V e s t n i k. Štajerski toTariši! Pripravlja se mogočno gibanje učiteljstva. da bi nas zdramilo iz letargije, ki smo ji v zadnjem času zapadli zaradi obupnih razmer, v katerih živimo Na ušesa nasib skopih krušnih očetov naj zadoni glas, da nam dajo, kar nam gre po božjem in človeškem zakonu! — Zdramimo se tudi tovariši Slovenci in priredimo velik učiteljski shod v Oelju, kjer povejmo na glas, da ne maramo več stradati in tlačaniti za plačilo, ki ui vredno niti navadnih dninarjev. — Dne 2. februarja pojdimo v Gradec, kolikor nas more in pustimo doma vse narodnostne pomisleke, saj gre za naš skupni krub! — Naš shod v Celju pa naj aranžira rZveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Bivši naučni minister dr. pl. Hartel je dne 14. januarja na Dunaju umrl. Pod njegovim ministrovanjem so dobili klprikalci velik vpliv na šolo. Uditeljskl dobrotnlki. Tvrdka Fran Ksav. Souvaa, trgovina z manufakturnira blagom v Ljubljani 30 K 7Ž h; sl. omizje rSloga" v Zagorju ob Savi 10 K; gosp. Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubl.jani 5°/0 izkupička od strani učiteljstva 25 K. Zivili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali: toy. Ivan Pokorn, nadučitelj v Horjulu; tov. Karel Završnik, učitelj v Dupljab; tov. Franjo Jeglič, nadučitelj na Dovjem (4 K); tov. Alojzij Majcen, učitelj pri Sv. Duhu pri Lučah. Bog plati! Roditeljskl veder, ki ga je priredil dne 12. t. m. ueiteljski zbor I. mestne šole v Komenskega ulicah, se je obnesel prav sijajno. Vdeleženci, večiuoraa starši, ki se jib je zbralo blizu 300, so poslušali z velikim zanimanjem predavanja tov. J. Dimnika in tov. K. Widra. Prvi, ki je prisotne prav toplo pozdravil, je predaval no pomenu in namenu roditeljskih večerov", drugi pa ,,o tobaku in alkoholu". Obema predavateljema so prisotni, ki so bili med njimi tudi g. ravnatelj A. črnivec, magistratni svetuik E. Lah, sodni tajnik Milčinski, dr. Bogdan Derč, mestno učiteljstvo in dr., navdušeno pritrjevali. Ve6 in natančneje o tem večeru bo poročalo nDomače ognjišče", list za starse in vzgojitelje, ki ga bo izdajala ,,Učiteljska tiskarna'*. Poročil se je Vekoslav Macarol, učitelj v Šempolaju, z gospico Marico Škrkovo v Šempolaju. čestitamo! Imenovan je za učitelja in voditelja pripravljalnice za srednje šole na Proseku Justia Arhar, doslej suplent na enaki šoli v Trstu. Osebna vest s Kranjskega. Učiteljica Marija Škrjančeva v Zagorju je dobila zaradi bolezni daljši dopust. Nadomešča jo upokojeni nadučitelj Josip Oerin. Osebne Testi 8 Štajerskega. Nadučitelj v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu je postal voditelj enorazrednice v SeleVrhu Ivan Mohorko. Pr»meščena sta učiteljica Terezija Sajovičeva od Sv. Vida pri Grobelnem k Šc. Lovrencu ia učitelj I. Napat z Gor. Štajerske v Radovanj pri Mariboru. — Učiteljice ženskih ročnih del so postale: Friderika Gnusova v Turjah, Marija Meškova v Selah, Marija Paulškova pri _t. Andražu. — Nadučitelj Fr. Leskovar pri Novi cerkvi pri Celju je dobil zaradi bolezni trimesečni dopust. Drnžbe sv. Clrila in Metoda t Ljnbljani 177. vodstvena seja se je vršila dne 14. novembra 1906. v družbinih prostorih »Narodnpga doma". Po dolgi in temel.jiti debati, ki so se je vdeležili vsi navzoči, so se začasno uredile učne razmere naše velikovške šole. — V 178. spji 19. decembra 1906. se je podelilo več podpor v svrho prireditev božiČnie na ob- mejnih šolah. Izrekla se je zahvala akad. društva BProsveta", ki je družbi nasvetovala božične in novoletne razglednice in ji sploh bila na te.j akeiji v veliko pomoč. Imenovala se je za novoustanovljeni otroški vrtec v Hrastniku gdč. Justina Grilčeva iz Vač. V pokoj je šel znani dolgoletni profesor zgodovine na mariborski gimnazijil g. Fr. Horak. Uradna okrajna nčiteljska skupšlna za okraja Oelje-okolica in Šraarje se vrši dne 28. junija t. 1. v Oelju. Otroški vrtee t Gabrjih pri Celju. Občinski odbor celjske okolice je sklenil, da čimprej osnuje v Gabrjib otroški vrtec. •f* Profesor Lnka Zore. Na Cetiuju je umrl znaui srbski književuik prof. Luka Zore. Svoje dni je urejal odlični časopis ,,Slo7iriaC. Bil je marljiv delavec na književnem iu politiškem polju. Dubrovnik ga je izvolil za svojega poslanca v dalmatinski sabor, kasnpje dubrovniški veleposestniki v dunajski parlament. Pred leti je napisal veliko delo „0 bj a vlj enj e"' ki mu je zaradi svobodoraiselnih idej nakopalo mnogo sovražnikov zlasti v vrstah katoLške duhovščine. Zaraditega se je preselil na Oetinje, kjer je bil vzgojitelj knpzeviča Petra in kasnpje ravnatelj cetiujske gimnazije. Zore je bil navdušeu borilec za slogo med Srbi in Hrvati in goreč zagovornik jugoslovanske ideje. Prosimo pojasnila! Na tozadevno notico v naši zadnji številki smo zvedeli iz zanesljivega vira, da so Metelkove ustanove letos zaradi tega manjše, ker je davčna oblast odtegnila pristojbinski namestek, ki se mora plačati od ustanov vsakib deset let. Zahrala. Slavna okrajna po^ojilnica v Krškem je tudi letos naklouila tukajšnji šoli lepo novoletno darilo 25 K kot podporo za ubožae učence. Tudi za vstanovitev šolarske kuhinje v Leskovcu sem lptos prejel že drugi dar 20 K. Za oba darova se slavni posojilnici najtopleje zahvaljujem. Ivan Rupnik, šol ?odja. Iz šole. Neka učiteljica pripoveduje v »Frankfurter Ztg." Iastne doživljaje iz šole. Za zgled, kaj je hinavščina, je pripovedovala lOletna deklica, da se D.jen najstarejši brat zvečer potuhne. kakor da bi z drugimi domačimi vred spal, potem pa natihoraa odide. — Na vprašanje, kdo je bil Jupiter, je dobila učiteljica odgovor: ^Zvezda!" — Ko je pripovedovala učiteljica iz špartanske zgodovine, da so Špartanci slabotne dečke po rojstvu odlagali v gozdu, je vprašala neka mehkočutna deklica: _Ali bi ne bili raogli pustiti slabejših dečkov, da bi odrasli za deklice?" Noto delo Tolstega. Na željo mnogih prijateljev piše grof Leo Tolstoj novo delo, pod naslovom BSmisel ruskp revolucije", kjer razraotriva bistvo in pomen te revolucije. Vlada in revolucionarji nervozno pričakujejo izida tpga dela. Tnlaselahtin se imeuuje novo sredstvo profesorja BehriDga proti tubprkiilozi. Nedavno je predaval Bebring v Stuttgartu o svojem novem zdravilu. Poslušat sta ga prišla tudi kralj in kraljiea. Behring priporoča, naj se tulaselaktin vceplja otrokom, dokler še sesajo Toiminskemn nčiteljstra t znanje! Knjižnični odsek namernje imeti v kratketn sejo za naročitev knjig v okrajno učiteljsko biblioteko. — Da bo mogel odsek vršiti svojo nalogo, pozivlje se učiteljstvo, da v najkrajšem času naznani članom odseka svoje želje glede naročbe novih vsakršnih knjig. muzikalij itd Rakovšček. Važna odredba. S Tolminskega nam poročajo: Ker se je neko županstvo protivilo vročevati povabila šol. vodstva. ozirorua kraj. šol. sveta, je e. kr. okr. šolski svet v Toltninu v svoji seji dne 29. novembra 1906. na pritožbo vodstva, oziroma krajnega šolskega svfta sklenil. da je v smislu § 16. d. p dd. 8 februarja 18b'9, št. 9, dolžnost županstva skrbeti za reduodostavljanjelistin. R. V Hrastnlka ustanove podružnico nSehulTOreina". Za ustanovitev se posebno zavzemajo celjski Nemci. EaJ je apostolsko delo? Kdor misli, da je apostolsko delo učenje nauka Kristusovega, razširienje vere, ljubezni in usrailjenja, živi v britki zmoti. »Domoljub'1 namreč uči, da je apostolsko delo razširjenje tega lažnjivega in obrekljivega lista! Kdor ne veijame, naj fita zadnjo nL)omoljubovo'1 številko, stran 8. Ker pišejo nDomoljuba" duhovniki, mor8jo že vedeti, kako je učiti nnaše dobro ljud«tvo", da se mu čiraprpj omaja vera. — Tako pisanje je po inislih dostojnih ljudi blasfemija, in Ijudje, ki pišejo tako. so vredni vsega zaničevanja! Poak analfabctov. Tovariš Ign Šijanec piše v ,,Domovini": V Zagrebu se je ustanovilo BDruštvo hrvatskih vseuč. gradjana za pouk analfabeta u Zagrebu". To društvo si je postavilo nalogo, razširjati idejo narodne prosvete po vseh krajih hrvaške domovine. To s« da provesti edino z okrajnimi in krajevnimi organizacijami za odpravo analfabetizma in širjeuje ljudske prosvptp. Take organizacije, v katerih bi se morala zbrati vsa intt-Iioenca, seveda na čpIu najuglednpjši ljudje okraja, bi imele v svojem kraju propagirati idsjo boja proti analfabetizmu; ona bi ustanavljala in vzdržtvala učne tečaje in na ta način na deželi podpirala delovanjp osrednjt-ga društva v Zagrebu. To je pač l.^pa zadeva. In mi Slovenci! Tudi pri nas imamo vse polno analfabetov. t. j. ljudi. ki niso imeli prilike hoditi v šole, da bi se tam naučili pisati in čitati. Zlasti v hribovitih krajih n. pr. v Savinj _ih planinah, na Pohorju itd. je nepism^nih ljudi še prpepj Tudi mi bi potrebovali takib organizacij. V prvi vrsti pa npkaj učiteljVv, ki bi jih poslali v Zagreb k znanemu hrvaškemu učitplju analfabptov Andfrliču, da prouče njpgovo metodo, v najkrajšem času naueiti odrasle čitanja in pisanja. ,,Domovina" piše: BVladna nakana, o kateri so porooali vsi npmški iD tudi nekatpri sloveDski iisti, ugrabiti nam šlajerskira Slovencem še tiste bore drobtinice, katerim pravimo nNemško-slovenski samostojni giranazijski razredi v Oelju, ali pa slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, je slovensko prebivalstvo po vspm S'ajerju sila razburilo. Od vseh strani dobivamo izrazn največjega ogorčen.ja na ta nameravani atentat na te nam milostivo podpljpne beraške drobtinice na šolskem polju, katere uikakor ne odgovarjajo našim pravicam Namesto da bi nam vlada praviee, ki nam gredo, dala, hoee nam vzeti še te malenkosti, katpre smo si v dolgem, trdem boju priborili. Toda naj si dobro prpmi^li, kaj dela. Ce je to, kar listi poročajo, rps vladina nakana in če jo v resnici hoče izvesti, doživela bo vihar, kakršnega še ni videi Spodn.ji Štajpr! Mera jp, več kot polna, to mora celo na.jmirnejšega do skrajnosti razburiti in ogorčpi**. — Glede te vladne namere je sklepalo tudi politiško društvo ,,Naprej" na zborovanju dne 5. t. m. v Oeljn. Spivjelo je resolucijo: Politično društvo rNapreju odločno protestira proti vsaki nakani odpraviti slovenske gimnazijske paralelke v Maribori ali ^Nnmško-slovenske samostojue gimnazijske razrede" v OIju. — Politično društvo BNaprej" zahteva, da se razširita oba zavoda v popolni samostojni sloveuski gimnaziji — Od vsph slovenskih poslanc^v se zahteva. da bodo v tem vprašanju postopali složno in neizprosno ter da bodo postopali edino le v soglasju s celjskimi in mariborskimi Slovenci. Draginjske doklad«*, ki jih je napovedal finančni ministpr za štiri najnižje plačilne razrpde uradnikov, dobi skupno 4613 uraduikov štirih najnižjih plačilnih ra/redov in 713 uradnikov riržavnih ž^lpznic. Koliko slng in pomožnih uradnikov dobi doklado do 60 kron, ni še d<>Iočeno. N.jih število znaša okolo 140 000. V omenjeno svrho bi bila potrebna vsota lo do 17 miliionov; vzpIo se je pa 20 milijonov, ker je državnih služabnikov in poraožnih uradnikov nad 140.000. Vlada se je odločila za to draginjsko povišanje. ko je videla, da ni ministrski odbor, ki je impl izvršiti akci.jo za državne uradnike, mogel pred Božičem priti do nikake odločitve ter bo zamogel o tem sklepati šele po Božiču, na kak načio naj se to akcijo izvpde. Euo je sedaj vgotovo, da bo pri tem zoppt treba porabiti 20 milijonov. — Ze spdaj ni mogoče gmotnega stališča uradništva primerjati z graotnim stališčem učitel.jstva, razlika je prevelika, a še večja bo potetn Tako skrbi država sama. da čimbolj raste nezadovoljnost med učiteljstvom. ki se mu vndno bolj utrja prppričanjp, da mu je država, za katero dela, samo — kruta mačeha! Mesni oglcda — mrliški o?Ieda — šolskl oslcda — kako le[io se sklada to troje do4ojan<tvo. ki se v našem šolskem čudovitem življenju druži dostikrat kar v eni osebi Ubogemu dotičuiku privoščirao vse to tnjuo ogledovanje, a poglejmo, čk je poimenovanje upravi^-eno za poslednje dostojanstTo! Takoj čutimo, da ta izraz ni pravi, četudi je pri šoli treba marsikaj ogledati, zato nameoto njega uekateri uporabljajo Bkra.jni šol. nadzorniku. A mislim, da ni pravilen ne prvi ne drugi izraz V terminologiji moramo biti točni, to vpgntanje semtertja provzroča zmešnjavo v pojmib Kjer imamo za en pojem po več izrazov, moramo se po prisloviei nin necesarii-s unitas" odločiti za en izraz — ^Ogleda" — je nerodno poslovenjeno iz nemškega nAutVeheru. V nemščini se mesui in mrliški ogleda lmenuje ^Besehauer", šol _i ogleda pa —• ^Aufsehpr4, zato je prestava v slovenšeiui za zadnji izraz napačna. Kako naj ga torej slovenimo? — Organi za čuvanje v kaznilnicah iu prisiluih deiavnicah, pa tudi drugod, se imenujpjo po nemškem izrazu ..Aufseher" = pazniki. Za šolo bi bil ta izraz zopet netočen. Zato so se nekateri — kakor že /goraj omenjeno — odločili za izraz rnadzoriiiku. Irnp. nadzornik pa je ediuo le Jnspektor", a označeni organ kraj. šol. sveta nima nič inspicirati. jNeniški puristi imenujejo inspektorja = nBesiehtigfr", a Inspektion _= nBesichtigung1* (n. pr. Heute habe ich Besichtigung gehabt). rBe.sichtigen" ia nbeaufsichtigen" (aufsehen) sta si etimološko sorodna, a v terminologiji imata vsak svoj trdo zakolčen pojem. Po tem ir<činu sta si tudi i>lovenska izraza: nadzorovati in — nadzirati etimološko sorodna, Tore.j; inspizieren = nadznrovati, Inspektor = nadzornik, a aufsehen = nadzirati, Aufseher = nadziralec. Sprejmimo torej za Ortsschulaufseher = krajnošolski uadziralec namesto nerodnega Boglpda", ki bi ga hudomušnik tudi lahko pretvoril v — ogleduha. —- V šol poslopjih je dostikat na črnih deskah napisano: Nadzorstvo ima n. pr. tovariš J. J. To bi se nernške vt-lelo Insppktion (ali po obrazilu — stvo pravzaprav Inspektionsschaft). Da se tudi ta izraz loči od nadzorovati (inspizipreo), naj bi se reklo na kratko: nadzir kakor tudi pravimo ozir, obzir, prezir. — Sicer pa več oči, več vidi. " J. St.