemične in druge reakcije; tulce zamašujemo s sterili¬
ziranimi batenimi zamaški, da ne pridejo po zraku mikrobi vanje;
kadar pa hočemo kaj obvarovati vsakega vnanjega vpliva, tedaj
to zavijemo v sterilizirano bato.

Za steriliziranje kake reči reči: »do vročega segreti« more samo
tisti, ki stvari ne doume. Temu pravimo strokovno: z vročino raz¬
kužiti (sterilizirati), z razkužili razkužiti = desinficirati.

71. S pikami posut = pikast; popikan = opikan.

58

»Bolne živalce so posute s črnimi, popru podobnimi pičicami«;
»bolne sviloprejke so po životu črno popikane«.

Popikan ali opikan je kdo od bolh, čebel, komarjev; kar je
posuto s pikicami, je pikasto: pikasta (grahasta) kokoš; pikast
prašič, pikasta koža; pikica na obrazu je prirojeno znamenje!

72. Bacil tuberkuloze — tuberkel.

»Bacil tuberkel je bil drugače trd oreh« (kakor antraksov bacil
namreč); »ali sem res že našel vražji tuberkel?« — »Je mogel
opazovati, kako so se tuberkli zbirali v otočke« (v zajčjem očesu).

Da »tuberkel« v prvih dveh stavkih ni istoveten z onim v zad¬
njem, doume tudi nezdravnik. Tuberkul v zadnjem stavku pomeni
jetično bunčico, t. j. proisenemu zrnu slično tvorbo, katerih več
se zlepi v večjo tvorbo, ki razpade in povzroča jetične razjede —
to je tuberkel, posledica tuberkuloze.

Ono v prvih dveh stavkih pa je bacil tuberkuloze, t. j. povzro¬
čitelj tuberkuloze. Med enim in drugim je torej razlika kot noč
in dan in ju nikakor ne smemo istovetiti v oznaki.

73. Igrava živalca — igračkasta stvar.

»Igračkasti morski prašički«.

V nemškem prevodu istega stavka najdem: »possierliche Meer-
sehweirichen«.

Živalca, ki se rada igra, je igrava, tudi deca je igrava — igrač-
kasto pa je to, kar je igrački podobno: igračkaste ladjice = prav
majhne ladje, ladje za igranje.

74. Vročina me kuha; vročico čutim = vročičen sem.

»Porodna vročica«.

Tako vidim dostikrat po časopisih in pri naših zdravstvenih
piscih.

Vročica je občutek toplote, ne da bi toplomer kazal, da je
zvišana, n. pr. ob razburjenju, po vroči pijači itd. Vročina pa je
povišana telesna toplota, katero pokaže toplomer. Zdravniki mo¬
ramo to dvoje natančno ločiti. Ne bo napek, če se temu prilagode
tudi nestrokovni pisci.

Torej: porodna vročina, kadar mislimo samo na povišano te¬
lesno toploto, kadar pa na bolezen, tedaj porodni prisad, oznaka,
ki obsega vse vnetne komplikacije ob porodu.

75. Imun proti čemu = nesprejemljiv za kaj, imunost; imu¬
nizirati, imunizacija, imunizirajoča sredstvo, imuniziran, imunizira-
nost; imunska reakcija; imunizacijski izpuščaj.

»Do zdaj še ni uspelo kemično pripraviti takih imunskih sredstev.«

59

Kdo je imun?

Tisti, ki je za kaj nesprejemljiv: jež je imun proti kačjemu
strupu, njegova lastnost je strupna imunost; imun proti pegavici
je tisti, ki je pegavico prebolel. Imun, imunost sta torej oznaki
za prirojeno ali s prestano boleznijo dobljeno lastnost.

Kadar pa koga umetno imuniziramo z imunizacijo, tedaj je ta
imuniziran, njegova lastnost je imuniziranost. Sredstvo, s katerim
to napravimo, pa je imunizirajoče sredstvo. Ljudje, cepljeni proti
kaki bolezni, so imunizirani; imuniziranost = pasivna imunost.

Gornji stavek se mora torej pravilno glasiti: »Do zdaj še ni
uspelo kemično pripraviti takih imunizirajočih sredstev.« ■—

Kar ni ne imuno, ne imunizirajoče, pa je vendarle s tem v
zvezi, je imunsko, če gre za naravno imunost, če pa za umetno
imunizacijo, tedaj imunizacijsko: imunska reakcija, imunizacijski
izpuščaj.

76. Zoo; protozoon; spermatozoon. Kokus, pnevmokokus.

»Se nahajajo spe/matozoe«; »o spermatozoah«.

Ponovno že sem obrazložil, kako je treba spoliti in sklanjati
latinske in grške strokovne oznake. Pa sem pred nedavnim spet
bral gornja dva stavka.

V stari grščini so živali nasploh rekli »zoon« — od tod oznaka
»zoo« za zverinjake ali naprave, v katerih imajo živali na ogled,
za živi pa »zoon«: spermatozoon = semenčica (po novem rečemo
namesto spermatozoon: »spermium«, spermij); protozoon je naj¬
nižja enostanična živ, pri kateri razlika med živaljo in rastlino ni
izrazita.

Slepcu mora biti jasno, da moramo v slovenščini spoliti in skla¬
njati zgolj takole: zoo, zoa (moškega spola); spermatozoon, sper-
matozoona ter protozoon, protozoona (moškega spola). Pač pa je
lahko pri zadnjih dveh množina: spermatozoi, prctozoi namesto
spermatozooni, protozooni, ker je prva oblika že kolikor toliko
udomačena in pripravnejša.

Isto velja za kokus, kokusa, koki; pnevmokokus, pnevmokokusa,
pnevmokoki!

77. Razpadati, razpad, razpadek ali razpadlina; razkrajati se,
razkroj, razkrojek ali razkrojina; stopiti se, stopitev, raztopina;
razpustiti se, razpustitev, razpuščina.

Tvarine fizikalično razpadajo, to je njihov razpad, posledica
so razpadki ali razpadline — kemično se tvarine razkrajajo: raz¬
kroj, razkrojki ali razkrojine.

60

Vendar uporabljamo za razpad tvarin v tekočinah tudi druge
oznake —- za sladkor n. pr. pravimo, da se v vodi topi in raztopi:
topitev, raztopitev, raztopina; za krvničke v krvi in bacile v se¬
rumu pa, da se razpuste: razpustitev, razpuščina (die Aufschwem-
mung), takisto kot zapustiti, zapustitev, zapuščina.

78. Obsevam lupus, razgledam kokus, vidim bacil; iščem po¬
vzročitelja bolezni; bolniki nosijo v sebi bledega demona.

V Kliničnem besednjaku sem zapisal: »Zdravstvene oznake
moškega spola, prevzete z živalstva, imajo tožilnik enak rodilniku:
zdravim raka, operiram slepiča, podvežem polipa, odstranim
kukca.«

To velja za slovenske oznake — za latinske pa ne! Torej: ob¬
sevam lupus, zagledam streptokokus, vidim bacil.

Pač pa: poznamo povzročitelja bolezni, nosijo v sebi bledega
demona (spiroheto palido).

Tudi v slovenščini imamo včasih nepričakovano tožilnik enak
rodilniku: ljubim svoj rod, berem Slovenski narod.

79. Tropičen kraj, tropična vročina, tropična malarija; tropska
higiena = higiena v tropičnih krajih ali tropih. Melanholičen bol¬
nik, melanholični stadij bolezni, pa : melanholijski znak.

Da je in kakšna je razlika med malaričen in malarijski (mala-
rični bolnik, malarično obolenje — malarijski komar), med ke¬
mični in kemijski (kemična prvina, kemični proces — kemijsko
predavanje = predavanje iz kemije), to sem že ponovno obraz¬
ložil. Isto velja za zgoraj navedene oznake, ki jih navajam zgolj
zbog tega, da bomo pomislili na to, da je pri njih v slovenščini
razlika, medtem ko je drugi jeziki navadno ne poznajo.

80. Steklene, vodene oči; prstena rumenina; voščena bledica, .
leden pogled; medeni tedni; meglen občutek.

Že nekajkrat sem omenil, kako tvori slovenščina pridevnike za
stvari, ki so iz kake tvarine: vodeni curek, ledena plošča, sneženi
mož, koščeni izrastek, mesena klobasa, voščena in lojena in tol-
ščena sveča, medena potica, senena kopica, steklena, prstena po¬
soda, lesena noga, žveplena kislina, cukrena voda.

Naj tu omenim, da sem za diabetes od bolnikov ponovno čul:
sladkorna bolezen in cukrovka, pa tudi: »cukrena bolezen«.

Kakor marsikje imamo tudi tu izjeme. Pri označevanju člove¬
ških lastnosti, ki so podobne nekaterim tvarinam, pravimo:

Steklene oči umirajočega (niso iz stekla, so steklu samo po¬
dobne, tem pa pravimo sicer, da so steklaste n. pr. steklasta sluz

61

iz maternice); leden pogled, prstena rumenina kože; voščena ble¬
dica pa: voskasta konzistenca; ledene noge itd.

81. O določenih in nedoločenih (splošnih) oznakah.

Zdravniki rabimo dostikrat oznake, ki jih besednjaki, pravo¬
pisi in slovnice nimajo, ker ne poznajo naših strokovnih potreb.

Kadar mislim na svoj, tvoj itd. sklep v kolku, tedaj je to kol¬
kov sklep, kadar pa nasploh, tedaj kolčni sklep; takisto: komol-
čev in komolčni sklep; prstov in prstni člen; nogina in nožna
oblika itd.

Podobno: zobova in zobna piškavost; posteljino in posteljno
vzglavje; bolničino (določene bolnice) in bolnično perilo (bolnic
nasploh) ter bolnično perilo, ki je last bolnice (bolnišnice); oddel¬
kov in oddelni šef n. pr. oddelkov šef je odredil dieto in oddelni
šefi so se zbrali k seji, oddelkovi šefi bi rekli, če bi oddelek imel
več šefov.

»Virus« pravimo zdravniki kužilu bolezni, katerih povzroči¬
telja še ne poznamo ali ga ne moremo videti z našimi današnjimi
pripomočki. Boleznim samim pravimo virusna obolenja, kadar
mislimo na več takih bolezni, kadar pa samo na eno, določeno, te¬
daj virusovo obolenje.

82. Ud si zvijem ali zvinem: zvin (distorsio) — ud si izpah¬
nem: izpah (luxatio).

Že nekajkrat sem javno opozoril na razliko med zvinom in iz¬
pahom — pri zvinu se sklepna glavica resda zmakne iz sklepa, pa
skoči spet nazaj, tu ni treba nikakega uravnavanja, pri izpahu pa
glavica ostane izven sklepa, treba jo je uravnati (reponirati), če
ne, ostane ud okvarjen.

»Biljardista sta bila upodobljena z naperjenimi keji, z nekoliko
naprej izpahnjenimi rokami«.

Če bi bil prevajalec le malo pomislil, bi bil moral vedeti, da je
z izpahnjenimi udi nemogoče biljadirati, pa naj je izpah v kate-
remkoliže sklepu — v ramenskem ali komolčnem ali zapestnem.

Konec gornjega stavka se mora torej pravilno in smiselno gla¬
siti: »z nekoliko nazaj potisnjenimi rokami.«

83. Rana; brazgotina = zaceljena rana; obrunek; brazda.

»So njegovi, kakor igle ostri zobje, zarisali osupljemu divjaku

v golo stegno dve vzporedni brazgotini«.

Da je naša zdravstvena besedna kultura kljub vsemu prizade¬
vanju še zelo pomanjkljiva, priča gornji stavek.

62

Kar pasji zobje zarišejo v stegno, to je rana; kadar se rana za¬
beli ali zabrazgotini, nastane brazgotina. Pleteršnik, na katerega
se včasih marsikdo sklicuje, je tu čisto jasen: »brazgotina f. die
Narbe, die Schramme«. Ni pa tako jasen Tomšičev nemško-sloven-
ski slovar: »Schramme f. praska, brazgotina«, ker istoveti dve
stvari, ki sta različni kot včeraj in danes, zakaj praska je sveža ra¬
nica, brazgotina pa zaceljena, medtem ko je Schramme znakazu-
joča brazgotina = obrunek.

Nič manj netočen je tale stavek istega izvora: »So njegovi ostri
zobje utisnili dve rdeči brazdi v črnčevo nogo«.

Kaj je »brazda« na človeškem telesu?

Poznamo brazde na obrazu, brazde na dlani, brazde na koži
(Hautspalten), ritnično brazdo (Gesassfalte) — ter: brazdo = bra-
gotino. Vgriznini, ki je omenjena v gornjem stavku, pa bi mogli
reči »brazda« šele, ko bi bila zaceljena. Torej: dve rdeči rani!

84. Zlata žila na danki, v obrazu razširjene žilice.

Mož z »zlatožilniškim obrazom«.

Z »žilo« na človeškem telesu označujemo v slovenščini arter.jo
(utripalnico), veno (neutripalnico). Razen tega pravimo: žilav ud,
žilav človek = kitav, mišičav. Da vemo, za kaj gre, moramo po¬
staviti dopolnilo, če stvar iz zveze ni jasna.

Zlata žila je hemoroid, t. j. razširjena vena na koncu danke.

»Zlatožilniški obraz« bi lahko pomenil dvoje: da so žile in ži¬
lice na obrazu razširjene, kakor jih imajo tisti, ki jim je hud mraz
žilice na licih ohromil — ali pa, da imajo ljudje z zlato žilo po¬
sebne znake na obrazu. Drugo bi bil prav, če bi bilo res, prvo je
zgrešeno, ker je »zlata žila« čisto določen pojem, ki je omejen
zgolj na danko, pravzaprav na ritnik. V obrazu in drugod moremo
torej reči samo, da so žile ali žilice razširjene.

85. Bolezenski - patološki; bolesten.

Že v točki 28. Jezikovnega vejanja sem obrazložil, da sta boleč
in bolečina telesno, bolesten in bolest pa duševno neugodje. Bole
zenski = patološki.

»Na njihovih obrazih si čital histerično, lakomno, skoro bo¬
lestno radovednost«.

»Brata je našel takrat vznemirjenega in bolestno razburjenega«.

Jasno je, da bi moralo stati v prvem stavku »bolezenska rado¬
vednost« in v drugem »bolezensko razburjenega«, ker je v obeh
mišljen patološki pojav, saj tudi pravimo: »bolezensko ljubosumje«,

63

»bolezenska strast«, kadar sta ljubosumje in strast tako razvita,
da sta patološki.

86. Odplavina, plavina, naplavina.

Zdravniki moramo večkrat vzeti kri in jo kakorkoli že preis¬
kati. Pri tem postopamo tako, da denemo v posodo, v katero kri
prestrežemo ali v katero jo izbrizgamo, steklene krogljice; kadar
imamo kri v posodi, jo s krogljicami vred plajhamo, da tako iz¬
ločimo krvno vlaknino — kri, kakor pravimo, defibriniramo. V
posodi je potlej na dnu vlaknina, nad njo pa sokrvica s krvničkami.
Temu zadnjemu pravi Nemec »die Aufschwemmung der Blutkiir-
perchen«. Kako bi povedali to po slovensko?

Ko sem se z zdravniki o tem posvetoval, mi je večina najprej
rekla: »naplavina«.

»Naplavina« to ne more biti, zakaj naplavina je to, kar voda
nekam naplavi, to je izloči iz sebe in nekje odloži: dračje in vse
drugo, kar voda odnese — »odplavina« -— nosi in prinaša, ni na¬
plavina, dokler v vodi plava, to je marveč šele takrat, kadar ga
voda pusti na bregu ali v strugi.

V našem primeru ni kri ali sokrvica krvničk niti izločila
niti kje odložila, te marveč plavajo v sokrvici.

V Pleteršniku najdem: »plavina f. das Flossholz«.

Takisto moremo označiti prav vse, kar plava, za plavino, v na¬
šem primeru torej tudi krvničke in reči: plavina iz krvničk.

87. Kosemska in skepitvena reakcija — kosmiti se, skepiti se.

Bakteriologi pravijo: die Flockungs-, die Ballungsreaktion.

Prvo rabijo tedaj, kadar se v tekočini, katero preizkujejo, po¬
kažejo kosmi ali kosmiči, tudi »mucke«, drugo, kadar kepice. Pri
prvi se tekočina kosmi, pri drugi se kepi ali se skepi. Prvo je torej
kosemska, drugo skepitvena reakcija.

88. Odvodilo — dovodilo — izvodilo.

Slovenščina ima čudovito moč. Mednarodno zdravniško besedje
pozna »ductus«, der Ausfiihrungsgang, za one dele organov, po
katerih se kaj pretaka iz organa v organ ali iz organa navzven.
V slovenščini lahko to natanko ločimo: odvodilo odvaja iz organa
v organ (slinsko odvodilo slino iz slinavk v usta, žolčno žolč iz
jeter in žolčnika v dvanajstnik, sečno seč iz ledvic v mehur, jajčno
jajčeca iz jajčnika v maternico, izvodilo pa iz organa navzven
(sečnik seč iz mehurja, danka blato). Žolčnemu odvodilu lahko
rečemo tudi dovodilo, kadar mislimo na organ, kateremu izločke
dovaja. Žolčno odvodilo iz žolčnika žolč odvaja, isto dvanajstniku

64

žolč dovaja: žolčno dovodilo. Takisto poznamo dovodnico (veno),
ki srcu kri dovaja, in odvodnico (arterijo), ki iz srca kri odvaja.

89. Mrliški zadah —- zadah po mrliču.

To bo menda vsakomur jasno takoj brez posebnega razlaganja:
mrliški zadah razširja mrlič —- zadah po mrliču pa se drži mrliške
sdbe, rok in obleke raztelesevalca.

90. Sterilen — sterilnost; steriliziran -—• steriliziranost.

V točki 75. Jezikovnega vejanja sem razločeval: imun, imunost
ter imuniziran, imuniziranost.

Takisto moramo ločevati zgoraj: sterilna žival, sterilen človek
je po naravi ali zaradi bolezni jalov, njegova lastnost je jalo¬
vost ali sterilnost; steriliziran pa je tedaj, če mu je to last¬
nost — steriliziranost — dala operacija ali obsevanje.

Pri stvareh (inštrumentih, obvezilih) govorimo oboje: da so
namreč sterilni ali pa sterilizirani.

91. Degeneracijske = obrabljenostne bolezni; obraben = ob-
rabljiv.

V Borcih proti smrti pravi pisatelj-zdravnik, da je največja
življenjska umetnost živeti čim dlje in ostati mladosten do konca.
To zadnje pa nam preprečujejo takozvane degeneracijske bolezni:
zaapnenje žil (arteriosclerosis), ohlapnenje srčne mišice (myodege-
neratio cordis), sfrknjenje ledvic (cirrhosis renum) itd.

Kako bi tem in takim boleznim rekli po slovensko?

Omenjene bolezni so starostni pojav — pa tudi mladost ni varna
pred njimi, zlasti ne ona, ki žge življenjsko svečo na obeh koncih,
vendar je obema skupna obraba organov, lastnost organov je torej
obrabljenost, bolezni pa so obrabljenostne.

Obraben je obrabljiv, ki se obrabi.

92. Veliki in mali možgani; možganska brozga; možganica.

»Uradni zdravniki so pri vseh truplih ugotovili, da so preluk¬
njana v višini možganice.« Tako je prinesel slovenski časnik o Ka¬
tinski aferi to, kar je italijanski povedal z besedami: »Ali’ altezza
del cervellato«.

»Cervellato« je od latinskega »cerebellum« in ta deminutivum
latinskega »cerebrum« = možgani.

Preden smo v Ljubljani dobili vseučiliško stolico za anatomijo,
smo govorili in pisali »veliki in mali možgani«. Ljubljanska vse-
učiliščna anatomija je »male možgane« zavrgla in uvaja, ne da bi
to obrazložila in brez vsake potrebe, »možgance«. Jasno je: kar
sme eden, sme tudi drugi! In tako je šel tudi časnikarski pisec

Slovenska zdravstvena beseda 5

65

po svoji poti in nam za isti pojem dal še eno oznako: »možganica«.
Vrsta s tem nemara še ni končana, pričakovati moramo, da bomo
dobili še novih oznak, kadar se bo komu zazdelo — da bo zmeda
še večja!

Temu, čemur pravi mednarodna oznaka »detritus« (latinsko:
detero strem, zmečkam), rečemo po slovensko možganska brozga,
saj pravimo tudi grozdna brozga za podobno tvarino iz grozdja.
Juhi iz možganov rečemo možganovka — podobno: fižolovka, gra-
hovka, paradižnikovka, juhi iz fižola, graha, paradižnika. Možga¬
nica hi bila najbolj pravšna beseda za ekstrakt iz možganov.

93. Tifus (trebušni); pegavica; paratifus; povratna mrzlica.

»V bolnišnici si našel porodniško mrzlico, povratni tifus itd.«

V Kliničnem besednjaku sem obrazložil, da poznamo dva tifusa:
trebušnega, ki mu v slovenščini pravimo tudi »legar«, kar ni do¬
bro, ker »legar« je izmaličeni »Lagerkrankheit«, in eksantematič-
nega, ki ima slovensko oznako pegavica, Paratifus je tudi v slo¬
venščini »paratifus«.

V gornjem stavku je ali že v izvirniku strokovna pogreška ali
pa je pod povratnim tifusom mišljen »febris recurrens«, ki ga v
slovenščini že poznamo kot »povratno mrzlico« (Klinični besed¬
njak ima to besedo pod uvodnico »povračati se«),

94. Tifus prenaša osebna ali splošna zanikrnost.

»Tifus prenašajo uši«; »kjer je tifus, morajo biti tudi uši«.

Pod oznako »tifus« razumevamo v slovenščini redno samo tre¬
bušni tifus, tega pa ne prenašajo uši, tega se marveč nalezemo z
nesnago pri jedi in pijači: z neprekuhanim mlekom, z neopranim
sadjem, z nedovolj očiščeno zelenjavo, z okuženo pitno vodo itd.
povzroča ga takozvani bacillus typhi = tifusni bacil.

Uši pa prenašajo pegavico, to je: typhus exanthematicus.

Gornja dva stavka se morata torej pravilno glasiti takole: »pe¬
gavico prenašajo uši« in »kjer je pegavica, morajo biti tudi uši«.

95. Porodna mrzlica, porodni prisad.

»Si našel porodniško mrzlico«.

Podobna »porodniški« je oznaka »bolniški«, izpeljanka iz be¬
sede bolnik: bolniška postelja, bolniški strežnik. Iz besede bolnica
pa imamo izpeljanki: bolnično perilo, kadar mislimo na bolnice
nasploh, in bolničino perilo, kadar samo na eno bolnico -— bol-
nični zdravnik = bolnišnični zdravnik (bolnica = bolnišnica).

66

Porodnico lahko trese mrzlica ali kuha vročina iz ne vem ko¬
liko vzrokov. Kadar ji je vzrok porod, tedaj je to porodna
mrzlica, porodna vročina, porodni prisad — kadar pa je vzrok
kje drugje (pljučnica, angina, vnetje ledvic), tedaj je to porod¬
niška mrzlica, porodniška vročina, porodniški prisad, t. j. obolenje
porodnice, vzrok tega obolenja pa ni v rodilih.

96. Posamčiti, posamičiti.

Ondan sem se bavil s slovenjenjem oznak, ki pravijo, da je
mogoče iz samice napraviti samca in iz samca samico. Tuhtal sem,
kako bi temu rekel po slovensko.

Ženska se omoži, kadar dobi moža; moški se oženi, kadar dobi
ženo.

Oznaka s predponko »o« za gornji pojem ni pravšna, ker označa
zgolj to, da dobi prva moža, drugi ženo, ne pa, da se spremenita:
ta v moškega, oni v žensko.

V slovenščini označa spremembo predponka »po«: sneg dolino
pobeli, črnilo prste počrni, kri robec pordeči, človek se z leti po¬
stara. Pri gornjih dveh pojmih sem se torej po tem zgledu odločil
za oznaki: posamčiti in posamčiti se ter posamičiti in posa¬
mičiti se.

97. Učinkovina, rastvina, obratovina, stanična delitvina.

Lepo po slovensko je, kadar označujemo pojme z eno besedo —

opisovanje pojmov slovenščini ni svojstveno, najmanj takrat, kadar
imamo zanje enotno oznako!

Slovenščina, materinščina — ne pa: slovenski, materin jezik.

Dihala, prebavila, žolčevje, živčevje, spolovila, plodila, rodila
—- ne pa: dihalni, prebavni, žolčni, spolni, rodilni, plodilni organi
ali celo: dihalni itd. aparat.

Mezinec — ne pa: mali prst.

Živ, živi — ne pa: živo bitje.

Ne utegnem — ne pa: nimam časa.

Onesvestiti se -—-ne pa: pasti v nezavest.

Omrtvičiti — ne pa: napraviti mrtvo.

Zamotiti koga, opozarjati koga na kaj — ne pa: pozornost od¬
vračati od česa in obračati jo na kaj.

Sinoči, davi, drevi, zajtra — ne pa: včeraj zvečer, danes zju¬
traj, danes zvečer, jutri zjutraj.

Vsekakor, nikakor ne — ne pa: na vsak način, na noben način.

Prvenstveno, zlasti — ne pa: pred vsem.

Prav — ne pa: v redu.

5 *

67

Kdor zna nemški in ima čut za slovenščino, se bo prav gotovo
strinjal z menoj. Res je, da grešimo proti svoji materinščini vsi,
ki smo hodili v nemške šole, in tako pohujšujemo svoj narod, ka¬
teremu se zdi tako izražanje bolj olikano in bolj odlično, pa je
pravo pravcato opičenje. Tako po nemarnem zapravljamo naro¬
dovo umstveno premoženje in sebe ter narod polagoma potuj¬
čujemo.

To, kar kje učinkuje, je učinkovina, agens: kemične agencije =
kemične učinkovine.

Življenjsko važne učinkovine so hormoni in vitamini. Ti imajo
kopo že znanih, pa tudi še nepoznanih lastnosti. Pomislimo na ne¬
katere teh lastnosti!

Kako bomo rekli tvarini, ki povzroča rast? Rastvina!

Ondan sem bral: »Werkstoffe des Lebens: Zuclcer, Fette und
Eiweiss«. Kako bi rekli sladkorju, maščobi, beljakovini v tej zvezi?

To so obratovine, s katerimi živi obratujejo.

Moderna biologija mnogo rabi besedo »test«. Beseda je angle¬
ška in pomeni poskus, preizkus, pa tudi snov, s katero poskušamo
ali kaj preizkušamo —- »testujemo«. Po slovensko bi rekli: po-
skusuina — preizkusnina.

Najnižje živi, enostaničarji, se razplajajo tako, da se Staniča
razdeli na dvoje. To stanično delitev povzroča posebna tvarina,
der Zellteilungsstoff. Po slovensko bi tej tvarini rekli: stanična
delitvina.

98. Začetna jetika, začetni infiltrat, začetna kaverna, začetni
stadij bolezni, začetni sifilis, začetno obolenje; zgodnja (= rana)
operacija slepiča, zgodnji pnevmotoraks, zgodnje zdravljenje.

Nemec ima za obe vrste enako določilo: Friihstadium der
Krankheit, Friihoperation des Wurmfortsatzes. Slovenščina nem¬
ščino po svoji izraznosti tudi tu prekaša. Izrabljajmo to naše je¬
zikovno bogastvo tudi v strokovni besedi!

Torej: začetni, razviti in končni stadij bolezni, pa: zgodnje ali
rano zdravljenje bolezni.

99. Prekužitveni indeks; okužljivi in kužni ljudje.

»Tuberkulinska reakcija je dragocen pomoček za določevanje

prekužnega indeksa (števila okužencev nekega kraja in določene
starostne dobe). Le-ta nam ne pove le števila okuženih, temveč
moremo iz prekužnega indeksa tudi izračunati, koliko je pri¬
bližno odprto tuberkuloznih (okužljivih) ljudi v dotičnem področju«.

Prekužiti, prekužitev: prekužitveni indeks.

68

Prekužen, -ena, -eno = druchseucht.

In kaj je prekužen, -žna, -žno? Po mojem nič!

Okužljiv je tisti, ki se okužiti more — podobno otipljiv, ki se
more otipati, ostvarljiv, ki se more ostvariti, ozdravljiv itd.

V zgoraj navedenem stavku pa ni mišljeno to, marveč, da mo¬
rejo odprto jetični okužiti — to so pa kužni ljudje!

100. Sfrkniti se, sfrkovanje, sfrknjenina.

Zdravi prst ukrivimo, kadar približamo končni člen prvemu.
Kadar pa je prst ne samo negibno ukrivljen, marveč tudi okvarjen,
tedaj je sfrknjen.

Bolna pljuča se sfrkujejo in se sčasoma sfrknjejo: der Schrump-
fungsprozess = sfrkovanje, sfrknjeni del pljuč pa je pljučna sfrk¬
njenina = die Lungenschrumpfung.

69

»POŠKODBE IN NJIHOVO ZDRAVLJENJE«

Leta 1941. je tedanji Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani izdal knjižico z gornjim naslovom, ki jo je spisal
dr. Oton Bajec. Pisatelj pravi, da se pri obravnavanju opira na
svetovno znano delo dunajskega profesorja Bohlerja, vodje Nezgo¬
dne bolnice na Dunaju, in na izkušnje I. kirurškega oddelka ljub¬
ljanske bolnice. S svojim spisom upa »doseči povečanje zanimanja
tako praktičnega, kakor bolniškega zdravnika, predvsem za ta-
kozvane male poškodbe, katerih nasledki pa so pogosto izguba
kakega uda ali pa njega neuporabnost. Drug namen je ob času, ko
se snuje slovenska klinika, odpirati našemu medicincu vpogled v
del medicine, ki se glede na socialno važnost dosedaj v kliničnem
pouku vse premalo upošteva, ki pa praktičnega zdravnika kot
celo socialno zavarovanje v veliki meri zaposluje«.

Posledica te knjižice bodi nekoliko obširnejša razprava o njej
z namenom, da skušam pokazati, kaka naj bi bila slovenska stro¬
kovna beseda. Strokovno se z njo tu ne morem baviti — to spada
v strokovni list — pač pa jezikovno, saj so dosedanje zdravniške
razprave o slovenski strokovni besedi vzbudile živahno zanimanje
tudi med nezdravniki, od katerih so mi nekateri zatrjevali, da niso
nikdar mislili, da je tudi strokovna slovenščina tako lepa. Take
obravnave, dostopne tudi najširšim krogom, pa so tudi nujno po¬
trebne, ker se je izkazalo, da imajo celo naši najnovejši besednjaki
neverjetno število strokovnih napak, ki so pač posledica tega,
da smo doslej strokovne zadeve obravnavali premalo javno, preveč
za strokovnim plotom. —

Pri branju knjižice sem prav posebno pazil na one oznake, ki
jih v Kliničnem besednjaku ni, pa bi bilo dobro, da pridejo vanj.

Pravimo, da se komu ud suši, kadar atrofira, odtod oznaka su-
hotina za atrofijo (suhotica = sušica, tuberkuloza!). Pravimo pa
tudi, da oteklina upada, in odtod upad mišičja ali uda, ki ga ima
pisatelj.

70

Za imobilizirati in imobilizacijo ima: ustaliti, ustalitev zlom¬
ljenega uda, kar je pravzaprav šele posledica imobilizacije.

Za rupturo najdem utrga (žile, živca, kite); za Endarterie: ar¬
terija končnica; za impressio cranii: utor lobanje; za Abduktions-
schiene: odročna opornica; za os naviculare: čolniček; za pes pla-
nus traumaticus: nezgodna ploska noga; gnojna izceja za Eiterung
(izcedek = sekret!).

Naštete oznake so točne, preproste in vredne, da si jih za¬
pomnimo.

Z nekaterimi drugimi se manj strinjam: za decubitus rabi
»sedno«, ki je menda v zvezi s sedenjem, dočim ga pri bolniku
povzroča ležanje in je točnejša oznaka preležanina, bolnik je pre¬
ležan; za processus transversus vertebrae berem »obstranski ob-
raslek«, ki se mi zdi jako neprikladen, zakaj tu ni nič obraslega,
marveč izraslega, torej »izrastek«. Če pa to označbo pridržimo
samo za bolezenske izpremembe, tedaj bi rekli »podaljšek«, torej:
prečni vretenčni podaljšek, kar je resda dobesedna prestava la¬
tinske oznake, toda jasna in nedvomljiva; »začetno izrezanje (pri¬
marna ekcizija) robov, početni izrez rane« bi jaz slovenil takoj¬
šnje izrezanje robov, če že slovenim, ker bistvo zadeve je v tem,
da rano ali njene robove izrežem takoj, ko vidim ranjenca, če
pride v pravem času; »bujna zrnenja (granulacije)« bi jaz delil
in ločil zrnenje (pojav) in zrnitve (granulationes) —• za zadnje sem
nekje našel oznako zrnaste bradavice in jo uvrstil v Klinični be¬
sednjak; namesto »bujne«, bi jaz rekel bohotne (luxuriantes), ker
bujno je normalno, tu pa je mišljeno abnormalno, torej bohotno.

V naši stroki, če le kje, mora veljati: qui bene distinguit, bene
docet — razločuj, če le moreš, tudi v označevanju, kar je raz¬
lično v naravi, ker s tem opozoriš na odtenke, ki so dostikrat ne¬
izmerno važni. Poglejmo in premislimo!

Pri kostnih zlomih (fraktura v najširšem smislu) poznamo v
mednarodnem besedju: fissura (poka), infractio (nalom), fractura
(prelom), compressio (zdruznjenje). To je četvero kostnih zlomov:
prve opažamo zlasti na lobanji, druge in tretje na dolgih kosteh,
četrte pa na vretencih in na petnici. Kostnim drobcem, ki nasta¬
jajo pri zlomih, pravimo mednarodno »fragmenti«, kar najbolje
našimo z zlomki, v čemer so obsežene vse oblike, brez določnejše
opredelitve. Kadar pa jih hočemo označiti natančneje, pravimo:
odlomek ali odkrhek (Abbruchstiick), izgozdek (Keilfragment),
zdruzek (Kompressionsmasse), zdrobljenec ali tudi oddrobljenec,

71

(Knochensplitter) pri zdrobljenih kosteh, vdrtek (Impressionsstiick
pri vdrtinah. Dr. Bajc pozna samo »prelome«: prelomi lobanjskega
dna, hrbtenice, medenice, nadlehtnice, petnice itd., ki so seveda
kaj različni in jih prav lahko po slovensko označimo različno ter
tako že v oznaki vzbudimo pravšno predstavo.

Takisto bi jaz razločeval »vlak«, s katerim se vozimo, od vleka
mišic, kit, natege; opravo, opravljen, t. j. kar imam na sebi, od
opreme, opremljen, t. j. kar imam za poklic: zdravnik je dobro
opravljen = dobro oblečen, pa zdravnik je dobro opremljen =
ima dovolj in dobrih zdravilnih pripomočkov; poškodbo, ki je ne¬
posredna, od okvare, ki je posredna, trajna posledica poškodbe;
mavčevo obvezo, ki je iz mavca, od mavčnih Škarij in mavčne mize,
ki niso iz mavca, pač pa jih pri mavčenju rabimo.

Podplutba je podkožna krvavitev — med trdo možgansko opno
in lobanjo pa imamo epiduralno krvavitev, ne pa »epiduralne
podplutbe«.

Namesto »razpalo možgansko tkivo« za detritus cerebri bi jaz
rekel možganska brozga, saj poznamo tudi sadno brozgo in ne samo
one na cesti.

Gipsmieder napravimo pri poškodovani ali bolni hrbtenici, da
jo napravimo negibno in razbremenimo, zato menim, da je mavčev
oklep bolj smiselna označba kat »mavčev steznik«.

»Upognemo nogo preko klina, ki ga podložimo v sredo
podplata.«

Ta »klin« je resda nemški Keil, po slovensko pa klada.

Fingerbeere ni »jagoda prsta«, marveč prstna jagodica.

Kost petnica je zdruznjena, ne pa »razbita«.

Za Gelenkskapsel je sklepna gožva boljša kot »ovojnica«: kitna
ovojnica ali kitnica (Sehnenscheide), mišična (Muskelbinde), lobanj¬
ska (Sehnenhaube), ledvična (Nierenkapsel). —

»S kokainom dosežemo brezbolnost sklepa«.

Bolje: nebolečnost, t. j., da sklep več ne boli. -—

»Rigidnosti sklepov se zazdravijo.«

Zazdravijo se rane, rigidnost (okorelost) pa se ozdravi.

Ne »vbrizgamo med prelom«, marveč med zlomke ali v lomišče.

»Nasledki pri še nezaraščenih fragmentih«.

Fragmenti se zrastejo, zaraste pa se zlom ali zlomljena kost.
»So prelomi zaraščeni«, je rečeno prav. —

72

»Kljuka po Schmerzu« bi bilo prav, če bi na to kljuko pri¬
tiskali, ker pa z njo vlečemo, je to Schmerzov kavelj ali kavelj po
Schmerzu.

Kožnih šivov ne »odvzamemo«, šivov tudi ne »razpustimo«,
marveč: šive poberemo, robove rane razkrečimo, rano pa

odpremo. —

Ne »odmakneta se sklepna robova pogačice in prelomni ploskvi
režita«, marveč robova se razmakneta. —-

»Hodilni stremen« za Gehbiigel in »streme z natego« za Ex-
tensionsbiigel! Meni se zdi oznaka locen za oboje dosti bolj
slovenska.

»Prikrajšan ud«, »okrajšava« — skrajšan ud, skrajšava, kakor
pravilno rabi pisatelj proti koncu knjižice. Prikrajšam namreč koga
za kaj (za pravico in podobno)!

Imobilizacije udov ne »pretrgamo« (unterbrechen!), marveč imo¬
bilizacijo ukinemo.

Stirnlappen ni nikaka »čelna loputa«, ker tu prav nič ne lo¬
puta, marveč čelni možgani. —

»Bolniški zdravnik«.

Zdravnik je v bolnici, je torej bolnični, ali v bolnišnici, bol¬
nišnični zdravnik. Bolniška soba, bolniški plašč je za bolnike! —

»Mavčeva cev« za Gipsrohre?

Gipsrohre pravimo samo pri mavčevem škornju, to pa je po
slovensko golenica.

»Zvezdnat prelom pogačice« bi mogli reči takrat, če bi bilo
pri tem zlomu polno kostnih zvezd — zvezdnata noč, zvezdnato
nebo; ker pa je ta zlom pogačice zvezdi samo podoben, je
zvezdast.

»Zrnate klešče« za Kornzange?

Kar je zrnato, je iz zrnja, te klešče pa imajo svojo oznako
od tod, ker so jih skonstruirali zato, da so z njimi jemali fižolova
in druga zrna iz nosnic in ušes. Danes je ta njihova prvotna naloga
malenkostna, danes jih rabimo, da z njimi prijemljemo vse mo¬
goče stvari, zato jim po slovensko pravimo prijemalka, ki je resda
nekoliko širok pojem, ki ga pa vendarle lahko uporabljamo, če
drugim vrstam klešč rečemo drugače: žilna precepka (Arterien-
klemme), ostra prijemalka (Kugelzange, ker ima ostre zobce), do-
čim ostane mednarodna pinceta pinceta.

73

Dr. Bajc ima tudi svoje posebnosti: posledicam poškodb pravi
»nasledki poškodb«; bolnika »upoti« v bolnico namesto napoti;
pozicijo »zadrži« namesto obdrži; piše »objem noge«, namesto
obseg ali obsežek; računa odstotke rente »za pokvarjeno roko«
(boljše gornji ud) in za okvare nog (dolnji ud); pozna »nerepo-
nirani« in »habituelni« izvin v tabeli, v knjigi pa piše pravilno
o izpahih (luxatio), ki edini morejo biti nereponirani, neurav-
nani, dočim ni pri izvinu česa reponirati, ker ni nič zmaknjenega;
enkrat piše »mehur, sečna cev in črevesa« — drugič pa »mehur,
sečevod in črevesa«, pa je razlika med enim in drugim: sečevod
namreč je ureter, zveza med ledvico in mehurjem, sečna cev ali
sečnik pa je urethra, cev, po kateri prihaja voda iz mehurja. —

Dr. Bajc se je šolal na nemških visokih šolah in se v svoji
knjižici opira na nemško knjigo. Naravno je, da se ta vir njego¬
vega strokovnega znanja pozna v njegovem izražanju. Naj nave¬
dem nekoliko stavkov, ki bodo to pokazali, in obenem navedem,
kako bi se to glasilo po slovensko.

»Nekaj ur trajajoč pojavov prost presledek« bi se reklo po
naše: »presledek brez pojavov ali znakov«.

»Diagnozi dostopen« — spoznaven.

»Nastopi ohromitev možganov« — možgani ohrome.

»Poke lobanje brez rentgena diagnozi po navadi 6ploh niso do¬
stopne« — se ne dado ugotoviti, dognati, spoznati.

»V smislu povrnitve funkcije« — da bi funkcijo povrnili, oživili,
ohranili.

»Okuženje sečnih potov le redko izostane« — sečni organi se
le redkokdaj ne okužijo.

»Po odvzemu mavca, mavčeve ohveze« — po od- ali raz-
mavčenju.

»Nategovalni aparat« — natezalnik.

»Natego odvzamemo« — snamemo.

»Oklep pravilno naložiti« — napraviti.

»Odlomek oproščen zveze s celim udom« — brez zveze.

»Preden še nastopi oteklina« — dokler še ni otekline, dokler
ud ne oteče.

»Strokovno dobro podkovani zdravnik« — izvedeni, vešči
zdravnik.

Tiskovna napaka je tole: »pritisk strnjenega mavca« — mavec
se strdi, torej je strjen; strnjene so vrste! —

74

V zdravniški besedi je važno tudi to, kako uporabljamo med¬
narodne zdravniške oznake, ki so večinoma latinske ali imajo la¬
tinsko obliko. Naš pisatelj se še precej drži načela, ki sem ga dal
v Zdravniškem vestniku in Kliničnem besednjaku: da namreč vza¬
memo tujko tako, kot je, kot slovensko besedo, jo po slovenskih
slovniških pravilih spolimo in sklanjamo — izjeme so le tiste
oznake, ki imajo v slovenščini že popolnoma udomačeno obliko:
sanatorij, sterilnost, ekstremiteta, psihoza, asistenca, pulz, organi¬
zem. Našemu pisatelju se vidi, da mu še manjka vaje v tem, tako
n. pr. rabi »kondil« namesto kondilus; »simpatik« namesto sim-
patikus; »proces« namesto procesus (na kosti), pač pa »bolezenski
proces je umirjen«; »osteomielitida« namesto osteomielitis; »pre¬
lom acromia« namesto akromiona.

Naj zadostuje! Iz vsega navedenega je jasno, kako potrebno je,
da v strokovnem pisanju drug drugega opozarjamo na nedostatke,
ker le tako si bomo mogli izklesati strokovno besedo, ki bo slo¬
venska, preprosta in točna.

KIRURGOVO ŽIVLJENJE

Milanski kirurg Andrea Majocchi je napisal za svojega sina,
ki tudi študira za zdravnika, spomine iz svojega poklicnega živ¬
ljenja in jih je na prigovarjanje svojega prijatelja izdal v knjigi.

Poznam takih kirurških monografij več. Naj jih nekaj omenim!

»Ich durfte helfen« Adolfa Lorenza, »očeta moderne or¬
topedije«. »Lebensweg eines Chirurgen« Antona Eiselsberga, du¬
najskega profesorja kirurgije, pri katerem je študiralo ničkoliko
naših zdravnikov. »Besonnte Vergangenheit« Karla Ludvika
Schleicha, ki je obogatil kirurgijo z omrtvičenjem. »Aus heiteren
Jugendtagen« Friderika Trendelenburga, ki je znan zdravnikom
zlasti po strmoglavi legi bolnika na operacijski mizi. Ti so sami
opisali svoje poklicno življenje in kirurgijo svoje dobe. Drugi zo¬
pet so po svojih prijateljih ali po življenjepiscih dali takim opi¬
som svoje ime: »Briefe von Theodor Billroth«, kjer je v pismih
enega najznamenitejših kirurgov v predzadnjih dveh desetletjih
prejšnjega stoletja opisano njegovo in njegovih sodobnikov kirur-
gično snovanje. Potlej »Lord Lister«, življenjepis londonskega ki¬
rurga, ki je dal svetu idejo razkuževanja. V navedenih delih je
opisana kirurgija na Dunaju, v Berlinu in v Londonu, v tedanjih
evropskih zdravstvenih središčih. Majocchijeva knjiga nam opi¬
suje razmah moderne kirurgije v Italiji v prvih treh desetletjih
XX. stoletja.

To knjigo je prevedel nezdravnik.

Nimam namena, baviti se z vsebino te knjige in jo morebiti
primerjati z zgoraj navedenimi, pač pa kanim nekoliko prevejati
strokovno slovenščino v njej. Tako vejanje zdravstvene sloven¬
ščine nezdravnika bo nemara koristno na obe plati: za nas zdrav¬
nike, ker bomo pri tem dobili izrazja in besedja, ki ga imajo
včasih pisatelji ničkoliko, in za pisatelje, ker bodo spoznali, do
kod smejo v svoji pisateljski svobodi in kje je strokovna meja
njihovemu izražanju. Da nimam izvirnika knjige, nič ne de, tem
svobodneje lahko gledam samo s slovenskimi strokovnimi očmi. —

76

»Knjigo sem napisal za svojega sina, ki se uči zdravilstva.«

Tako piše prestavljalec, pred leti pa je pokojni Debevec na¬
pisal v Domu in svetu:

»Zdaj se je oče odločil, naj sin študira to, kar je on sam,
zdravništvo.«

Kaj torej opravljamo zdravniki: zdravilstvo ali zdravništvo?

Latinska beseda »medicina« ima dvojen pomen: zdravilo in
zdravstvo nasploh. Pravimo, da bolnik uživa to in to medicino,
pa tudi, da ta in ta študira medicino, da se torej uči za ždrav-
nika; ko je z izpiti gotov, postane »doctor unversae medicinae«,
kar smo netočno slovenili: »doktor vsega zdravilstva« (to netoč¬
nost ima tudi Klinični besednjak). Slovenska beseda »zdravilo« ima
samo en pomen, prvega zgoraj omenjenega. Kdor se potemtakem
uči zdravilstva, se uči zgolj ene panoge naše vede, zgolj spoznava¬
nja zdravil, zdraviloslovja, kakor smo včasih imenovali take stvari.
Tega pa se uče lekarnarji tudi. In še mnogo bolj kot zdravniki!
V slovenščini bomo torej ločili in rekli: zdravilstvo je nauk o
zdravilih, zdravništvo pa zdravniški stan; zdravstvo je medicina
nasploh in higiena posebej, n. pr. zdravstvene razmere, s čimer
hočemo označiti predvsem higienske ali nehigienske razmere. Dok¬
tor universae medicinae je potemtakem doktor vsega zdravstva,
medicinci ali študenti medicine pa se uče zdravstva, pri tem se¬
veda tudi zdravilstva.

Ponekod pravi prevajalec točno: »poglavitni predmeti v zdrav¬
stvenem pouku«; »zdravstvena veda«; »zdravstveni predmet«;
»zdravstvenik« (»zdravilarji« so lekarnarji!). —

»Nedoločna bolezenska znamenja«.

Znamenje pomeni v slovenskem zdravstvu naevus, Muttermal,
žig, (rasno) znamenje. Bolezenski simptomi, ki so mišljeni zgoraj,
pa so znaki. Obe oznaki sta v navedenem smislu že ukoreninjeni
in splošni, tako jih rabimo vsi zdravniki in zdravstveni pisci. —

»Izmečki lastne menjave; gnoj je iztekel s sečjo ali z izmečki«
— pri čemer je z besedo »izmečki« mišljeno blato.

Izmeček je v slovenščini sputum = izpljunek (izločki iz dihal),
blato pa spada med iztrebke.

»Lastna menjava« naj bi bil nemški Stoffwechsel. Ne lastna
menjava, marveč lastna presnova ali lastno presnavljanje.

Ne izmečki lastne menjave, marveč lastni presnovki.

Zdravilstvo, zdravstvo, zdravništvo; znamenje, znak; izmečki,
iztrebki; presnova, presnovki — vse to ima v slovenski zdravst-

77

veni besedi že svoj določeni pomen, tu ni več dopustna nikaka li-
centia poetica!

»Korenina jezika«.

Korenino imata zob in las, jezik pa ima koren. —

»Črevesni zavoj«.

Zavoj = zavitek, »tura« pri obvezi. Darmschlinge, kar je miš¬
ljeno zgoraj, pa je črevesna krivulja. —

»Tkivo umre«.

Umre človek, izumre rod, zamre čustvo (nagnjenje, ljubezen,
sovraštvo), tkivo pa odmre. —

»Vretenca se stiskajo«, — mišljeno je, da se komprimirajo, kar
je po slovensko se zdruznejo. —

»Mrzli gnojni tvori se spuščajo od hrbtenice k medenici«.

»Mrzli gnojni tvor« naj bi bil abscessus frigidus. Ali ni lepše
in preprosteje mrzli ognojek! Ta pa se ne spušča, marveč pronica,
ponikuje. —

»Odlomki zlomljenih kosti so urejeni.«

Zlomljene kosti uravnavamo, odlomki ali zlomki so torej urav¬
nani. —■

»Brazgotinska rana; raztrgana in natisnjena brazgotina.«

Rana in brazgotina sta dvoje: dokler je rana, še ni brazgotina,
in kadar je brazgotina, ni več rana. Vulnus lacerocontusum je
raztrganina in stisnjenina, oziroma raztrgana stisnjenina ali stis¬
njena raztrganina. —

»Sklepi na gležnju«.

Gleženj = členek.

Na gležnju ni sklepov, kvečjemu med gležnji, torej gleženski
sklep, kateremu pa navadno pravimo skočni sklep. —

»Rdečica« ni bolezen — mišljen je erizipel, ki je po slovensko
šen. —

»Zlobna tvorba: zlodjev tvor na površju.«

Za malignus, bosartig, že dolgo priporočam zločest, zlotvoren.
Moj jezikovni čut mi pravi, da je to boljše kot zloben ali celo
zlodjev. —

»Kadar ran ne onečaščajo kužne klice.«

Da bi kužne klice kaj onečaščale, čujem prvič. Zdravniki pra¬
vimo, da se rane hitro celijo, če se ne prisade, če ne pritisne prisad,
če se ne okužijo. —

78

»Z razkužili so umivali orodje, predmet zdravljenja, operater¬
jeve roke in tkivo v ranah«.

»Predmet zdravljenja« naj bi bil organ, ki ga je treba zdra¬
viti, ali pri operacijah kraj, kjer operiramo, torej operirališče,
Operationsfeld. Temu smo doslej navadno rekli »operacijsko po¬
lje«, če pa imamo dirkališče, kjer dirkajo, tekališče, kjer tekajo,
gledališče, kjer gledamo, je prav, če rečemo »operirališče« za me¬
sto na človeškem telesu, kjer operiramo, in operiralnica za sobo,
v kateri operiramo. —

»V tvorih, t. j. v že okuženih ranah; nauk o tvorih v drobovju;
tvor je omejen; tvor odločen iz okolice in izrezan.«

S »tvorom« smo do pred kratkim označevali furunculus. Za ta
pojem naš narod večinoma rabi tur. Zato sem v Popravkih in do¬
polnitvah h Kliničnemu besednjaku tvor v tem pomenu črtal, pač
pa bi kazalo obdržati ga v pomenu tvorba, kot je mišljeno v zgor¬
njih stavkih, razen v prvem. —

Neštetokrat sem že opozoril na razliko med žlezo, glandulo,
Driise in bezgavko, lymphonodus, Lymphknoten. Ta razlika je
strokovna nujnost, mednarodno uvedena. Slovenitelj rabi ti dve
oznaki enkrat prav, drugič napek. Takisto piše »pregled seči«,
namesto seča; seč, seči je ali živa meja ali sečnja! —

Žleb je odprt vzdolž in seveda tudi na koncih; kar je pa od¬
prto samo na koncih, je cev ali rov. Normalna hrbtenica nima
žleba, marveč to je hrbtenični rov, kanal, votlina. —

»Zaprtje v črevesu« za ileus je pač premalo, ileus moramo
operirati takoj, zaprtja pa ni treba! Ileus = neprehodno črevo. —
»Trikrat smo morali popraviti oblogo« pri zlomljenem in urav¬
nanem podlaktu namreč. Mišljena je stalna obveza, najbrž mav-
čeva, ki je nemara tiščala. Oblog je obkladek, ovitek pa, kadar je
okrog in okrog uda. -—•

»Žilno ustje zatisniti«.

Zatisnemo oči, zatisnemo si ušesa, pri operaciji pa zgrabimo
žilno odprtino s precepko, žilno odprtino torej stisnemo — za¬
tisnili bi jo, če bi jo zamašili. —

»Pogledal sem tudi slepič.« —

Kakor pravim »operiram raka«, tako moram tudi reči »pogle¬
dam slepiča«, saj sta rak in slepič vzeta iz živalstva, imata torej
tožilnik enak rodilniku. —

To bi bile najvažnejše strokovne pogreške. Zdaj pa še nekaj
nerodnih!

79

»Načrtna uporaba rokavic iz gumija.«

Gre za načelno uporabo gumijevih rokavic! —

»Akademska četrtinka«.

Dolina šentflorjanska pač dobro loči gostilniško »četrtinko« in
akademsko četrt. —

»Učni zdravnik«.

To je pač zdravnik učitelj! —

Otrok »v materino kri spušča strupe« — pač izločuje! ■—
»Ostrgati maternico.«

Nagajivka strga korenček, kuharica koren ostrga, zdravnik pa
maternico izpraska ali postrga. Pa ne z »žlico«, marveč s strgalko
(kireto). —

»Kilorezje, žolčerezje, žilorezje.«

Kaj neki je to: žolčerezje? —

»Zavod za boleznoslovsko anatomijo«.

To naj bi bil patološko-anatomski inštitut! —

»Operatersko zdravilstvo« — pač operativno zdravljenje!
»Rokavice iz niti« — so pač pletene rokavice. —

»Trmasta zaprtost«.

Trmast je človek, zaprtost, bolje: zaprtje pa je trdovratno. —
»Odpadki hrane« v trebušni votlini pri prejedenem dvanajst¬
niku.

Zaužita hrana nikakor niso »odpadki«, marveč jedila ali ješče.
»Ješče« je po Pleteršniku neprebavljena hrana v želodcu zaklane
živali. To besedo prav lahko rabimo tudi pri človeku. ■—-

»Hrbtenična omrtvitev« -— omrtvičenje hrbtnega mozga, saj
omrtvimo tega, ne pa hrbtenico! —

»Zvitek mrežaste tkanine« za nemški Gazetupfer.

Že davno rabim za to: gobica (iz tkanine), ker z njo pri ope¬
raciji brišem in vpijam kri, gnoj itd.

»Kleščice za ustavljanje krvi« — žilna precepka, saj z njo
ujamemo žilno odprtino, kakor kačar gada v precep. —-

Hydrokele, Wasserbruch, ni »vodna kila«, marveč vodena kila,
saj je polna vode. Enkrat jo rabi prav, drugič napek. —

»Pri porodu se pretrga vreča« -—- poči mehur.

»Obsrčna votlina« — osrčnik, osrčnikova votlina.

»Rak na prsih« — na dojki.

»Medenična jama« -—- lakotnica. —-

Prevajalec skoraj dosledno zdravstvene oznake prevaja. Pri ne¬
katerih teh prevodov se nisem mogel ubraniti nasmeška, n. pr.

80

»življenjeslovske podrobnosti« naj bi bile biološke; »angloljubski
sloves«: anglofilski; »samoposebni sesed krvi«: avtohtoni trombus.
Pri zadnjem bi človek v dobrem leksikonu dognal, kaj je to. Pri
zgornji slovenski oznaki pa bo celo strokovnjak moral premišljati
ter tuhtati in bo vesel, če se mu bo posrečilo odkriti njegov smi¬
sel. —

»Zamašek po Mikuliczevem načinu.«

»Mikuliczev tampon« je vrečica iz gaze, v katero natrpamo
traku iz gaze, da s tem ustavimo krvavenje in da z njim držimo
rano odprto, da tja kot na kraj najmanjšega odpora organizem
izloča strupene snovi. Tampona jaz ne bi prevajal, vsaj ne z »za¬
maškom«. —

Poleg navedenih zgrešenih in nerodnih najdem v knjigi tudi
lepe besede in izraze:

»Zdravnikovanje« za izvrševanje zdravniškega poklica.

»Prgišče apna« namesto perišča, kakor tolikokrat beremo —
perišče je namreč kraj, kjer peremo.

»Zadrgnjena kila« za hernijo inkarcerato.

»Zažeta kila« ne velja, ker zažeto je lahko tudi črevo pri na¬
vadni kili.

Če se spomnim, da sem za ta pojem bral celo iz zdravniškega
peresa »zadavljena kila« in »zadavljeno črevo«, tedaj sem zadrg¬
njene kile iz nezdravniškega peresa vesel.

»Brezkužnost« za stsepso.

»Sečevje« za organa urinalia; »žolčevje« za Gallengange.

»Oprsje« namesto prsnega koša.

»Vodena bula na jajčniku« za kistom.

Slovenska zdravstvena beseda 6

81

»NAUK O ČLOVEKU« IN »SOMATOLOGIJA«

Nauk o človeku. Sestavila Beta Hudales. Za nižje razrede
gimnazij. S sodelovanjem Dr. Ivana Bonača, Vere Pirc in Štefana
Pluta. Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS za uporabo na gim¬
nazijah. Založila Državna založba Slovenije. Tiskali J. Blasnika
nasl., Univerzitetna tiskarna v Ljubljani, novembra 1946 v 6000
izvodih. Obseg 10 pol.

To so vnanji podatki o knjigi, katere namen in poslanstvo je,
da nižegimnazijcem nudi osnovne nauke o človeku.

I.

»Nauk o človeku« je slovenski izraz za mednarodno »antro¬
pologijo«. Antropologija je veda o človeku, o njegovih telesnih,
duševnih, socialnih in političnih razmerah. Naša knjiga obravnava
samo telesne lastnosti človeka, njegovo anatomijo in fiziologijo,
zaradi tega je njen naslov za spoznanje preobširen.

Medtem ko je naslov preobširen, pa je obseg snovi, katero naj
poda, preozek. V knjigi ni niti besedice o spolovilih, plodilih in
rodilih — zgradbi manjka en vogal! Ponevedoma ali vede in hote?
Če ponevedoma, tedaj je to spodrsljaj, kakor se pripeti vsakomur,
kdor se kakorkoli giblje; če namenoma, tedaj je to zabloda in
nesodobnost, ki ju je treba izpodbiti. V knjigi, ki opisuje ne samo
človeška gibala, prebavila, obtočila itd., ki marveč nižegimnazij¬
cem pripoveduje celo o vseh vrstah vitaminov, njihovem pomenu
za našo rast in življenje, o posledicah, če jih ni, v knjigi, ki ima
posebno poglavje o žlezah z notranjim izločevanjem, v tej knjigi
ne najde gimnazijec niti besedice o razliki med moškim in žensko,
niti besedice o nastanku človeka, niti besedice o tem, da semen¬
čica oplodi jajček, kar je zarodek novega življenja, novega člo¬
veškega bitja, katero živi 9 mesecev v materi kot njen del, kot
njen organ, po 9 mesecih pa se naenkrat vzbude silne naravne

82

sile, ki iztisnejo plod iz matere, pretrgajo zvezo, po kateri mu je
do zdaj pritekalo življenje, in plod osamosvoje — iz matere se
rodi otrok, samostojno bitje, človek. 0 tem nad vse čudovitem
čudesu ni v Nauku o človeku ne duha ne sluha!

Čemu in zakaj ne?

Spominjam se svojih mladih let, ne samo gimnazijskih, marveč
ljudskošolskih, da, celo predšolskih. Jaz in moji vrstniki smo na
domačem dvorišču videli, kako petelin kopči kokoš, videli, da
kokoš nese jajca in kot koklja izvali piščance. Na paši smo opa¬
zili, kako se telica ali krava nenadoma neha pasti, postane za hip
nekam zamišljena, potem pa začne zaskakovati svoje vrstnice,
rekli smo, da se goni ali poja. Tako telico ali kravo smo gnali k
biku na zaskok — čez 9 mesecev se je otelila. Sosedova psica,
zvesta in ljubka čuvajka, je zginila zdoma, se nekaj časa potepala,
potem pa je z njo prihrumelo krdelo psov, ki so se klali med se¬
boj in renčali drug na drugega, dokler je ni eden zaskočil, nakar
sta se z zadki sprijela, da nista mogla narazen. Ženske so se pri
tem hihitale, si s predpasnikom zakrivale obraz, pa vendarle z
enim očesom škilile na dogajanje; moški so kvantali, nekateri celo
obmetavali sprijeti živali s kamni in krepelci, neka zverina je ne¬
koč sprijeti par celo obesila preko plota, da je na eni strani vi¬
sela psica, na drugi pa pes z glavo navzdol vsedotlej, da se je iz¬
polnilo, kar narava zahteva pri psih. Doma je zdaj eden zdaj
drugi izmed nas dobil bratca ali sestrico, matere, poprej košate,
so postale naenkrat tanke.

Vse to smo videli, ne enkrat, če že ne vsak dan, pa vsaj po
nekajkrat na leto. Videli ismo in opazovali nam nerazumljiva ču¬
desa in si jih skušali razložiti. Slutili smo, da mora biti med vsem
tem nekaka zveza in vendarle je bila in še kakšna razlika: pri per¬
jadi kopčenje, jajca, valenje, piščanci; pri govedi zaskok in teli¬
ček; pri psih zaskok, sprijem z zadki (kaj smo takrat slutili in
vedeli o vaginizmu?); pri ljudeh košatost nosečnic, potem ne¬
kega lepega dne babica v hiši in otroško vekanje. Obračali smo
se za pojasnila na odrasle. Matere so nam rekle, naj počakamo,
ko bomo veliki, bomo razumeli; od očeta je marsikdo ob takem
vprašanju dobil klofuto ali brco; marsikdo nam je tvezil o štork¬
ljah, ki da prinašajo deco — štorklje pa nismo opazili nikdar ni¬
kjer nobene.

Prišli smo v gimnazijo. Tu smo čuli vse mogoče, smiselno in
nesmiselno, o tem pa, kako se plodi človek, niti besedice. Na sli-

6 *

83

kah in kipih smo videli na mestu spolovil ali figov list ali pa so
bile slike in kipi obrnjeni tako, da je karkoli te organe zakrivalo.
Če je kdo kdaj kaj namignil na to, je dobil odgovor, da je po¬
kvarjenec z umazano fantazijo.

Tako sem prišel na univerzo, ne da bi vedel o vsem tem kaj
več kot to, kar mi je naslikala lastna fantazija, ki je seve tavala
po čisto napačnih tirih. —

Tiste čase so po vsej Evropi nastajala takozvana ljudska vse¬
učilišča. V Ljubljani so tako ustanovo imenovali »Akademija«.
Na teh ljudskih vseučiliščih so strokovnjaki poljudno predavali o
vseh mogočih strokah znanosti in umetnosti, o njihovi sodobni
stopnji in usmerjenosti. Tako sem tudi jaz kot mlad medicinec,
ki v svoji nestrpnosti ni mogel čakati, da se mu šele v zaporedno¬
sti medicinskega študija odstre zavesa pred čudesi človeškega na¬
stajanja, poslušal vseučiliškega profesorja fiziologije, ki je na ljud¬
skem vseučilišču nekaj večerov predaval o razvoju človeka, o nje¬
govih spolovilih, plodilih in rodilih. To me je tako navdušilo, da
sem začel tudi sam predavati o tem — naprej v dijaških društvih,
potlej v ljubljanski Akademiji in tržaškem Narodnem domu. Iz teh
mojih predavanj se je leta 1910. rodila moja prva knjiga »Telesni
naš postanek, razvoj in konec«. Knjiga je vzbudila zanimanje —
za takratne čase velika naklada 3000 izvodov je hitro pošla. Knjiga
pa je vzbudila tudi mnogo muzanja in zgražanja — hinavščina
je na Slovenskem sedela vedno na visokem prestolu! Danes kot
človek, ki je v življenju marsikaj skusil in doživel, se pripravljam,
da znova obdelam isto snov za ljudstvo. Obdelal jo bom tako kot
pred 36. leti, le obširneje in prodirneje. Edino to je naravno in
smiselno! Saj z molčanjem o naravnih dogodkih, z zastiranjem na¬
ravnih pojavov ni mogoče zadržati pronicajočega duha! Prej ali
slej se bo z muko dokopal do tega, kar mu gre: do dejstev in res¬
nice. K temu mu mora šola pomagati, saj to je njen namen in
njeno poslanstvo! Posebno naša nova šola ne sme nikdar in nikjer
gojiti hinavstva in zakrivati ali tajiti naravnih dejstev. Ni torej
kočljiva snov — za način gre, kako to snov mladini podajemo.
Spoznavanje, doumevanje, občudovanje in spoštovanje narave in
njenih pojavov — to bodi naše vodilo!

Ker naš Nauk o človeku vsega tega nima, manjka njegovi
zgradbi cel vogal!

To bi bile načelne opazke k navedeni knjigi, ki je v zasnovi
izvrstna in ki bi mogla mnogo pripomoči k razširjenju sodobnih

84

zdravstvenih spoznanj, saj poleg anatomije in fiziologije človeka
navaja tudi bistvo ljudskih bolezni, kako se jih ubranimo in kako
se proti njim borimo.

Knjiga je šolska knjiga, zato je moja dolžnost, da opozorim pi¬
sateljico in sodelavce na to, o čemer mislim, da ni prav, in povem,
kako naj bi bilo, saj me skušnja prav v zdravstvu uči, da je sila
težko napake izpodnesti in izkoreniniti, če se jih je človek nale¬
zel v šoli.

II. Strokovni, jezikovni in tiskovni popravki.

Knjiga »Nauk o človeku« je za nižje razrede gimnazij. Jasno
je, da mora biti to, kar podaja, dognano, enotno in dosledno, v
skladu s stroko in s strokovno besedo. Če ni, povzroča raznotir-
nost i v pojmovanju snovi i v poimenovanju. Posledica je poj¬
movna zmeda in jezikovna razcepljenost. Da to, kolikor se da,
preprečim, sem zbral najglavnejše nedostatke in jih popravil. Jasno
je, da bodo morali tisti, ki bodo knjigo uporabljali pri pouku, te
popravke upoštevati.

Zaradi kratkoče bom navajal stran in vrsto takole: 6/17 po¬
meni stran 6. vrsto 17. od zgoraj, 6—4 pa stran 6. vrsta 4. od
zdolaj. Med narekovaji je navedba smiselna, ki ni zmerom do¬
besedna.

6/17. »Anatomija proučuje notranjo zgradbo telesa« — vnanjo
tudi! Torej: proučuje zgradbo telesa.

6— 4. »Zakoni, po katerih se vrše procesi v telesu« — procesi
v telesu so življenjska dogajanja.

7/13. »Mišice se pritrjajo na trdne kosti« — so pritrjene na
trde kosti. Trdne so kosti v sklepih, trd je zob, kost, koleno (bo¬
lezensko okvarjeno), trden pa je zob v zobnici, kost v sklopu dru¬
gih kosti, zdravo koleno.

7— 1. »Črevesje« — črevje (glej Breznik-Ramovšev Slovenski
pravopis).

8/6. »Srce, ki poriva kri po žilah« — polje ali poganja.

9— 12. »Protoplazma ali živ«. Protoplazma je prasnov ali pra-
tvorivo, živ, živi pa je živo bitje nasploh. Torej: protoplazma ali
prasnov ali pratvorivo.

10/9. »Celice trdne« — trde (trdne so samo v razmerju do so-
celic).

10— 9 »Rdeče krvne celice« — rdeče krvničke.

85

11 sl. 6. »Hrustančno tkivo« — hrustančevina. Takisto: kost-
nina, mišičnina, živčnina, možganovina itd.

12/7. »Mišice se pritrjajo na kosti« — so pritrjene.

12 12. »Opravila porazdeljena na določne organe« — na do¬
ločene. Teh napak je nešteto.

13/1. »Gibala: kosti in mišice« — in sklepi!

13/5. »Grgavec« —• te besede nisem čul med narodom še nik¬
dar, pač pa zmerom: »grlo« (boli me v grlu) ali »vrat« (vratna
bolezen).

Pleteršnik ima resda: grgavec 1) die Gurgel, 2) der Adams-
apfel. Grlo ali vrat imajo: Slovenski pravopis, Klinični besednjak,
Tomšič, Glonar, Janežič-Bartel, Cigale. Erjavec ima: jabolko nav.
Adamovo jabolko. Plečnik: jabolko, larynx.

Jabolko je zunaj na vratu, grlo pa je znotraj v vratu. »Der
Kehlkopf, Larynx, liegt in dem kranialen, ventralen Gebiet des
Halses, in der Hijhe des IV.—VII. Halswirbels, und bildet beim
Manne eine median gestellte Hervorragung. Prominentia laryn-
gica, Adamsapfel vom Volk genannt«. Rauber-Kopsch: Lehrbuch
und Atlas der Anatomie des Menschen, 1939.

13/6. »Izločila: sečni organi in koža« — izločila in iztrebila:
koža, sečni organi in danka.

13/7. »Hrbtenjača« — hrbtni mozeg (liki kostni mozeg). »Hrb¬
tenjača« bi se v slovenščini bolj prilegala za hrbtenico, za hrbtni
mozeg je nisem med ljudstvom slišal še nikdar. V knjigah sem
našel tole: Erjavec: hrbtenjača; Janežič-Bartel, Homan, Tomšič:
hrbtenjača ali hrbtni mozeg; Cigale, Glonar, Klibes, Plečnik,
Serko: hrbtni mozeg.

Zakaj in čemu sta se Nauk o človeku in Somatologija odločila
za najmanjšo manjšino, ki je sploh ni med ljudstvom?

13. K organskim sestavom spadajo tudi: »9. Spolovila (penis
in vulva), plodila (modo in jajčnik), rodila (maternica in nožnica)«.

13—8. »Mikroskopsko majhne celice« —- mikroskopično majhne
(ker so vidne samo z mikroskopom). Mikroskopska je leča, sto¬
jalo, polica, vijak, torej deli mikroskopa.

14. sl. 8. »Okolčje« —■ boki (roke v bok!). »Okolčje« bi bilo
tam, kjer je kolčni sklep!

»Členki ročnih prstov«. Členek pomeni ali gleženj ali sklep
na prstu (v členkih = v sklepih me trga!). Na prstih imamo
člene, na skeletu pa prstnice! Oboje je phalanx.

86

Zapestju podobno na nogi je »podgležno« (gl. Pleteršnika),
-kosti so podgležnice, na stopalu pa je ta del peta, na skeletu
petnica.

»Nart« je hrbet noge (dorsum pedis), kosti so nartnice ali sto-
palnice. Pr. 22—3.

»Členki nožnih prstov« — nožne prstnice.

15/4. »Okostje in mišice« — ter sklepi!

15 — 5 . »Medceličnina je trdna zaradi anorganskih snovi« —
trda. Pr. 15 —1: »kost mehka«. Nasprotje: mehak — trd, majav
ali klecav —- trden.

16— 7. »Večja množina anorganskih snovi dela kosti trdnejše«
— trše ali bolj trde.

17/5. »Krov lobanje« — lobanjski svod. Pr. 18 , sl. 11 .

17— 9. »Trdnost hrustanca otipljemo s prsti« — trdost.

17— 6. »Hrustanec med življenjem ponekod zakosteni« ■—- za
živa.

18/1. »Ob glasilkah v grgavcu« — v grlu.

18/12. »Skelet glave delimo v lobanjske in lične kosti« •— v
lobanjske in obrazne kosti. (Lična kost ali ličnica je os zygoma-
ticum).

18 sl. 11. »Strelni šiv« —• strelični šiv (sagitta = strelica) ali
šiv od spred navzad. »Strelno« je samo tam, kjer se strelja: strelna
poškodba, strelna razdalja.

18— 4. Prehajajo možgani v hrbtenjačo« — v hrbtni mozeg.

19/1. »Lične kosti« -— obrazne.

19/7. »Kot očesnih votlin« — očnic. (Ješe, »Oftalmologija«).

19/8. »Nosno streho tvorita dve nosnici« — nosnici (kosti).

Nosnica je kost, os nasale, das Nasenbein; nosnica je nosna
votlina, naris, das Nasenloch. To oboje moramo ločiti z naglasom.

19/11. »Ustna votlina do obeh nebnic« — do obeh nebnih kosti.

Nebnica = mandelj, tonsilla palatina; nebna kost = os pa-
latinum, das Gaumenbein.

19— 4. »Hrbtni mozeg ali hrbtenjača«. Črtaj: ali hrbtenjača.

19—4. »Hrustančasti ploščki« —■ hrustančnati. Primerjaj: miza

kamnata, streha slamnata; hrustančasto je to, kar je hrustancu
podobno, kar je pa iz hrustanca, je hrustančnato.

20 sl. 13 . »Ledvična vretenca« ■— ledvena. Pr. 101 —3: »Led¬
vice leže na obeh straneh ledvenih vretenc«. Ledvično je to, kar
je v ledvicah ali iz ledvic: ledvični kamni, ledvična jed. Ledje =
regio lumbalis, vertebra lumbalis = ledveno vretence.

87

21/3. »V njeni (hrbtenični) votlini je živčevje — hrbtenjača«
-—- hrbtni mozeg.

21/6. »Grodnica« — ali prsnica.

21/12. »Oplečje in okolčje« — rame in boki (telesni kraji), pa:
ramski in medenični obroč (kosti).

21/22. »Okolčje je sestavljeno na vsaki strani iz treh zraslih
kosti« — medenica je sestavljena.

21/24. »Spredaj se kosti okolčja stikajo v prožni dimeljnični
zrasti« — se kosti medenice stikajo v prožni dimeljnični zrasti
ali v sramničnem stiku (simfizi). »Dimeljnica« za os pubis name¬
sto »sramnica« je prav dobro.

21—18. »V sklepu rame je zveza lahtnih kosti z oplečjem« -—-
v ramskem ali ramenskem sklepu je zveza nadlahtnice z ramen¬
skim obročem.

21—11. »Ima palec samo dva členka, ostali prsti pa imajo po
3 členke« — 2 člena, po 3 člene; kadar pa gre za okostje, tedaj:
dve prstnici, po tri prstnice.

21—10. »Vsak zadnji členek ima noht« — vsak zadnji člen ima
nobet (glej Slovenski pravopis).

21— 8. »Množina tipalnih telesc« — tipalnih brbončic (gl. Ple-
teršnika).

22/1. »Spodnji udje ali bedra se opirajo na okolčje« —— spod¬
nji udje so v zvezi z medenico ali: medenica se opira na spodnje
ude ali: trup nosijo spodnji udi.

22 sl. 16. »Zgornji ud z oplečjem« — z delom ramenskega
obroča.

22 sl. 17. »Spodnji ud z okolčjem«. — z delom medenice.

22— 3. »Nogo delimo v: nart, stopalo in prste. V nartu je 7
nartnic« — nogo delimo v: podgležno, stopalo in prste. V pod-
gležnu je 7 podgležnic.

Pleteršnik ima resda: nart 1.) der Fussriicken, der Rist, 2.) die
Fusswurzel (tarsus).

Odkar zasledujem slovensko zdravstveno besedo, je »nart« po¬
menil dorsum pedis, Fussriicken, kar se sklada tudi s češčino, o
kateri navaja Pleteršnik: »prim. češ. nart, der Fussriicken«. Ta¬
kisto imajo nart v pomenu dorsum pedis: Cigale, Janežič-Bartel,
Glonar, Tomšič.

23/2. »Prsti, ki imajo zopet po 3 členke« —- člene.

23 '14. »Poznamo izvine« — zvine, zvinke.

88

Ud si zvijem ali zvinem, tu glavica ni izven ponvice; ud si
izpahnem, pri čemer se glavica iz ponvice izmakne in jo je treba
uravnati. To je dvoje in to dvoje je treba ločiti tudi v poimeno¬
vanju: prvo je zvin (distorsio), drugo izpah (luxatio). Pisava
»izvin« navaja v zmoto. Pr. Slov. pravopis.

23. sl. 18 in 19. »Podporna obveza«. Če je mišljena samo de¬
ščica, tedaj je to opornica, če pa celotna obveza, tedaj je to ob¬
veza z opornico, (leseno, žično itd.).

24/1. »Bolečine na določnem mestu« — na določenem.

24/6. »Nato tesno prevežemo deščici« —• povežemo (prevežem
ud s prevežnjo, da ne krvavi).

24/9. »Naravnajo oba dela kosti in jih stisnejo v sadrenem
povoju« — uravnajo zlomljene kosti in jih umavčijo (da se ne
morejo premikati; stisniti jih ne smejo, ker bi bila nevarnost, da
ud odmre).

25/1. »Samo peta, zunanji rob in sprednji del noge s prsti
stoji na tleh«. Sprednji del noge, ki istoji na tleh, je plesno.

»Plesno sprednji, široki del podplata (pred prsti)«. Tako ob¬
razloži Glonar to besedo. Za »plesno« mednarodna nomenklatura
nima besede. V nemščini se temu pravi Zehenballen in je ne¬
kako isto na nogi, kar »mečica« na dlani.

25/4. »Človek občuti med sklepi kosti stopalnic mučne bole¬
čine« — v sklepih stopalnic.

26/5. »Kost je votla in napolnjena s kostnim mozgom ali pa je
polna«. Ta stavek je zelo nejasen. Kost je votla ali cevasta ali
mozgava in kost je staničnata ali gobasta ali rahla (os spongiosum).
Cevasta kost ima skorjo (substantia compacta) in sredico (sub-
stantia spongiosa). Kost, ki bi bila v celoti kompaktna ali scela,
se bi imenovala scclna kost.

26/14. »Lične kosti« — obrazne kosti.

26/19. »Poškodbe: izvini, izpahi« — zvini ali zvinki,

izpahi.

27/4. »Črevesje« — črevje (drevje, perje, podnebje, obočje, ne:
drevesje, peresje, podnebesje, obočesje).

28—4. »Se vlakna družijo v snopiče« — so spojena, so speta.

28— 2. »Več snopičev sestavlja mišico, ki je v celem zavita v
vezivno mreno« — katero obdaja mišična ovojnica.

29/2. »S kitami se mišice pritrjajo na kosti« — so pritrjene.
Prim. 29/3: »na udnih kosteh pritrjene mišice«.

29— 6. »Iz gibnih središč osrednjega živčevja«.

89

Gib: gibna sila, gibna razsežnost — oboje je lastnost giba. V
osrednjem živčevju pa imamo središča, ki gibanje povzročajo, to
so gibalna središča. Stavek se torej mora glasiti: »iz gibalnih
središč osrednjega živčevja«.

29— -3. in 30/13. Isto.

30— 7. »Izloči razpadne snovi« — razpadke, pravzaprav raz-
krojke ali presnovke (produkte presnove).

31/3, 9 in 32/17. »Bacil tetana«, »tetana« — tetanusa.

31/10. »Zdravnik vbrizgne določni serum« — določeni ali
ustrezni. Prim. 31/23: »Delovanje določenih mišičnih skupin«!

31— 9. »Znamenje prevelikega napora« — znak. »Znamenje«
je prirojeno (naevus), potem: »duševna, dedna, skupna telesna zna¬
menja« gl. str. 156/1, 4, 15 j6—20, 156—6, 156—4.

33/12. »V višinah se kri namnoži«. Prim. 33—4: »poveča se
množina krvi«. V višinah se prvenstveno poveča število rdečih
krvničk.

35/2. »Za rast telesa potrebuje človek gradivo, ki ga spre¬
jema s hranu« — prejema (sprejmem to, česar ne odklonim:
pismo, darilo, ponudbo, pogoj).

35— 2. »Človeško telo črpa energijo s kemičnim pojavom, ki
mu pravimo oksidacija« •— iz kemičnega procesa.

36/23, 24, 35, 39.: Prejemanje hrane in kisika; spreminjanje
prejetih snovi; prebavila prejemajo hrano; dihala so organi, ki
prejemajo dober zrak.

36— 4. »Od črevesja« — od črevja.

37/1. »Izločila so organi, ki izločajo vse snovi« — izločila in
iztrebila so organi.

37/4, 7. »Sprejema« — prejema.

37— 1. »V trebušni votlini trupa« — trupa črtaj, saj trebušne
votline razen v trupu ni.

38— 3. »Želodec, na njegovi desni strani vranica« — vranica
je na levi strani želodca.

38—2. »Široko črevo s slepim izrastkom in slepičem. »Prim.
47—14.!

41/22., 41—-1. »Je človek dovzeten za nalezljive bolezni« —
sprejemljiv za ali nagnjen k. »Dovzeten za duševne vtiske«.
(Pleteršnik)!

41/26. »Razširjena po vzhodnji Aziji« — po Vzhodnji Aziji
(Sl. pravopis).

90

41—11. »Pri skorbutu krvne žile propuščajo kri, zato se po¬
javijo podplutbe na raznih delih kože, zlasti pod očmi«. Pri
skorbutu se pojavijo pikaste pa tudi progaste kožne podplutbe na
udih zlasti ob sklepih in izpremembe v dlesnu. Da se pojavijo
»zlasti pod očmi«, mi je novo.

43/12. »Iz želodca izhaja ozko črevo« — dvanajstnik.

43/14, 45 / 12 . »Konec prebavne cevi je zadnjična odprtina« —
ritnik. Za anus, der After, imajo živinozdravniki oznako »ritnik«.
Po njih je to besedo povzel Klinični besednjak, ker pač nimamo
druge oznake. Anus ni nikaka »zadnjična odprtina«, marveč od¬
prtina danke. Zadnjica = rit!

44/2. »Zobna jamica čeljustnice« —■ zobnica. Pleteršnik navaja:
zobnica, der Hafersack in zobnica, die Zahnhohle. Prav bo na¬
robe: zob ž., das Kiirnerfutter, da zohnico, zob m., der Zahn, pa
zobnico (pr. očnica za očesno duplino).

44 / 15 . »Modrostni zobje« •—- ali krajniki.

45/6. »Si s ščetko in dobro zobno kremo zdrgnemo zobe« —
si z zobno kremo ali zobnim praškom odrgnemo zobe. Po mojih
skušnjah je zobni prašek vsaj tako dober kot zobna krema, pa
mnogo cenejši! »Zdrgnemo« kaj tako, da ima gube: nogavica
se v čevlju zdrgne in žuli.

45/14. »Do žrela« — in: ali golta.

45/19. »Na dnu spodnje čeljusti« — pod spodnjo čeljustjo
(dno ima posoda, spodnja čeljust pa ni posoda). -

45/24. »Fermenti (encimi)«. Za fermente pozna Pleteršnik
»kvasine«.

45—13. »Nebna loka oklepata goltno bezgavko« -— nebnico
ali mandelj (gl. Sl. p.).

45— 11 . »V žrelo se odpirata notranji nozdrvi« — držita nos¬
nici ali nosni votlini. Nozdrva je ala naris, der Nasenfliigel.

45— 8. »Hrustančast poklopec« — hrustančnat

46 sl. 34. »Želodec« —- in: in dvanajstnik.

46— 16. »Za kolero, grižo in tifus bolj dovzetni ljudje« —
sprejemljivi.

46—8. »Vratar, ki leži med želodcem in ozkim črevesom« —
med želodcem in dvanajstnikom. Pa ne: »leži«, marveč: je!

46— 2 . »Človek bruha«. Bruham kletvice, bruham iz pljuč —
iz želodca pa bljujem ali kozlam.

47— 16 . »Široko črevo se konča z zadnjično odprtino« — se
konča z danko in ritnikom.

91

47—14 iu 38—2. Tu »široko črevo s slepim izrastkom in sle¬
pičem«, tam »široko črevo malo razširjeno v slepo črevo, ki ima
slep izrastek — slepič«. Slepo črevo ni nikak izrastek, marveč del
debelega črevesa; slepič (appendix, ad -)- pendere) pa je privesek
slepega črevesa. Ker je njegovo ime povzeto iz živalstva, ima tožil-
nik enak rodilniku: ima slepiča (prim. zdravim raka, podvežem
polipa).

47—12. »Črevesne bakterije, ki so večinoma udomačene«. Kdo
neki jih je udomačil? In kaj je z neudomačenimi, torej z divjimi
bakterijami? Stavek se mora glasiti: »v prvem delu (debelega čre¬
vesa namreč) živi nešteto mikrobov, ki človeku niso škodljivi«.

47— 2. »Bakterije napadajo celulozne mrenice in napravijo pre¬
bavljive snovi, ki so v celicah, za črevo sprejemljive. Spreminjajo
jih v vodi raztopljive snovi, ki jih kri izsrka iz črevesa« — bak¬
terije sproste prebavljive snovi, da so za čreyo sprejemljive, ter
jih spreminjajo v snovi, ki so v vodi raztopljive in katere posr¬
kajo črevesne resice. Pr. 50/1: »žilice izsrkavajo hrano.«

48/25. »Pomen slepiča še ni pojasnjen, zdi se pa, da ne ško¬
duje organizmu, če ga odstranimo«. Milijoni operacij, ki so doslej
odstranile slepiča, dokazujejo, da je treba slepiča operirati takoj,
kakor hitro se pojavijo kake težave, ki kažejo nanj. Stvar je to¬
rej popolnoma jasna in tu se prav nič ne zdi!

48— 11. »Znamenja vnetega slepiča« — znaki.

48— 5. »Trebušna mrena« — ali: potrebušnica.

49/3. »Razkroj sprejetih snovi« — prejetih.

49/19. »Široko črevo se konča z zadnjično odprtino« — z
ritnikom.

49— 5. »Žolčni mehur« — ali žolčnik.

50 3. »Ko predirajo snovi skozi jetrne celice« — prodirajo
(predre nož, krogla itd.).

50— 15. »Žolčne bolezni spoznamo lahko po bolnikovih iztreb¬

kih. Ti so ilovnate barve, ker ni žolča, ki bi jih obarval, mastni,
ker se tolšče niso razkrojile; zaprtje nastopi, kajti žolč pospešuje
gibanje črevesnih mišic«. Ta stavek je težko razumljiv. Treba mu
je dodatka, nekako takole: »bolezni, ki zadržujejo žolč, spo¬

znamo itd.«.

*

Ker postajajo popravki preobširni, bom odslej omenjal samo
tiste napake, na katere nisem opozoril že na prvih 50. straneh.

*

92

52/1. »Mi jemo, da privajamo celicam kurivo« — - dovajamo
(privajamo koga na kaj).

54/13. »Mleko jetičnih krav vsebuje mnogo tuberkuloznih ba¬
cilov« — bacilov tuberkuloze (bacil ni tuberkulozen).

55/19. »Poapnelost« — zaapnelost (poapnim steno, kadar jo
namažem z apnom, žile pa zaapne — apno pride v celice, ne samo
na površino).

55—18. »Iz nadomestkov čaja se napravlja prav tako dobre
pijače« — se napravljajo (išče se Urško Plut!).

60 sl. 35. Svetle žile so arterije ali odvodnice (ker od srca kri
odvajajo) ali bolje: utripalnice, ker utripljejo; temne žile so vene
ali dovodnice (ker k srcu kri dovajajo), ali bolje: neutripalnice,
ker ne utripljejo.

61/9. »Konica prsta« — prstna jagodica.

61— 2. »Krvna telesca« — krvničke.

62— 4. »Komar mrzličar (anofeles)« — malarijski komar (ano-

feles).

64—1. »Pri zlati žili se ob zadnjični odprtini pojavijo debeli,
modrikasti vozli« ■— se ob ritniku pojavijo krtice, kadar te zdrk¬
nejo v celoti iz danke, jim pravimo abranki. »Vozli« so v sloven¬
ščini samo tam, kjer je kaj zavozlano (»železniški vozel« je ger¬
manizem, pravilno: železniško križišče).

65/15. »Levo in desno pljučno krilo« — leva in desna pljuča
ali leva in desna polovica pljuč. »Pljučno krilo« (Lungenfliigel)
je germanizem.

65/17. »Delo srca je krčenje« — je stezanje (sistoliranje) in
raztezanje (diastoliranje).

66—14. »Bilo (pulz)«. Med ljudstvom nisem še nikdar čul,
da ima kdo »tako ali tako bilo«. »Žila mu utriplje; potipati koga
za žilo, šlatati komu žilo«. Pulz je torej po slovensko »žila« ali
»žilni, srčni utrip«.

66—4. »Srce je najbolj delavna mišica v človeškem telesu, saj
se krči lOO.OOOkrat na dan« — se stezne in raztezne.

68/2. »Obolele in skrčene lopute zaklopk« — obolele in sfrk-
njene zaklopke.

68/10. »Temu ni tako« — to ni tako (prvo je germanizem: dem
ist es nicht so).

69/10. »Vratarnica« za veno portae, die Pfortader! Pleteršnik
ima: »vratnica«; Tomšič, Janežič-Bartel, Cigale takisto. Glonar raz¬
laga: »vratarnice, velika vrata, n. pr. pri skednjih, skladiščih, ki

93

ne teko na tečajih, ampak na kolesih ali valjarjih«. Prim. pozneje
pri Somatologiji.

71/1. »Bezgavke ob dimljah, pod pazduho« —- bezgavke v dim¬
ljah, v pazduhi (pod pazduho vzamemo knjigo).

71/2. »Bezgavke (mandeljni), ki leže na obeh straneh v ozadju
ustne votline«. Prim. s tem 45—13: »žrelo leži za dvema gubama
(nebnima lokama), ki oklepata goltno bezgavko« in popravek na
tem mestu.

71. sl. 41. Kaj pomenijo številke?

72/8. »Vranica oteče« — vranica nabrekne kot vsi parenhima-
tozni organi.

72—6. »Brž ko se pojavijo bolezenske kali v telesu, se zberejo
okoli njih bela krvna telesca, ki jih skušajo uničiti na okuženem
kraju« — bele krvničke na okužišču. Okužišče je kraj, kjer pri¬
dejo bolezenske kali v telo. (Pr. vcepišče, kjer kaj vcepimo.)

73/7. »Razkuževalna (antiseptična) sredstva« — razkužila.

74. sl. 42. in 75. sl. 43. Tu je pač potrebna razlaga.

77—14. »Na vcepljenem mestu« — na vcepišču.

79/8. »Bakterije imajo različno obliko. Ako imajo obliko
krogljic, jim pravimo koki«. To v tej obliki ne drži: bakterije (bac-
terium paličica) so zgolj paličaste oblike, koki pa so oblasti. Res
je, da se po nemarnem rabi oznaka »bakterije« za vse vrste kali,
toda šola mora razločevati: mikrobi = kali = klice in sicer:
bakterije ali bacili, če so paličaste, koki, če so oblaste, vibrioni,
če so vejičaste in spirile ali spirohete, če so svedraste oblike. Po¬
misli: De Kruif »Lovci na mikrobe«!

79/16. Stafilokoki niso »grozdnate skupine kokov«, ker niso
iz grozdov, marveč so grozdu samo podobne skupine, torej: groz-
daste skupine kokov.

81/17. »Glive cepljivke in praživali« — praživi (»živali« so
vidne s prostim očesom, »živi« so mikroskopične).

82—17. »Krezolna in karbolna raztopina« — krezolova in kar-
bolova raztopina (pr. srebrov nitrat, jodova tinktura, borova voda,
sublimatova raztopina itd.).

85—8. »Sonce bolezenske kali kmalu umori« — zamori (tudi
naši čebelarji pravijo, da čebele zamore).

86/6. »Pri večini ljudeh« — ljudi.

87. sl. 45. in 46. »Grgavec« — grlo.

88—12. »Zgornji del sapnika imenujemo grgavec ali jabolko«
— od znotraj v vratu: grlo, od zunaj na vratu: jabolko.

94

91/1. »Pnevmotoraks« ali zračnjak.

96/18. Tu manjka opozorilo, da nastane črevesna jetika s po¬
žiranjem lastnih tuberkuloznih izločin iz grla in pljuč.

96— 16. »Bacili lahko napadejo vse mrene očesa«. »Mrena
očesa« je ali »siva mrena« (katarakta) ali »zelena mrena« (glav¬
kom), torej bolezen. Zgoraj pa je mišljeno, da mikrobi napadajo vse
ovojnice očesa.

97— 12. »Na mestu cepitve (s tuberkulinom) se pojavi rdečica«

— na vcepišču se pojavi rdečina in oteklina (rdečica je hipna, hitro
pride in hitro izgine, kar pa je stalno ali vsaj dlje trajajoče, to
je rdečina).

101— 3. »Ledvice so parni organ« — ledvice so organi na pare.
Posamezna ledvica je »napami organ« (pr. naobročno plačilo in
plačevanje na obroke).

102/3. »V izdolbeno mesto vsake ledvice vstopa arterija« v
ledvično odprtino.

102/6. »Izstopajoča vena (iz ledvice) je šibkejša od arterije,
kajti oddala je ledvici seč«. Ta stavek je zgrešen: a) arterija ni
mogla oddati ledvici seča, ker se seč tvori šele v ledvici, b) ar¬
terija je resda močnejša in vena šibkejša, toda tako je pri vseh
arterijah in venah istega organa.

102— 18. »Po sečevodu kaplja seč iz ledvičnih kotanj v mehur«

— odteka (kaplja tekočina takrat, kadar po kapljicah pada).

102— 11. »Ob začetku sečnika, skozi katerega se izteka seč iz
telesa, je malo občutljiva krožna mišica. Ta mišica se krči in te¬
daj se mehur izprazni« —- ta mišica se razširi ali popusti in tedaj
mehur iztisne seč.

103/5. »Sestav seča«. Sestav = sistem; sestava — die Zusam-
menstellung, torej: sestava seča.

103/13. »Temnorumeni, gosti seč izloča bolnik z vročično bo¬
leznijo« — z vročinsko (vročičen je človek, kadar ima občutek
vročine, toplomer pa tega ne pokaže; vročične bolezni sploh ni).
»Temnorumen, gost seč itd.«

103— 21. »S tem (z odstranitvijo ene tuberkulozne ledvice) se
obvaruje pred okužitvijo drugo ledvico« — s tem navadno rešimo
bolniku življenje.

104/17. »Naša koža ni samo plašč, ki odeva notranje organe
in jih varuje pred dežjem, mrazom in sončno pripeko«. Ta stavek
je kaj neroden, saj trdi, da vnanja koža odeva notranje organe.

95

114—8. »Taka sredstva (alkohol, eter, kloroform) se upo¬
rabljajo v medicini kot narkoze pri težjih operacijah« — kot oma¬
mila (narkoza = omama).

117/5. »K srednjemu živčevju prištevamo možgane, hrbtenjačo
in možgansko deblo, ki ju spaja« — možgane, hrbtni mozeg in po¬
daljšani hrbtni mozeg, ki ju spaja.

117—4 in 119—14. Možganski mreni sta samo dve: žilnica
(pia mater) in pajčevinasta mrena (arahnoidea); opna pa je samo
ena: trda (dura mater), ki se liki tapete po stenah openja po
notranjosti lobanje in hrbtenice. Vsem trem skupaj pa pravimo
ovojnice osrednjega živčevja.

119—14. »Čvrsta možganska opna« — trda (dura mater). Še
nikdar nisem čul »čvrsta možganska opna«. Med trd in čvrst je
razloček: čvrst = trden, ne pa trd: čvrsto platno!

125/6. »Dvojni kok« za diplococcus, kokus v parih, der Doppel-
kokkus. Temu bi po slovensko rekli dvokokus, kakor pravimo
dvonožec, dvoživka.

127/5. »Občutne celice ali čutnice« -— čutilne celice ali čutnice.
Pleteršnik ima resda: »občutni živci Empfindungsnerven«, toda:
P. ima tudi »okusne bradavičice« die Geschmacksvvarzchen, na¬
mesto »okušalne bradavičice ali bradavičice okusa« (okusna je
jed!). Pr.: gibalna središča in gibalni živci, okušalne brbončice,
čutilne celice. Gl. 127/7.: »čutilni živci«.

128/1. »Čutilo za vid je oko«. Ne samo oko, marveč tudi vidovni
živec in vidovno možgansko središče — vse troje skupaj je »vi-
dilo«. Torej: čutilo za vid je vidilo.

Isto velja seveda za vsa druga čutila: sluhalo, vonjalo, okušalo,
tipalo, ki obsezajo ne samo uho, nos, usta, kožo, marveč tudi mož¬
ganska središča in vmesno živčno zvezo. Pridevniki so: vidilen,
sluhalen, vonjalen, okušalen, tipalen.

128/7. »Zrklo je sestavljeno iz treh lupin«. Pr. 96—16: »mrene
očesa« in mojo pripombo k temu. Tudi »lupina« za Augenhaut ne
zadovoljuje (orehove, jajčne lupine). Na očesu imamo ovojnice.

129/1. »Mrežica je sestavljena iz vidnih čutnic« — iz vidilnih
(»vidno« je to, kar vidimo, tu pa gre za vidilo).

129—5. »Taka slika (v očesu) je prostorna« — je prostornin-
ska (prostorna je soba!).

132—7. »Na robu vek so precej dolge dlačice« — so tre¬
palnice ali vejice. Tu je treba opozoriti, da »trepalnica« pomeni
dvoje: veko in vejico.

96


133— 12. »Trahom ali egiptovska slepota« — trakom ali egip¬
tovska očesna bolezen.

134— 11. »Tuje telo« — tujek (v slovenskem zdravstvu že
davno upeljana beseda).

135— 19. »Sluzasta veznica« — sluznata veznica (sluzast =
sluzi podobna sluzasta tekočina).

137/2. »Bobnič je ovalna tanka mrenica« — kožica. Tunica
mucosa = sluznica, tunica serosa = mrena; vse, kar ni eno ne
drugo, je ali kožica ali nasploh: ovojnica.

137/11. »Srednje uho ali zabobnina«. Res pravimo: jazbina,
lisina itd., toda za tympanum, Paukenhohle, bi bila najbolj pravšna
oznaka »ušesna duplina« ali »ušesna votlina« kot poznamo takih
več: lobanjska, prsna, trebušna, sklepna. Plečnik ima: »bobniča
(cavum tympani)« — dokaz, da se slovenski anatomi lovijo za
pravšno oznako.

137 sl. 68. ima 6 puščic, ne da bi bilo kje omenjeno, kaj te
puščice pomenijo.

138—7. »Sprejemnik za zračne valove« — prejemnik.

140/14. »Koščena kepa za ušesom« — bradavičasti podaljšek
senčnice.

141—17. Razločuj: nosnici (nosni kosti) in nosnici (nosni od¬
prtini).

141—13 in 114—11. »Zunanji nozdrvi sta nosni odprtini« in
»z notranjima nozdrvima«. Nosna odprtina = nosnica, nozdrva
= der Nasenfliigel, ala naši.

142 sl. 70. Tu manjka oznaka, da je to navpični prerez odspred
navzad. »Grgavec« je grlo, »golšna žleza« je ščitnica (golša je bolna
ščitnica, pr. 41/7). Isto velja za 150/20 in 151 sl. 74.

144—7 »Na jeziku bradavičice« — brbončice (»bradavica« je
bolezenski pojav — verucca).

144—4. »Okusni popek« ■— okušalni, ki okuša, ali popek okusa
(saj tudi ne rečemo »modna bolezen«, marveč bolezen moda!).

146—3. »Tipalno telesce« — tipalna brbončica (gl. Ple-
teršnika).

i49/7., 8. »Izvodila« — odvodila (saj pravimo dovajati in od¬
vajati).

150—8. »Za golšno žlezo leže 4 telesca« — za ščitnico leže 4
obščitnice. Isto 151 sl. 54, namesto »epitelialna telesca«.

Slovenska zdravstvena beseda 7

97

150— 5. »Če se pri operaciji odstranijo te žlezice, dobi bolnik
hude krče« — dobi tetanijo ali mrtvičavico (tetanus = mrtvični
krč).

151 el. 64. Priželjc pač ne jase na srcu, kot to kaže slika.

151— 14. »Možganski podvesek visi na peclju iz dna možganov«
— iz možganskega spodka — (»iz dna« bi rekli, če bi bili možgani
posoda).

151—6. »Zaradi premočnega delovanja podveska v mladosti na¬
stane orjaška rast« — postane človek tacman (akromegalik; gl.
Pleteršnika).

Posnetek.

1. Sola ne sme mladini zakrivati naravnih dogajanj, marveč
jo mora navajati na to, da bo naravna dogajanja doumela, jih
občudovala in spoštovala.

2. Za srednjo šolo mora biti strokovno vse do pičice dognano,
točno, jasno, preprosto.

Pregreški: protoplazma in živ, grgavec in jabolko, vranica na
desni strani želodca, pri skorbutu podplutbe »zlasti pod očmi«, iz
želodca izhaja ozko črevo, notranje nozdrvi, tuberkulozni bacil,
golšna žleza, vratarnica, pomen slepiča itd.

3. Že dognanih pojmov ne smemo samovoljno izpreminjati: trd,
trden, čvrst; mikroskopični, mikroskopski; člen in členek; zvin;
prejmem in sprejmem; prepuščam in propuščam; poapniti in zaap-
neti; sestav in sestava; rdečica in rdečina; vročina in vročica;
prostoren in prostornimski; sluznat in sluzast; privajati in dovajati;
izvajati in odvajati; dno in spodek; golša in ščitnica itd.

4. Germanizmi: pljučno krilo, temu ni tako.

5. Nepojmljive besede in izrazi: hrbtenjača, okolčje, oplečje,
lične kosti za obrazne, strelni šiv, ledvična vretenca, udomačene
črevesne bakterije.

6. Slovnične napake: določni organi, določni serum; črevesje;
iz čaja se napravlja pijače.

7. Nepoznanje znanih oznak: iztrebila; spolovila, plodila, ro¬
dila; medenica; podgležno; prstnica; plesno; ramenski obroč; ti¬
palne brbončice; ritnik; žolčnik; utripalnica — neutripalnica; krv¬
ničke; krtice — abranki itd.

8. Nenavajanje lepih slovenskih besed in pomanjkanje opozo¬
rila na pestrost naše materinščine: lopatica ali plečnica, prsnica

98

ali grodnica, stegnenica ali bedrnica, golenica ali piščal, golen (pri
človeku) in krača (pri živali), gleženj ali členek, tilnik ali šišek
ali šijek, ledvica ali obist, zenica ali punčica, celica ali stanica
itd.. Takisto pri boleznih: jetika ali sušica, božjast ali padavica,
koze ali osepnice itd.

9. Vsakdanjih slovenskih besed ne smemo zanemarjati in opu¬
ščati in tako po nemarnem zapravljati narodovo duhovno premo¬
ženje! Naš Nauk o človeku ne pozna takihle besed: isokrvica, ko-
zlati, rit, ritnica, ritnik, peta.

10. V Nauku o človeku so tudi navedbe o raznih boleznih.
Glede trditve o pomenu slepiča sem že opozoril na njegovo škod¬
ljivost na 48/25. Tu naj navedem še tele netočne navedbe:

133/25. »Dojenček samo kriči, kadar je lačen«. To ne drži —
dojenček kriči tudi, kadar ni lačen, kadar je bolan, pa tudi zdravi
dojenček kriči —• kričanje je njegova telovadba! Pozorna mati
prav dobro razlikuje kričanje zdravega dojenčka od njegovega
vekanja ali stokanja, kadar je lačen ali bolan.

135—5. »Pri vsaki bolezni oči in pri večjih poškodbah poišči
zdravnika«. Kako neki naj nezdravnik presodi, katera poškodba
očesa je večja, katera manjša? Torej: pri prav vsaki poškodbi
očesa poišči zdravnika, ako ti je mar tvojega vida.

Na koncu naj še omenim, da bi po mojem bil zelo koristen
poabecedni seznam obravnavanih pojmov. Tak seznam v srednje¬
šolskih knjigah sicer ni v navadi, vendarle bi mnogo olajšal iskanje
pojmov in ponavljanje tvarine.

Somatologija.

Nauk o človeku za višje razrede gimnazij.

Sestavila Vera Pirc s sodelovanjem Dr. Ivana Bonača, Bete
Hudales in Štefana Pluta. Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS
za uporabo na gimnazijah. Založila Državna založba Slovenije.
Tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna v Ljubljani, de¬
cembra 1946 v 3000 izvodih. Obseg IIV 2  pole.

Kmalu za Naukom o človeku je izšla Somatologija. Somatolo¬
gija ima skoro iste napake kot Nauk o človeku. Razlika med prvo
knjigo za nižje razrede gimnazij in drugo za višje razrede je naj¬
prej ta, da je prvo sestavila Beta Hudales in je Vera Pirc med
sodelavci, drugo pa je sestavila Vera Pirc in je Beta Hudales med
istimi sodelavci. Druga razlika je ta, da ima Somatologija tudi

7*

99

»spolne organe, razvoj zarodka in spolne bolezni«. Kje je sila, ki
bi preprečila nižegimnazijcu, katerega knjiga Nauk o človeku
tega nima, da ne bi segel po Somatologiji in se skušal poučiti o
spolih, spolovilih, plodilih in rodilih? Če bi se mogel — Somato-
logija namreč ne govori o spolih, marveč o »spolni dvoličnosti
(dimorfizmu)«, 173/1. Pri človeku nisem tega čul še nikdar in teh
besed za človeka ne najdem v nobeni svoji knjigi!

Somatologija je nekoliko obširnejša od Nauka o človeku, saj
je za višegimnazijce. Človek pri pričakoval, da bo zgolj razširjena
in poglobljena. Pa je več — ponekod razširja drugačne nazore in
jih razlaga z drugačno besedo. Primerjajmo:

Organ:

Nosne votline
vena portae
prstna jagodica
obščitnice
ščitnica

okušalna brbončica

Nauk o človeku:
notranje nozdrvi 141—11
vratarnica 69/6
prstna blazinica 147/6
epitelialna telesca sl. 74
golšna žleza sl. 74
okusna čutnica sl. 72

Somatologija:
sapišči 160—4
vratarica 90—11 in sl. 51
konica prsta 164—22
priščitnična žleza sl. 97
ščitna žleza sl. 97
okusni popek sl. 95

Meni nepoznano besedo »sapišče« najdem pri Plečniku: »sa-
pišča (choanae)« in pri Pleteršniku: »sapišče n. die Dampfaustritts-
offnung.«

Za veno portae ima Erjavec vratnica. Niti vratnica, niti vra¬
tarnica, niti vratarica ne pogodi bistva. Kaj je vena portae? Tista
6 do 8 cm dolga in do 16 mm debela vena, ki ima svoje povirje v
drobovju, iz katerega dovaja jetrom prebavljene ogljikove hidrate
in ki prehaja v jetra v porti hepatis. Za slovensko oznako porta
hepatis sem v Zdrav. v. 1940 str. 221 predlagal »jetrni spodek«
ali »jetrna odprtina««, ker so tu jetra odprta za žile in žolčne
vode, medtem ko so na vrhu zaprta, ter odklonil Plečnikovo »je¬
trno lino«, ker »lina« je liki okno odprtina, skozi katero more
beli dan. Porta hepatis bi bila torej ali jetrna porta, jetrni spodek
ali jetrna odprtina. In vena portae? Portalna vena!

Beseda »porta« v slovenščini ni neznana, menda jo je Alešovec
ovekovečil v svojih spisih in je tudi sicer živa med ljudstvom prav
povsod, kjer so bili kaki samostani ali njim podobne ustanove.

Namesto »portalna vena« bi lahko rekli tudi spodkovna vena
ali odprtinska vena ali tudi prebavna vena skladno z njeno na¬
logo, da dovaja jetrom iz drobovja prebavke. —

100

Nemogoče je v tej razpravi navesti vse napake, vse netočnosti,
vse nejasnosti in nerodnosti, ki jih najdem v Somatologiji in ki
jih ni v Nauku o človeku. Glavne pa vendarle moram omeniti.

11/6. »Razloček med živo in neživo prirodo ni kakovosten, tem¬
več le količinski.« Če bi bilo to res, bi človeštvo že davno imelo
če že ne tovarn, pa vsaj laboratorije za proizvajanje živih bitij.

25/8. »Sklep obdaja ovojnica, ki ga kot nekaka vrečica nepro-
dušno ogrinja.« Kmet ogrinja krompir in koruzo, sklepna ovojnica
pa sklep ovija, saj odtod je njena oznaka.

26/17. »Lične kosti tvorijo ogrodje lica«. Lice je samo del
obraza, torej: obrazne kosti tvorijo ogrodje obraza.

31—-5. »Ženska medenica je široka in nizka ter je kanal, ki
pri porodu prepušča plod«. Da je medenica kanal, ki pri porodu
»prepušča« plod, je sila nerodno povedano. Propušča — prepustim
komu kaj.

44/4. »Ob popku je mišičje oslabljeno in lahko izstopi pod kožo
črevesna zanjka ali kak drug del trebušnih organov (popkova
kila)«. Darmschlinge je po slovensko črevesna krivulja.

52/9. »Mrena (prsna, srčna in trebušna) ima dva lista in sicer
obstenski in obdrobni list«. To, iz česar obstaja mrena, po sloven¬
ski nista lista (Blatter), marveč poli. Pleteršnik: »pola f. das Blatt
— 2 poli vkup sešiti, srajca v 2 poli, krilo v 3 pole.« Obstensko
je ob steni, obdrobno je ob drobu — mrena pa ni ne ob steni, ne
ob drobu, marveč steno in drob pokriva, je torej ostenska mrena
(ostenje) in drobovinska mrena (drobovina = drob): peritoneum
parieiale in viscerale. Glej Klinični besednjak.

60—4. »Na spodnji veliki krivini (želodca) je priraščena nežna
žilnata opna, ki visi proti medenici in pokriva kot predpasnik
črevo, ki ga varuje in greje (pečica)«. Ali ni to ganljivo: pečica,
»nežna žilnata opna«, greje in varuje črevo! Kje neki jemlje ta
greinica toploto, ki je črevo nima? In kako ga varuje? 'Saj »nežna«
pečica ni nikak oklep kot n. pr. lobanja, marveč zgolj podvojek
(duplikatura) trebušne mrene.

71/3. »Zapeka nastane zaradi neprimerne prehrane, ki ima pre¬
malo ostankov«. Vonj slovenščine nam pravi, da so ostanki to, kar
ostane v skledi ali na krožniku, kar pa se ne prebavi, to so od¬
padki, ki kot iztrebki niso brez pomena za prebavo.

M—5. »Poči kaka žila v možganih ali srcu (možganska-srčna
kap;«. Med možgansko in srčno kapjo je razlika kot noč in dan.

101

Pri prvi res poči žila v možganih in kri pritisne na možganska
središča, pri srčni kapi pa (srce nenadoma otrpne.

106/6. »V nosno-žrelnem prostoru ležita žrelni bezgavki, ki se
zlasti pri otrocih včasih povečata (polipi)«. Polip ni povečan man¬
delj, marveč pecljata nova tvorba na sluznici (gl. Klinični besed¬
njak). Žrelna bezgavka = tonsilla pharyngea, zgoraj pa so mi¬
šljene nebnice ali mandeljni.

108/14. »Na zgornjem delu, to je na začetku sapnika, je organ
za proizvajanje glasu — grgavec ali jabolko«. Jabolko je zunaj
na vratu, zgornji del sapnika v vratu je grlo, organ za proizvajanje
glasu pa so glasilke!

118/16. »Polivka z mrzlo vodo lahko povzroči občutek pritiska
v sečnem mehurju.« Mišljen je seveda poliv (»polivka« je juha,
omaka).

129/3. »Najdebelejši živec je glavni živec, ki poteka zadaj po
nogi in je debel kot svinčnik«. To ni nikak »glavni živec«, pa tudi
ne stranski, marveč nervus ischiadicus, po slovensko bedrni živec,
medtem ko je drugi, nervus femoralis, stegenski živec.

129/13. »Lastnost vsake živčne celice je vzdražnost. Stanje, ki
ga dražljaj sproži, imenujemo vzburjenje. Protoplazma ima tudi
lastnost, da se vzburjenje po njej širi, to je, da se prevaja. To
lastnost imenujemo prevodnost«. Isto misel je povedal naš prvi
nevrolog Serko: »Fundamentalna lastnost elementov živčevja (ne¬
vronov) je njihova vzdražljivost (vzburljivost = Reizbarkeit), to
je sposobnost preiti pod vplivom dražljajev (Reize) v fiziološko
stanje »vzburjenosti« (Erregung)« in dalje: »Nekateri avtorji lo¬
čijo vzdražljivost živčevja od njegove provodnosti, sklicujoč se na
dejstvo, da je n. pr. poškodovan živec na poškodovanem mestu
lahko še direktno vzburljiv, da pa ne prepušča (ne vodi) preko
tega mesta vzburjenja in obratno, da izgubi n. pr. lokalno s kloro¬
formom, etrom itd., zastrupljen živec na poškodovanem mestu po¬
prej svojo vzburljivost nego provodnost«. Živčevje človeka
II. str. 8.

Na eni strani: vzdražnost, vzburjenje, prevodnost, na drugi pa:
vzdražljivost ali vzburljivost, vzburjenost, provodnost. Spet dvo-
tirnost!

130/22. »V bistri mozgovni tekočini plavajo hrbtenjača in mo¬
žgani«. Vendar ne moremo reči, da možgani in hrbtni mozeg pla¬
vajo! In v »mozgovni« tekočini! Odkod naenkrat ob hrbtenjači in
možganih »mozgovna« tekočina?

102

130— 13 . »Čvrsta mozgovna mrena«. To je vendar trda možgan¬
ska opna!

130— 9 . »Robovi žleba zrastejo« — se zrastejo.

130—3. »Hrbtenjača ima obliko podolgovatega konopca z de¬
belo steno«. Kateri konopec pa ni podolgovat? Konopec = vrv!
Kje ima vrv steno?

161 sl. 92. »Skoljčnica«. Naše knjige in naši besednjaki poznajo
»školjko« — Plečnik: »školjka v nosu« in Klibes: »nosna školjka«,
le Janežič-Bartel ima »Muschelbein n. skoljčnica«, pa ne morem
najti prav nikjer, kaj je to »Muschelbein«.

172/6. »Dozorele semenčice gredo v nekak zbiralnik, to je mo-
dič, ki na spodnjem delu pokriva vsako modo«. »Modic« — pra¬
vilneje: obmodek — ni nikak zbiralnik za semenčice, tudi ne po¬
kriva spodnjega dela moda, marveč se moda oklepa kot petelinova
roža glave.

172—8. »Odprtina jajcevoda je obdana z utripajočimi resicami«
— z valujočimi (utripajo srce in žile utripalnice).

Slika 101  na strani 173  kaže in našteva pod napisom »Ženska
spolna žleza: jajčnik, odprtina jajcevoda, jajcevod, maternica, nož¬
nica«. Ženska spolna žleza ali ženska zarodna žleza ali žensko plo¬
dilo je zgolj jajčnik, maternica in nožnica sta rodili, jajcevod pa
sodi k materničnim priveskom.

175—2. »Močni krči ob porodu« — popadki.

176/12. »3 —5 dnevna krvavitev —* menstruacija«. Menstruacija
je po slovensko perilo ali mesečna čišča.

178— 16 . »Spirochaeta pallida (spiril)« — spirila.

179— 8. »Tabes dorsalis (bolezen hrbtnega mozga) in paralysis
progressiva (obolenje možgan)«. Tabes dorsalis je sušica hrbtnega
mozga, paralysis progressiva pa meščanje možganov, ki ni sicer
točna oznaka, pa navadna.

Naša Somatologija pozna Angleže: Harweya pri krvnem obtoku,
Haversa pri kosteh in Roberta Hookeja pri celicah, Italijana Mal-
pighija tudi pri celicah; potlej Nemce: Basedowa pri golši, Schlei-
dena in Schwanna pri celicah, Langerhansa pri trebušni slinavki.
Čeha Purkvnja pri celicah piše napak: (Purkyne namesto: Pur-

kyne). Rusa Mečnikova pri fagocitih sploh ne omenja — in to da¬
nes, ko imamo v slovenščini De Kruifove Lovce na mikrobe, v ka¬
terih je o Mečnikovu posebno, izredno sporno poglavje.

103

Zaključek.

Čemu in zakaj dva učbenika somatologije za gimnazijo? Soma-
tologija je vendar ista za vse razrede, za nižje in za višje! Zaradi
tega sta dva učbenika po mojem potrata in razsipavanje ljudskega
imetja. Učbenik somatologije naj bo za vse razrede eden, toda
enoten, učni načrt pa naj določi, katera poglavja se morajo vzeti
v nižjih razredih, katera v višjih. Z enim učbenikom bo ne¬
potreben dvojni stavek, stroški za knjigo in cena knjige bo lahko
mnogo manjša — to danes nekaj pomeni! —

Šolski knjigi Nauk o človeku in Somatologija izpričujeta ne¬
verjetno neurejenost v zdravstvenem pojmovanju in zdravstveni
besedi. Kot učni knjigi nujno terjata primernih ukrepov, da ne
nastane težko popravljiva škoda v pojmovanju zdravstvenih resnic.

*

Pri razpravi sem uporabljal tele slovenske besednjake in knjige:
Breznik-Ramovs: »Slovenski pravopis«, 1935.

M. Cigale: »Deutsch-sloveniisches Worterbuch«, 1860.

Dr. Mirko Černič: »Klinični besednjak«, 1941.

Erjavec — Woldfich: »Somatologija«, 1881.

Dr. Jože Glonar: »Slovar slovenskega jezika«, 1936.

Dr. Alojzij Homan: »Sodno zdravniška terminologija«, 1904.
Janežič-Bartel: »Deutsch-slovenisches Handworterbuch«, 1921.

Dr. Janez Plečnik: »Kratek repetitorij anatomije«, 1925.

M. Pleteršnik: »Slovensko-nemški slovar«, 1894, 1895.

Dr. Alfred Serko: »Živčevje človeka«, 1924, 1925.

Dr. Franz Tomšič: »Deutsch-slowenisches Worterbuch«, 1944.

Glej tudi:
Prof. dr. L. Ješe:

*

»Zdravstveni vestnik«, 1947, str. 117!

SLOVENSKA ANATOMIJA JEZIKOVNO NA KRIVIH

POTIH

O slovenskem anatomskem besedju in izrazju sem napisal že
ničkoliko opozoril in vzgledov. Anatomija je osnova vsega zdrav¬
stva, anatomsko besedje in izrazje pa temelj zdravstvene besede.
Dokler ne bomo imeli slovenske anatomske besede prevejane in
utrjene, dotlej je vse naše prizadevanje za slovenska zdravstveno
besedo zidanje na pesek — zidajmo in skrbimo, kolikor hočemo,
anatomi nam izpodnesejo vse.

V svojih člankih v Zdravniškem vestniku, kakor tudi v raznih
revijah in časopisih sem neštetokrat opozoril na jezikovne poseb¬
nosti sedaj že pokojnega prof. Plečnika, našega prvega anatoma.
Sedaj mi je dolžnost, opozarjati tudi na pogreške njegove šole in
na pogreške njegovih naslednikov.

Ker slovenski anatomi že 20 let niso iz anatomije priobčili ni¬
česar, se moram držati njihove stare anatomske literature: Pleč¬
nikovega prevoda: »Kratek repetitorij anatomije« iz leta 1925, in
Koširjevega priročnega pripomočka za Sokole: »Človeško telo,

njega ustroj in delovanje« iz leta 1927.

1. Najprej si oglejmo poglavje iz anatomije: prebavila.

Oznako »prebavilo« je rabil že Erjavec leta 1881, navaja jo
Pleteršnik v Slov.-nemškem slovarju leta 1895, Homan v Sodno —
zdravniški terminologiji leta 1904. Razen oznake »prebavilo« po¬
znajo vri trije tudi »prebavje« za Verdauungssystem, kar pa se ni
uveljavilo, pač pa poznamo vsi za ta pojem »prebavila«.

»Prebavilo«, »prebavila«, »prebavje« so lepe slovenske oznake,
preproste, strokovno in jezikovno točne.

In kaj uporabljajo naši anatomi?

Plečnik: »prebavljalni aparat«, Košir: »prebavni sistem.«

Prvo je dobesedni prevod iz nemščine: Verdauungsapparat,

drugo mednarodne strokovne oznake: systema digestorium!

9 . Začnimo z ustno duplino!

Najznamenitejša je tukaj zgodba z oznako: »vrzeljak.«

105

Pleteršnik navaja: »vrzeljak m. der Liickenzahn« in pripomi¬
nja, da je to Erjavčev prevod Woldrihove Somatologije iz leta 1881.
Dr. Homan ima: »Liickenzahn — verzeljak.«

Erjavec v že omenjeni Somatologiji piše, da med kočnjaki raz¬
ločujemo: »ožje vrzeljake« in »širše meljače.« Na koncu svoje
knjige v »Kazalu in tolmaču« pa ima: vrzeljak, der Liickenzahn.
Isto razlago najdem v Janežič-Bartlovem in Tomšičevem nemško-
slovenskem slovarju.

Kaj je Liickenzahn?

To je zob, ki stoji v vrzeli, kateremu torej manjkata levi in
desni sosed.

In vrzeljak?

Prav isto kot Liickenzahn (vrzel = Lučke).

Za Erjavčevim tekstom je šel Plečnik, za njim je povzel Košir,
za tema dvema zobozdravnika Logar in Slivnik (»Naši zobje« 1935)
in vsem tem je brez premisleka sledil Klinični besednjak: »Vrze¬
ljak, dens praemolaris, der vordere Backenzahn.«

Zgodba zoba vrzeljaka je naravnost klasičen primer za to, kako
se podeduje nesmisel takorekoč iz roda v rod.

3. Za »papilla vallata« pravi Plečnik: »obzidane ali vtisnjene
papile« ter: »na obronkih papil vidiš v epitelu okusne popke.«

In Košir: »Na obronkih večjih bradavic zapazimo pod mikro¬
skopom okusne brbončice, organe okusa ali slaježa.«

Za papilo valato bi rekli po slovensko: »jezična brbončica« ali
»jezična bunčica«. Obe pozna Pleteršnik: »brbončica f. die Papille:
»tipalne brbončice« in: »bunčica f. dem., bunka, das Knollchen,
die Knospe.«

»Obzidano« je samo to kat je obdano s kakršnimkoli zidom —
na jeziku ni nobenega zidu!

Ako hočemo v oznaki posnemati Nemce in naglasiti, da so to
organi okušanja, tedaj pač ne bomo rekli »okusne« — okusna je
jed! — marveč »okušalne« (okušati) brbončice ali brbončice okusa.

4. Odkod Koširju »slajež«, mi je nepojmljivo. Pač poznamo:
lajež, kradež, gladež (lajati, krasti, gladiti) — s slaježem (sladiti)
v naši zvezi pa res ne vem kam.

5. Košir razločuje: »trdno« in »mehko« nebo za palatum du-
rum in molle.

Kaj je trdo in kaj je trdno?

106

Ostanimo v zdravstvu in pomislimo na trdo in trdno koleno:
trdno koleno je zdravo koleno, je gibljivo, ni klecavo — trdo ko¬
leno pa je bolezenska okvara kolena, ki ni gibljivo.

Kost nasploh je trda — trdna pa takrat, kadar je v svojih sti¬
kih s sosednjimi kostmi ne maje; takisto je zob samposebi trd,
kadar pa ni majav, je trden.

Vse to neglede na to, da mehkemu nebu odgovarja kot na¬
sprotje trdo nebo in ne trdno, ki bi bilo nasprotje majavemu.

Kot je to že navada, ta beseda ni ostala na svoji gredi, marveč
gre po svetu in širi pohujšanje. Tako berem pri ftizeologu: »be¬
zgavke imajo nekatere zelo mehko, druge pa bolj trdno vsebino«;
in v bakteriologiji: »gojišča tekoča in trdna.« Oboje je slepo pre¬
vedena nemška beseda: »fest« v slovenski »trden« namesto v

»trd«. In vendar je grozanska razlika: bezgavka je trda, kadar je
vnetno izpremenjena, pa trdna, to je, zarasla, kadar se trudimo, da
jo z operacijo izluščimo iz okolja; bakterijska gojišča so tekoča,
strjena ali žoličasta ter trda — trdna pa sploh nikdar!

6. Za »pulpo dentis« smo poznali: »zobni živec«. Zobozdrav¬
niki rabijo to oznako nasploh: Logar-Slivnik: »Zobna pulpa (ži¬
vec)«. Klibes jo je polomil s svojim: »zobni drob«; Plečnik pozna
samo pulpo, Košir pa: »zobni mozeg.«

Naravno, da bomo ostali pri oznaki zobozdravnikov, ki je že
splošno ukoreninjena, ter rekli: zobni živec.

7. Za »alveolus« pozna Plečnik »zobišče«, Košir pa »zobni
predalček« -— iz nemščine: »Zahnfach«! Pleteršnik: zobnica die
Zahnhohle.

8. Med »sluz«, »sliz« in »slez« je razlika. Niti Plečnik niti Ko¬
šir je ne poznata. Pleteršnik razločuje: »slez m. der Eibisch
(althaea officinalis)« ter »sliz m. = slez (Eibisch)« in »sliz f. der
Schleim«, pa »sluz f. der Schleim.« Torej: sliz, sliza = slez, slez
pa ni sluz! Slina torej ni »sleznata« (Košir), marveč sluznata ali
sliznata, takisto ni glandula sublingualis »sleznica pod jezikom«
(Plečnik) marveč sliznica pod jezikom — če že nočemo ostati pri
udomačeni oznaki podjezična slinavka, dočim je »sluznica« že
davno znana oznaka za tuniko mukozo, die Schleimhaut.

9. Da je zobovje mlečno (dentes decidui) in stalno (den-
tes permanentes), to smo vedeli že kot šolarčki. Plečnik pa pravi
za dentes permanentes: »stanovitno zobovje«.

Stanovitno je jesensko vreme; stanovitnega značaja je tisti, ki
ni švigašvaga; stanovitna je barva, ki se ne izpreminja — nikakor

107

pa ne moremo reči o zobovju, da je stanovitno, ker s tem izma¬
ličimo osnove ljudske govorice.

10. Za intestinum jejunum in- intestinum ileum Plečnik ne
navaja nikake slovenske oznake, Košir pa pravi prvemu »tešče
črevo« in drugemu »vito črevo«. Spet dobesedni prevod iz nem¬
ščine: Leerdarm, Krummdarm. Človek tega ne bi verjel, če ne bi
videl črno na belem. Tešč je vendar človek, črevo pa je vito od
dvanajstnika pa doli do danke, ki je edini del črevesa, ki ni »vit«,
zaraditega ima mednarodno oznako: intestinum rectum!

Klibes si je tu pomagal takole: jejunum je »zgornje tanko
črevo«, ileum pa: »spodnje tanko črevo«.

11. Duodenum je pri Koširju »dvanajstnik«, skladno s sloven¬
sko tradicijo izza Erjavca, pri Plečniku pa »žolčno črevo« —• čisto
samovoljna novotarija!

12. O vranici pravi Košir, da »se uničujejo pri odraslem člo¬
veku v njej barvane krvne stanice in da se tvorijo brezbarvne«.

»Barvane krvne stanice« in »brezbarvne« za eritrocite in lev¬
kocite — to sta pač edinstveni oznaki. Kdo neki je prve barval?!

Kot dijak sem bral menda v Slovenskem narodu podlistek hu¬
morista Rada Murnika, ki je nekaj semestrov študiral medicino.
V njegovem sestavku sem našel oznako »krvnička« za corpuscu-
lum sanguinis in sicer »rdeča krvnička« za eritrocit ter »bela krv¬
nička« za levkocit. Ta oznaka mi je izredno ugajala in se mi pri¬
ljubila tako, da sem jo začel rabiti dosledno in jo prevzel tudi v
Klibes.

Plečnik pozna dobesedni prevod iz nemščine: »rdeča in bela
krvna telesca (celice)«.

13. Krvni obtok; krvotok.

»Sistem krvnega obtočila« pravi Plečnik krvnemu obtoku, Ko¬
šir pa govori o »krvotoku« ter razlaga: »veliki ali telesni krvotok,
mali ali pljučni krvotok ter jetrni krvotok«.

Menda je ni odrasle Slovenke, ki ne bi vedela, da »krvotok«
ni isto kot krvni obtok, marveč da krvotok = krvavitev iz ma¬
ternice. Pljučni in jetrni krvotok je po vseh naših pojmih krvavi¬
tev iz pljuč in jeter!

Klibes navaja oboje, pa je »krvotok« za krvni obtok v sloven¬
ščini napek, pač pa prav v hrvaščini.

14. Pri Koširju najdem: »desne ledvice«, »nadledvice, mala
parna žleza na gornjem polu ledvic« ter »svetloba vodi navzdol v
nožnice«.

108

Odkdaj neki so ledvica, nadledvica in nožnica pluralia tantum?

15. Košir piše: »V seči se nahajajo razkrojine sestavin naše
hrane«, in: »sestavine seča«:

Seč, -i f. je sečnja (sečnja dreves, sečnja trave) ali živa meja,
dočim je urina = seč, -a m. Tako ima Pleteršnik, tako Homan,
tako Erjavec in menda prav vsi naši zdravstveni pisci, katerim je
kaj mar točne strokovne slovenščine.

16. Za epididymis ima Plečnik »modce«, Košir pa »modič«.

I modce i modič sta deminutivum oznake »modo«. Vsak demi-
nutivum pomeni ali mladostno ali majhno obliko stvari, katero
označuje: boben bobnič, čoln čolnič, fant fantič, okno okence,
jedro jedrce, oko očesce. Epididymis pa ni ne anatomsko, ne fi¬
ziološko, ne majhna, ne mladostna oblika moda. Ne pomnim več,
ne odkod ne odkdaj poznam za ta pojem oznako »obinodek«, ki
prav nazorno kaže organ, ki se drži moda liki petelinova roža pe¬
telinove glave.

17. Ko smo že pri spolovilih (Plečnik piše: »spolni aparat«!)
ne smem prezreti tegale Koširjevega besedila: »Modo in modič
sta izluščena iz njenih ovojnic. Iz številnih cevčic modesa itd.«.

Iz »njenih« ovojnic je slovnični spodrsljaj, »modo, modesa« pa
svojevrstna sklanjatev. Vsi drugi zdravstveni pisci s Plečnikom
vred sklanjamo: modo moda.

18. Za penis pravi Plečnik »scalo pri možu.« Kaj pa pri fantku?
Ljudska oznaka: moško spolovilo.

Košir ima o tem tale stavek: »breklovina omogoča nabreklemu
moškemu udu spolno združitev.«

Seveda: moški ud — das mannliche Glied!

»Breklovina« naj bi bila corpus cavernosum, za kar poznamo
vsi zdravstveni pisci, celo Plečnik, »brecila«. »Breklovina« bi bila
pravšna oznaka za tkivo korpusa kavernosuma.

19. Dobro oznako najdem pri Koširju za systema uropoeticum:
»sečila«. To sončno stran nemudoma zatemni z razlago, da so
ledvice iz »tkanine«. Mislim, da je pač malo piscev, ki še ne bi
znali razločevati anorganske tkanine (volnene, svilene) od organ¬
skega tkiva (mišičnine, kostnine, žleznine, živčnine, možganovine).

20. Plečnik pozna arterije ali utripalnice in vene. Poznamo tudi
odvodnice, ki kri od srca odvajajo, in dovodnice, ki kri k srcu do¬
vajajo. Odvodnica in dovodnica sta zelo neprikladni oznaki, ker jih
marsikdo v naglici zamenja, misleč enkrat na srce, drugič na pe¬
riferne organe kot osredje dogajanja, pri čemer nehote zamenjava

109

odvodnico z dovodnico in narobe. K tej zmedi doda Košir svoj
obolos: »privodnica« za veno.

21. Za spermatozoon ali spermij imamo naravnost krasno sloven¬
sko oznako »semenčica« — Košir pa piše — »moška spolna Sta¬
niča« (seveda: mannliche Geschlechtszelle!).

22. Preidimo nekoliko še na druga poglavja!

Pod zaglavjem »Čutila« ima Koširjeva knjiga prerez zrkla in
spodaj pripis: »prerez v vodoravnem meridijanu«.

Kaj neki je to: vodoravni meridijan?

Ali ne kvadrat kroga?

23. Za medulo spinalis pozna Plečnik »hrbtni mozeg«, Košir pa
»hrbtenjača ali hrbtni mozeg«, Serko (»Živčevje človeka« 1924):
»hrbtni mozeg«.

Hrbtenica ima pri Plečniku »hrbtenični kanal«, pri Koširju pa
»hrbtenjaški kanal«. —

Pri glavi razločujemo: »lobanjsko votlino« in »možganske
votline ali prekate«.

Skladno s tem bi bil Koširjev »hrbtenjaški kanal« ne canalis
vertebralis, marveč canalis medullae spinalis, za canalis vertebralis
je nesmiseln vse dotlej, dokler je hrbtenjača medulla spinalis.

24. Kakšno zmedo so povzročili slovenski anatomi, naj poka¬
žem še na meduli oblongati.

Nevrolog in psihiater Šerko pozna menda izključno samo me¬
dulo oblongato, Plečnik ji pravi »vezni sredež«, Košir pa »pomo-
zeg (podaljšani hrbtni mozeg)«, dočim smo se vsi drugi slovenski
zdravstveni pisci držali Erjavčeve dobesedne prestave »podaljšani
hrbtni mozeg«.

Za plevro pulmonalis pravimo popljučnica, za plevro kostalis
porebrnica, za peritoneum potrebušnica.

»Pomozeg« bi bil po tem vzorcu nenavadna in nerodna oznaka
za možganske ovojnice.

Odkod Koširju ta oznaka?

Iskal sem in našel, da pravijo Nemci meduli oblongati tudi
»Nacbhirn« (Guttmanns Medizinische Terminologie 1939), kar je
Košir prevedel v »pomozeg«!

*

Navedel sem jezikovne zablode slovenskih anatomov iz 20 let
stare literature — zdaj pa še nekaj iz novejše, iz neanatomske.

Prirodoslovno društvo v Ljubljani izdaja mesečnik »Proteus«.
V ponatisnjeni 1. številki iz leta 1941. vidim članek Alije Ko-

110

širja: »O virusih in virusnih obolenjih (virozah). Po G. Seiffertu«
— torej prevod. V tem članku najdem tele stavke:

25. »Sodobna bakteriologija mikroorganizme deli v bakterije,
spirohete, protozoe in glive ter invizibilne (nevidne) povzročitelje
bolezni«. In dalje: »V prejšnjih letih so pri virusih povdarjali
predvsem njihovo nevidnost (invizibilnost)«.

Invisibilis — neviden?

Nemščina, odkoder je članek povzet, ima za oba pojma samo
eno besedo: unsichtbar. Slovenščina nemščino tudi tu prekaša.

Invizibilno je to, kar se videti sploh ne da. Virusi, povzročitelji
bolezni, so invizibilni zato, ker jih z navadnimi mikroskopi
ne moremo videti, zaradi česar jim pravimo tudi, da so ultramikro-
skopični.

Sonce je nevidno ponoči, luna in zvezde so nevidne podnevi, pa
niso invizibilne.

Za invisibilis imamo v slovenščini krasno besedo: nevidljiv.

Virusi so nevidljive živi, ker jih z navadnimi optičnimi pri¬
pomočki sploh videti ne moremo.

26. Osepnice = koze.

»Povzročitelj kravjih osepnic.«

Ta stavek je slep prevod nemške besede »Kuhpocken«. Z isto
upravičenostjo bi rekli: kravje koze.

Saj je res, da so epidemiologijo te bolezni opazovali najprej
na kravjem vimenu, res pa je tudi, da imajo to bolezen nele
krave, marveč goved nasploh. In res je tudi, da dobivamo cepivo
proti njej od telet neglede na spol, torej od junčkov in teličk.

Oznaka »kravje osepnice« za koze ima smisel samo takrat,
kadar jih hočemo opredeliti kot posebno zvrst koz ali osepnic.
Podobno razlikujemo pri jetiki: typus humanus in typus bovinus
bacila tuberkuloze.

27. Mrzlica, vročica, vročina; papatačijeva bolezen, papatačijska
bolezen.

Prve tri pojme sem obrazložil že ne vem kolikokrat. Dozdaj
mi mojega pojmovanja ni izpodbijal še nihče — dokaz, da moje
trditve drže. In vendar jih nekateri naši pisci mešajo še zmeraj.
V Proteusu berem v istem članku: »rumena vročica, papatačijeva
vročica«.

»Vročina« je febris, das Fieber, t. j. povišana telesna toplota,
katero pokaže tudi toplomer, če jo merimo.

111

»V ročica« je občutek vročine, ki ga imamo ob razburjenju ali
po zavžitju vroče tekočine, toplomer pa ne pokaže povišane te¬
lesne toplote.

Tudi naši leposlovci pojmujejo »vročico« tako. V najnovejši
knjigi Juša Kozaka »Blodnje« najdem tale dva stavka: »Oče je
zapiral pred otroki neko ilustrirano revijo, v kateri sem nekoč,
ko sem mu jo izmaknil, spazil čudovito belo žensko telo, da me
je zajela vročica in nisem mogel odmakniti oči od belih grudi«,
ter: »bledi, neprespani, vročični od mrtvaške groze, smo zlezli
pod trohljive lesene strehe, mižali in si tiščali ušesa, da ne bi
slišali povelja za naskok«.

»Mrzlica ga je stresala, pa spet se je kuhal v vročini«. Miško
Kranjec »Pesem gora«.

In kaj je »mrzlica«?

Mrzlica ima v slovenščini dva pomena: 1. tresavica, t. j. če¬
mur Nemec pravi Schiittelfrost — »mrzlica me trese« in 2. ne¬
katere bolezni, ki povzročajo visoko vročino in hudo tresavico,
označujemo s to oznako, če ji dodamo dopolnilni pridevnik: po¬
vratna mrzlica, febris recurrens, Riickfallfieber; porodna mrzlica,
febris puerperalis, Kindbettfieber; senska mrzlica, Heufieber; ru¬
mena mrzlica, Gelbfieber; teksaška mrzlica (po državi Texas v
ZDA); malteška mrzlica (po otoku Malti v Sredozemlju); močvir¬
ska mrzlica, Sumpffieber, malarija.

»Papatačijeva vročica«.

Vzemimo nasploh: papatačijeva bolezen!

Papatačijeva bolezen je tista, na kateri boluje komar papatači.

Zgoraj pa ni mišljeno tako, marveč zgoraj je mišljena bolezen,
katero papatači prenaša slično kot anofeles malarijo, to pa ni pa¬
patačijeva, marveč papatačijska mrzlica!

To so v slovenskem zdravstvenem slovstvu že tako ustaljeni
pojmi, da je vsako zamenjavanje teh pojmov neupravičljivo opra¬
vilo, ki ni dovoljeno nikomur, najmanj pa tistim, od katerih je
odvisna jezikovna šolanost našega zdravstvenega naraščaja!

28. Pikčast = piki podoben; kokus je oblast.

»Streptokokus (v verigah nastopajoče pikčaste bakterije)«.

»V verigah nastopajoč« je tisti, ki je uklenjen, streptokokus pa
ni uklenjen, le pojavlja se v obliki verig, to je v skupinah drug za
drugim tako, da imajo te skupine obliko verige, to so torej »ve-
rigaste« skupine streptokokusa.

112

Pika je dvorazsežna, kokus pa trirazsežen. Preneseno ozna¬
čujemo v zdravstvu za piko to, kar je na videz dvorazsežno, n. pr.
pege, podkožne krvavitve (purpura), kokus pa ima svoj izvor v
grščini, kjer kokos pomeni okroglo zrno, je trirazsežen, ne more
torej biti po naših pojmih in naši tradiciji »pikčast«. O njem pra¬
vimo slovenski zdravniki že izza naših pionirjev, da je oblast
(obla = krogla, n. pr. zemeljska obla).

29. Bolezen se prenaša s človeka na človeka.

»Izpuščaj se prenaša od človeka na človeka«.

Seveda: von Mensch zu Mensch!

30. Virus pridobivamo, virus se pridobiva v večjih množinah.

»Virus se daje pridobivati v večjih množinah.«

»Raziskovalci so dognali, da se daje s človeško krvjo prena¬
šati povzročitelje te bolezni na papige.«

Leta 1946. ex cathedra: Išče se Urško Plut! In potem: se daje
pridobivati, se daje prenašati!

Kdaj neki se bomo zavedeli, da mora biti tudi strokovna slo¬
venščina dostojna in v skladu z narodovo govorico!

v

V št. 8/9 Proteusa 1946 najdem izpod peresa Alije Koširja
prispevke, iz katerih povzamem tele točke:

31. »Notranja površina, ki jo zastira potrebušnica, torej po-
trebušnična ali peritonealna površina«.

»Pljučni mehurčki (alveoli) zastrti s posebno, prav tako po-
vrhnico«.

Kaj je zastrto?

Zastrto je okno, kadar potegnemo predenj zaveso, zastrt je mo-
hamedankin obraz, zastrto je nebo z oblaki.

Potrebušnica pa ne »zastira« potrebušne površine in povrh-
nica ne »zastira« pljučnih mehurčkov, marveč jih pokriva, ob¬
daja, kvečjemu opaža.

Da bo razlika še bolj vidna, vzemimo čisto vsakdanji primer:
postelja je zastrta, kadar pred njo postavimo n. pr. paravan, pa
pokrita, kadar jo pokrijemo s pogrinjalom.

32. »S svojimi tako bogatimi vijugami in brazdami se poveča
velemožganska skorja«.

Po Plečnikovem »lobanjskem mozgu« in »možgancih« (Repe-
titorij anatomije), po »možganici« za cerebellum (žurnaliist v »Ju¬
tru« leta 1943.), po »veznem sredežu« (Plečnik), po »pomozgu«

Slovenska zdravstvena beseda 8

113

(Košir »Človeško telo«), po »hrbtenjači« (Košir), zdaj še Koširjeva
»velemožganska skorja«! In vendar je stvar tako preprosta, kot je
preprosta naštevanka: veliki in mali možgani za cerebrum in cere-
bellum, hrbtni mozeg za medulo spinalis in podaljšani hrbtni mo¬
zeg za zvezo med njimi, za medulo oblongato, torej: skorja veli¬
kih možganov.

33. »Doseže organizem pri možganih povečano površino z vgu-
banjem zunanje možganske snovi.«

Kaj neki je to: vgubanje? Nemara isto kot: vhribljenje in iz-
dolinjenje! Pri možganih govorimo že izza ljudske šole: gube in
brazde! Torej: z gubanjem in brazdanjem zunanje možganske snovi.

34. »Mora včasih zobozdravnik s posebnim razmikačem zoba
razmakniti, kadar hoče izvrtati nek medzobni razžor«.

Kaj pa je spet to: medzobni razžor? Zaman iščem to besedo v
svojih besednjakih. Če ni morebiti tiskovna napaka, bi jo treba
vsekakor posebej razjasniti — že ad perpetuam rei memoriam!

35. Kemična spojina!

V Proteusu, ilustriranem časopisu za poljudno prirodoznanstvo,
opažam, da zdaj dosledno napek uporabljajo besedo kemijski.

Kemična prvina, kemična spojina, kemična formula — pa: ke¬
mijsko predavanje ali predavanje iz kemije, kemijska knjiga, ke¬
mijska skripta.

Torej: kar je po zakonih kemije, je kemično, kar pa govori o
zakonih kemije, je kemijsko!

Ondan je bil v Ljubljani kongres kemične industrije; kemični
laboratorij!

36. »Serum ACS je dosegel prav lepe uspehe zlasti pri zdrav¬
ljenju vnetih sklepov in ran, pri velikem krvnem tlaku«.

Zakaj in čemu nenadoma »veliki krvni tlak«, ko pa vsa naša
tradicija govori in piše »visoki krvni tlak«? Kjer je »veliko«, mora
biti tudi nasprotje: majhno. Ali je kdo kdaj kje že čul ali bral:
»majhni krvni tlak« namesto: nizki krvni tlak?

37. »Prerez skozi 6 črevesnih resic (kosem)«.

Resica in kosma sta dvoje!

Pleteršnik navaja med drugim: resica die Darmzotte — tenkega
črevesa notranja plat je polna resic ter pravi, da je to iz Erjav¬
čeve Somatologije.

Za kosem ali kosmo pa: die Flocke, die Schneeflocke —• k.
prediva.

Kakšna je razlika med obema?

114

Resica je pritrjena na svojo matico — kosem ali kosma pa je
iztrgana iz svoje matice, plava po zraku ali tekočini.

38. V seznamu predavanj na medicinski fakulteti v Ljubljani
za semester 1945/1946 je redni profesor dr. med. Košir Alija na¬
znanil predavanje z naslovom: »Uporabna anatomija«.

Temu pravi Nemec »angewandte Anatomie«.

Kaj je uporabno? Pleteršnik pravi: »uporaben — anwendbar,
vervvendbar«. Uporabno je vse, kar se uporabiti da. In kaj je an-
gewanat? To, kar v resnici uporabljamo. V anatomiji torej to, kar
je zdravstvo iz anatomije prevzelo in kar uporablja.

Kar je torej predavatelj najavil v svojem predavanju, to je
napek poimenoval. Temu bi po slovensko rekli: uporaba anatomije
ali anatomija v zdravstvu ali — najbolje: praktična anatomija.

39. Vrnimo se spet k anatomiji!

Koširjev priročen pripomoček pri prednjaških izpitih piše:

»Lična lobanja vsebuje očesno in nosno duplino«.

Katera lobanja je lična?

Tista, ki je čedna, kakor n. pr. lično delo. Druge »lične« lo¬
banje ni, zakaj kjer je lobanja, tam ni lica, in kjer je lice, tam
ni lobanje!

Reči torej moremo in moramo: v obrazu sta očesna in nosna
duplina ali: obrazni del glave ima očesno in nosno duplino. Na¬
mesto »očesna duplina« poznata Pleteršnik in Ješe očnico. —

»Iz različnih razlogov se pojavijo pri otrocih nenormalne kri¬
vulje (na hrbtenici namreč), ki jih bodo mogle primerne telesne
vaje zadovoljivo popraviti«.

V anatomiji poznamo krivine in krivulje. Krivina = curva-
tura, velika in mala na želodcu; krivulja pa je a) črevesna, die
Darmschlinge b) možganska, gyrus, die Hirnwindung. O hrbtenici
pa pravimo, da je skrivljena, njen skrivljeni del je potemtakem
skrivljenina. —

Na strani 38 kaže slika stopalo. Prva stopalnica (os metatar-
seum I.) ima oznako »dlanska palčna kost« in zadnja (os meta-
tarseum V.) »dlanska mezinčeva kost« — dlan na stopalu!

*

Mislim, da sem vsakomur dovolj jasno dokazal, da je sloven¬
ska anatomija jezikovno na krivih potih in da jo je treba temeljito
prevejati. To vejanje mora biti dolžnost in skrb nas vseh, delo
kolektiva, le tedaj bo tudi naša anatomščina res slovenska!

8 *

115

■

■

■

■

■

■

DOSEDANJE IN BODOČE SMERNICE V IZGRAJEVANJU
SLOVENSKE ZDRAVSTVENE BESEDE

(Nastopno predavanje na medicinski fakulteti v Ljubljani
dne 6. nov. 1946.)

Slovenska zdravstvena beseda si krči svojo pot mukoma, tako
rekoč med gromom in bliskom. Nič zato! Čimbolj bo prerešetana
in prevejana, čim bolj bo izbrušena, tem bolj bo prerojena in
klena, deva zdrava, ognjevita.

Prav je, da se sem pa tja ozremo nazaj na že prehojeno pot in
skušamo dognati, kakšne so bile smernice, po katerih se je do
zdaj razvijala slovenska zdravstvena heseda. Za tako razmatranje
se mi zdi primeren prav ta trenutek, ko začenjamo tako rekoč
novo dobo ali vsaj novo poglavje v razvoju slovenske zdravstvene
besede s tem, da se bo odslej razmotrivanje o njej slišalo tudi na
fakulteti sami kot samostojna stroka. Česar nima noben jugoslo¬
vanski narod in menda noben narod pod soncem, to imamo Slo¬
venci. Pa je čisto prav, da Slovenci kot majhen narod prednja¬
čimo v tem, saj ne samo, da »jezik spada med največje kulturne
dobrine človeštva. Če gledamo s stališča posameznika, je jezik po¬
glavitno izrazno sredstvo  za izražanje misli in čustev; če
gledamo s stališča družbe, pa je nujno občevalno sred¬
stvo  za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje ljudi. Brez
razvoja jezika si ne moremo zamišljati razvoja mišljenja in gmotne
in duhovne kulture v človeški zgodovini, tako ozko je oboje med
seboj povezano.«

Tako to točno ugotavlja Božo Vodušek v Ljudskem pravniku
1946, št. 4.

Res pa je tudi, kakor mi pravi privatno pismo iz Beograda z
dne 16. junija 1946:

»Danes je že vsakomur jasno in to se tu zlasti poudarja, da je
v ohranitvi Slovencev kot naroda odigral največjo vlogo prav slo¬
venski jezik in ljubezen do njega.«

117

I. Slovenska ali »jugoslovanska« zdravstvena

beseda?

Kakor vsa naša literarna kultura, tako je tudi slovenska
zdravstvena beseda doživljala svojo romantično dobo, dobo jugo¬
slovanskega zanesenjaštva. Res je sicer, da so o tem malo pisali,
res pa je tudi, da so o tem mnogo sanjarili in govorili. Danes, po
preteku več desetletij od prvih začetkov slovenske zdravstvene
besede, moram ugotoviti, da je »jugoslovanstvo« v naši zdrav¬
stveni besedi zaspalo in zamrlo ter da je naša zdravstvena je¬
zikovna kultura šla svojo naravno slovensko pot. Vendar se mi
zdi, da ne bo napek, če se danes spomnimo tudi teh nazorov.

Prvi znak o tem sem zasledil v Liječničkem vijesniku 1910,
br. 4., kjer je poročilo o Prvem vseslovenskem zdravniškem shodu,
ki je bil v Ljubljani 16. marca 1910. V poročilu je omenjen tudi
Odsek za terminologijo Društva zdravnikov na Kranjskem. Ta je
imel 12. marca 1910 svoje prvo posvetovanje. Poročilo pravi:

»Prof. Dor Ilešič  razjasnjuje temeljne principe, katerih se
bo treba držati. Nekateri izrazi so gotovo znani v prostem narodu
in te je treba zbrati, za drugo pa bo treba določiti in uveljaviti
izraze. Pri tem se naj po možnosti izogibljemo novo skovanih be¬
sed, rajši jih povzemimo iz klasičnih in modernih jezikov, pri tem
pa se ozirajmo v prvi vrsti na hrvatski narod, ki nam ni samo
najbližji, temveč je z nami tudi slovstveno najbolj združen.

Sprejme se predlog, da se izda samostojna latinsko-slovenska
in slovensko-Iatinska medic, terminologija, ki obsegaj vse medic,
izraze in iz drugih strok vse one znanstvene izraze, ki se rabijo
v medic. vedi.

Za vsak pojem se bo določil le en izraz. Na že znane in zlasti
na one izraze, ki so v zakonikih uveljavljeni, se bo oziralo v prvi
vrsti.«

Kakor vidimo, ni tu pravega izbiranja ali slovenska ali jugo¬
slovanska zdravstvena beseda — pa bi bilo tako izbiranje v kaj
čudnem razmerju z oznako Prvi vseslovenski zdravniški shod!

Drugi namig o tem najdem v Zalokarjevih Predavanjih o po¬
rodništvu za učenke babiške šole v Ljubljani iz leta 1921.:

»Poleg tega je bila dosedanja slovenska porodniška termino¬
logija potrebna temeljite revizije, zlasti v smislu in pravcu čim
enotnejše jugoslovanske porodniške terminologije.«

118

S pokojnim prof. Zalokarjem sem mnogo razpravljal o slovenski
zdravstveni besedi, Zalokar je pregledal tudi tipkopis Kliničnega
besednjaka, toda nikdar nisem čul od njega, da bi bil sploh še
kdaj mislil na enotno jugoslovansko porodniško terminologijo.

Mnogo določnejši in konkretnejši sta naslednji dve izjavi, ki
sem ju zasledil.

Na seji Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani 20.
II. 1919 smo razpravljali o tem, ali naj se slovensko zdravništvo
izreče za medicinsko fakulteto v Ljubljani ali proti njej. V debati
o tem se je oglasil sedaj že pokojni dr. Mano Dereani, ki je po¬
vedal tele misli:

»Poudarjam, da sem brezpogojni centralist in da pričakujem
spas in politično kakor tudi kulturno moč naše države le v celo¬
kupnosti nastopa in popolnem državnem edinstvu — ne pa v
pokrajinskem separatizmu in partikularizmu in to tudi glede enot¬
nega jezika.

Glavni znak državnosti in glavna vez naroda je enotni knji¬
ževni in znanstveni jezik. 0 tem pač ni treba utemeljevanja in
dokazov. Ločili ismo se še nedavno na provincialne panoge našega
malega naroda; še včeraj na državne pokrajine Slovencev, Hrvatov
in Srbov. Vse nas pa je vezal že iz davnih časov en jezik in ena
slovanska kultura. Imamo različna narečja, ki so izšla, kot doka-
zujejo jezikoslovci, iz staroslovenščine, kot diferenciacija po raz¬
nih krajevnih posebnostih. Mislim pa, da kakor so se narečja lo¬
čila, bi se dala zopet asimilirati v skupni jezik! Če so padle poli¬
tične meje, pasti morajo tudi jezikovne razlike. Mnogim se bo zdelo
to naziranje paradoksno, neslovensko. — Vprašam Vas pa, kako
si mislite močni skupni državni organizem brez enotnega jezika!

Gotovo se danes še ne da rešiti naš jezikovni problem, pač pa
je naša dolžnost, da tej zahtevi za bodočnost že danes ne stav-
Ijamo nepremostljive zapreke.

Sklepam:

Ustanovitve univerze v Ljubljani si ne mislim na ta način, da
bi bila zgrajena na podlagi izključno le slovenščine kot učnega
jezika, pač pa kot jugoslovanska z enakopravnostjo srbohrvaščine.
Nasprotno naj bi se enaka jezikovna podlaga vzela za temelj uni¬
verzam v Zagrebu in Beogradu. Tako bi se pripravljal prehod k
splošni asimilaciji, splošnemu ujedinjenju jezika, znanosti in
kulture.«

119

Pripominjam, da je bilo tedaj dokaj zdravnikov takega mne¬
nja, ki ga niso nikjer zapisali, ki pa je vendarle bilo precej
razširjeno.

Ugotoviti moram, da se je ustanovila medicinska fakulteta v
Ljubljani na čisto slovenski jezikovni podlagi in da smo tudi vsi
slovenski zdravniki, kar nas je zdravnikovalo v Sloveniji, pisali
v slovenščini.

Leta 1945. smo brali v beograjskem mesečniku »Narodno
zdravje« god. I., br. 2., izpod peresa prof. dr. Božidarja Lavriča
članek »Naša medicinska literatura«, kjer najdemo na strani 20.
tole (prevedeno v slovenščino):

»Enotna zdravstvena terminologija za vso državo, o kateri
bomo še dosti razpravljali, dozdaj ni imela toliko pristašev, da bi
se bila mogla uresničiti. Iz lastnih nagibov so tri medicinske fa¬
kultete pripravljale enotno terminologijo. Prerahel kontakt med
njimi in notranje razmere v državi so preprečevale zadovoljiv
uspeh. Niti v tem se nismo zedinili, da bi imeli vsaj dve me¬
dicinski terminologiji — srbo-hrvatsko in slovensko. Naš jezik je
tako bogat, da v bodoče v medicinski govorici ne bomo v za¬
dregi za izraze. Verjetno je, da bo naša država urejena v takem
sporazumu svojih narodov, da nam bo njena ureditev dovolila
enotno medicinsko terminologijo. Edino enotna medicinska ter¬
minologija ima praktično vrednost.«

Iz tega članka zvemo torej ne samo, da sen o enotni medicin¬
ski terminologiji v Jugoslaviji še ni docela dosanjan, marveč tudi,
da so tri medicinske fakultete že pripravljale »iz lastnih nagi¬
bov« enotno medicinsko terminologijo.

Tudi sedaj moram ugotoviti, da je naše kulturno življenje šlo
preko tega naziranja in da je predavateljski jezik na medicinski
fakulteti v Ljubljani slejkoprej slovenski.

Na koncu tega poglavja naj navedem članek Društva zdravni¬
kov na Kranjskem »Medicinska fakulteta zagrebškega vseučilišča
— in Slovenci« v Liječničkem vijesniku leta 1917., br. 11., kjer
na koncu berem tole:

»Naš narod je na taki stopnji izobrazbe, da ne bi mogel niti
najkrajši čas pogrešati svoje dušne hrane. In vsak poskus, ugrabiti
mu slovenski jezik, se bi v praktičnem življenju temeljito pone¬
srečil. Naš narod potrebuje slednji dan svoj časnik, svojo lepo
knjigo, svojo učeno knjigo. Naš narod je odrasel deški dobi, ko
se je učil jezika. Naš narod zna svoj jezik in nima časa, da bi se ga

120

učil iznova. In kot mladenič sega globlje v stvar življenja. Pre¬
magal je šolo zunanjega uglajanja in oblikovanja, danes zahteva
hrane za svojo dušo in za svoj razum. In tu mu nikar ne delajmo
jezikovnih težav, če nočemo, da ga čisto zmedemo, da mu za dolgo
dobo ukrademo vso dušno hrano, da mu nenadoma zavremo ves
razvoj in ga zopet pahnemo na ljudskošolsko klop! Naš narod
hoče od nas pouka in informacij, hoče znanja, dejstev in idej.
Naš narod potrebuje znanosti, predvsem popularne znanosti. A
poljudna znanost je polovična znanost, če ne izhaja iz polno¬
vredne znanosti. In poljudna znanost nam ne bo uspevala, če
nismo na vrhuncu tudi z visoko znanostjo. Poljudni znanstvenik
bo pisal strašno nepoljudno, če ni premislil in prebavil vse snovi
v jeziku naroda, če se ne zna izražati v jeziku naroda. — In
zakaj bi se naš visoki znanstvenik ne posluževal jezika, ki mu
je najbližji, v katerem sanja njegova duša, v katerem snuje nje¬
gov razum? Ali ni izdajnik, kdor ne privošči svojemu narodu
plodov svojega duha, temveč jih nosi naprej v svet, največkrat
ne ponujat, marveč vsiljevat? Če smo prišli torej do spoznanja,
da bi bila opustitev našega jezika za slovensko množico krivična
in škodljiva, praktično naravnost neizvedljiva, pa moramo na
drugi strani tudi spoznati, da bi bil enoten jugoslovanski jezik
za intelektualne kroge slovensko-hrvatsko-srbske nepotreben.
Hrvatsko-srbski znanstvenik  bo igraje razumel slovenskega
tovariša; ta pa se bo brez dvoma laže in precizneje izrazil v
svoji materinščini, kakor bi se mogel izražati v namišljeni in
skrpucani hrvaščini, ki bi naše jugoslovanske brate jezikovno in
estetično samo odbijala. Jezik razumeti  je za učenega člo¬
veka lahka stvar, jezik pismeno obvladati  je pa brezpri-
merno težka reč.«

Zdi se mi, da je to naziranje stvarno, vedno sodobno ter da
dobro poudari pomen slovenskega znanstvenega jezika za narod
in njegovo kulturo nasploh.

II. Oblikovanje mednarodnih strokovnih
oznak v slovenščini.

Kdor hoče pisati in razpravljati o slovenski zdravstveni be¬
sedi, si mora biti na jasnem, kako naj oblikuje mednarodne stro¬
kovne izraze. Do pred nedavnim je bila o tem velika zmeda —
vsakdo je oblikoval pač po svoje. Nekaj let pred drugo svetovno

121

vojno se je stvar vsaj za silo uredila. V zadnjem času pa se zme¬
denost pojavlja znova, kar nam jasno priča Zdravstveni vestnik
iz leta 1946., št. 1—6.

Nekaj primerov.

Najprej pisava:

Dispneja, dispnoja, dyspnoe; edem in oedem; kautela, pneu-
motoraks, pa: travma, metapnevmoničen; anuria, pri anuriah, gro¬
zečo anurijo; eter, pa: chloraethyl; v sinusu caroticusu; novocain-
ska blokada; multilocularnost; sepsis in Sepsis; novocain, pa: se-
dormid, Salvarzan, Chinin.

Potem sklanja:

Od processus spinosi do rebra; ovijalka m. sternocleidomastoidei;
cepitev n. recurrentis; pri težkih atakah dyspnoe; proti m. scale-
nus ant. itd.

Spoljenje:

Močna hyperhydrosis; pri difuzni peritonitidi; excitantia srca;
prava infektivna in serozna stomatitis; trofična ulcera; pri abortus
tubarius; pri adnexitis post partum; menses so izostale; furunkula
človeka itd.

Zveze:

Koža obraza in krania: Moeller-Barlov bolezen.

Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da so taka pisava, taka
sklanja, tako spoljenje, take besedne zveze kaos in da je nujno,
da to zmešnjavo uredimo po enotnih smernicah. Že leta 1937. sem
v Zdravniškem vestniku in leta 1941. v KLIBESU priporočil na¬
čelo : mednarodno oznako vzamemo v fonetični
ohliki v imenovalniku ednine kot slovensko
hesedo ter jo spolimo in sklanjamo po sloven¬
skih slovničnih pravilih.  Izjeme so tiste mednarodne
oznake, ki imajo že tako slovensko obliko, da jo narod uporablja
tudi v izvenstrokovnem pisanju, n. pr. sanatorij, konzilij, bakterija,
mikrob, medikament, anamneza, kriza, doza itd.

Zanimivo je, da nam Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis ne
daje čisto enotnih in jasnih smernic.

Poglejmo:

Abortus, -usa; abusus, -usa; duktus, -usa; turnus, -usa; status
quo, statusa quo. Tu je pravopis jasen. Terminus, -a pa ne, zakaj
to lahko beremo i termina i terminusa!

122

Potem: datum, -uma; memorandum, -uma; forum, -uma; serum,
-uma; toda: interegnum, -gna; maksimum, maksima in minimum,
minima; spektrum, -tra; curriculum vitae, curricula vitae; publi-
kum, rod, -ka m., pa: delirium tremens nesklonjivo!

Eldorado, -a, pa: fiaisko nesklonljivo!

Pred leti, ko sem v zdravstvenem pisanju začel uvajati zgoraj
povedano načelo, mi je pok. ravnatelj Breznik skoraj popolnoma
pritrdil. Evo nekaj njegovih mnenj:

»Načela, ki jih podajate v 5. številki 1937. (Zdravniškega vest¬
nika namreč), so mi všeč. Strinjam se tudi z zgledi, le sanatorium,
-ma mi ni po volji, ker to ni notranje strokovni, ampak splošni
izraz. Govorili bomo: sanatorij, -a kakor kolegij, -a itd. Sanato¬
rium itd. imajo Čehi, Poljaki, Srbi, toda oni imajo v marsičem
drugačna načela kakor mi.« Pismo meni z dne 16. I. 1938.

»Z Vašimi načeli se strinjam (Zdrav. v. 1939, št. 3). Tudi jaz
bi sklanjal primer corpus delicti tako: dva corpusa delicti (v stro¬
kovni govorici) ali dva korpusa delikti (v nestrokovni, recimo
časnikarski govorici). V čemer se ločim od Vas, je raba tujk, za
katere imamo že udomačene oblike in besede itd. Jaz ne bi rabil
terminus, ker slovenski izraz strokovni izraz  isto pomeni,
dalje: sanatorium, publikum itd., ker so se že udomačile domače
končnice sanatorij, publika itd. (tuje končnice imajo Srbi, Čehi).«
Pismo meni z dne 21. IV. 1939.

Na moje vprašanje, kako naj pišemo n. pr. puls ali pulz, neo-
plasma ali neoplazma itd. mi je odgovoril v pismu z dne
30. VII. 1940:

»Po načelih našega pravopisa pišimo pulz, pulzirati, konzilij,
neoplazma, mukoza, seroza itd. Če bi pa ta pisava bila kje dvo¬
umna, bi jaz dal tujo obliko v oklepaj, n. pr. mukoza (mukosa).«

Razen tega mi je v istem pismu na moja nadaljnja vprašanja
sporočil tole svoje mnenje:

»Diagnozo bi pisali z malo začetnico.

Kjer je oznaka posplošena, pišimo fonetično (kakor knajpati);
rentgenska slika, rentgenizirati itd., sicer pa v tuji obliki — Ba-
sedowlja bolezen, Pirogovlja amputacija, Billrothova resekcija, v
ožjem zdravniškem krogu pa zadostuje: Koch je negativen itd.«

V Zdravniškem vestniku 1939, št. 6—7 navaja tele oblike za
tujke:

123

»Akutni holecistitis ali akutna holecistida; pravilno oblikova¬
nega pelvisa (m. sp.); rast corpus luteum ali rast corpusa luteuma;
peritonitis, -isa (m. sp.); parotis, -isa (m. sp.) ali parotida, -de (ž.
sp.); pri deliriumu tremensu.«

Mislim, da je to dokazov dovolj, da je tudi ravnatelj Breznik
v največji meri pristal na moje gornje načelo, da namreč vzamemo
tujko v fonetični obliki v imenovalniku ednine kot slovensko be¬
sedo in jo obravnavamo po slovenskih slovničnih pravilih.

III. Nek oliko nazorov o slovenski zdravstveni

besedi.

Značilno je, da najdem jako malo razmišljanj in opozoril o tem,
kakšno bodi naše zdravstveno besedje in izrazje. Pri tem pa imamo
razmeroma lepo število zdravstvenih piscev; le napotil, kakšna
bodi naša zdravstvena beseda, teh imamo do zadnjih let pred
drugo svetovno vojno bore malo. Tako ne zasledim niti besedice
o tem n. pr. pri Erjavcu, ki je leta 1881. poslovenil Woldrichovo
Somatologijo in v njej prispeval mnogo lepih oznak za naše be¬
sedje, niti pri Homanu, ki je leta 1904. izdal Sodno-zdravniško
terminologijo, niti pri Plečniku v njegovem poslovenjenem Krat¬
kem repetitoriju anatomije iz leta 1925. in njegovih člankih o ana¬
tomiji v Mladiki od leta 1927—1934. Menda sem bil jaz prvi, ki
sem leta 1937. v Zdravniškem vestniku začel o tem razpravljati
in zapisal kot temeljno načelo: »Strokovna točnost in
umljivost, jezikovna pravilnost in preprostost
— to ti naj bodo načela, kadar govoriš, pišeš in
predvsem, kadar misliš«.  Šele po tem so se v zvezi z
mojim jezikovnim delom pojavljali sem pa tja glasovi mojim na¬
zorom v podporo ali pa navzkrižni z njimi. Te glasove hočem pre-
težkati, v kolikor so usmerjali razvoj naše strokovne besede.

V Zdravniškem vestniku leta 1937. sem v štirih številkah v
zvezi z Glonarjevim Slovarjem slovenskega jezika priobčil raz¬
pravo z naslovom: »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje
zdravniške potrebe«. O tej razpravi je poročal Miklavž Kozak v
Ljubljanskem zvonu 1939. št. 1—2 in jo v celoti odklonil z bese¬
dami: »Slovenska zdravstvena terminologija ima začrtano svojo
pot, položeni so ji temelji, izdelan načrt in navodilo, kot le mogoče
široko, natančno in utemeljeno v Plečnikovem »Repetitoriju«.
Treba je le še delavcev s tenkim ušesom in previdno, a obenem

124

odločno roko. Samo na ta način, kot je delal in dela Plečnik,
bomo prišli do cilja, do znanstvenega besedišča, ki bo točno, pra¬
vilno in narodno, pa ne drugače.«

Naravno, da sem te trditve v reviji, kot je Ljubljanski zvon,
imel za izzivanje, ki naj odloči, kako se bo razvijala slovenska
zdravstvena beseda. V 10. številki Zdravniškega vestnika leta 1939.
sem zategadelj priobčil članek, v katerem sem pokazal, kaj je
Plečnik od stare, že desetletja rabljene zdravniške terminologije
prevrgel in kaj je upeljal na novo, ne da bi svoje novotarije ute¬
meljil; sporedil sem tudi njegovo anatomično besedje in izrazje iz
okulistike in porodništva z anatomičnim besedjem in izrazjem oku¬
lista Ješeta in porodničarja Zalokarja ter pokazal, kako nam na¬
staja dvojna zdravstvena terminologija — ena anatomska, druga
klinična. Plečnikovi učenci so se potegnili za svojega učitelja
(Zdrav. v. 1939. št. 11. in 12. ter Zdrav. v. 1940. št. 1.). Gordijski
vozel pa je presekal prof. Ramovš, kateremu je član ožjega ured¬
niškega odbora Zdravniškega vestnika dal vse dotedanje jezikovne
članke v presojo s prošnjo, da o tem pove svoje mnenje. In prof.
Ramovš je ugotovil: »Očitki so upravičeni« (Zdrav. v. 1940. št. 2.).
In dalje: »Jezika ne delajo jezikoslovci, marveč vsak človek, kadar
ga nuja v to prisili, da hoče in mora svojo misel tako izraziti, ka¬
kor želi, da bi bila sprejeta. Za vsako besedo velja to. Pri strokah
gre le za dve skupini: če govori strokovnjak tovarišu, se izraža
drugače kakor takrat, če govori laiku, kadar torej poučuje. A tudi
v ozkem strokovnjaškem krogu mora biti njegov jezik posoda kul¬
turnega človeka. Zato naravnost posebej podčrtam pravilnost za¬
hteve g. Černiča, ko govori o »upadlem trebuhu«, o »dnu mede¬
nice«, o »opori«. S tem zahteva, da morajo tudi strokovnjaki paziti
na svoj jezik in se skušati izogniti kar mehanično izvršenim pre¬
obratom in prevodom iz tujih jezikov, naj gre že za izraz ali za
celo zvezo.« Svoje mnenje prof. Ramovš končuje: »Zato bi bilo
prav, da bi n. pr. g. Černič, ki se je že doslej največ s tem bavil
in ki si zna tudi iz dosedanje literature dobra zrna izbrati ter ima,
kakor me ravno štev. 11. letnika 1937. prepričuje, smisel in čut
za preprosto in lepo slovenščino, sestavil abecedno urejeni stro¬
kovni slovarček.«

O moji razpravi »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje
zdravniške potrebe« mi je naš drugi vodilni jezikoslovec Rreznik
v pismu z dne 16. januarja 1938., poleg že zgoraj omenjenega obli-

125

kovanja mednarodnih izrazov sporočil tudi tole: »Pri izrazih, ki
jih podajete v 11. št., ste pokazali, da imate tenek čut za jezik in
Vam morem le čestitati k prelepi zbirki« ter v pismu z dne
22. III. 1940: »Mislim, da bi bilo najpametnejše to, kar je napisal
prof. Ramovš na koncu svojega članka: »Zato bi bilo prav, da bi
n. pr. g. Černič« itd . . . ta pot bi bila najkrajša in najuspešnejša.«

Tako sem se hočeš nočeš moraš lotil sestavljanja Kliničnega
besednjaka, ki je leta 1941. zagledal beli dan. V predgovoru je
prof. Ramovš povedal o njem svoje mnenje: »Namen, osnova in
uporabnost besednjaka kažejo dognano obliko; v ti smeri bo treba
besedje le še nadaljevati. Morem Vam samo čestitati, da ste za¬
snovali in izdelali besednjak na pravilni osnovi, in želim, da bi
ga Vi in Vaši tovariši sproti dopolnjevali.«

O KLIBESU dozdaj še nikdo ni napisal strokovne in jezikovne
ocene, kljub temu, da je že več kot 5 let, odkar je izšel. Splošno
kulturno oceno je napisal XYZ (Božidar Borko) v Jutru 23. Vlil.
1941.

O KLIBESU še nekaj besed!

KLIBES je moral med svet kot nedonošen in nedozorel plod,
ker mu je razvoj svetovnih dogodkov leta 1940. in 1941. grozil,
da sploh ne bo zagledal belega dne, če ne bo čimprej sestavljen
in tiskan. Pri sestavljanju KLIBESA sem si domišljal, da je treba
zdravnike in medicince pripraviti do tega, da bodo mislili po slo¬
vensko, zaradi tega sem sprejemal kolikor se da slovenskih besed
in izrazov, izmed mednarodnih pa tiste, ki so znane tudi ne-
zdravnikom. V tem sem zavestno ali nezavestno, tega se ne spo¬
minjam več, pretiraval tako, da nisem navedel niti slovenskih
oznak za mednarodne oznake bolezni, ker bi bil moral najprej se¬
veda navesti mednarodno besedo! To načelo je bilo zmotno. Kako
sem bil nemilo presenečen, ko je neki študent medicine svojemu
očetu, mojemu šolskemu vrstniku, potožil, da v KLIBESU nikdar
ne najde, kar išče. Jasno — navajal sem slovenske besede, opuščal
pa mednarodne. Tako n. pr. ima KLIBES za povzročitelja garij
(acarus scabiei, die Kratzmilbe) kar tri slovenske oznake -— grinja,
pršica, srbeč — nima pa niti mednarodne niti nemške. Kako naj
jih medicinec najde in kako naj s pridom uporablja KLIBES? Ali
naj za vsako besedo išče od a do ž?

Druga njegova temeljna napaka je ta, da je izmed mednarodnih
besed sprejel zgolj take, ki so znane tudi nezdravnikom. Jasno je,

126

da potrebuje medicinec pri proučevanju zdravstva slovenskih raz¬
lag in slovenskih oblik mednarodnih oznak prav posebno tam,
kjer jih v splošnih besednjakih ni, saj druge,' znane tudi nezdrav-
nikom, najde v vsakem slovarju!

To so napačne osnove KLIBESA, katerih v drugi prevejani in
izpopolnjeni izdaji ne bo smelo biti.

Pri sestavljanju KLIBESA sem po vzorcu tujebesednih zdrav¬
stvenih besednjakov stremil tudi za tem, da bo ne samo zdrav¬
stveni besednjak, marveč tudi nekak zdravstveni leksikon. Ogniti
sem se hotel Scili, pa sem zašel v Karibdo: premalo sem upošteval,
da v slovenščini razen poslovenjenega Plečnikovega Kratkega re-
petitorja anatomije, Šerkovega Živčevja človeka ter Zalokarjevih
Predavanj o porodništvu za učenke babiške šole nismo imeli ni-
kakih slovenskih zdravstvenih učbenikov, da je torej treba orati
ledino v zdravstvu skoraj prav povsod. Glede na to dejstvo in
glede na brzino, s katero sem moral delati, je umljivo, da je v
KLIBESU marsikaj pomanjkljivo in nedognano. Najhujše nedogna-
nosti sem obelodanil v Popravkih in dopolnitvah h KLIBESU v
Jutru 1942 in v Zdravstvenem vestniku 1946.

Božidar Borko je kot dolgoletni kulturni poročevalec Jutra že
v zgoraj omenjenem članku ugotovil, da je KLIBES največji do¬
sedanji poskus sistematične medicinske terminologije v slovenščini,
knjiga da pomeni dogodek v slovenski zdravstveni kulturi, obenem
pa značilen in razveseljiv pojav na celotnem področju domačega
jezikovnega skrbstva, ter dodaja: »0 nje strokovnem pomenu bo
seveda dokončno sodila medicinska in jezikovna kritika.« (Jutro
1941. št. 197.).

V zvezi s KLIBESOM je priobčil v Zdravstvenem vestniku
1946, št. 1—6, prof. dr. Franc Hribar članek: »Nekaj pripomb k
strokovnemu besedju in KLIBESU«. V tem članku pravi:

»Vsaka panoga znanja in znanosti ima pri vseh narodih sveta
za strokovne pojme in predstave svoj jezik, strokovni jezik, ka¬
teri je nekoliko drugačen od splošnega občevalnega jezika.

Nove izraze za še tuje pojme in predstave išče, se pravi, jih
mora narediti strokovnjak, ker samo strokovnjaki morejo tvoriti
nove izraze za nova dognanja in nove izsledke v svojih strokah.
Ljudstvo jih sprejme, ker jih sprejeti mora. Jezikotvorec za stro¬
kovni jezik je strokovnjak.

Znanje mu (namreč narodu) posredujejo strokovnjaki s po¬
močjo takih izrazov za strokovne pojme in predstave, kateri so

127

za nje najbolj povedni. Le-te pa mora poiskati in narediti samo
strokovnjak in jih tako rekoč narodu vsiliti, ker so mu v za¬
četku tuji.« •

Že zgoraj sem omenil besede prof. Ramovša o strokovnem je¬
ziku iz leta 1940., ko zahteva, da mora biti strokovni jezik posoda
kulturnega človeka, in svoje iz leta 1937., kjer opozarjam nele na
strokovno točnost, marveč tudi na umljivost, jezikovno pravilnost
in preprostost. Tu naj dodam še to, kar sem o tem zapisal v Zdrav¬
niškem vestniku 1939. št. 2:

»Le kdor je stroke vešč, le kdor ima s stroko
vsak dan opravka, zgolj ta in nihče drugi more
ustvariti strokovno besedje in izrazje. Zaradi
tega sem prepričan, da slovenski zdravniki ne
bomo imeli svoje strokovne besede nikdar, če
si je ne bomo vzgojili sami in če hočemo, da bo ta
beseda res strokovna in živa, ne pa papirnata,
že pri rojstvu starikava ali celo mrtvorojena.«

Jasno je, da smo si vsi trije edini v tem, da je strokovnost prvi
pogoj strokovnega jezika. Razloček med nami je v tem, da prof.
Hribar narodu svoj strokovni jezik vsiljuje, prof. Ramovš in jaz
pa zahtevava, da ga gradimo na osnovi narodovega besedja in
izrazja. Med tema dvema stališčema je torej razdalja kot med
nebom in zemljo.

S prof. Ramovšem in z menoj se strinjajo tudi drugi naši
zdravstveni pisci, ki so doslej o tem obelodanili svoje nazore. Tako
piše dr. Mirko Kajzelj v Zdravniškem vestniku leta 1940. št. 5.:

»Na eni strani iščemo in stikamo za izrazi iz naroda in če se
nam zde dobri in primerni, jih uvrstimo v svojo terminološko
zbirko. Na drugi strani pa moramo gledati in si prizadevati, da
bodo izrazi, ki jih narod nima ali jih nismo našli pri njem in ki jih
moramo za potrebo in rabo umetno stvoriti, ne samo dobri in pri¬
merni, ampak tudi narodu razumljivi, razumljivi vsaj kolikor mo¬
goče brez posebne razlage.«

In medicinca Majda Klunova ter Musek K. Viktor pišeta v
Zdravniškem vestniku 1940. št. 4.:

»Meniva, da bo za ustvarjanje slovenske zdrav¬
stvene terminologije prvi in najvažnejši kri¬
terij ljudska govorica.  Iz bogate zakladnice imen, po¬
menov in izrazov, ki jih hrani in uporablja slovensko ljudstvo v
zdravstvu, bo morala slovenska zdravstvena terminologija črpati

128

v prvi vrsti in najprej. Popolnoma razumljivo je, da bo treba mar¬
sikaj ustvarjati, kajti ljudska govorica ne bo mogla ustreči veli¬
kim potrebam in zahtevam slovenske zdravstvene terminologije.
Vendar bo pa tudi pri ustvarjanju posameznih izrazov moralo biti
znova prvi kriterij ljudsko, narodno izražanje in pojmovanje.«

Mislim, da je prav in dobro, da navajam te temeljno nasprotne
si nazore glede slovenskega strokovnega jezika. To je potrebno
tudi zaradi tega, ker je jasno, da imamo tudi take strokovnjake,
ki nimajo razvitega čuta za jezik, kar nekateri imajo za sramoto,
pa po krivem, saj tudi ni sramota, če kdo ni muzikaličen ali če
mu nedostaja daru za risanje — nerodno je samo to, če pride tak
nemuzikalični ali nerisarski človek na položaj, da usmerja glasbo
ali likovno umetnost.

Naj na nekaj vzgledih pokažem, kam zabredemo v strokovnem
jeziku, če se strokovnjaki ne drže zgoraj navedenih načel o ljud¬
ski govorici tudi v strokovnem jeziku ali če jim nedostaja jezikov¬
nega čuta.

Iz anatomije:

Stanovitno zobovje namesto stalno (stanoviten je značaj, sta¬
novitno je vreme); okusne brbončice nam. okušalne (okusna je
jed); trdno nebo v ustih nam. trdo (trdno je n. pr. koleno, zdravo,
trdo pa bolezensko okvarjeno); mišica naseda na kost nam. je na
kost priraščena (nasede ladja na plitvino, nasajena je kosa na ko-
sišče, meso na vilice, riba na trnek); pljuča so naraščena (ange-
wachsen) nam. priraščena (pljuča naraščajo takrat, kadar jih na¬
pihujemo); m. deltoideus je naraščen nam. priraščen; pomozeg
(Nachhirn) nam. podaljšani hrbtni mozeg za medulo oblongato;
velemožganska skorja nam. skorja velikih možganov; pljučna krila
(Lungenfliigel) nam pljučni polovici; želodčna buljina in buljina
ložesne nam. želodčna in maternična izboklina (bulji samo oko,
ker ni očesa, ni buljine); ledvice, nadledvice, nožnice, vranice —
pluralia tantum; prerez v vodoravnem meridianu nam. vodoravni
prerez (meridian ni nikdar vodoraven in kar je vodoravno, ne
more biti meridian); potrebušnica zastira notranjo površino tre¬
buha nam. jo pokriva ali obdaja (zastira n. pr. paravan postelj,
pokrivača jo pokriva); uporabna anatomija za angewandte Anato-
mie nam. praktična anatomija (uporabno je to, kar se uporabiti
da, neglede na to, ali ga kdo uporablja ali ne); kila od strani in
hernija navpik (hernia obliqua in h. directa) nam. poševna in
navpična kila itd.

Slovenska zdravstvena beseda 9

129

Iz drugih panog zdravstva:

Kravje osepnice (Kuhpocken) nam. osepnice ali koze; izmena
obveze (Verbandwechsel) nam. preobveza; zadavljena kila in za¬
davljeno črevo za inkarcerirano kilo in inkarcerirano črevo nam.
zadrgnjena kila in zadrgnjeno črevo (davljenje je samo tam, kjer
je dihanje); ponižana trebušna slinavka za ptosis pankreatis nam.
znižana ali povešena (ponižan je človek); Erlmayerjev kij (Erl-
mayerkolben) nam. Erlmayerjeva steklenica; jetika je družabna
bolezen (socialna) nam. družbena ali sožitnostna; oškodovano tkivo
nam. okvarjeno (oškodujem koga na imetju); zakrknjen organ
nam. zakrnel (zakrnjen je grešnik, zakrkne jajce na masti); trač¬
nica za Schiene nam. opornica; senena mrzlica (Heufieber) nam.
senska (seneno je to, kar je iz sena: senena kopica); travnata gri-
nja nam. travna (travnato je to, kar je iz trave ali polno trave:
travnata prostirača, travnato pobočje); oboleti z rakom nam. za
rakom ali na raku; potrkavanje (perkutiranje) nam, pretrkavanje
(potrkavamo na zvonove) itd.

Besedne zveze:

Predel Iiena za regio lienalis nam. levo podreberje; sporonosne
bakterije nam. trosavke; koža obraza in krania nam. koža na
obrazu in na glavi; fibrilarne kontrakture muskulature (»tičk«)
nam. trzaji v obrazu ali obrazna trzavica; rjeprosti inštrument
(rostfrei) nam. nerjaveči; končni mir za imobilizacijo nam. na¬
praviti negibno (končni mir je na pokopališču); Esmarchov zavoj
nam. Esmarchova preveza za opravilo in Esmarchova prevežnja
za Esmarchbinde (podvežnja = ligatura); proces izmenjave v or¬
ganizmu nam. presnova za Stoffwechsel itd.

Menda ga ni Slovenca, ki mi ne bi potrdil, da tak strokovni
jezik ni posoda kulturnega človeka, da to ni slovensko, da se tako
ne izraža naš narod prav nikjer.

Kaj čuda, če dr. Smrdu ugotavlja v Zdrav, vestniku 1946. št.
1 — 6 .:

»Prav nobena skrivnost ni, da je slovenščina po zdravniških
spisih, obravnavah in knjigah od sile zanemarjena. Redek je pisec,
ki jo neguje kot ljubljenega otroka. Vse premalo se trudimo pi¬
sati pravilno, po naše, kleno in preprosto. Vse preveč je tujk in
izkvarjene lažiznanstvene šare po nekdanjih zdravstvenih časopisih
in obzornikih.« In dalje: »Ne znamo več lastnega jezika, ne nje¬
govih postav, ne njegovih posebnosti.«

130

Pri naštevanju usmerjevalnih nazorov v slovenski zdravstveni
besedi ne smem izpustiti še enega, ki jasno kaže, kako tankočuten
moraš biti mnogokrat, preden se odločiš za ta ali oni domači

izraz.

\ Zrav. vestniku 1940. sem zapisal, da imamo slovenske stro¬
kovne izraze mnogo lepše v deležniku kot v samostalniku, in pred-
lagal, da za ablatio retinae rečemo raje »odločena mrežnica« nam.
»odstop mrežnice«. Ta moj predlog je pok. okulist in urednik
Zdravniškega vestnika dr. Slavko Prevec izpodnesel s tehtnimi
strokovnimi razlogi, ki so temeljno usmerjevalni. Takole piše: -
»Popolnoma se strinjam z vejalcem, da delamo naše strokovne
izraze lepše iz deležnikov kot iz samostalnikov. Če bi ne bilo po¬
leg skrbi za lepoto jezika še nekaj drugega! Prožnost in uglajenost
strokovnih izrazov! V skrbi za lepšo slovenščino ku¬
jemo često besede in izraze, ki so strašno ne¬
uporabni za našo strokovno besedo. Zato naj bi
bili prav naš »odstop mrežnice« in pa vejal-
čeva »odločena mrežnica« ter naslednje besede
k njuni uporabljivosti opomin in tudi vodilo,
do kod smemo v skrbi za lepoto jezika in kje
se začno kompromisi v korist strokovne ra¬
zumljivosti.

Samostalnik »odstop« je splošen izraz za pa¬
tološko stanje in šele tega moremo z različnimi
atributi natančneje določiti, da dobimo razum¬
ljive in uporabne izraze.  Mogli bi si pomagati tudi dru¬
gače: s celimi stavki namesto ene besede. Toda, ali je to
potrebno?

Kako bi bilo z »operacijo odstopa mrežnice«? Lahko rečem
»imam vnetje slepiča« ... ne morem pa reči »operiram vnetje
slepiča« (gl. Zdrav. vest. leta 1940. št. 3. str. 95.!) Za kirurga to
velja! Toda okulist ne more govoriti o »operaciji odločene mrež¬
nice«, marveč edino pravilno le o »operaciji odstopa mrežnice«.
Celo tu rabimo samostalnik! Zakaj? Kirurg res operira pri apen-
dicitisu slepiča  (kadar ga, menda pa tudi ne vedno), okulist
pa se pri operaciji odstopa kar mogoče izogiba mrež¬
nice  in operira na vseh drugih delili zrkla (veznici, mišicah, be¬
ločnici, žilnici, mogoče celo steklovini). Ker pušča torej mrežnico
v miru in pričakuje le, da jo bo po operaciji aseptično vnetje pri¬
lepilo nazaj, ne more govoriti o »operaciji odločene mrežnice«, mar-

9 *

131

več samo o operaciji odstopa. S tem je povedano vse. Širok pojem
»odstop« vsebuje vso kopico bolezenskih sprememb in prav zato
ga nujno potrebujemo«.

Iz navedenih navedb piscev, ki so dozdaj povedali svoje nazore
o slovenski zdravstveni besedi, jasno razvidimo, da se mora tudi
strokovni jezik razvijati iz narodove govorice in iz splošne naro¬
dove kulture, rasti torej iz naroda! Iz primera dr. Prevca o od¬
stopu mrežnice smo doznali, da je včasih manj lep izraz primer¬
nejši in točnejši. Nikdar in nikjer pa nismo videli, da bi smela
stroka narodov jezik samovoljno maličiti.

Preden končam, ne smem pozabiti še dveh vprašanj, katerih
eno najdem omenjeno že leta 1910. v Liječničkem vijesniku. Od¬
sek za terminologijo v Društvu zdravnikov na Kranjskem je spre¬
jel predlog: »Za vsak pojem se bo določil le en izraz«.

Poglejmo in premislimo!

Poznamo: obist in ledvico, zenico in punčico, tilnik in šinjak
in šišek, trup in život in telo in trš in čok (zadnji dve besedi ra¬
bimo zlasti v pridevniku: tršat in čokat), koze in osepnice, ošpice
in dobrce in špičke, zlatenico in rumenico in žoltenico in žolčnico,
božjast in padavico, jetiko in sušico, Škrlatico in škrlatinko, otok
in oteklino, bolnico in bolnišnico itd. takisto, kakor poznamo v
nestrokovnem življenju: kosilo in obed, kosim in obedujem, krogla
in obla, okrogel in obel, perut in perutnica in kreljut in letanica,
uljnjak in čebelnjak, brati in čitati, slišati in čuti, gol in nag,
zdolaj in spodaj, postavljati se in ponašati se in ustiti se in pršiti
se in važnjačiti itd. Kdo more trditi, da je eno prav, drugo na¬
pele! Vse je prav, vse kaže čudovito pestrost slovenščine, ki daje
vsakomur možnost, da po lastni uvidevnosti in občutku rabi enkrat
to, drugič ono besedo. Vsako določevanje zgolj enega izraza za po¬
samezen pojem bi bilo okrnjevanje jezika in zapravljanje narodo¬
vega premoženja!

Drugo vprašanje je tole:

Slovenska anatomija je zavrgla kopo zdravstvenih besed, ki so
bile v rabi že desetletja, ki so si torej že davno priborile živ¬
ljenjsko pravico, in jih nadomestila z novimi. Tako je uvajala za:
velike možgane (cerebrum) lobanjski mozeg, za male možgane
(cerebellum) možgance, za podaljšani hrbtni mozeg (medulla
oblongata) vezni sedež, za ščitnico (glandula thyreoidea) predsap-
nico, za dvanajstnik (duodenum) žolčno črevo, za tanko in debelo
črevo (intestinum tenue et crassum) ozko in široko črevo, za ma-

132

ternico (uterus) ložesno, za nožnico (vagina) tokavo, za trtico (os
coccygis) ritnico itd.

Za anatomi so šli tudi drugi pisci, nezdravniki. Tako smo brali
za stegensko kilo (hernia femoralis) polocinska kila, za perilo (men-
struatio) mesečina, za rdečilo Kongo (Kongorot) rdeči Kongo, za
kljunasti podaljšek (processus coracoides) krokarnični odrastek
lopatice itd.

Tudi glede tega je prof. Ramovš povedal svoje mnenje v Zdrav,
v. 1940 št. 2. Najprej je proglasil za pravilni tile dve načeli:
»Znane in ukoreninjene besede ostanejo, pa četudi bi se kdo spo¬
tikal nad njihovo blagoglasnostjo ali čim drugim« ter »Inačice,
besedne in pomenske, če so znane in ukoreninjene, ostanejo.«
Potem je dodal: »Zato ostanejo duodenum dvanajstnik,
maternica, perilo, ščitnica  in tudi brezkužba  je
jezikovno pravilno in pojmovno jasno.«

Pri razmotrivanju smernic v razvoju jezika ne smemo pozabiti
še na nekaj, o čemer tako točno poroča Božo Vodušek v Ljudskem
pravniku 1946, štev. 4:

»Čeprav po navadi knjižni jezik in njegovi predpisi vsebinsko
in časovno sledijo spremembam govora, se pa včasih zgodi tudi
narobe, da ise zaradi vplivov in stremljenj, ki ne izhajajo iz go¬
vora ali pa ga ne zadenejo, spreminjajo čisto zase in v
drugo smer kot govor.  V takih primerih se knjižni jezik in
njegovi predpisi, ki se že tako razlikujejo od govora, od njega še
bolj oddaljujejo in lahko nastane med njimi in govorom naravnost
prepad. Tak prepad ima za nujno posledico, da otežkoča spreje¬
manje gmotne in duhovne kulture, ki jo knjižni jezik posreduje,
vsem tistim plastem družbe, katerih govor je preveč oddaljen od
knjižnega jezika, po navadi najširšim plastem družbe. Odstrani pa
ta prepad največkrat šele popoln družbeni preobrat.

Med slovenskim knjižnim jezikom in govorom najširših plasti
našega naroda sicer ni tako velikih razlik kot marsikje drugje,
vendar pa so brez dvoma tudi pri nas razlike, ki otežkočajo po¬
sredovanje kulture najširšim plastem naroda, v prvi vrsti našemu
delavcu in kmetu. V današnji dobi,  ko se izvaja daleč sega¬
joča preureditev celotne naše družbe, mora biti zato
stremljenje  vseh tistih, ki se ukvarjajo s slovenskim knjiž¬
nim jezikom in ki sodelujejo pri oblikovanju njegovih pravil,
zmanjševati razlike med našim knjižnim jezi¬
kom in živim govorom ljudskih množic in jih od-

133

stranjevati povsod tam, kjer ne ustrezajo današnji smeri družbe¬
nega razvoja. Vodilna plast našega naroda, ki jo predstavljajo
ljudske množice, mora dobiti v slovenskem knjižnem jeziku ustre¬
zajoče izrazilo.«

Tako pridemo končno do tega, da mora biti tudi strokovni
jezik ljudski jezik, do tega, kar je ugotovil Filip Kalan v Novem
svetu 1946 št. VIII. v članku »O starih in novih poetih«, kjer
vrednoti Župančičev prispevek k današnji naši slovenščini:

»Ves naš govor se je v Župančičevi besedi prerajal v nov
knjižni jezik. Res je, da je ta jezik po svojem značaju umeten,
kakor je umetna vsaka pisana govorica, saj ga ljudje v nobenem
predelu naše dežele ne govore kot svoje domače narečje, vendar je
slehernemu Slovencu domač in razumljiv. Živ je in zdrav, ker se
je porajal v delu velikega poeta, ki je »pripet na tla domača«.
Ni ga iztuhtal, kakor ga je svojčas tuhtal veliki ponarejevalec na¬
šega jezika Koseski. Ni ga učenjaško skladal po nekem samovolj¬
nem premisleku iz mrtvih arhaizmov kakor marsikateri naš pu¬
rist. Zajemal ga je skozi svoje tenko uho iz ljudske govorice, iz ži¬
vega zaklada vseh naših narečij.«

Kar velja za slovenščino nasploh, to mora veljati mutatis mu-
tandis tudi za strokovni jezik!

Posnetek.

Če še enkrat povzamemo smernice, po katerih se je do zdaj
razvijala slovenska zdravstvena beseda, bi jih strnili v tele
stavke:

1. Slovenska zdravstvena beseda se je uveljavila nad jugo¬
slovansko.

2. V oblikovanju mednarodnih oznak se je deloma v rabi, de¬
loma s pristankom ravnatelja Breznika uveljavilo načelo, da vza¬
memo tujko, pisano po slovensko, v imenovalniku ednine kot slo¬
vensko besedo, jo po slovenskih slovničnih pravilih spolimo in skla¬
njamo. Izjeme so besede, ki so v slovenščini že tako domače, da
so prešle ozki strokovni krog in postale splošna ljudska last.

Kot dodatno načelo v oblikovanju tujih oznak smo videli, da
je ravnatelj Breznik pristal ne-le na sklanjo korpus delikti, korpusa
delikti, marveč tudi na korpus luteum, korpusa luteuma ter na
delirium tremens, deliriuma tremensa.

3. Strokovni jezik mora sloneti na ljudski govorici in na ljud¬
skem občutju ter mora biti posoda kulturnega človeka.

134

4. Za isti pojem imamo lahko več oznak, če so ljudske in pojem
točno pogode.

5. Znane in ukoreninjene besede, zlasti če jim ni kaj očitati,
ostanejo.

*

Na koncu še moj načrt, kako si mislim poslanstvo stolice za
izgrajevanje slovenske zdravstvene besede in poslanstvo moje na¬
loge kot predavatelja.

Za svojo življenjsko nalogo sem si vzel sestavitev prevejane
in izpopolnjene II. izdaje KLIBESA, ki ne bo temeljil na danes
že omenjenih napačnih osnovah, ki bo marveč tak, da bo zado¬
voljil vsakogar — kolikor je to sploh mogoče — torej študenta
medicine in zdravnika vsaj toliko, kolikor ga zadovoljujejo dan¬
današnji tujejezični zdravstveni besednjaki.

KLIBES bo šel seveda prej kot v tiskarno k Zavodu za kul¬
turo slovenskega jezika pri Akademiji znanosti in umetnosti. Še
pred tem pa bom skušal pri svojih predavanjih prevejati in pre-
debatirati besedo za besedo ne le s študenti, marveč na predava¬
nja vabim tudi vse predavatelje na medicinski fakulteti in jih
prosim, da se udeleže razprave vsaj pri besedah in izrazih iz svoje
stroke. Takisto vabim k predavanjem tudi člane Zavoda za kulturo
slovenskega jezika pri AZU, zlasti člane nezdravnike, ki bodo
tako imeli priliko, da se seznanijo z zdravstvenimi problemi in
njihovimi potrebami glede besedja in izrazja. Šele tedaj bodo
mogli odločati o zdravstveni besedi, ko bodo proniknili v njeno
bistvo. Tako upam, da bomo v nekaj letih imeli sodobni slovenski
zdravstveni besednjak in z njim sodobno, iz ljudske govorice izišlo
res slovensko zdravstveno besedo.

*

Pri svojem nastopnem predavanju o izgrajevanju slovenske
zdravstvene besede mi je prijetna dolžnost, da se zahvalim ministru
za ljudsko zdravstvo tovarišu dr. Marjanu Ahčinu,  ki je
skladno s pooblastilom Narodne vlade Slovenije (Uradni list št. 23
z dne 4. VIII. 1945) sprejel moj predlog z dne 17. IX. 1945, da
se na medicinski fakulteti v Ljubljani ustanovi stolica za izgra¬
jevanje slovenske zdravstvene besede, in ugodil moji prošnji, da
na to stolico imenuje za predavatelja mene.

135


i  ; ■ >. ... . . j(> ■ : f>u ; ..

■

' , • -S ,*<■!-, ■

1  ji::; y,<! hi,  . :r;ci

>

‘

h

■ ■ ■ UH •


POABECEDNI SEZNAM OBRAVNAVANIH BESED
IN IZRAZOV

Abbruchstiick 72
Abduktionsschiene 71
abiturient 17
abranki 93
absces 45

abscessus frigidus 78
Achselbein, -hohle 32
Adamsapfel 32, 86
After 91
akromegalik 98
althea officinalis 107
alzo 35

»anatomija boleznoslovska« 80,
praktična 115
anemija 12

angewandte Anatomie 115
anglofilski, »-Ijubski« 81
anofeles 36, 93
anterior 12
»antitelo« 55
antropologija 82
anus 91
appendix 32
arahnoidea 96
Arterienklemme 73
arterija 13, 93, 109
arterijski, arterialen 13, 36
arteriosclerosis 65
asepsa 81

astma (bronhialna) 54
atrofija 70

Ausfiihrungsgang 64
avskultirati 45
avtonomija 17
axilla 32

Babičevati 23
babjak 28

bacil tuberculoze 41, 93,
typhi 66, vidim 61
bakterije 94, »udomačene« 92
Ballungsreaktion 64
banjke staviti 23
Bauchfell 31
bedenje 17
bedrat 42
bedrnica 99
bedro 54

bezgavka 9, 27, 51, 79
bezgavkavica 9
»biček« 14
Bildung 45
»bilo« 93
biološki 81
bisagasti želodec 10
Blattern 32
bledina 46
Blinddarm 32
bljuvati 91
Blutprobe 56
bobnič 97
bohoten 71

137

boki 86, 88
boleč, bolečina 48
bolest, bolestnost 46, 48, 63
bolezenski 48, 63
bolnica, bolnišnica 132
bolnični, bolnišnični zdrav¬
nik 73

bolniška soba 73
bolnišnica, bolnišničen 66
bolničin, bolničen, bolničen
62, 66

bolnik, bolniški 66
bolščeče oči 52
božjast 99, 132
bradavica 34, 97
bradavičica okušalna 96
bratec vinski 20
brati in čitati 132
brazda 62, možganska 114
brazgotina 62, 78
brbončica jezična 34, 97, 106
tipalna 88, 97
okušalna 100
bredla 109
breklovina 109
brezkužnost 81
brozga možganska 66, 72
Bruchband 30
bruhati (kletvice) 91
Brustkorb 42

Biichse 34, BiichsenHinte 34
buča 17
bujen 71

bula 44, zločesta 45,
vodena 81

»buljina želodčna, ložesne«
129

bunčica jetična 41, 59,
jezična 106
bunka 97

Cadaver 43

canalis vertebralis, medullae
spinalis 110
caudalis 12
celica 99
cerebelluni 65
cerebrum 65
cervellato 65
chylus 23
chymus 23
cirrhosis renum 65
clitoris 28
compressio 71
corpus cavernosum 109
corpusculum sanguinis 108
cranialis 12
cukren 61
cukrovka 61
cvrtje 43, 44
cvrtnjak 43, 44

Četrt akademska 20, 80
četrtinka 20, 80
četrtnica, četrtodnevnica 24
čišča mesečna 103
člen (na prstu) 22, 86, 88
členek 78, 86, 88, 99
čolniček 71

črevo — črevje 85, nepre¬
hodno 79, slepo 92, široko
90, 92
črnavka 47
»črnica« 27
črpalka vodna 17
čutila 96
čutnice 96

čutilen: celica 96, živec 96
črvički 34
čvrst 96

138

Danka 91

Darmschlinge 78, 101,

-gekriJse 31, -iturm 34,
-zotte. 114
davi 67
davica 32
daviti (se) 50
deblo možgansko 95
degeneracijske bolezni 65
dekličar 98
dekubitus 71
delitvina stanična 68
demona bledega nosijo
v sebi 61

dentes decidui, permanentes
107

desinficirati 58
detritus 66, -cerebri 72
diabetes 61

»diagnozi dostopen« 74

diastola 93

difterija 32

dihala 39, 67

dimeljnica 88

dimorfizem 100

diplokokus 96

distorsio 29, 62, 89

divjačina 34

divjad 34

dlačice 96

dlan, dlančnice 22

»dlanska palčna kost« 115

dobrci 32

doctor universae medicinae 77

dogajanje življenjsko 85

doglaven 12

doglie 31

dojka 42, 80

dokomolčnica 19

dolbilo 24

določen, -ena, -o; »določen,
-čna, -o« 86
dopeten 12
Doppelflinte 34
dorsalis 12
dorsum pedis 87, 88
dovajati 93
dovodilo 64

dovodnica 13, 65, 93, 109

dovzeten 90

dražljaj 101

drevi 67

drgal 30

drobovina 31

Driise 79

»družabna bolezen« 130
družben 14
dubleta 35
ductus 64

»duh slovenskega jezika« 20

duodenum 108

duplikatura 101

duplina 97

dura mater 96

dvanajstnik 91, 108

dvocevka 34

dvojec 35

dvojnica 35

dvokokus 96

»dvoličnost spolna« 100

dvospolen 18

dvoživka 17

Egiptovska očesna bolezen 97
Eibisch 107
eingebracht 55
ekscizija primarna 71
emoroidi, emoroissa 30
Empfindungsnerv 96
cndemija 30

epidemija 31
epididymis 109
»epitelialna telesca« 97
eritem 32
eritrocit 108
erizipel 78

»Erlmayerjev kij« 130
Erregung 102

»Esmarchov zavoj«, Esmarch-
binde 130
Extensionsbiigel 73

Febbre 27, 31
febris 111, recurrens, puer-
peralis 112
fest 107

»fibrilarne kontrakture mu-
skulature« 130
Fieber 111
Fingerbeere 72
fissura 71

fizičen — fizikaličen 48
flegmona 45
Flinte 34
Flocke 114
Flockungsreaktion 64
fragment 71
fraktura 71
»frišen« 19

Friihstadium, -operation 68
ftizeolog 52
furunculus 44
furunkel 45, 79
Fussriicken, -wurzel 88

Gallengange 81
gallopierendc Tuberkulose 51
galoša 17
garje, garjav 9
gastritis, gastritisa 36

Gaumenbein 87
Gazetupfer 80
Gebarmuttervorfall 33
Gehbiigel 73
Gelbfieber 112
Gelenkskapsel 72, -verren-
kung 29, -verstauchung 29
genij slovenskega naroda 37
genius loči, geniusa loči 37
Geschmackswarzchen 96
Gewebe 52, 58
gib 90
giben 90
gibalen 90, 96
Gipsmieder 72, -rohre 73
glandula 79, sublingualis 107
glasilke 102
glavat 42
glavkom 95
gleženj 78, 99
gliste, glistav 9, 34
gnide, gnidav 9, 40
gnojen 30
gnojilen, gnojilo 30
gobe, gobav 9
gobica (iz tkanine) 80
gojišče: tekoče, strjeno ali
žoličasto, suho 58
gol in nag 132
golen 99

golenica 33, 99, -mavčeva 73

golša, golšav 9, 46, 97

golt 32, 91

goltanec 32

gonorea 26

gožva sklepna 73

granulacije 71

grba, grbav 9

grča, grčav 9

»grgavec« 32, 86, 87, 94, 97, 101

140

grinte, grintav 9
griz 23

griža, grižav 9, 36, grižni 36
»grlač« 54

grlo 32, 54, 86, 87, 94, 97,

101

grodnica 88

grozdast 94, grozdnat 94
guarire 29
gube možganske 114
gumbnice 17
gumijeve rokavice 80

Hemoroid 63
hermafrodit 18
»Herzbohrer, -rad« 34
Heufieber 112
himna 17
hitra jetika 51
hlipanje 30
Hochwild 34
hranjenost slaba 51
hrape, hrapav 9
hrbten 12

»hrbtenjača« 86, 110
hripelj 33
hrustančevina 86
hrustančast 87, hrustančnat 87
hydrocephalus 29
hydrokele 80

Idrocefalo 29
igrav ■— igračkast 59
ihtenje 30
ileus 79
imobilizirati 71
Impressionsstiick 72
imun proti čemu, imunost,
imunizirati, imunizacija, imu¬

nizirajoče sredstvo, imunizi¬
ran, imuniziranost, imunska
reakcija, imunizacijski iz¬
puščaj 59
inferior 12
infractio 71
injekcija 13
inklinirati 50
intervallum lucidum 20
intestinum coecum 32, jejunum,
ileum, rectum 108
invizibilen 111
Inzucht 34
ishias 53

iti za nohte, za zobe 35
iver 57

izbuhniti se 52
izbuljene oči 52
izceja, izcedek 71
izgozdek 72
izjedki 23
izkolčiti se 23
izločevati strupe 80
izločila 86
izmeček 77

»izmena zob« 33, »izmena ob¬
veze« 130

iznebiti se otroka, iznebiteljica,
iznebitek 24
izpah 28, 62, 74, 89
izpit 57

izprebistrek 20
»izrastek slep« 92
izrezanje robov takojšnje 71
izstradanost 51
iztrebila 86

iztrebljati se, iztrebki 14, 43,
77, 101, iztrcbljevanje 39
iztrebljevalnik 17
izumreti 78

141

izvaliti 39
»izvodilo« 64

Jabolko Adamovo 32, 86
jabolčica, jabolko 24, 86, 94
jabolčni krhlji 38
jagodica prstna 72, 93, 100
»jajčna jed« 44
jajčnik 44
ješče 22, 80
jetičen 26

jetika 99, — in sušica 132
»jetikoslovec« 52
jok krčeviti 30

Kaiserschmarren 44
kali 94

kanal hrbtenični 79

kap možganska, srčna 101

kapavica 21, 26

kapljati 95

katarakta 95

kateter 31

kavelj po Schmerzu 73
kavselj 23
kazalec na roki 17
Keilfragment 72
Kehlkcpf 32, 86, -sucht £2
kemičen — kemijski 36, 61,
114

kila vodena 80, zadrgnjena ali
inkarcerirana, zažeta, »zadav¬
ljena« 81, »polocinska« 133,
poševna, navpična 129, »od
strani, navpik < 129
Kindbettfieber 112
kireta 80
kistom 81
kitnica 72
Kitzler 28

klada lesena 72
klice 94
ključnica 33
klokotati 35
klonkati 35
Knochensplitter 72
kolcati 35
koklja 35
kokus 60, 94, 112
kolcanje, kolcavica 30
kolera, kolerni bacil, kolerav
bolnik 36

kolibacil, bacil koli 38
kolkov — kolčni 62
kolobariti 53

»komar mrzličar«, malarijski 93
komolčev — komolčni 62
kompresa 31
kompresija 31
Kompressionsmasse 72
končnica (arterija) 71
»končni mir« 130
kopel pršna 17
koprivka 31
koprivnica 31
koren, korenina, korenika
41, 78

Kornzange 73
kosemska reakcija 64
kosilo in obed 132
kosma 114
kosmiti se 64
kost mozgava, rahla 54,
cevasta, votla, staničnata,
gobasta 89
kostnat 42
koščen 61

kotišče malarije 37
koze 32, 99, 111, -— in osep-
nice 132

142

ko/lati 99

»koža krania« 130

kožica 97

krača 99

krajnik (zob) 91

»kravje osepnice« 130

krevljati, krevlja 20

»krilo pljučno« 93

kri polje, kroži, se pretaka 52

krivina in krivulja 115

krivulja črevesna 78, 101

kriza bolezenska 17

krogla in obla 132

kroglovka 34

»krokarnični odrastek lopatice«
133

krov lobanje 87
krtica 93
Krummdarm 108
krvavitev epiduralna 72
krvni tlak 114
krvničke 85, 93, 108
»krvomok, krvomočnost« 27
krvosečnost 27
»krvotočen« 30
krvotok 108
kuga 31

Kugellauf 34, -zange 74
kultivirati bacile 50
kupice staviti 23
kurjač 17
kužen 30, 68
kvasina 91

Lakotnica 80
larynx 32, 86
leden 61
ledje 87
ledven 87
ledvica 99, 108

ledvičen 87
Leerdarm 108
legar 66

leglo komarjev 37
lesen 61
levkocit 108
»lične kosti« 87
»lična lobanja« 115
Liebestrank 85
lina 100
Lippenrot 32
lisice 19

lobanjske kosti 87
locen 11, 73
lojen 61
lomišče 72

lopatica 33, »lopatična kol-
čica« 33
»ložesna« 133
lue, lues 31

Lungenfliigel 28, 51, 93,

-Iappen 28, 51, -schrump-
fung 69
lupine 96
lupus obsevati 61
lussazione 29
luxatio 29, 62, 74, 89
Iuxurians 71
Liickenzahn 106
Lvmphdriise 27, -knoten 27,

51, 79

lymphoglandula 27, -nodus 27,
51, 79

Magenbeschwerden 33, -brei 23,
-brennen, -krebs 33
malarija 112

malaričen —- malarijski 36, 61
maligen — benigen 49, 78
malokrven, malokrvnost 12

143

mandelj 30, 87, 91
manšeta 17
Masern 32
Mastdarmwurm 34
materinščina 67
maternica 18, 33
mavčev — mavčen 72
meča 33

mečica (na dlani) 89
mečnica 33
meden 61

medenica 88, »medenična
jama« 80
medicina 77

mednat, medovnat, medovit 13
»medonosen« 13
medulla spinalis, oblongata 110
melanholičen — melanholijski
61

melena 27
mena 38

»menjajoča se leta« (Wechsel-
jalire der Frau) 38
»menjava snovi« 40
menstruacija 103
»merek« 35
»mesečina« 133
mesečnik, mesečnost 17
mesen 38, 61
mesenterium 31
mesna juha 38
meščanje možganov 103
»mezgovna žleza« 27
mezinec 67
mikrobi 94

mikroskopičen-mikroskopski 86
Milchsaft 23

mineralna voda umetna 17
Mischinfektion 19
»mišica naseda« 129

mišičat 42
mlečno zobovje 107
modo, moda 109
morbilli 32
morbillo 31
morviglione 31

mozeg (hrbtni, kostni) 86, podalj¬
šani hrbtni 96, 110, »lobanj¬
ski« 132

mozolj, mozoljavica 9
mož-moški 47
»možganci« 65, 85, 132
možgani veliki in mali 65,
čelni 73

»možganica« 132
možganovka 66
mramornat — mramornast 48
mrdati, mrda 20
mrena trebušna 31, 92, vezivna
89, očesna 95, možganska 96,
drobovinska, ostenska 101
mrenka 24

mrgole bacili, mrgoli bacilov 56
mrlič 43
mrtvičavica 98
mrtvina 27

mrzlica 27, 66, 112, povratna,
porodna, senska, rumena,
teksaška, malteška, močvir¬
ska, papatačijska 112
»mrzličar« (komar) 93
mucke 64

mucosa (tunica) 97, 107
muhe, muhav 9
Muttermal 77
myodegeneratio cordis 65

Nabirati se 39
nabrekniti 33, 94
nabunkati koga 47

144

Nachhirn 110
nadlaktnica 27, 33, 88
nadledrica 108
naevus 77
nagla sušica 51
nagloveden 20

nagnjen biti k bolezni 50, 90
nalezljiv 30, 42
nalom 71

»namnožiti se« (kri) 90
naobročno plačilo 19, 95
napajati, napojiti (se) 41
napami organ 19, 95
naperki 33

napišem: recept; zapišem: zdra¬
vilo; predpišem: dieto 46
naplavina 64
napoj 35

napotiti v bolnico 74
naprodaj 13
»naraščena pljuča« 129
naris 87
narkoza 96
nart, nartnica 87, 88
Nasenbein 87, -fliigel 33, 97,
-loch 33, 87, -scheidewand 33
natego sneti 74
natezalnik 74
nebnica 30, 87, 91
nebolečnost 72
necrosi, nekroza 27
nedrje, nedra 42
nenaden 47
neopazen 55

neoplasma 44, malignum 45
nepremočljiv 24
neprepustljiv 24
nervus ischiadicus, femoralis
53, 101

nesprejemljiv 60

neutripalnica 13, 93
neviden 55, 110
nevidljiv 56, 111
nezgoda 49

nezgodna ploska noga 71
nikakor ne 67
nitke bele 34
nogin — nožni 62
norice 31

nosnica 33, 43, 87, 91, 97
nozdrva 33, 43, 97, »notranja« 91
nožnica 108

nujen (primer, operacija) 46

Obarek 58

obdajati 113

»obdržati pozicijo« 74

obist 99, — in ledvica 132

oblast 94, 112

oblog 79

obmejna obolenja, obmejne
stroke zdravstva 24
obmodek 103, 109
obojak, obojnik 18, cboja-
štvo 18

»oboleti z rakom« 130
obraben, obrabljiv 65
obrabljenost — obrabljenostne
bolezni 65
obratovina 68
obrazne kosti 87, 101
obroč 11, ramski, medenični 88
obrunek 62

obseg, obsežek (uda) 74
obslušati 45
obščitnice 97, 100
obtipati 45
obtrkati 45
obtok krvni 108
obveza 31, 47, 56, 79

Slovenska zdravstvena beseda 10

145

obvezati 47
obvezila 47
očnica 87

oči: izbuljene, bolščave, bol¬
ščeče 52

odbraniti koga česa 53
oddelkov —■ oddelni 62
oddrobljenec 72
odkrhek 72

»odlaganje apna v srcu« 39
odločena mrežnica 151
odlomek 72
odmavčiti 74
odmreti 78
odpadki 80, 101
odplavina 64
odpreti rano 73
odprtina ledvična 95, jetrna
100

odrgniti 91
odteka seč 95
odvodilo 64, 97
odvodnica 13, 65, 109
odstaviti otroka 45
odstop mrežnice 131
»odvzem mavca« 74
ognjišče 37
ognojek 44, 78
ogrc, ogrčav 9
ogrinjati 101
ogrizki 23

ohlapnenje srčne mišice 65
ohrometi 74
ojezditi se 23

oklep mavčev 72, — napraviti
74

»okolčje« 86
okostnjak 42
okusen 96, 129
okušalen 96, 129

okušalo 06
okrevati 30

»oškodovano tkivo« 130
»okuženje izostane« 74
okužišče 94

okužiti se s čim 49, 78
okužljiv 68
okvara 72
omama 41, 96
omamilo 96

omaternica, omateriti se 24

omeleta 35

omero 27

omrsavec 23

omrtveti 27

omrtvičiti, omrtvičenje 41, 67,
80

omrzniti 52
]»onečaščati rane« 78
onesvestiti se 67
opaž, opaženje 11, opažati 113
opečen, opekast 46
operacija 49

operativno zdravljenje 80
operiralnica 79
operirališče 79
Operationsfeld 79
opikan 58
opiti se, opoj 41
»oplečje« 88

»oplemenitev istorodna« 34
opna trda možganska 96
opornica 89, odročna 71
opornjak 31

opozarjati koga na kaj 67
oprava, opravljen 72
oprema, opremljen 72
oprsje 42, 81
organi na pare 19
organa urinalia 81

146

os spongiosum 54, 89, nasale,
palatinum 87, pubis 88
osepnice 32, 99, »kravje« 111
osina 11 J
osluškovati 45
osmošolec 17
osnova 9
osrčje 43
osrčnik 80

ossa metacarpi, carpi 22
ostanki 23, 101
ostvarljiv 69

ošpice 31, — in dobrci in
špičke 132

»oteklina nastopi« 74
otipljiv 69
otipovati 45
otok in oteklina 132
otolčenina 47
otolkljaj 47
otrebki 43
otročnica 24
otrokovati 23

ovitek (mrzel, vroč, kašnat) 56, 79
ovoj 56

ovojnica (kitna, mišična, lo¬
banjska, ledvična) 72, 89,
97, očesna 95, osrednjega živ¬
čevja 96, sklepna 101
ozdraveti 30
ozdraviti 29, 30
ozdravljiv 69

»ozko in široko črevo« 132
oznake mednarodne v sloven¬
ščini 75
ožuliti 23

Padavica 99, 132
pajčevinasta mrena možganska
96

paličast 94
paličica batirana 57
panacea 30

papatačijska mrzlica 112
papilla vallata 105
paralysis progressiva 103
paratifus 66
parnik 17
parto 28
pas kilni 30
patološki 63

patološko-anatomski inštitut 80

Paukenhiihle 97

pazduha 32, 94

pege, pegav 9

pegavec 40

pegavica 40, 66

penis 109

perilo (menstruacija) 18, 103
perišče 81
peritoneum 31, 101
perkutirati 45

perut, perutnica, kreljut, leta-
nica 132
peta 87, 99
petnica 87
phalanv 22, 86
pharynx 32
phlegmone 44
phthisis florida 51
pia mater 96
pičlja 23

pikast 58, pikčast 112
pinceta 74
pisanje 37
pisava 37
piščal 33, 99
plačevanje na obroke 19
plati, poljem 85
plavina 64

10 *

147

pleča 27, 32, 33

plečat 42

plečnica 33

plesno 22, 89

pletene rokavice 80

plodila 38, 67, 86, 103

pljuča leva, desna 93

»pljučna krila« 129

pnevmokokus 60, -toraks 95

poapniti 93

pobeliti 67

počiti (mehur pri porodu) 80
počrevna maščevina 19
počrniti 67

podaljšek prečni vretenčni 71,
bradavičasti senčnice 97
podgležno 87, 88
podgležnice 87, 88
»podkovani zdravnik« 74
»podhranjenost« 51
podjeda se otroku 19
»podleči« 38
podplutba 72
podprstje 22
podvesek (možganski) 98
»podvidne zverinice« 55
podvojek trebušne mrene 101
podvojni organ 19
poganjati (srce kri po žilah) 85
pogrošna modrost 19
poka 71
pokrivati 113
poleči mladiče 39
polip 102
poliv 101
polivka 101
polurisanica 34
»pomozeg« 110, 129
ponečejati se, ponečedki 14, 18

ponemarjati se, ponemarki
14, 18

ponikovati 78

»ponižana trebušna slinavka <•
130

popadki 31, 103
popek okušalni 97
p opikan 58

»popitek ljubezenski« 35
pordečiti 67
»poriva« (srce kri) 85
porod 26
poroden 67

porodnica, porodniški 67
porta hcpatis 100
posamčiti —- posamičiti 67
»poseg« (kirurgični) 49
poskus, poizkus 56
poskusnina 68
poskušati 56

postavljati se, ponašati se,
ustiti se, pršiti se, važnja-
čiti 132

postarati se 67
posteljin — posteljni 62
posterior 12
poškodba 72

pot, popotovati, popotnik, po¬
potna palica 19
potrebušna maščevina 19
potrebušnica 31, 92, »p. za¬
stira površino« 129
povezati 89

povoj (kalikojev, škrobani,
mavčev, prvi) 56
povratna mrzlica 66
povreči mladiče 39
povzročiti bolezen, povzročitelj
57

148

požiralnik 38
praska 63

prasnov, -tvorivo 85
prav 67

praženec (cesarski, carski) 44
praživ, -žival 94
prebavila 37, 67, 105
prebavje 105
prebavna vena 100
precepka žilna 73, 80
»predel liena« 130
predreti 92

»predmet zdravljenja« 79
»predsapnica« 132
prehrana nezadostna 51
preizkus, preizkušnja 56
preizkusnina 68
preizkušati na kaj 56
prejemati 90
prejemnik (valovni) 97
prekat možganski 110
prekinjevalec toka 17
»prekoračiti prag strupenosti«
39

prekužitveni indeks 68
preležanina 71
prelom 71
preobveza 56
preosnova 9, 40, 48
prepasani želodec 10
prepona 39

preprečevalno zdravstvo 53
preprečiti (bolezen) 53
prepustiti komu kaj 101
presledek brez pojavov 74
presnavljanje 9, 48, 77
presnova 9, 39, 48, 77
presnovek 9, 39, 77, 90
presnovila 9
pretin nosni 33

pretok krvi 52
pretrkovati 45
preventiva 53
prevezati ud 89
prevretek 58
prgišče apna 81
prijemalka 73, -ostra 74
prikrajšati koga za kaj 73
»prinašati na svet« 39
priraščen na kaj 49, p. mišica
129

prisad 44, 59, 78
prisaditi se 78
prisluškovati 45
prišč, priščavica 9
pritrjen (mišica na kost) 85,
86, 89

privajati kr:ga na kaj 93
priveski maternični 103
privrženec 17
priželjc 98

proces življenjski 85, kemični
90, »izmenjave« 130
processus transversus verte-
brae 91
prodirati 92

prominenlia Iaryngica 32, 86

pronicati 78

propuščati 102

prosenica 32

prostoren 96

prostorninski 96

protisnov, -strup 55

protoplazma 85, — zoon 60

prevodnost 102

prsat 42

prsi 42, vzeti k prsim, imeti pri
prsih, vzeti od prsi 45
prsnica 88

prst, prstnica 22, 86, 88

149

prsten 61

prstov — prstni 62
prvenstveno 67
pulpa dentis 107
pulz 93
punčica 99

puščati pod se 18, komu 47
puška 34

Rachen 32

rak, rakov; rak, rakav 9, 79,
na žalodcu = želodčni rak
33

rakavica 9

rama 32, 88

rarnski, ramenski 88

rana 62, 78

rana operacija 68

rastvina 68

razdeti, razdevanje, razdetje 11
razgled 20

razjeda, razjedavica 9
razkrajati, razkroj, razkrojek
ali razkrojina 60, 90
razkrečiti robove rane 73
razkužila 94
razkužiti 58
razmakniti se 73
razmavčiti 74
razmaz bacilov 57
razmnoževati bacile 50
raznesek bolezni 14
razpadati, razpad, razpadek ali
razpadlina 60, 90
razpasek bolezni 14
»razplodba medsebojna« 34
razpustiti se, razpustitev, raz-
puščina 60

razstaviti, razstava 11
razstreliti, razstrel 20

raztezanje srčno (diastola) 93
raztrganina 78
raztopina (krezolova, karbo-
lova) 94
razvid 20

»razžor medzobni« 114
rdečke 32

rdečica 32, 47, 78, 95
»rdeči kongo« 133
rdečina 32, 46, 47, 50, 95
rdečilo 50

Reiz 102, -barkeit 102
resica 114, valujoče 103
reženj pljučni 28, 51
riechen 43

rigidnost se ozdravi 72
risanica 34
rit 91, 99
ritnica 99, 133
ritnik 91, 99

»rjeprosti inštrument« 130

rodila 38, 67, 86, 103

roge staviti 23

Rohrenknochen 54

rojstvo 26

roka 22

Roteln 32

rov hrbtenični 79

rubeolae 32

Rumpf 43

ruske 32

Riickfallfieber 112

»Sajegulec« 18
»samoposebni sesed krvi« 81
»sapišče« 100
Schienbein 33
Schleim 107, -haut 107
Schramme 63

150

Schrotbiichse 34, -lauf 34
SchrumpfungsprozeB 69
Schulterhohe 33
Schiittelfrost 112
seč 79, 109
sečevje 81
sečevod 74
sečila 109

sečnik, sečna cev 74
sedno 71
seme 13

semenčica 13, 110
»semenska nitka« 14
semenotok 26
senčnik (rentgenski) 39
senen — senski 27, 61
»senena mrzlica« 130
septičen 30
serosa (tunica) 97
sestav 95
sestava 11, 95
sestaviti 11
sfrknenina 69
sfrkniti se 69

sfrknjene zaklopke (srčne) 93
sfrknjenje ledvic 65
sfrknjenina 69
»silotvornica« vodna 29
simfiza 88

simpatije — simpatičnost 46

singulto, singultus 30

sinoči 67

sistola 93

skala (trska) 23

skepiti se 64

skepitvena reakcija 64

skotiti mladiče 39

skrajšan ud 73

skrivljenina (hrbtenična) 115

slabina 46

slabokrven, -krvnost 12
»slajež« 106
slap 17

slepič 32, 79, 92
slepo črevo 32
slez 107
sleznat 107

slinavka pod jezična 107
slišati in čuti 132
sliz 107
sliznat 107
sliznica 107
slovenščina 67

»(v) slučaju pika po bosanskem
gadu« 55
sluhalo 96
sluhalen 96
sluz 107
sluzast 97
sluznat 97, 107
sluznica 97

»(v) smislu povrnitve funkcije«
74

smrkati, smrka 20
smrt naravna 18
smrtonosen — smrten 55
snežen 61
snov 9
socialen 14
Sodbrennen 33
sokrvica 99
sokrvje, sokrvnost 34
sončnica 17
sonda 31, želodčna 38
sožitje, sožitnosten 14
spaček 57

spanec — spanje 48
spermatoreja 26, —- zoon 110
spermij, spermium 60, 110
spirile 94, 103

151

spirohete 94

spočeti, spočetje, spočetnost 57
spodek možganski 98, jetrni'100
spodnje tanko črevo 108
»spojka« 14
spoloverec 18
spolovila 38, 67, 86, 109
sponka 24
Sporen 57

»sporonosne bakterije« 130

spoštovanje — spoštljivost 46

spoznati se v čem, na kaj 45

spoznaven 74

sprejemati 90

sprejemljiv za bolezen 90

sproten 114

»spuščati strupe« 80

sputum 77

srbeč 10

srbečina 10

srbež 10

»srčnik« 34

»srčnjak« 34

»sredež vezni« 110

središče 43

srka vinska 20

srkalice želodčne 23

stafilokoki 94

stalen 129, zobovje 107

Staniča 99

stanoviten: vreme, značaj, barva
107, 129, »stanovitno zobovje«
107

stegnenica 99
stegno 54
steklast 61
steklen 61

sterilen, sterilnost 65
sterilizirati 58

steriliziran, steriliziranost 65

stezanje srčno (sistola) 93
steznik mavčev 72
stik dimeljnični 88
Stirnlappen 73
stisniti (žilno odprtino) 79,
kosti 89
stisnjenina 78
Stoffwechsel 40, 77, 130
stopalo, stopalnice 22, 87
stopiti se, stopitev, raztopina 60
strditi se, strjeni mavec 75
strelični šiv 87
streptokokus zagledati 61
strgalka 80
strmoglava lega 10
strupna imunost 60
substantia compacta, spongiosa
89

suhotina 70
Sumpffieber 112
superiror 12
suspenzorij 30

sušica, sušičav 9, 70, 99, hrbt¬
nega mozga 103
sušiti se 70
svod lobanjski 87
svojstvo slovenščine, slovenščini
svojstveno 20
systema uropoeticum 109

Šah 17

ščegetalček 28
ščitnica 46, 97, 100
šen 78

šibrovka, šibrenica 34
šijek 99
šišek 99
šive pobrati 73
škodljivci zdravja 39
školjka nosna 103

152

Škrlatica in škrlatinka 132
škrlec 24
šola 33
špičke 32

švapljati, švaplja 20
švedrati, svedra 20
švigašvaga 20

Tabes dorsalis 103
tabido 26
tacman 98
tampon 81
tanko črevo 108
tarsus 88
tekoč 15
terminus, -usa 41
test, testovati 68
»tešče črevo« 108
tetanija 98
tetanus, -usa 90, 98
thorax 42

tifusov, tifusni bacil, tifozni
bolnik 36, 66

tilnik 99, — in šinjak in šišek
132

tinktura 17
tipalo 96
tipalen 96

tkanina (neorganska) 52, 109
tkivo (organsko) 52, 58, 109
»tokava« 133

tolst, tolšča, tolščevina ali tol-
ščoba, tolščak, tolščen, tolščen,
tolščav, tolščavost, tolščavica,
tolčšavičen, tolstiti se, tol-
steti 11

tons : lla palatina 87, pharyngea

101

»tračnica« 130
trahom 97

transfuzija krvi 52
»travnata grinja« 130
trčati, trka 21
trd 38, 85, 87, 106, 129
trden 85, 87, 106, 129
trdnost, trdost 87
trdovratno zaprtje 80
trebušen 12
trepalnica 96
tresavica 112

tretjednevnica, tretjača, tretjan
ka, tretjica, tretnica 24
»trmasto zaprtje« 80
trod 33

trombus avtohtoni 81
trosi, trosje, trositev 57
tropičen — tropski 61
truncus 43

trup 43, t. in život, telo, trš,
čok 132
truplo 43

trzavica obrazna 130
tuberkel, -kla 41, 59
tuberkulum, -uma 41
tuberkuloza, tuberkulozen bol¬
nik, bacil tuberkuloze 36, 41,
59

tujek 97

tur, turav 9, 44, 79
tura (pri obvezi) 78
tvarina 58

tvor 44, 79, »zlodejev« 45,
kožni 45, »mrzli gnojni« 78
tvorba 45, 79
tvmpanum 97
typhus evanthematicus 66

Ubosti se 23
ubraniti se bolezni 53
ubriti 23

153

ubrusiti 23
učinkovina 67
udristati se 23
ugrizniti se 23
ujesti se 23
ukiniti imobilizacijo 73
ukositi se 23
ukriviti prst 69
uljnjak in čebelnjak 132
umavčiti 89
umreti 78
unsichtbar 111
Unterernahrung 51
upad uda 71
uplesti se 23
upleti se 23

»uporabna anatomija« 115, 129
uprati si roke 23
upresti se 23

uravnati zlomljene kosti 78, 89

uremia 27

ureter 74

urethra 74

urezati se 23

urina 109

urticaria 31

usekati se 23

usesati 23

»ustaliti« 71

ustrezni serum 90

ustriči 23

uščeniti se 23

utapljati se, utopiti se 50

utegniti 67

utopljenec 50

utor lobanje 71

utreti se 23

utrga 71

utrip žilni, srčni 93
utripalnica 13, 93, 109

utripati (srce, žile) 103
užagati se 23
užuliti se 23
umreti za čim 38

Valovati 53
varicella 31
variola 32
varnica 24
vbod — vbodljaj 54
vbrizgniti, vbrizg, vbrizgnina,
vbrizga 13, 51
vcepišče 94
vdrtek 72
vejice 96
veka 96

»velemožganska skorja« 113,
129

vena 13, 36, 93, 109, portae 93,

100

venski — venozen 13, 36
ventralis 12

Verband 31, 56, -packchen 56,
-wechsel 56
Verdauungssystem 105
verigast 112
verruca 97
»vezni sredež« 132
»vgubanje« 114
vibrioni 94
viden 96
vidilo 96
vidilen 96

virus — virusov — virusen 62
»vito črevo« 108
vklepnica ročna (na operacijski
mizi) 19
vlak 72

vlakna spojena speta v snopiče
89

154

vlek 72
vlivanci 35
vloga 13

»vnesti« (strup) 55
voden — vodni 29, 49, 61, vo¬
dena kila 80
vodenica 29, 49
vodeničen 49
vododržen 24
vodenoglavec 29, 49
vodenoglavica, -glavnost 29
»vodoravni meridian« 129
vodovod 29
voh, vohati 43
vonj, vonjati 43
vohalo 96
vohalen 96
voskast 62
voščen 61

votlina zobna 33, hrbtenična 79,
nosna 91, 100, ušesna 97,
možganska, lobanjska 110
vozel 93

vožnja poskušna 57
vrat 32, 86
vratarica 100
»vratarnica« 93, 100
vratnica 93, 100
vročica 59, 112
vročičen 59, 95
vročina 27, 59, 111
vročinski 95
vrtelj 33
vrzeljak 105
vsekakor 67

vulnus lacerocontusum 78
vzburjenost 102
vzlmrljivost 102
vzdražljivost 102
»vzrastline trde« 38

Wadenbein 33
Wasserbruch 80, -kopf 29,
-kraftanlage 29
WeinbeiBer 20
Weinkrainpf 30
Windpocken 32
Wirbel am Kopfe 33
Wurmfortsatz 32

Zaapnenje žil 65, 93
zabuhel 33, 52
zabuhniti 53
začeten 68

zadah mrliški — po mrliču 65
»zadavljena kila, črevo« 130
zadavljenec 50
zadnjica 91
zadušiti se 50

Zahnfach 107, -fortsatz, -ge-
schwiir, -hohle 33, -krone 34,
-wechsel 33, 34
zajesti se — zajeden 19
zajtra 67
zaklopke 93

zakrknjeno jajce 43, 44, »z. or¬
gan« 130
zalaz 28

»zamašek po Mikuliczcvem na¬
činu« 81
zamoriti kali 94
zamotiti koga 67
zamreti 78
zamuditi, zamuda 20
zapesten 19
zapestje, zapestnica 22
zaponka 24

zaprtje 79, »trmasto«, trdo¬
vratno 80
zarasti se 73

155

zaskaliti se 23
zasledovalec 17
zaslon (rentgenski) 39
zasnova 9
zastrt 113
zastrupljevati 39
zatisniti (oči, ušesa) 79
zatrdine 38
zavalovati 53
zavitek 56, 77
zavoj 56, 77
zavrelica 58
zavretek 58
zaziniti se 23
zazobica 33
za živa 87
zdolaj in spodaj 132
»zdravilno sredstvo« 38
zdravilo 38, 77
zdravilstvo 77

zdravnik za jetične bolezni, za
pljučna obolenja 32
zdravnik izveden, vešč, »pod¬
kovan« 74, učitelj 80
zdravilar 77
zdraviloslovje 77
zdravnikovati 23, 81
zdravništvo 77
zdravstvenik 77
zdravstvo 77
zdrgniti 91
zdrobljenee 72
zdruzek 72

zdruzniti (se), zdruznjenje 71,
72, 78

Zechhruder 20
Zehenballen 89
Zellteilungsstoff 68
zenica 99
zgaga 33

zgodnji 68

zgornje tanko črevo 108
zlasti 67
zlata žila 63

zlatenica, rumenica, žoltenica,
žolčnica 132
»zlatožilniški obraz« 63
zločest — nezločest 49, 78
»zlokvaren« 49
zlom kostni 71
zlomek kostni 71, 78
zlotvoren — nezlotvoren 49, 78
zmazek 57
zmesna okužba 19
zmleziti se, zmlezivo 23
znak 47, 77, 90
znamenje 47, 77, 90
zob 33, modrostni 91
zobec 33

zobišče 107, zobiščni podalj¬
šek 33
zobiti se 34
zobnica 34, 91, 107
zobni venec 33, jamica 33
zobov — zobni 62
zoo 60
zračnjak 95
zrak čist, nečist 53
zrast sramnična 88
zrasti se 73, 103
zrnat 73

zrnenje, zrnitev 71

Zungenwarze 34

zvalovati 53

zvarek 39, 58

zvezdasti prelom 73

zvezati 47

(brez) zveze 74

zvin, zvinek 29, 62, 74, 89

Zwittertum 18

156

Želodčen: sonda 38, težave 53
želva 17

žena — ženska 47
ženskar 28
žila utriplje 93
žilav 63
žilnica 96
živ, živi 67, 85
živčevje 67
živčno povesmo 38
živec bedrni, stegenski 54, 102,
zobni 107

»življenjeslovski« 81
žleza 27, 51, 79, ženska spolna,
zarodna 103
žolčevje 67, 81
»žolčerezje« 80
žolčnik 92
»žolčno črevo« 132
žrelnica 30
žrelo 32, 90
žulj, žuljav 9
žveplen 61

157

NA POT

Zdravstvena knjižnica je namenjena najširšim ljudskim slojem,
da jim v vsakomur dostopnih knjižicah nudi sodobna zdravstvena
dognanja in dogajanja, t. j. vse, kar je v zvezi z zdravjem posamez¬
nika in ljudstva, kakor tudi v zvezi z boleznijo posameznika in
ljudskih množic, z vsem, kar zdravje pospešuje in utrjuje, z vsem,
kar bolezen odvrača in zatira.

Za vse to je nujno potrebno, da ljudske množice in naši ljudski
odbori to doumejo, zakaj le tedaj moreta postati boj proti bolez¬
nim in smrti ter borba za življenje posameznika in naroda zares
ljudska, ako bosta izhajala iz ljudstva samega! Za vedno so minuli
časi, ko je zdravstvo služilo predvsem nekaterim posameznikom,
zdravstveni izsledki pa ozkemu krogu vladajočih. Pri izgrajevanju
zdravstva moramo sodelovati vsi in koristi zdravstvenih izsledkov
morajo biti za vse in za vsakogar!

To je idejna osnova Zdravstvene knjižnice.

Druga nič manj važna je jezikovna.

Nikaka tajna ni, da je naša zdravstvena beseda še od sile
zmedena. In kar je najhuje — skorajda ni znakov, da bi se sta¬
nje boljšalo, da, dostikrat se celo zdi, kakor da je iz dneva v
dan slabše. —-

Tu je treba krepko prijeti za delo in visoko zavihati rokave!
Prav zato je prvi korak Zdravstvene knjižnice »Slovenska zdrav¬
stvena beseda«, ki kaže nele, kako je, marveč tudi, kako naj bi
bilo! Knjige, ki bodo polagoma sledile iz vseh panog zdravstva,
bodo gradile na tej podlagi in tako pripravljale pot novemu pre-
vejanemu zdravstvenemu besednjaku, ki se pripravlja in ki je
nujno potreben študentu medicine in zdravniku, pa tudi vsako¬
mur, ki zasleduje zdravstvena dogajanja.

Zdravstvena knjižnica ne bo klatila zvezd in se ne izgubljala
v učenjakarskih meglah, ne, trdno bo stala na dognanih dejstvih
in ta dejstva oznanjala s preprosto in jasno besedo, katero bo

158

brez posebnih naporov doumel vsakdo, ki sploh bere knjige in
ki zna biti pri branju zbran. —

Zdravstvene knjižnice bo izšlo na leto nekako 4—6 zvezkov
ne preobširnih, a cenenih zvezkov. Knjige bodo imele po potrebi
tudi slike in črteže, saj črtež, če je še tako skromen, dostikrat
več pove kot kopa besed in razlag. —

Uredniku so že obljubili svoje sodelovanje tovarišice in to¬
variši:

Dr. Arko Venčeslav, primarij in kirurg v Mariboru
Dr. Banič Stanko, mikrobiolog v Ljubljani
Dr. Brandstetter Franc, primarij in internist v Ljubljani
Dr. Cundrič Franc, primarij in Specialist za bolezni v grlu, nosu
in ušesu v Mariboru

Dr. Dernovšek Janko, primarij in okulist v Mariboru
Dr. Deržečnik Janko, asistent in kirurg v Mariboru
Dr. Korošec Marko, asistent in kirurg v Mariboru
Dr. Kovač Mila, špecialistka za rentgenologijo v Mariboru
Dr. Kušar Valentin, prosektor v Mariboru

Dr. Lavrič Vito, primarij, špecialist za ženske bolezni in porode
v Ljubljani

Dr. Lutman Stane, primarij in internist v Mariboru
Mag. Pharm. Minarik Franc, lekarnar v Mariboru
Dr. Mušič Drago, šefzdravnik Zavoda za soc. zavarovanje v Celju
Dr. Pavličev Nada, prosektorica in špecialistka za sodno medicino
v Celju

Dr. Pertl Emanuel, primarij in špecialist za kožne in spolne
bolezni v Mariboru

Mag. Pharm. Poženel Lidvina, lekarnarica v Mariboru
Dr. Radšel Franjo, primarij in špecialist za pljučne bolezni
v Mariboru

Dr. Svetlič Marjan, primarij in špecialist za otroško zdravstvo
v Mariboru.

Svoje tipkopise sta že izročila:

Dr. Lutman Stane »Borba proti mikrobom« in
Dr. Kovač Mila »Rentgenski žarki — čarobno oko«.

Dr. Mirko Černič.

159

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000373703

OPREMIL ING. ARH. DUŠAN ČERNIČ
NATISNJENO JULIJA 1947
NAKLADA 2000